PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 29 (8331) TRST, sobota, 3. februarja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. IZČRPNA RAZPRAVA PRED SEJO CENTRALNEGA KOMITEJA PSI De Martino o političnem položaju na seji osrednjega vodstva stranke Nameetnik tajnika KD De Mita o škodljivih posledicah obstoja Andreot-tijeve vlade - Tudi Fanfani ste baje zavzema za čimprejšnjo vladno krizo RIM, 2. — Med najvažnejšimi današnjimi političnimi dogodki bedimo najprej sejo osrednjega vodstva Italijanske socialistične stran-na kateri so na predlog tajnika De Martina sklenili, da skličejo Seio centralnega komiteja stranke za 13., 14. in 15. februarja. „ Tajnik De Martino je imel ob- slteo poročilo o sedanjem politič-nem položaju, v katerem je poudari da navzočnost sredinske vlade bolj zaostruje razna vprašanja, *6r ni v stanju, da bi lahko kaj tezrešila. To je seveda v zadnjih J^secih še poslabšalo celotno poli-'®n° ozračje v državi. V takšnem Položaju, meni De Martino, je naj-v®čja nevarnost, da pride do dejan-ske povezave med sredinskimi sila-"V 'n silami skrajne desnice, katera1 naj bi se pridružili najbolj r®akcionarni gospodarski krogi ter Nekatere državne ustanove, katerih *vestoba ustavi je pogoj za demonični razvoj. De Martino poudarja, da je tre- ba zaradi tega postaviti sedanjo vlado v krizo in odpreti pot novim silam, ki bodo omogočile obnovitev možnih političnih zvez s sodelovanjem socialistov, demokristjanov in manjših strank. Pogoj za obnovitev te politike pa je, po De Martinovem mnenju, potrditev politike, ki je bila sprejeta na socialističnem kongresu v Genovi, se pravi razpoložljivost PSI, brez katere ni nobene druge stvarne alternative sedanjemu centrizmu. Nato De Martino ugotavlja, da se tudi v krščanski demokraciji razvijajo nove politične sile proti sedanji vladi, čeprav večina stranke še vedno podpira Andreottija in zavrača dvogovor s PSI o osnovnih vprašanjih v državi. Tajnik PSI je govoril tu- 1iiiiiiiii|U|||||l||l„llimi||ll|, ,1,111111,1,, m,, nun, m, iiiiiiiiiimiiiiiuiimiiiiiiiiiitiiiiimiiiimniiiiiumiii NA VČERAJŠNJI VLADNI SEJI Odobritev številnih Zakonskih osnutkov Imenovana novi načelnik policije in poveljnik karabinjerjev RIM, 2. — Pod predsedstvom Andreottija se je danes dopoldne ®estala vlada. Na seji je vlada ?%>rej imenovala za novega na-Senika policije prefekta Efisia r^ndo, na mesto dosedanjega na-^inika Vicarija, ki je bil upokoji:11’. ter novega poveljnika Kara-|*&jcrjev armadnega zbora Enrica "fina. , Po imenovanju ministrskega pod-Ainika za javna dela Umberta Hlghettija, na mesto poslanca Marklja, ki je podal ostavko, je tlada sprejela veliko število zakonskih odlokov in zakonskih osnutkov, ki jih bo predložila v Obravnavo in odobritev parlamen-,n. Poleg tega je vlada na predaš ministra za pošto in telekomu-.feicije odobrila potrditev dr. Del-e Pave za predsednika radiotelevizije. Med raznimi zakonskimi osnutki na predlog notranjega ministra dobrili tudi osnutek, ki prepove-uie posest crožja na letalih v ^uzi z ukrepi, ki jih sprejemajo "J vsem svetu za omejitev zločinih dejanj, ki zadnje čase ogro-aP> civilno letalstvo. Na predlog zakladnega ministra J® vlada odobrila tudi zakonski j snutek, ki podaljšuje odobritev etnega državnega prispevka gori-1 občini za stroške, ki jih ima a vodo, ki jo dobiva iz izvirov in ^dovodnih naprav na jugoslovan-ozemlju. Poleg tega je vlada ^dnbrila še tri zakonske osnutke, katerimi bodo uresničili sporazu-j e’. ki jih je uprava državnih že-ni sklenila s sindikalnimi orga-z Zacijami in ki se nanašajo na z Vatevanja o nezgodah na delu, manjšpnje delovnega umika za , ®bje zaposleno na postajah in na 1 a f .vprašanja. Vlada je odobri-tudi zakonski osnutek, ki določa avda za boj proti onesnaženju rrw' ^ vo'd|a zaradi izpuščanja v si.Pe nbftnih ostankov iz petrolej-Zat ^adl.i’ da uskladi italijansko znn,°nodaj° z mednarodnimi spora-t111 na tem področju. petrolejske družbe Vsiljujejo višje cene svojih proizvodov RIM, 2. — Senat je nadaljeval k' r,f7iprav° 0 zakonskem osnutku, žirn ' a spremembo davčnega re-j, a za nekatere petrolejske pro-. de in še posebno za bencin od • Januarja letos dalje zaradi vsto-Snr -Vr veliav0 -IVA- Senatorji so buipfa1 ?F.Va dva člena- ki vse' jeta višino nove davčne obre- . za Posamezne proizvode. skir^rUŽen^e Ifg°vcev s petrolejki11 Pr?Izv°di pa je danes zahte-nuJno posredovanje ministr-a za indu irijo, da se --------- stavi «vzpo- dnK ’ normalno stanje na področju 1-, n.ave petrolejskih proizvodov*. Rod' k PecroleJsKin proizvodov*, rim; t;ia' ki prodajajo petrolejske rad.Zvode. .so zelo zaskrbljena za-pmi tanjšanja dobave s strani li.l_.Jf'vajalnih podjetij, se pravi vesam Petf°lejskih družb. Od teh ho d italijanska družba AGIP red-Ce do^avlja svoje proizvode trgov-faz Trgovska podjetja pravijo, da 1 so v stanju zagotoviti potrošnikom zahtevano gorivo. Ne izključujejo tudi dejstva, da se bo položaj še bolj zaostril in da zna zmanjkati na trgu tudi bencin.' Ve to je treba povezah z vprašanjem zakonskih odlokov o davčni razbremenitvi petrolejskih proizvodov, ki jih poslanska zbornica ni pravočasno odobrila zaradi odločnega .nasprotovanja komunistov in Socialistov, ker so ugotovili, da bi to prineslo petrolejskim mogotcem najmanj 200 milijard lir. Kot vidimo torej, so ti začeli izsiljevati na italijanskem trgu, da bi jim vlada čimprej zagotovila dosedanje visoke dobičke. Medici danes pri Sadatu KAIRO, 2. — Italijanski zunanji minister Medici, ki je včeraj prispel v Kairo, je danes začel uradne pogovore s svojim egiptovskim kolegom El Zajatom. Prvo srečanje, katerega sta se udeležili delegaciji obeh držav, je trajalo več kot eno uro, nakar sta imela Medici in Za-jat daljši zasebni poeovor. Medici se bo jutri dopoldne sestal s predsednikom egiptovske vlade Sidkijem, s posebnim svetoval- s. podpredsednikom republike Fauzijem. Popoldne bo Medicija sprejel predsednik republike Sadat. di o nedavnih skupnih razpraveJi o gospodarskih in političnih vprašanjih med socialisti, republikanci in komunisti in ugotovil, da je ob tej priložnosti prišlo do zanimivih ugotovitev, predvsem pa za stvarno politično linijo, ki bo sposobna postaviti politiko načrtovanja na trdne noge in ki bo znala reševati osnovna gospodarska vprašanja. Toda glavno skrb je De Martino v svojem govoru posvetil predvsem vprašanju dialoga s krščansko demokracijo za obnovitev sodelovanja tudi na vladni ravni. O tem in o drugih spornih vprašanjih v stranki, ki so prišla na dan zlasti na zadnjih sejah političnega urada, bo razpravljal centralni komite. Med razpravo je za skupino levice govoril Bertoldi, ki je odločno zagovarjal vlogo političnega urada stranke in drugih enotnih strankinih teles, ki so bila sestavljena na kongresu. Zagovarjal pa je tudi pravico posameznih skupin, da v teh telesih izražalo in zastopajo svoja politična stališča. Glede sedanjega političnega položaja je Bertoldi dejal, da ne zadostuje samo zahtevati krizo sedanje vlade. Po njegovem mneniu je treba zahtevati od krščanske demokracije, da spremeni sedanio politično linijo, ki lahko pripelje državo v še slabši