PoStnina plažana v gotovini.
Izhaja 5. in 20. vsakega
meseca.
POŠTAR
Letna naročnina . . Din 24-— Polletna naročnina .	„	12-—
Posamezna številka „ LSO
STROKOVNI LIST POŠTNIH NAMEŠČENCEV.
Štev. 6.
V Ljubljani, dne 20. marca 1929.
I. leto.
Jošt:
O redukcijah in sistemizaciji.
(Nadaljevanje.)
Dastravno je od ministrstva določena sistemizacija s pravkar odrejenim razdržavljenjem večjega števila slovenskih pošt izgubila v veliki meri svojo veljavo, jo navajamo v prvotni obliki. To storim iz razloga, ker se bo s primerjanjem z letošnjim budžetom pokazala ogromna razlika med potrebo osobja in budlžetnim stanjem.
Sistemizirano stanje je sledeče:
	Uradnikov kategorije				
Ustanova				nični- kov	Služi-
	1.	II.	lil.		teljev
I iirekcija	53	36	35	20	32
til. t. t. sekcija		4	5	36	
X. t. t. sekcija		4	5	32	J
Apače		1			2
Beltinci		1	1	1	2
Bled 1		2	1	3	2
Bled 2 Boh. Bistrica Borovnica Brezno		1 1 1 1	1	1 1	1 1 1
Brežice		3	3	4	3
Cankova		1			3
Celje		18	19	19	13
Cerklje ob Krki		1			2
Cerknica		1	1	1	2
Crna pri Prevaljah		l		1	2
Črnomelj		1	2	1	3
Dev. Marija v Polju Dobrna		1 1			2 1
Dol. Logatec		1	1	1	1
• Dobrovnik Dol. Lendava		1 2	3	2	2 i
Domžale		1	2	2	1
Dravograd Gorenja vas		1 1		1 1	1 1
Gor. Logatec Gorje pri Bledu		1 1		1	1 2
Gor. Lendava		1			2
Gor. Radgona Gor. Grad		2 1	3	1 1	4 1
Grobelno		I	1		1
Grosuplje Guštanj		1 1		1	2
Hoče		1			3
Hrastnik		1	1	1	1
Ivanjkovci		1			2
Javornik		1			1
Jesenice-Fužine		1	1		2
Jesenice na Gor.	\	2	2	2	2
M
lil
a.5 S
	Uradnikov kategorije					
Ustanova				Zva- nični- kov	Služi-	m
	1.	II.	lil.		teljev	
						q.5 5
Juršinci		1			2	
Kamnik		2	2	1	3	
Kočevje		2	4	5	1	
Konjice		2	1	1	3	
Kostanjevica na Krki		1			1	
Kozje		1			1	
Kranj		3	6	3	6	
Kranjska gora		1		1	1	
Križe na Gor.	I
Križevci pri Ljutomeru	1
Križevci v Prekmurju	1
Krmelj	1
Krško	•	2	1
Laško	2	1
Lesce	1
Litija	2	1
Ljubljana 1	41	110
Ljubljana 2	25	14
Ljubljana 3	3	3
Ljubljana 4	3	2
Ljubljana 5	1	1
Ljubljana 7	2	1
Ljubno	1
Ljutomer	2	2
Loče pri Poljčanah	1
Loka pri Zid. mostu	I
Loški potok	1
Lož	1
Lukovica	1
Marenberg	1
Maribor 1	27	43
Maribor 2	40	33
Maribor 3	1
Medvode	1
Mengeš	1
Metlika	1	1
Meža	1
Mežica	1
Mislinje	1
Mojstrana	1
Mokronog	]	l
Moravče	1
Moste pri Ljubljani	1	1
Moškanjci	1
Mozirje	1
Murska Sobota	3	4
Muta	1
Nova Vas pri Rakeku	1
Novo mesto	3	7
Ormož	2	1
Planina pri Rakeku	1
2
2
1
2
55
39
35
32
1
1
1
1
3
2
1
1
55
2fi
2
1
4
2
1
1
1
2
2
23
57
1
1
1
2
1
1
1
1
1
2
1
2
1
3
2
2
7
2
1
Ustanova	Uradnikov kategorije			Zva- nični- kov	Služi-	tli
	1	II.	II!.		teljev	Ifi Š'O'S
						a.S£.