in bolj nevaren položaj. Bertoldi je dejal, da so osnovni politični spori v stranki bolj perspektivnega značaja, kot pa spor o oceni sedanjega političnega polo-žaja. Zato je predlagal, da bo treba vsa ta vprašanja temeljito pre-diskutirati v centralnem komiteju. «Avanti» pa bo jutri objavil članek Fabrizzija Cicchitta, v katerem pravi, da mora socialistična stranka, voditi odločen politični soo-pad Droti Andreottiju in Forlaniiu, ki sta dva osnovna stebra v krščanski demokraciji pri izvaianju sredinske politike. Ostalim demo-kristianskim silam ter laičnim strankam pa ie treba povedati, je rečeno v članku, da danes ni noti nazaj in da se je treba bojevati za premostitev desne sredine. Zanimiv je tudi izid sestanka de-mokristjanske leve struje «base», ki se je zaključil preteklo noč. Podtajnik krščanske demokracije De Mita ne bo podal ostavke. Hkrati pa so sklenili, da ne bodo več podpirali strankinega tajništva. Še posebno pa so poudarili svoje nasprotovanje Andreottijevi vladi. Struja «base» zahteva, da se na prihodnjem zasedanju državnega sveta KD razčistijo sedanja notranja politična nasprotovanja. De Mita pa je dal intervju tedniku «H Mondo», v katerem pravi med drugim: «Krščanska demokracija ni bila nikoli v tako dobrem položaju, da lahko načne dialog z drugimi političnimi silami. Nadaljnji obstoj sedanje vlade pa lahko povzroči v državi razkol, ki zna povzročiti hude posledice italijanski demokraciji.* Nadalje De Mita u- gotavlja, da če krščanska demokracija hoče, sedanja vlada takoj pade, da so že vsi pripravljeni na to in poudarja: «Obstaja alternativa: tristranska vlada s' podporo socialistov in z La Malfo kot zakladnim ministrom.* Revija «Panorama» pa bo v prihodnji številki objavila nekatere indiskrecije o pogovoru med Fan-fanijem in Donat Cattinom, ki sta ga imela včeraj v palači Mada-ma. Govorila sta predvsem o položaju v Italiji in o prihodnosti An-dreottijeve vlade. Po pisanju revi je je Fanfani dejal, da bo Andreot-tijeva vlada kmalu padla iz raznih vzrokov. Hkrati pa je menil, da bi bilo primerno takoj nato sestaviti prehodno enobarvno vlado, ki naj bi ji predsedoval Forlani, s podporo celotne krščanske demokracije in s predhodnim sporazumom s socialisti. Z GLASOVI VSEH STRANK USTAVNEGA LOKA V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Občinski svet izglasoval resolucijo za celovito zakonsko zaščito Slovencev V njej poziva parlament in vlado, naj čimprej izvedeta z ustreznimi inštrumenti ustavna določila italijanske republike - Resolucija občinskega odbora odraža zahteve prvega osnutka resolucije dr. Rafka Dolharja (LSS) in vsebuje tudi predloge KPI Tržaški občinski svet je v poznih večernih urah zaključil splošno politično razpravo in odobril z glasovi strank leve večine program občinske uprave, nato pa prvič v svoji zgodovini z glasovi vseh strank, ki se sklicujejo na ustavo sprejel resolucijo, ki se nanaša na pereča vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Resolucija se glasi: »Tržaški občinski svet, izvoljen 26. novembra 1972, poziva parlament in vlado, da čim prej izvedeta z ustreznimi instrumenti ustavna določila italijanske republike za celovito izvajanje državljanskih in demokratičnih pravic državljanov slovenske manjšine in v ta namen obvezuje parlamentarce demokratičnih političnih sil, da predložijo in podprejo v pristojnih organih predloge za izdajo izvršilnih zakonov. Občinski svet poleg tega obvezuje občinski odbor, da bo deloval za priznanje omenjenih pravic tudi glede svojih specifičnih pristojnosti in oblasti*. Za navedeno resolucijo je glaso- valo 44 svetovalcev vseh strank ustavnega loka: KPI, MI, PSI, LSS, PSDI, PRI, KD in PLI, proti pa so, kot že rečeno, glasovali samo svetovalci neofašistične MSI. Resolucija je pomemben politični akt tržaškega občinskega sveta, saj na jasen način govori o globalni zakonski zaščiti in v tej zvezi obvezuje vse parlamentarce strank ustavnega zakona, da se zanjo zavzamejo. Prvi osnutek te resolucije je predložil na prvi seji občinskega sveta svetovalec Slovenske skupnosti dr. Dolhar. Na včerajšnji seji pa je njegovo resolucijo sprejel občinski odbor in je nekoliko spremenjeno ter ozemeljsko razširjeno, tako da obravnava celotno področje, kjer živimo Slovenci. Končno je še svetovalska skupina KPI sinoči predložila svojo resolucijo, ki je glede bistvenega vprašanja zakonske zaščite bila zelo podobna resoluciji odbora, ki pa je poleg tega vsebovala tudi precizna določila in obveze glede delovanja občinske uprave. Že med sejo je prišlo do razgovorov med skupinami, ki so zastopane v občinskem svetu in na tej osnovi do združitve obeh besedil in končno do resolucije, ki je bila izglasovana in ki jo v celoti objavljamo. O tej resoluciji v občinskem svetu ni bilo širše razprave. Zelo na kratko je o njej spregovoril svetovalec Slovenske skupnosti Dolhar, ki je dejal, da je še vedno zelo mnogo vprašanj, ki se nanašajo na slovensko narodnostno skupnost, NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin|*"iiiiiiiiiiiiiiiiiii«fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU MIROVNEGA SPORAZUMA O VIETNAMU Danes v Parizu prvo srečanje med zastopniki saigonskega režima in revolucionarne vlade v Vojaška in mednarodna nadzorna komisija zaceli delovati - Se vedno številne kršitve premirja - Tli i e a grozi, da bo poklical na pomoč ameriško letalstvo - Kissinger o skorajšnjem potovanju v Hanoi SAIGON, 2. — Obe komHji za dilne vojske general Tran Va Tra, nadzorstvo nad premirjem v Južnem Vietnamu — vojaška in mednarodna — sta danes začeli delovati. Boji se še vedno nadaljujejo ter so danes zabeležili okrog dvesto spopadov, vendar gre v večini primerov le za lažje incidente, ne pa za silovite bitka, katerim smo bili priča pretekle dni. Istočasno pa iz Pariza poročajo, da bo prihodnjo soboto prvo srečanje med predstavniki saigonskega režima in začasne revolucionarne vlade, v skladu s členom 11 in 12 pariškega sporazuma. To srečanje, kateremu bodo sledila številna druga, bo na nizki ravni ter bo v francoski prestolnici, kjer se bodo domenili o novih sestankih, do katerih naj bi prišlo v Južnem Vietnamu. V Saigonu je bila danes prva seja štiristranske vojaške komisije. Na začetku seje :.o imeli kratke uvodne govore načelniki štirih delegacij, in sicer general Wood-ward, šef generalnega štaba ameriškega poveljstva v Saigonu, general Le Quan Hoa, namestnik ravnatelja severnovietnamskega urada za politično vojno, saigonski armadni general Ngo Dzu in poveljnik osrednjega urada osvobo- IIIIIlIIIIIIIIIIllIlIlIllIlllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllltllllllllllllll-IIIIlIllllllIlIIIllIIIIIIIIIIIlIlllIIIIlllllltlllllllllllllllltllllllllllllllliMlIlIllllIllilllllB Znanstveno sodelovanje med Italijo in SFRJ 1 > * BEOGRAD, 2. — Po štiridnevnem zasedanju je italijansko - jugoslo- raten‘Hr^ara”Ja •prav/jv a? ihanska mešana komisija za znanstve-ciruzbe AGIP, vsi ostali m- . .... , , . ,.. >>‘11 v stanju zagotoviti takoj' ?,J m tehnlcno sodelovanje zaključi-Pa v bližnji prihodnosti pred-1 la del° in P°dPisala dokument o ,Seto dobave petrolejskih proizvo-1 Programu sodelovanja med obema dep za agrevanje Zaradi tega raz- j državama za leto 1973. Za Italijo je JSvalna podjetja pravijo, da ni- dokument podpisal opolnomočeni mi- nister Bolasco, za Jugoslavijo pa pomočnik generalnega ravnatelja zavoda za mednarodno znanstveno, kulturno in tehnično sodelovanje Re-ljič. Program za leto 1973 predvideva razširitev in poglobitev znanstvenega sodelovanja med obema državama ter uskladitev tehničnega sodelovanja s tehnološkim razvojem. Program predvideva med drugim izmenjavo izvedencev, tehničnih informacij ter tehnično - znanstvenih dokumentacij. (Na sliki: italijanski in jugoslo- vanski predstavnik podpisujeta program znanstvenega sodelovanja za leto 1973). ki je šele včeraj dospel v južno-vietnamsko glavno mesto. Takoj po nagovorih je komisija začela z delom: njena prva naloga bo, da konkretno omogoči mednarodni nadzorni komisiji, da uspešno opravlja svoje naloge. Vojaška komisija bo morala dati mednarodnim opazovalcem na razpolago vozila in vsa potrebna sredstva ter določiti področja delovanja opazovalnih skupin. Prva skupina mednarodnih opazovalcev je danes obiskala Pleiku, Hue in Danang, v prihodnjih dneh pa si bodo člani mednarodne komisije ogledali še ostale štiri centre, kjer bodo sedeži komisije. Položaj v Južnem Vietnamu se torej koiikor toliko ugodno razvija, vendar ne manjka temnih senc: med te moramo prav gotovo uvrstiti zadnje izjave saigonskega predsednika Van Thieuja dopisniku nekega ameriškega televizijskega o-mrežja. Diktator je namreč izrecno omenil možnost, da bi spet poklical na pomoč ameriško letalstvo, ko bi «komunisti* kršili premirje. Thieu je tudi dejal, da se Južni Vietnam (pri te y je seveda mislil le režim) lahko reši le z ameriško pomočjo. V nekem govoru po saigonski televiziji pa se je Thieu drugače izrazil: dejal je, da njegova vojska nadzoruje 99 odstotkov južnovietnamskega ozemlja in prebivalstva, dodal pa je, da je treba doseči popolno zmago in preprečiti, da bi se komunisti polastili oblasti preko volitev. O možnosti, da bi letalstvo ZDA spet poseglo v Vietnamu, je govoril tudi Nixonov svetovalec Kis-singer na sinočnji tiskovni konferenci: dejal je, da ima Saigon iz formalnega stališča pravico zahtevati tako pomoč, da pa bo vse odvisno od obsega kršitev premirja. Kissinger je dodal, da bodo ZDA dajale Saigonu vso gospodarsko in vojaško pomoč, ki jo do- srečanjem dejal, da je Kitajska dala samo skromno pomoč Severnemu Vietnamu in da so nasprotno prav severni Vietnamci pomagali Kitajski, ko so se več kot eno desetletje borili proti ameriškemu imperializmu. «Ves ta čas — je dejal Maocetung — smo pomagali drug drugemu, vendar je bila naša pomoč le majhna. Mi se vam moramo zahvaliti, ker ste nam pomagali s svojim bojem*. Srečanju med kitajskim predsednikom in se-vernovietnamskimi predstavniki, ki jih je spremljal veleposlanik Severnega Vienama v Peikngu. so se udeležili tudi kitajski premier Ču-enlaj, zunanji minister Či Peng fej in druge visoke kitajske osebnosti. Danes pa so v Pekingu priredili na sedežu ljudske skupščine veliko slavje ob podpisu mirovnega sporazuma za Vietnam. V dvorani se je zbralo več kot deset tisoč oseb, med njimi Čuenlaj in Maocetungova žena Čang čing. Ha-najski pogajalec Le Duc Tho se je v uradnem govoru zahvalil Kitajski za pomoč ter opozoril, da je mirovni sporazum samo začetna zmaga. «Naše ljudstvo tako na Severu kot na Jugu — je dejal Tho — čaka še dolg in težaven boj, preden bomo dosegli naš cilj, nam- reč miren, enoten, neodvisen demokratičen in bogat Vietnam. Tho je tudi opozoril, da militaristične in fašistične sile saigonskega režima še niso opustile poskusov, da bi sabotirale mir. Razbita pogajanja za delovno pogodbo v podjetjih male kovinarske industrije RIM, 2. — Tudi pogajanja med sindikati kovinarjev in zvezo male industrije za obnovitev delovne pogodbe so se razbila. Sedaj so v teku samo še pogajanja med sindikati in podjetji kovinarske industrije z državno udeležbo, ker so se pogajanja z zvezo velikih industrijcev razbila že prejšnji teden. Predstavniki sindikatov so izjavili ,da so delodajalci na zadnjih sestankih zavrnili večino delavskih zahtev in s tem onemogočili pogajanja. Zato so sindikati proglasih še nadaljnjih 8 ur stavke, poleg 24 ur, ki so jih napovedali med 20. januarjem in 10. februarjem. iiiiiiiiiuimiiiuHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiuiimuiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii iiiiiiifimimiii Napredki na dunajskih pogovorih med blokoma Se vedno nerešeno vprašanje udeležbe na posvetovanju o omejitvi vojaških sil v Evropi DUNAJ, 2. — Dunajska posvetovanja za pripravo pogajanj o ome-jevanju vojaških sil v Evropi se na- voljujejo pariški sporazumi, da pa i daiiuieio s stiki mpd no,amP7nimi ™„i. d, « bo M* Vietnam lab-1 23~i t * SL?mT“ k° sam pomagal. j pripadnikov obeh blokov. Glasnik a- Nixonov svetovalec je govoril tu-j meriške delegacije stan Bufnet je di o svojem Skorajšnjem obisku! danes izrazjl do]oeeno mero imiz. v Hanoiu ter dejal da se gre pre-1 ma glede poteka posvetovanj ter ni pričat kako bi lahko ZDA in Se- j izključil, da bi lahko prihodnji pone-verni Vietnam nonnalizirala med- deljek imeli novo lenamo z sebojne odnose. Proučil bo tudi možnost navezave diplomatskih stikov, kar pa ne bo kratkoročna zadeva. Končno bo še govor o ameriškem prispevku za rekonstrukcijo Severnega Vietnama. Po Kissinger-jevem mnenju bo ohranitev miru odvisna tudi od zadržanja SZ in Kitajske, glede katerih pa je izrazil prepričanje, da bosta »odgovorno* delovali v tem smislu. Maocetung sprejel Le Duc Thoja PEKING, 2. — Kitajski predsednik udeležbo vseh 19 delegacij. Tudi danes, kot že včeraj, so bila v ospredju vprašanja predsedstva konference, dnevnega reda zasedanj in udeležbe držav «s posebnim statusom*, kot označujejo tiste države, ki so jih v zadnjem trenutku povabili na Dunaj ter jim hočejo sedaj priznati le status opazovalcev, ne pa pravico do glasovanja. Slednje vprašanje je za sedaj najbolj kočljivo: predstavniki NATO so ponovili tezo, da je predmet posvetovanj omejitev vojaških čet in oborožitve v Srednji Evropi, ker sta prav na tem področju oba bloka koncentrirala svoje vojaške sile. Zaradi tega so države Srednje Evrope tiste, ki morajo o tem odločati ter Maocetung je sinoči sprejel v svoji podpisati morebitne sporazume. O-pekinški rezidenci zunanjega mi- stale države (Itabja, Grčija, Turči-nistra Severnega Vietnama Duy ja. Norveška, Danska, Romunija in Trinha in hanojska pogajalca na Bolgarija) imajo kot članice NATO pariški konferenci Le Duc Thoja in ali varšavskega pakta interes, da se Xuan Thuyja. Maocetung je med udeležujejo teh srečanj ter lahka ak- tivno sodelujejo s predlogi, zaradi česar se jim prizna «poseben status*. Takemu tolmačenju najbolj odločno nasprotuje Romunija, ki vidi v njem poskus, da bi pogajanja potekala samo med obema blokoma ter da bi posamezne države nastopile le kot pripadnice enega ali drugega zavezništva. še dan£s je romunski predstavnik ponovno zahteval, naj bi vse delegacije sodelovale na posvetovanjih kot polnopravni sogovorniki. Toda tudi