Podčetrtek
Podnart
Podplat
PoJjčane
Polzela
Ruše
Semič
Pragersko
Prevalje
Pristava
Ptuj
Ptujska gora Račje
Radeče pri Zid. mostu
Radbvljica
Rajhenhurg
Rakek
Rečica na Paki Ribnica na Dol.
Rimske toplice
Rogaševci
Rogaška Slatina
Rogatec
Sevnica
Slatina Radenci
Slovenjgradec
Slovenska Bistrica
Sodražica
Središče ob Dravi
Sari trg pri Rakeku
Stična
Strnišče
Studenci pri Mariboru Studienec pri Ljubljani Sv. Jurij ob Ščavnici Sv. Jurij ob juž. žel.
Sv. Lenart v Slov. gor. Sv. Trojica v Slov. gor. Sv. Lovrenc pri Mariboru Sv. Pavel pri Preboldu Sv. Peter v Sav. dol.
Sv. Tomaž pri Ormožu Št. lij v Slov. gor.
Št. Jernej
Št. Vid nad) Ljubljano Št. Vid pri Stični Škofja. Loka Šmarje pri Jelšah Šmartno pri Litiji Šoštanj Štore
Toplice pri Nov. mestu
'Trbovlje I
Trbovlje 2
'Trebnje
Tržič
Velenje
Velika Nedelja
Velike Lašče
Vič
Videm Dobrepolje Videm pri Krškem Vinica pri Črnomlju Višnja gora
1
1
1
1
1
1 1 1 1 1 8 1 1 1 1 1
2 1 1 1 1 2 1 1 1 2 2 1 1 I 1 1 1 1 I 1
I
1
1
1
1
2
1
1
2
1
t
2
1
1
2
1
1
1
1
I
I
1
1
3
1
2
1
2
1
1
1
2
1	I
1	1
1	2
I	I
1	I 2
3	5
2	I 1
2	l
2 2
2	4
1
1	I
2	2
2	1
1	I
1	1
I	1
T	1
I	I
Ustanova	Uradnikov kategorije			Zva- nični- kov	Služi-	M Pl
	1.	H.	III		teljev	
						a.S5.
Vojnik V ransko		1 1		1	l	
Vrhnika		1	1	2	2	
Zagorje ob Savi		1	1	2	1	
Zgornja Sv. Kungota		1			4	
Zidani most		3	3	8	4	
Žalec Železniki		1 1	1	2 1	1 2	
Žiri Žužemberk		2 1	1	2 1	1 1	
Skupaj .	. 53	394	376	433	461	24
Za sezonski promet pošt Bled I in 2, Boh. Bistrica, Dobrna, Domžale, Kranjska gora, Rimske toplice, Rogaška Slatina in Žalec pa je poleg tega ministrstvo dbločilo še 7 honorarnih uslužbencev (dnevničarjev in dninarjev) za uradniško in 2 uslužbenca za služabniško službo. Kot rezervo za odsotne uslužbence (redni odmori, bolezni- itd.) je ministrstvo odobrilo 38 dnevničarjev in dninarjev za uradnike, 40 pa za zvaničnike in služitelje. Ta rezerva je namenjena le za manjše pošte, ker pri poštah Celje, Ljubljana I in 2, Kranj, Maribor 1 in 2 je za take slučaje rezerva upoštevana že v zgoraj izkazanem številu uslužbencev vsake posamezne pošte.
Prvotno je bilo torej sistemiziranih vsega skupaj 1828 mest.