Sovjetska zveza pritiska, da bi se pogajanja ne omejila le na srednjeevropske države, ampak da bi zajela sploh vse države Evrope, ki so zainteresirane za zmanjšanje oboroženih sil na kontinentu. Kljub tako različnim stališčem pa so, predvsem v zahodnih delegacijah, prepričam, da bo moč najti u-strezen sporazum. Temu vprašanju bodo posvečena tudi jutrišnja in mogoče še nedeljska srečanja, tako da bi v ponedeljek lahko bila končno na vrsti plenarna seja. O podobnih vprašanjih razpravljajo tudi v Helsinkih, kjer se nadaljujejo priprave za evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju. Danes so sporočili, da se bo sedanja, druga faza pripravljalnih pogovorov zaklučila 9. februarja, medtem ko se bo tretja faza začela proti koncu meseca. nerešenih in je obžaloval, da mora podčrtati to dejstvo, ko proslavljamo 25-letnico republiške ustave, ki je zrasla iz odporniškega gibanja, v katerem smo tudi Slovenci tako mnogo prispevali. Dolhar je tudi obžaloval, da Slovenci nismo bili omenjeni ob deseti obletnici ustanovitve dežele s posebnim statutom, pa čeprav je bila dežela Furlanija - Julijska krajina ustanovljena s posebnim statutom prav zato, ker v njej živi slovenska manjšina. Načelnik liberalne skupine Zimo-lo je v glasovalni izjavi omenil tudi vprašanje slovenske narodnostne skupnosti in ie dejal, da so liberalci za zaščito č’ovečan?kih pravic in se v tej zvezi skliceval na oksfordsko izjavo. Dodal pa je, da njih glas za resolucijo še ne pomeni avtomatičnega pristanka liberalnih poslancev na zakonske predloge komunistov, da pa pomeni razpravo in načelno podnoro že omenjenim pravicam. Zimolo je nato omenil tudi vprašanje ita)i;anske etnične skupine v Jugoslaviji. Proti resoluciii je govoril De Vi-dovich za neofašiste, ki je de’al, da gre za uveljavljanje dvojezičnosti in da prihaja do «obratne?a na-cionalizma*. da Slovenci zgamaio »bedasti nacionalizem* ter končno na prikrit način zagrozil Slovencem, češ da se je treba zahvaliti MSI, da ni prišlo do fizičnih napadov nanje. Ob tej izjavi je župan misovskega poslanca prekinil, ker mu je že potekel čas, ki mu ga dopušča pravilnik. Razprava o sporazumu petih strank leve sredine in o županovi programski izjavi se je zavlekla pozno v noč in se bomo nanjo še povrnili. Na sinočnji seji občinskega sveta je prvi spregovoril slovenski svetovalec KPI Spetič, ki je obravnaval pereča vprašanja ■ slovenske narodnostne skupnosti, za PSDI je govoril načelnik skupine Lanza, za PLI Mor-purgo, za KD Fabiani in Zanini, za PSI Giuricin in za PRI Gargano. Pismeno glasovalno izjavo pa je za MI vložil Marchesich. Vsem je obširno odgovoril župan Spaccini, ki je podčrtal osnovne značilnosti politike odbora. Waidheim o Vietnamu LONDON, 2. — Generalni tajnik OZ N Kurt Waidheim je danes odšel iz Londona na daljše potovanje, med katerim bo obiskal Indijo, Pakistan in Bangla deš. V pogovoru s časnikarji ob odhodu iz britanske prestolnice je svoje sodelovanje na bodoči mednarodni konferenci o Vietnamu označil kot «pozitiven in obetajoč razvoj na poti k miru*. DA JVES Osrednje vodstvo socialistične stranke je sklenilo sklicati sejo centralnega komiteja za 13., 14. in 15. februarja. Na seji bodo razpravljali predvsem o stališču do sedanje vlade in o pogojih za obnovitev dialoga s krščansko demokracijo. Na seji osrednjega vodstva je imel tajnik De Martino obširno poročilo, v katerem je ocenil sedanji politični položaj in ugotovil, da je treba najprej vreči Andreottijevo vlado. Tudi leva struja KD «base» je na svojem sestanku sklenila, da je treba čimprej strmoglaviti sedanjo vlado, če se hoče ustvariti pogoje za naprednejše sodelovanje z ostalimi političnimi silami. Tržaški občinski svet je izglasoval resolucijo, s katero poziva parlament in vlado, da se v celoti izvedejo določila republiške ustave in v tej zvezi obvezal parlamentarce političnih demokratičnih sil glede ustreznih izvršilnih zakonov. Gre za pomemben politični dokument, saj je v njem na jasen in obvezujoč način govor o globalni zakonski zaščiti Slovencev. Istočasno pa gre tudi za pomembno dejstvo, da je prvi krat v zgodovini tržaškega občinskega sveta prišlo o tem načelnem vprašanju do enotnosti vseh strank, ki se sklicujejo na usiavo in so bili misovci povsem osamljeni. Včeraj se je v deželnem svetu začela razprava o deželnih prispevkih za dvojezično poslovanje občin. Razprava se bo nadaljevala v torek. Stalno slovensko gledališče je sinoči uprizorilo v Kulturnem domu četrto abonmajsko premiero v tekoči sezoni, Raimundovo romantično igro s petjem in plesom »Kralj gora in ljudomrznik* v režiji Mirana Herzoga. Predstava je pri občinstvu doživela velik u-speh. f TRŽAŠKI DNEVNIK Nova telovadnica v Dolini ČETRTA ABONMAJSKA PREMIERA SSG V KULTURNEM DOMU Ozdravljeni ljudomrznik Dinamična uprizoritev Raimundove romantične igre s petjem in plesom «Kralj gora in ljudomrznik» v domiselni režiji Mirana Herzoga in razgibani sceni Nika Matula Mnogo aplavzov za vse nastopajoče, zlasti za Antona Petjeta in Jožka Lukeša Danes bodo v Dolini slovesno odprli novo občinsko telovadnico. V njej se bodo danes tudi prvič prijateljsko spopadli prvi športni ekipi ter s tem odprli pot celi vrsti bodočih srečanj mladink in mladincev iz brežanskih vasi in od drugod. V endar novi prostori ne bodo služili samo športni dejavnosti, ki pleme niti telo, temveč bo v njih mesto tudi za prosvetno - kulturno dejavnost, ki plemeniti duha. Po prvih športnih srečanjih bo jutri tudi prvo kulturno srečanje, ko bodo vsa prosvetna društva iz dolinske občine enotno slovesno priredila Prešernovo proslavo Kaj bclj primernega kot takle ('ljudomrznika za predpustni čas? Vodstvo našega gledališča je imelo kar srečno roko, ko se je odločilo za uprizoritev te Raimundove «dunajske komedije 19. stoletja» prav sedaj, ko je čas zabave in smeha, pa zato tudi nič manj, kot kdaj koli čas. da si kot takle plemeniti gospod Trapez poiščemo dvojnika - lastno masko in v njegovem obnašanju spoznavamo lastno podobo. Potem pa masko dol. vsaj ko gre za res. Raimundov «Kralj gora in ljudomrznih s podnaslovom «romantična igra s petjem in plesom» je odrska zvrst, ki se je razcvetela na Dunaju na začetku 19. stoletja in katere vidni predstavnik je bil prav Ferdinand Raimund. Njen okvir je res romantičen, čaroben, pravljičen, njena uprizoritvena forma je lahkotna, spevna, komična, tudi operetna, toda njena vsebina je v bistvu resna, z moralistično parabolo. Avtorjev namen v njej je pokazati svoje junake v dvojni ozi- roma v lastni luči tako, da v z veliko inventivnostjo pri razreše-svojem dvojniku vidijo lastne na- , vanju scenskih in uprizoritvenih poke, jih spoznajo in se jih za- ; situacij ter z ustrezno karakteriza-vedo, da postanejo potem dobri ali 1 cijo nastopajočih oseb, predvsem vsaj boljši, kot v resnici so. Da pa I vodilnih, ustvaril izredno dinamič-se to zgodi. je potrebna čarobnost, j no igro, ki je imenitno valovila ki se tu odraža v veri v nadnaravne med pravlijčnostjo in realnostjo, sile in z nastopanjem oseb iz tega | Prijetno je zabavala (in Udi učila) nadnaravnega čarobnega sveta i tako s komičnimi situacijami, ki oseb tedaj, ki imajo moč dobrote v svojih rokah, ki je realen - resničen človek sam ne premore. Gre torej za realnost v irealnosti, toda taka, da je irealnost vedno le okvir za realnost. Uprizoriti tako igro ni prav lahka stvar. Ostati zvest njenemu romantičnemu čaru, in torej postaviti na oder vso mašinerijo s scenskim dekorom in vsemogočimi odrskimi efekti, ali ubrati pot stilizacije, času primernejše, pa vendar take, ki zamore pričarati romantični navdih in nakazati osebam čimbolj realni videz? Režiser Miran Herzog, ki mu je bila zaupana odločitev, se je odločil za drugo možnost in z okrajšavami besedila pa seveda iHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirrfiiiiitiiiiiiiiiHfiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiniKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Burja in dež napovedujeta zimo? Izza vogalov tuli burja, oknice ropotajo, zebe, spet diši po snegu. Februar, najkrajši mesec v letu, zna biti oster in nagajiv. Pred leti smo imeli najhujši mraz prav i lem mesecu, ki nas opominja, da ni še volk požrl zime. Ne da bi vas hoteli plašiti, le da se dobro oblečete, da ste zimsko opremljeni in med vožnjo previdni, če se odpeljete z avtom na izlet, ali po poslovnih opravkih. Do sedaj nam je zima prizanašala, komaj da smo jo občutili, zimsko blago je šlo malo v prodajo, še manj drv in premoga, za kurjavo ni bilo velikih preglavic. Prelepo bi bilo, če zime sploh ne bi bilo. Mandeljni v sončnem Bregu in v Istri so prezgodaj razcveteli in napovedovali skorajšnji prihod pomladi. Radi bi vedeli, kakšno bo vreme. Zato poglejmo, kaj nam o februarju, ali svečanu in svečanovem mrazu pravijo stare pratike in ljudski pregovori. Nič se ne pritožujmo, saj so pravili naši dedje: «Če je februarja lepo, bo celo leto grdo». In vremenske napovedi? «Valentin (14. febr.) je prvi spomladin, kmet obesi kortelač na ramfnn». Toda bodite previdni: «Matija (24. febr.) led razbija, če ga ni, ga naredi». Včeraj, 2. februarja je bila svečnica (v tržaškem dialektu «Madona candelora»), zato ne smemo pozabiti tržaške vremenske napovedi, ki pravi: «Mado-na candelora — se la vien col sol e bora, de Vinverno šemo fora, se la vien con piova e vento. de Vinverno šemo,- dentro>>, kar po naše pomeni: «če pride s soncem in burjo, je zima že mimo. če pa pride z dežjem in vetrom, smo še v polni zimi». Torej, včerajšnja burja in dež namenita, da ni še konec zime. VČERAJ V DEŽELNEM SVETU Razprava o deželnih prispevkih za dvojezično poslovanje občin Poseg svetovalca Lovrihe (KPI) - Liberalci pristali na pobudo - Nestrpnost ntisov-skega predstavnika - Soglasno sprejet zakon o izboljšavah v lekarniški oskrbi Na včerajšnji seji deželnega sveta se je začela razprava o zakonskem predlogu deželnega odbora, ki določa posebne prispevke iz deželnih skladov za dvojezično poslovanje javnih uprav v Furlaniji - Julijski krajini. Razprava zajema tudi zakonska predloga z isto tematiko, ki sta ju vložila svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka (17. oktobra lani) in skupina komunističnih svetovalcev (Lovriha, Bacicchi, Godnič, Cuffaro, Baracetti in Bergomas) 19. julija 1971. Kakor se naši bralci gotovo spo- počasnosti, s katero se v okviru dežele obravnavajo določene zakonske pobude, medtem ko velja za druge mnogo hitrejši postopek. Glede zakonskega predloga, ki ga je v zvezi s stroški dvojezičnega po Novo vodstvo PSI so često zahtevale od nastopajočih pravih akrobatskih sposobnosti, kot z ansambelsko in individualno igro, v kateri so prišle do izraza izrazite kvalitete Antona Petjeja kot komika v imenitno podani vlogi ljudomrznika Trapeža, Jožka Lukeša kot Trapezovega sluge Habakuka v odlični karakterizaciji, Bogdane Bratuževe kot spletične Betke, Silvija Kobala kot kralja gora Astragalusa. Livija Bogatca kot mladega slikarja Avgusta, Mirande Caharije kot Malke, Mire Sar-dočeve kot Zofije ter še Staneta Starešiniča, Adrijana Rustje, Alojza Miliča, Zlate Rodoškove, Leli Nakrstove in Lidije Kozlovičeve. Lepe in dobro podane so bile tudi melodije in plesi, ki so na trenutke ustvarjali vzdušje prave dunajske operete. Posebej je treba pohvaliti odlično zamišljeno in realizirano sceno Nika Matula, glasbo Urbana Kodra (korepetitor je bil Ignacij Ota), kostume Alenke Bartlove in prevod Boruta Trekmana. Skatka, gledali smo predstavo, ki je odkrila povsem nove upri-zoriteljske sposobnosti in kvalitete našega ansambla, ki nas je prijetno zabavala in nam mimogrede, lahkotno, nevsiljivo dala tudi dober recevt za naše človeške bolezni. Vse to je potrdi’ tudi aplavz dokaj številnega premierskega občinstva. j. k. Nagrada S. Cesarju za fiilm o Krasu Sinoči se je neuradno izvedelo, da . - - je prišlo do notranjega sporazuma slovanja vložila KPI že pred pol-; 0 vodstvu PSI do koalicije med stru- V krožku «Aquila» v Ulici Ros- drugim letom, je Lovriha dejal, da i jama «presenza» in «levica». Dokonč- sim so sinoči razdelili nagrade film- bi bila morala večina kvečjemu j no bodo verjetno sklepali v pone- I sfcim amaterjem, ki jih je posebna predložiti vrsto dopolnil, ne pa1 deljek na seji pokrajinskega odbora žirija krožka izbrala izmed tistih da je izdelala svoj predlog o istem psi, na kateri bodo - vedno po amaterjev filmske kamere, ki so se vprašanju. Govornik je nato pou-. teh vesteh - izvolili za tajnika daril pravico Slovencev v deželi I predstavnika «levice» Ghersija. Furlaniji - Julijski krajini do upo- rabe materinega jezika, saj so si to pravico izbojevali v krvavem minjajo, saj smo o teh zakonskih spopadu s fasisti in nacisti. Ze predlogih že večkrat pisali v na- i zavezniška vojaška uprava, za ka-šem dnevniku, se predlogi sami *'ero n’ moeoce reč' da hi bila medsebojno v marsičem razlikujejo. Predlog, deželnega odbora je prvotno predvideval povračilo stroškov za dvojezičnost v razmerju 60 odst. V okviru pristojne komisije je -bfli^spcčjert-dpredJog 'svetovalca Pittonija (PSI), da se odstotek dvigne s 60 na 75 odst., sprejet pa je bil tudi predlog liberalca Morpurga, po katerem je bil v besedilu novega zakonskega predloga izraz «etnične manjšine* zamenjan z izrazom «jezikovne manjšine*. V razpravo v deželnem svetu so doslej posegli štirje svetovalci, drugi pa so najavljeni za sejo, ki bo v torek, 13. februarja, ko bo spregovoril tudi svetovalec Štoka. Včeraj so govorili svetovalci Lovriha (KPI), Morelli (MSI), Co-cianni (KD) in Morpurgo (PLI). Svetovalec Lovriha je izrazil nezadovoljstvo svoje skupine spričo ni mogoče reči, da bi bila posebno naklonjena Slovencem, je leta 1949 izdala ukaz štev. 183, po katerem so slovenske občine na Tržaškem dobile pravico, da poslujejo v slovenščini. ZVU je torej pokazala več razumevanja za V TOREK 6. t.m. Ljubljanska TV oddaja o Slovencih v Italiji Ljubljanska televizijam bo prikazala v torek, 6. februarja ob 20.30 enourno oddajo o aktualnih vprašanjih slovenske manjšine v Italiji. slovenske potrebe kakor demo-' \ pogovoru, ki so ga posneli v stu-kratična dežela s posebnim sta- u>\y\h koprske televizije, bodo sode- NiiimiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimuiiniiiiimimiiiiiiiiiiimiiimiiiiiniiiiimiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiii SINOČI V NABITO POLNI UČILNICI OSNOVNE ŠOLE V Boljuncu prva letošnja «Prešernova proslava» Priložnostni govor Milana Bolčiča in pester kulturni spored Letošnje Prešernove proslave na Tržaškem so odprli člani prosvetne- ! ga društva «France Prešeren* iz Bo-ljunca. Kljub hladnemu vremenu se je prireditve udeležilo veliko število vaščanov, ki so napolnili ao zadnjega kotička največjo učilnico domače osnovne šole. Navzoče je pozdravila domačinka Magda Maver, ki je tudi nato napovedovala pester in bogat spored, ki so ga dobro m skrbno pripravili domači prosvetarji. Priložnostni govor je imel domačin novinar Milan Bolčič, ki je najprej orisa! dobo, v kateri je Prešeren živel m ustvarjal, nato pa prikazal pesnikovo delo ter podčrtal njegove velike zasluge za vzgojiteljsko delo ter za razvoj slovenskega jezika, slovenske poezije in slovenske kulture sploh. Govornik je na koncu še posebej poudaril, da nas je Prešernova poezija spremljala v najtežjem obdobju našega narodnostnega obstoja in nam vlivala vero v zmago pravice nad krivico, še posebej se je zaustavil ob Zdravljici, zaključil pa je z ugotovitvijo, da mora Prešernova poezija še v bodoče spremljati slovenskega človeka po poti zvestobe svojemu jeziku in narodu. Sledil je nastop dveh najmlajših članov prosvetnega društva Nadje Švare in Marina Kofola, ki še o-biskujeta otroški vrtec. Skupr,, sta deklamirala pesem Pozdrav Prešernu nato pa položila šopek rdečih nageljnov in rožmarina pred pesnikov kip. Damjana Ota, Magda Švara in Mirjana Maver, oblečene v slovensko narodno nošo. so nato deklamirale nekaj pesmi ter ob spremljavi harmonikarja G. Gustinčiča zapele nekaj slovenskih pesmi. Več Prešernovih. Stritarjevih. Aškerčevih, Kosovelovih. Grudnikovih in Gradnikovih pesmi so dobro podali tako v posamezni izvedbi kot v zborovski recitaciji, mladi člani domače dramske skupine. Po nastopu Milana Kluna, ki je zaigral na harmoniko nekaj narod- nih pesmi, so nastopili člani dramske skupine Laura Kofol, Vojko Slavec in German Švara v enodejanki »Ženitveni posredovalec*. Prijetno prireditev je zaključil mešani pevski zbor, ki je pod vodstvom Draga Žerjala in ob spremljavi tamburic zapel «Prišla je pomlad*, «0 more duboko*. «Falile se Kaštelanke*, «Zapuščena» in «Zdravljico». Prijeten večer se je po končanem sporedu nadaljeval v Srenjski hiši ob petju in založeni mizi . M. M. Županove kolajne predsednikom konzult Včeraj popoldne je župan inž. Spac-cini sprejel predsednike rajonskih konzult, ki so opravljali to funkcijo v zadnjih dveh letih. Vsem je izročil zlato spominsko kolajno, nato pa je imel krajši govor, v katerem je poudaril demokratično in ljudsko vlogo rajonskih konzult in se toplo zahvalil predsednikom in predstavnikom konzult, ki so stvarno pripomogli k boljšemu delovanju občinske uprave. Srečanja se je udeležil tudi novoizvoljeni odbornik za decentralizacijo dr. Livio Lonzar. Zveza italijanskih žena v Trstu izraža odločen protest zaradi nasilja, kateremu so podvržene politične jetnice v zaporih španskega fašističnega režima. Na seji, ki jo je zveza imela ob priliki včlanje-valne kampanje, so tržaške demokratične ženske sklenile med drugim, da bodo poslale španskemu veleposlaništvu protestno brzojavko v imenu vseh slovenskih in italijanskih demokratičnih žena, v kateri bodo apelirale na plemenite tradicije španskega ljudstva, naj se preneha s podlimi nasilstvi. tutom Lovriha je omenil vrsto dvojezičnih dejavnosti, ki spadajo v pristojnosti krajevnih uprav in ki povzročajo ustrezne stroške. Po mnenju komunistov bi morala dežela kriti te stroške tako, da bi določila zainteresiranim krajevnim u-pravam poseben letni prispevek na prebivalca (1.500 lir), kar bi omejilo ustrezno uradovanje na minimum. Poročevalcu Bianchiniju (KD), ki je v tej zvezi dejal, da se je deželna uprava odločila za drugačno odmerjanje prispevkov, češ da bi bilo težko določiti, katere občine so pretežno slovenske po prebivalstvu, je Lovriha naštel drugo za drugo beneškoslovenske, goriške in tržaške oDčine, ki pridejo v poštev za deželne prispevke ter s tem dokazal krhkost od-borove teze. Lovriha je napovedal, da bo njegova svetovalska skupina vložila vrsto popravkov k besedilu zakonskega osnutka deželnega odbora. Na koncu je govornik očital predsedniku sveta Ribezziju, da (Nadaljevanje na 8. strani) Gospodarstveniki za plinovod Tržič-Miinchen Za časa nedavnega zasedanja o energetskih virih v naši deželi, sta bili v Trstu dve strokovni srečanji, na katerih so se strokovnjaki posvetovali o napovedani gradnji plinovoda iz Tržiča v Muenchen in o pristaniški integraciji na severnem Jadranu. Posvetovanja o plinovodu so se udeležili predstavniki družbe SNAM (AGIP - ENI), industrijskega konzorcija v Tržiču, neodvisne ustanove za tržaško pristanišče in deželnega odbora. Gospodarstveniki so izrazili pozitivno mnenje o pobudi, ki predpostavlja izgradnjo posebne vplinje-valne postaje in ustreznih rezervoarjev v Tržiču. Take naprave ne povzročajo onesnaženja — so dejali — zagotavljajo pa zaposlitev določene delovne sile. Do uresničitve te pobude ne bo prišlo tako kmalu, so naglasili gospodarstveniki, ker je treba predhodno doseči mednarodni sporazum in ker je treba poprej odpraviti možnost speljave takšnega plinovoda iz Marseilla v srednjo Evropo. Posvetovanja o pristaniški integraciji na severnem Jadranu so se udeležili strokovnjaki iz naše dežele, iz dežele Benečije, Slovenije, Avstrije in Zah. Nemčije. Na seji so obravnavali predvsem plovni poti Tržič-Ausa Corno-Siie in Soča-Sava-”mava ter vprašanje okrepitve ob stoječih pristaniških zmogljivosti. Za to zadnje vprašanje so pokazali veliko zanimanje zlasti strokovnjaki iz Bavarske. lovali predstavniki Slovenske kulturno - gospodarske zveze iz Trsta, Gorice in Benečije: Boris Race, dr. Karel šiškovič, Vito Svetina, dr. Peter Sanzin, dr. Mirko Primožič in Izidor Predan. Ker ena sama oddaja, čeprav za televizijske razmere sorazmerno dolga ne more zajeti vseh področij življenja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, bo pogovor tematsko posvečen trem poglavitnim vprašanjem: zakonski zaščiti manjšinskih pravic, gospodarskemu položaju Slovencev ter Beneški Sloveniji. Oddajo je pripravil tržaški dopisnik RTV Ljubljana Ivo Vajgl. s svojimi deli prijavili na letošnjem tekmovanju z geslom «s filmsko kamero na počitnice». Natečaja se je udeležilo letos 14 članov krožka in 8 nečlanov. Sinoči so nagradili nečlane, za katere je bilo rečeno, da so se letos posebno izkazali, ker so predloženi filmi res lepi in kakovostni. Zlato kolajno z diplomo,,so dobili Silvano Šinigoj za film «Alpini-zemt, v katerem je prikazal pot skupine tržaških alpinistdt)' na Hin-dukuš v Azijil Enako priznanje je aoHl Sergej Cesar za film «Bala-da», s katerim je prikazal naš Kras ob spremljavi v italijanščino prevedenih Kosovelovih poezij. Franco Biagini je bil imenovan kot tretji za film z naslovom «Ti amo». Bronasto kolajno in diplomo krožka sta dobila Zulena Tavčar za film «Gra-dež» ter Mario Černigoj za film VLousanna - Pariz». Končno je bil omenjen