S proračunskim letom 1928/29 je direkcija prevzela od zagrebške direkcije še pošti Čakovec in Prelog (pošte Kastav ne upoštevam, ker smo jo rned tem že zopet oddali zagrebški direkciji).
S tema dvema poštama smo prevzeli 15 uradnikov 11. in lil. kategorije (v Čakovcu 11 uradnikov II. in 2 uradnika 111. kategorije, v Prelogu pa 2 uradnika 11. kategorije in 12 služabniških moči (v Čakovcu 6 zvaničnikov, 3 služitelje in 1 dnevničarja, v Prelogu pa 2 dnevničarja).
S tem se je število delovnih mest avtomatično zvišalo na 1855.
Z naknadnimi odloki je pa ministrstvo v letih 1927 in 1928 dovolilo, da se pri pošti Dol. Lendava zviša število služiteljev na 2, pri poštu Ljubljana 2 na 27, Moste pri Ljubljani na 2, pri pošti Murska Sobota pa na 4. Pri pošti Murska Sobota je tudi zvišalo število u radništva na 6 — 11, kategorije in 5 — III. kategorije.
Upoštevaje te izpremembe je torej na področju ljubljanske direkcije odobrenih 1863 delovnih mest ali boljše uslužbencev.
(Dalje prih.)
Ali so poštne pristojbine res previsoke?
(Nadaljevanje.)
Ce še primerjamo naše tuzemske pisemske pristojbine z notranjimi pristojbinami nekaterih drugih držav, opazimo, da so naše pristojbine v splošnem nižje. V Nemčiji se plača za pisma 8, za dopisnice 5, za tiskovine 5, za poslovne papirje 15 in za blagovne vzorce 15 pfenigov, kar odgovarja našim 104, 0-67, 2 02 in 2‘02 dinarja. V Belgiji plačujejo za pisma 60, za dopisnice 35, za tiskovine 10, za poslovne papirje 60 in za blagovne vzorce 35 centimov, kar je v naši valuti trenotno 4'20, 2'45, 0'70, 4'20 in 2-45 dinarja. V obeli primerih so torej pristojbine višje.
Pa tudi v mednarodnem prometu so pisemske pristojbine večine držav višje kakor naše. Po neki mednarodni statistiki je izmed 45 držav Jugoslavija na dva in tridesetem mestu.
Pred našo državo, torej med državami, čijih pristojbine so višje od naših, so na pr. Češkoslovaška, Madžarska, Italija, Rumimija, Nemčija, Švica, Avstrija in Grška, za njo pa izmed pomembnejšili samo Bolgarija, Zedinjene države v Ameriki In pa Angleška.
Pri vrednostnih pismih se pokažejo te-le razlike: za vrednostno pismo do vrednosti 10 kron se je v tuzemskem prometu leta 1914. plačevalo 36 vinarjev, leta 1918 že 55 vinarjev, leta 1929. se pa za vrednostno' pismo do vrednosti 100 dinarjev plača 5:50 dinarja. V inozemskem prometu je bila za isto pismo leta 1914. in 1918. pristojbina po 60 vinarjev, leta 1929. je pa H diinarjlev. Današnja tuzemska pristojbina je torej višja od ono v letu 1914. Vzrok leži v tem, da je leta 1914 obstojala za vrednostna pisma osnovna pristojbina. Leta 1918. pa tudi sedaj je pa ta pristojbina sestavljena iz pristojbine za priporočeno pismo iste teže in iz vrednostne pristojbine, ki je pa v tuzemskem, kakor tudi v inozemskem prometu, vsaj kolikor se tiče manjših vrednosti, vsekako previsoka.