še mladi Gombassi. Sinoči so dela prvih treh nagrajencev tudi predvajali in če je občinstvo lahko občudovalo lepo prikazane napore tržaških alpinistov, ki so se leta 1971 povzpeli na vršace sKoraj 7 tisoč metrov, je bilo ganjeno nad trpko liriko našega Krasa, ki jo je prikazal Sergej Cesar. imimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiimiiiuiiiiiiuiiiiMiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiimiimiiuiiiHiiiiiii S J. REDNEGA OBČNEGA ZBORA V TRSTU Prvo leto uspešnega dela Društva slov. upokojencev Doslej šteje DSU 108 članov - Poročili predsednika in tajnice - Izvolitev novega odbora - Razprava o bodočem delu Včeraj popoldne je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu prvi redni občni zbor «Društva slovenskih u-pokojencev v Trstu*. Iz poročil predsednika Vojka Ferluge in tajnice smo zvedeli, da šteje društvo 108 članov, da je v mnogih primerih doseglo s svojimi intervencijami nekatere nujno potrebne ukrepe za zboljšanje življenjskih pogojev članov društva. Med temi dosežki je tudi znižana vožnja na železnicah SRS rednejše izplačevanje pokojnin, znižanje stroškov pii Tržaški predsednik zahvalil za sodelovanje tisku in patronatu Kmečke zveze INAC, SPZ in SKGZ pa tudi za uporabo prostorov, ki jih društvo še nima in se bo potrudilo, da si jih že letos preskrbi, še prej pa so navzoči počastili z enominutnim molkom štiri svoje člane, ki so lani umrli in med katerimi je bil tudi blagajnik DSU Marjan Medvešček. Občni zbor je pred zaključkom sestanka izrekel zahvalo za opravljeno delo vsem odbornikom, zla- hranilnici, nekatere ugodnosti pri; sti pa požrtvovalnemu predsedni- VQ[/rno n au+rvvvinUAnA nnnb/-,lnl-nn 1-.-. Irl i n TTAr, zi__, DltlIGL VESPI NA OSMI STKANI rekreaciji, avtomatično vsakoletno zvišanje pokojnin upokojencem z nad 40 leti priznane pokojninske dobe. Iz razprave o poročilih in o bodočem delu DSU pa sledi predvsem, da dosedanjemu požrtvovalnemu predsedniku in odboru (izvoljenemu v decembru 1971 na ustanovnem občnem zboru) še ni uspelo doseči tistega pravičnega tečaja za zamenjavo dinarjev v lire, ki je bil že v veljavi do leta 1971. V tem pogledu je občni zbor pooblastil novi odbor, da stori še nadaljnje korake in vloži vse svoje sile, da bi bila vsaj letos ta pravična zahteva slovenskih u-pokojencev to stran meje ugodno rešena. Občni zbor je po razrešniei, izglasovani na predlog nadzornega odbora, izvolil nov upravni in nadzorni odbor. Člani novega upravnega odbora DSU so: Vojko Ferluga, Lelja Sancin, Ivan Mladovan, Fani Niketič, Mir0 Preselj, Stanko Andolšek, Vincent Pavzin, Marica Škabar in Miroslav Rebula, člani nadzornega odbora pa so: Štefan Lovrečič in Alojz Rogelja. Ob začetku občnega zbora se je februarja. ku, ki je vsa svoja številna potovanja opravil brezplačno ter po-Lg tega še iz svojih sredstev prostovoljno prispeval v skromno društveno blagajno, katere edini dohodki so članarine. S tem v zvezi je občni zbor pooblastil novi odbor, da določi skromni obvezni prispevek tistih, za katere je doseglo DSU s svojimi posegi izdatnejše rezultate. Razstave V razstavni dvorani «Cesare Sofia-nopulo* na Largo Papa Giovanni 6 razstava malih slik, ki jo prireja deželni sindikat likovnih umetnosti UIL. Razstavlja 39 umetnikov iz dežele. Razstava je odprta ob delavnikih od 18. do 20.30 in ob praznikih od 11. do 13. ure do 15. t. m. V občinski umetnostni dvorani palače Costanzi bo v sredo, 7. t.m. ob 19. uri odprta razstava »Sigmund Freud*, ki jo prirejajo tržaški sedež Goethe Instituta iz Munchna mestni muzej Revoltella in Italijansko - avstrijski kulturni krožek v Trstu. Razstava bo odprta do 21. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom FERDINAND RAIMUND KRALJ GORA IN LJUDOMRZNIK Romantična igra s petjem in plesom v dveh delih Prevod BORUT TREKMAN Scena ing. NIKO MATUL Kostumi ALENKA BARTLOVA Glasba URBAN KODER Korepetitor IGNACIJ OTA Režija MIRAN HERZOG Osebe: Astragalus, kralj gora — Silvij Kobal: Linarius, gorski duh — Stane Starešinič: Alpanor, gorski duh — Adrijan Rustja; Gospod pl. Trapez, bogat posestnik — Anton Petje; Zofija, njegova žena — Mira Sardočeva; Malka, njegova hči — Miranda Caharija; Gospod pl. Srebroust, Zofijin brat, trgovec v Benetkah — A-lojz Milič: Avgust Trn, mlad slikar — Livij Bogateč; Betka, Mal-kina spletična — Bogdana Bra-tuževa; Habakuk, sluga pri Tra-peževih — Jožko Lukež; Vikto-rinina prikazen Trapeževe ranjke žene — Zlata Rodoškova; Val-burgina prikazen Trapeževe ranjke žene — Leli Nakrstova; E-merencijina prikazen Trapeževe ranjke žene — Lidija Kozlovi-čeva. Razpored predstav glej pod rubriko «GledaUšča». OBČINA DOLINA vabi na otvoritev nove telovadnice Danes, 3. 2. 1973 Ob 17.30 Svečana otvoritev Igra godba na pihala iz Brega Ob 19.30: Prijateljska tekma v ženski odbojki Breg -Sloga Jutri, 4. 2. 1973 Ob 9.00: Finalne tekme odbojkarskega deželnega prvenstva deklic Finalisti: 1. Polisportiva Liber-bertas - Pordenon 2. Rappresentativa Pallavolo - Videm 3. A. R. Torriana Gradišče - Gorica 4. Breg - Dolina Ob 18.00: PREŠERNOVA PROSLAVA pod ^pokroviteljstvom občine Dolina Govor: Nerina Drasič - §vab Sodelujejo prosvetna društva: «Fran Venturini* od Domja «Slavec» iz Ricmanj «SIovenec» iz Boršta «France Prešeren* iz Bo-Ijunca «Valentin Vodnik* iz Doline Mešani pevski zbor iz Mač-kovelj Mladinski pevski zbor srednje šole «Simon Gregorčič* iz Doline Godba na pihala iz Ricmanj PROSVETNO DRUŠTVO dVAN GRBEC* v Skednju vabi k SKIOPTICNEMU PREDAVANJU ki bo v torek, 6. t.m. ob 20. uri v društvenih prostorih. S krasnimi diapozitivi nas Mario Magajna popelje v KENIJO. Vstop prost! Razna obvestila ŠOLA V UL. SV. FRANČIŠKA vabi ljubitelje otrok, predvsem pa vse, ki so jo obiskovali ali jo obiskujejo, da prispevajo za kip D. Ketteju, po katerem nosi šola ime! Prispevki se sprejemajo na šoli «D. Kette* in v Tržaški knjigarni. Slovenski kulturni klub v Ul. Do- nizetti 3 prireja danes 3. t. m. ob 19. uri srečanje s književnikom Francetom Vodnikom na tematiko o narodni, religiozni in mladinski proble matiki. Kino Gledališča Nazionale 16.00 «ii richiamo deila fo-resta*. Charlton Heston. Po romanu Jacka Londona. Barvni film za vse. Fenice 16.00 «Sotto a chi tocca», barvni film, Dean Reed in Nick Jordan. Eden 15.30 «1 racconti di Canterbury». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Un avventuriero a Tahiti*, Jean Paul Belmondo in Stefania Sandrelli. Barvni film. Excelsior 16.00 «11 racconto dalla tomba», barvni film, John Col-lens, mladini pod 14. letom prepovedan. Ritz 15.30 «Joe Valachi*, barvni film, Charles Bronson, Lino Ventura, Walter Chiari, mladini pod 14. letom prepovedan. Aurora 16.00 «Non si sevizia un pa-perino*, Florinda Bolkan in Barbara Bouchet. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «Cime tempestose*, barvni film. Capitol 15.30 «La corsa deila lepre attraverso i campi*. barvni film. Cristallo 16.30 «Che centriamo noi con la rivoluzione?