V tuzemskem prometu se je za nakaznice do zneska 10 kron leta 1914. plačevalo 10 vinarjev, leta 1918. pa 25 vinarjev pristojbine, dočim se danes do zneska KX) dinarjev plačata 2 dinarja. Ker inozemski nakazniški promet danes še ne obstoja, moramo primerjanje v tem pravcu opustiti. Zgoraj navedene pristojbine kažejo občutno razliko, to je, da so sedanje pristojbine višje. Upoštevati je treba še to, da se je leta 1914. plačevalo do zneska 20 kron, kar odgovarja danes najmanje 300 dinarjem. tudi 10 vinarjev, dočim moramo danes za 200 dinarjev plačevati 3 dinarje nakazniške pristojbine.
Največjo neenakost pa kažejo paketne pristojbine. Naslednja tabela za tuzemski promet nam razgrinja velike medsebojno razlike:
do
do
do
do
do
I kg 5 kg
10 kg
15 kg
20 kg
	1914.		1918.	1929.
. pas	IV. pas	VI. pas		
30 vin.	60 vin	60 vin.		6 Din
30 vin.	60 vin.	60 vin.	1 K	10 Din
60 vin.	2-40 K	3-60 K	2-20 K	20 Din
90 vin.	4-20 K	6-60 K	3:20 K	30 Din
1-20 K	6 K	9:60 K	4-20 K	40 Din
jv. „vun	Uit so one ao leta mo. pakt
'it pristojbine določene po razdaljah (pasovih), ki jih je b
1*2 HLPrimerianie smo vzeli le prvi, četrti in zadnji p;
eia r>« it' avstrijska poštna uprava ukinula pasove, •'''ter pač zato. ker so se pokazale zaradi pomanjkanja osel v vojm dobi manipulativne težkoče v poštnem prometu,
privatni paketni promet takt
holj pa zaradi tega, ker je •itak minimalen.
Vsekako so današnje paketne pristojbine za malenkt od onih leta 1918. Primerjanje z onimi iz leta 1914.
nižje
■■■	i i uirci janje /. oimni iz leta IVH.
tz o kajti za tedanji paketni pristojbenik so bile meroda razdaljo med sprejemnimi in naslovnimi poštami. Zato vidir
50 geo!rnSt<)minc- l>rv'11 trel' pasov- ,<ar odgovarja razdalji r. milj, nižje kakor današnje, dočim so ostale višje.
Iv-ir nim<>^U'T1S'!em l>r(,metu it pa v splošnem razlika obrat Kar nam kaze ta-le pregled:
do 1 kilograma •d<> 5 kilogramov do 10 kilogramov do 15 kilogramov do 20 kilogramov
1914.
I 35 krone 1:25 krone 1 '56 krone 210 krone 2:64 krone
1918.
1 krono 2-87 krone 4 16 krone 5-64 krone
1929. 15:60 Dii 22 Dil 36-80 Dii 51-60 Dii 66-40 Dii
^njih'dbbah*,>ristojbine 'primerno višje kakor v pre
drž-iv'z ^riinerjaim) notranje paketne pristojbine drug n-, nr USIni!’ IWKle,TH) Z0Pet> da. so naše po večini višje. I; 5-15 iri 8•'is ‘f aČlUL' v ^rancij' za Pakete do 3, 5 in 10 kg 3-9 8-60 11 -40 m .o'1,;, banka- kar znaša v naši valuti približr “n L J » 22 dinaria- “	» » I. 5. 10, 15 i
Mn 7vil	250 111 450 Krošev- k;"‘ otl'govaria našli
' '	1 • 15-75 in 28-30 dinarja. Ker podatkov glec
pristojbin v tuzemskem paketnem prometu drugih držav nismo mogli dobiti, mora primerjanje v tej smeri odpasti.
Po vsem tem vidimo torej to-le:
1.	) pisemske pristojbine v tuzemskem in inozemskem prometu v splošnem niso previsoke in so torej tudi primerne današnjim vaiutarnim prilikam;
2.	) previsoke pa so pristojbine za vrednostna pisma, nakaznice in pakete.	(Konec prihodnjič.)
Kocka je padla.
Na osebno intervencijo g. direktorja Alojzija Gregoriča je ministrstvo preklicalo deerarizacijo nekaterih prvotno določenih večjih pošt, zato pa določilo 15 novih manjših, katerim je prvi odlok prizanesel in ki bodo sedaj z drugimi 47 poštami vred postale pogodbene.
Deerariziranih bo vsega skupaj 62 pošt.
Razen tega je dosegel g. direktor še to, da je ministrstvo uvidelo, da bi prvotno določeni mizerni prejemki ne vlekli in je zato dopolnilo čl. 9 pravilnika o pogodbenih poštah. Po tem členu so sedaj prejemki pogodbenih pošt izdatno večji. Tako bo na pr. pošta 1. reda, ki ima 15.001—20.000 enot, prejemala letno 11.800 Din redne plače in 5.900 Din doklade, pošta 11. roda, ki ima 95.001 105.000 enot, pa 42.800 plače in 21.400 Din doklade.
Pripomniti je treba še to, da se je izpremenil tudi člen 5 pravilnika o pogodbenih poštah, po katerem se dele pogodbene pošte, ki imajo več ko 15.000 enot, v rede. Tako bomo imeli poleg dosedanjih pogodbenih |xišt, ki se dele v 5 razredov, še pogodbene pošte, ki so razdeljene v 11 redov.
Po odredbi ministrstva bo direkcija odpovedala zakup j poštnih lokalov deerariziranih pošt šele tedaj, ko bo pogodbena pošta začela poslovati. Deerarizirane pošte bodo torej ostale v sedanjih prostorih do poteka zakupne pogodbe. Od dneva, ko bo začela pogodbena, pošta poslovati, pa do poteka zakupne pogodbe, se bo zakupnina plačevala vi državnih sredstev ka-' kor doslej, samo da se bo pogodbenemu poštarju za ta čas od-' bijalo 10% od vseh njegovih prejemkov, in sicer kot zakup-j nina.
Seveda se to 10% odbijanje ne bo vršilo, ako bo pogodben1 poštar še preden poteče zakupni rok, preselil pošto v lastno poslopje.
Po poteku zakupnega roka bo pa moral pogodbeni poštar sam skrbeti za poštne lokale in jih tudi sam tz svojih prejem-
O delovanju pevskega zbora nižjih pošt. uslužbencev v Mariboru.
Uredništvo je prejelo od dopisnika F. K. v Mariboru poročilo o delovanju pevskega zbora nižjih pt. uslužbencev v Mariboru (j. F. K., ki je. kakor se vidi iz poročila, gotovo duša tega zbora, daje te-le podatke:
Zbor je bil ustanovljen že leta 1926. in se je razvil v tako močno disciplinirano pevsko družino', da lahko s sigurnostjo nastopa ob vsaki Priliki in celo pred publiko, ki si želi izbranega programa. Svojo rutino si je pridobil z veliko vztrajnostjo m marljivostjo, s pogostimi nastopi na društvenih veselicah pri pogrebih, odhodnicah in podoknicah. Obiskal je med drugim tudi že Ljubljano in Ptuj, ter priredil celo javnu koncert v Slovenski Bistrici in tako posegel že v kulturno življenje. Dopisnik obžaluje samo to, da skušajo neki krogi ovirat), razmah toga mladega zbora, ki dela že sedaj sebi in celemu stanu samo čast, pripominja Pa z zadovoljstvom in hvaležnostjo, da ga z velikim razumevanjem podpirata upravnika glavne in kolodvorske pošte. Vst, ki cenimo delo in ljubimo pesem, ki blaži srce in dviga duhu, kličemo zboru, živio in vedno naprej!
Gospodarsko društvo poštnih uslužbencev v Mariboru
vabi na redni letni občni zbor, ki bo v torek, dne 26. marca 1.1. ob 20.30 uri v vestibulu glavne pošte. — Dnevni red: 1. poročilo odbora; 2. poročilo nadzorstva; 3. odobritev računskega zaključka in sklepanje o razrešitvi odbora; 4. volitev novega odbora in nadzorstva; 5. slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti ob napovedani uri se bo vršil občni zbor pol ure pozneje isto-tam ob vsaki udeležbi in z istim dnevnim redom.
Ker ni prostora, poročilo z Vlil. nižjih usl. v Celju prihodnjič.
obč. zbora kraj. skup.
Osebne vesti.
Postavljeni: za pogodbene poštarje so postavljeni: Marija Bizjak na Golniku, Josip Vugrinec v Ivanjcih in Ladislav Val-dee v Mačincu.
Napredovali: služitelj 2. skup. Alojzij Štine na Mariboru I je napredoval za zvaničnika 3. skupine.
Premeščeni: pb. ur. 11/2 Matija Meden z Ljubljane 2 pa Ljubljano 1; zvan. 3. skup. Karolina Šeme iz Žirov na Jesenice na Gor., zvan. L skup. Ivan Buždon iz Maribora 1 na Maribor 2 in Ivan Mačuh z Maribora 2 na Maribor 1 ter dnevničar Franc Bevk z Ljubljane 1 v Medvode.
Upokojeni: zvan. 1. skup. Ivan Uranič na Ljubljani L
Prestanek službe: pripravnik III/4 Matilda Mertelj roj. Benčina in irog. poštarica Mija Korošak roj. Cerar v Ivanjcih ste podali Ostavko na poštno službo, dnev. Silvestru Reženu v Hrastniku in Ivanu Seljaku v Planini pri Rakeku je bila odpovedana služba.
Poroke: pog. pošt. Marija Vučak v Vitanju se je poročila z asistentom Dušanom Husom in dnev. Zofija Nečajeva na Ljubljani 1 z advokatom Nikolajem Viržikovskvjem.
Pogodbena pošta 111/3 Ivanjci je bila prevedena v III 2. Izpit za vodstvo pogodbene pošte je napravila pog. pošt. Marija Bizjak.
Ant. Krisper
Ljubljana, Mestni trs 26
Tovarna čevljev, zaloga drobnega in galanterijskega blaga.
6—1
THE REX Co.
DOMJANA, GRADIČ 10. - ZAGREB, SAJMIŠTE 56.
Telefon 268interurban. Ustanovljeno 1906. Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. 12-2 Pisalni stvoli na obroke.
TUJEC EVGEN
Ljubljana, Smofetova ulica šteu. 3
se priporoča za prodajo elektrotehn. in tehničnega materijala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd.
Samoprodaja za SHS barve proti rji „A N TO XI D“.	12-5
Največjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec, Ljubljana
Stari trg št. 11. 5-5
Tvornica dežnikov
L. MIKUŠ
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
12-5
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjevec
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 5.
Priporoča se pii nabavi blaga za obleke. — Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev.
Cene zmerne! Postrežba (»ena in solidna!
24—4
Laneno; olie9 firnež, emajine Sn ostale lake, oljnate barve
in vse v stroko spadajoče blago, kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri
MED1Ć-Z9NKG, d. z o. z. tovarne olja, Arneža, laka in kara
Ijubljana-Medvode, lastnik Franjo Medic.
24—3	Podružnica Maribor - Novi Sad.
/!.<*£ SKflBERNE, LJUBLJANA
Velika zaloga češkega in angleškega sukna
STROJNE TOVARNE IN LIVARNE d. d.
LJUBLJANA
Stroji za obdelovanje lesa, turbine, transmisije, brizgalnice in druge ognjegasne potrebščine!
4-3
m** konzorcij poštnih organizacij v Ljubljani izdaja Martin Gruden v Ljubljani. Ček. konto 11.631. — Urejuje Tilen Epich v Ljubljani. Rokopise je pošiljati uredništvu lista .Poštar* v Ljubljani; reklamacije, oglase itd pa na upravo lista v Ljubljani, Sv Jakoba trg 2. Tiskarna .Slovenija" v Ljubljani. Predstavnik za tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 61.