*, barvni film, V. Gassmann, P. Villaggio. Filodrammatico 16.30 «Massiccio Sa-lernitano*, barvni film. prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Don Camillo e i gio-vani d’oggi», barvni film, Gasto-ne Moschin. Vittorio Veneto 15.30 «Donne in amo-re», barvni film, AUan Bates, Oliver Reed, mladini pod 18. letom prepovedan. Abbazia 16.00 «Agente 007 Thun-derball: Operazione tuono», barv- ni film, Sean Connery. Ideale 16.00 «Tarzan il magnifico*, Gordon Scott in Berta St. John, barvni film. Astra 16.00 «Bello, onesto emigrato in Australia sposerebbe compaesa-na illibata*, barvni film, Alberto Sordi in Claudia Cardinale. KINO NA OPČINAH predvaja danes ob 18. uri in jutri, v nedeljo ob 15. uri «TEMPO D’AMORE» Igrata Marcello Mastroianni in Chaterine Denevue. Barvni film. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 3. februarja BLAŽ Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 17.14 — Dolžina dneva 9.50 — Luna vzide ob 7.13 in zatone ob 17.35. Jutri, NEDELJA, 4. februarja BOJANA Vreme včeraj: najvišja temperatura 6,3, najnižja 4,6, ob 19. uri 5,8 stopinj e,,., zračni tlak 1018,3 rahlo ra--ste, veter 30 km severovzhodni, sunki burje 75 km na uro, vlaga 57 odst., padavine v zadnjih 24.. . urah, 5,0 mm, nebo 6/10 pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 7,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 2. februarja 1973 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 24 oseb. UMRLI SO: 86-letni Tullio Fait, 77- letna Angela Cecchi vd. Scopelliti, 81-letna Maria Dobrigna vd. Čilo, 78- letna Fausta Paulovich vd. D'Ora-zio, 77-letni Giovanni Ferluga, 55-letna Ida Panarella por. Pulvirenti, 71-letni Giuseppe Salvi, 78-letna Maria Pecchiar por. Lombardo, 61-let-ni Gastone Zigliotto, 62-letni Gual-tiero Tarabocchia, 76-letni Vittorio Timeus, 86-letna Italia Gašperini vd. Milleri, 79-letna Stefania Pregi, 80-letna Anna Svetina por. Perini, 74-letni Ettore Tevini, 72-letna Antonia Blasina por. Glussi, 70-letna Palmira Meroi por. Mocchi, 68-letni Carlo Peccini, 76-letni Agostino Parmeggia-ni, 47Jetni Aldo Ruzzier, 85-letni Carlo Trampuš, 11 dni star Andrea Brai-co, 4 ure stara Elena Frani, 3 mesece stara Eriča Donda. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM — Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35; Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busolini, Ul. Revoltella 41; Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. T. Vercellio 24; Serravallo, Ul. Cavana 1. Ob uedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 dežurne vse lekarne dnevne in nočne izmene. KULTURNI DOM Danes, 3. februarja ob 20.30 Ferdinand Raimund «Kralj gora in ljudomrznik* za abonma red B — prva sobota po premieri; v nedeljo, 4 t.m, ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri; v sredo, 7. februarja ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo; v petek, 8. februarja ob 17. uri za abonma red I; v soboto, 10. februarja ob 20.30 za izven. V torek, 6. februarja ob 15.30 Saša škufcš «Janko in Metka*. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. št. 734-265 VERDI V četrtek ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah prva predstava Bellinijeve opere «Norma». Dirigent Carlo Franci. Režija Beppe de Tomasi. Orkester in zbor gledališča Verdi. V naslovni vlogi nastopa Cristina Deute-kom, poleg nje pa še Bianca Casoni, Luigi Roni, Giorgio Caselato Lamber-ti. Marisa Zotti, Raimondo Botte-ghelli. Pri blagajni gledališča (tel. 31-948) se nadaljuje prodaja vstopnic. POLITEAMA ROSSETTI Do torka, 6. t.m. ponovitve Molie-rovega «Skopuha». Jutri dve predstavi. Pri oentralni blagajni v Pasaži Protti so na razpolago vstopnice za «GaliIejevo življenje* Bertolta Brechta s Tinom Buazzellijem v glavni vlogi. Na sporedu je samo 10 ponovitev. Začetek predstav ob 20.30. AVDITORIJ Danes, 3. februarja ponovitev nastopa skupine «Gruppo deila Roc-ca» s Shakespearovim delom «Sen kresne noči* v režiji Egista Mar-cuccija. LITERARNE SOBOTE Danes ob 18. uri bosta Carpinteri in Faraguna predstavila v gledališču Rossetti pisatelja Fruttera in Lucen-tinija. avtorja bestselerja «La signo-ra deila domenica*, ki bosta govorila o njunem delu «Un gatto letterario*. SPDT priredi jutri, 4. februarja avtobusni izlet v Brkine in Reško dolino z ogledom premskih znameni tosti, Kilovč, Podgorja in Kalca pri Knežaku. Kosilo v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Odhod ob 7.30 izpred sodišča. ŠD POLET priredi jutri, 4. februarja smučarski izlet v Trbiž in k Sv. Antonu. Odhod ob 6.45 izpred Prosvetnega doma. SPDT priredi jutri, 4. februar-'jari-ob priliki smučarskih tečajev avtobusni izlet v Žabnice, Trbiž, Sv-Anton. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. Prosvetno društvo «Kraški dom» Repentabor, priredi v nedeljo, litim. smučarski izlet v Kranjsko goro. Odhod avtobusa s trga v Repnu točno ob 6.15. Vpisuje Vesna Guštin, Repen 54, vsak dan od 18. do 20. ure. Prispevki V spomin pok. Ivane Malalan daruje Društvena prodajalna na Opčinah 5000 lir za spomenik padlim na Opčinah. Za šolo D. Ketteja v Ul. sv. Frančiška so prispevali: dr. Igor Kosmi-na 10.000 lir, Marko Devetak 5000 lir, Stanko Bole 5000 lir, Marija O' blak 5000 lir, Srečko šuman 5000 lir. prof. Martin Jevnikar 5000 Ur, potovalni urad Aurora 3000 lir, Tržaška kreditna banka 10.000 lir, družina Sandalj 20.000 Ur, družina Požar 10.000 Ur, Milan Kosmina 10.000 lir in pekarna Urdih 5000 Ur. V počastitev spomina Marjanove mame daruje Cesar 1000 Ur za SZ «Bor». Namesto cvetja na grob drage Dore Stanič vd. Dolgan darujeta Mila in Ernest Suban 5000 Ur za spomenik padUm v NOB iz Skednja, s Ko-lonkovca in od Sv. Ane. V počastitev spomina Marjanove mame daruje Špela 1000 Ur za spomenik padUm v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. V počastitev spomina Dore Stanič vd. Dolgan daruje Armid Ukmar 2000 Ur za Dijaško matico. Prispevajte za DIJAŠKO MAMKI! Mali oglasi A - SIMCA - CHRYSLER-SUN BEAM, KONCESIONAR TVRDKA DUPLICA, DREVORED IPPODROMO 2. Razpolagamo z bogato izbiro avtomobilov po ugodnih cenah v odličnem stanju. Najugodnejši plačilni pogoji. FIAT 125 - 124 kupe - 124 - 128 -1300 — 1100 R — 1100 R familcar — 1100 D — 1100 special — 1100 H — 850 kupe — 850 special - 850 ’67, ’66 — 600 ’69 — 500 ’71, ’67, ’66. AUTO-B1ANCHI A 112 — Primula 5 vrat — Primula 3 vrata. INNOCENTI Mini Minor — J 4 — A 40. FORD Escort — 12 M — 15 M — Consul — Anglia Torino. RENAULT R 16 - R 10 -Dauphine. ALFA Giulietta. SIMCA 1000 ’71, ’70, ’66 - 1100 GLS ’69 - 1300 ’64 - 1500 ’65 - 1300 ’68 - 1301 Special ’71. OPEL Manta ’71 - Rekord — Kadeti 4 vrata — Kadeti kupe. NSU 1100 - 1000 - 600. V OKOLICI OPČIN se je izgubila psica volčje pasme, potrebna nege zaradi prebolele bolezni. Telefonirat' na št. 211-292. Dne 2. t.m. nas je nepričakovano zapustil naš dragi ANTON ČOK Pogreb bo v ponedeljek, 5. t.m. ob 14.30 iz mrtvašnice splošne bolnišnice naravnost v katinarsko cerkev. Žalostno vest sporočajo hčerke, svaki, vnuki in drugo sorodstvo Trst, 3. februarja 1973 Občinska pogrebna služba, Ul. Zonta 7/C ZAHVALA Darovalcem vencev in cvetja in vsem. ki so sočustvovaU z nenoj in spremili na zadnji poti drago mamo DORO STANIČ vd. DOLGAN se najlepše zahvaljujem. Iskrena hvala tudi vsem, ki so hoteU s prostovoljnimi prispevki počastiti spomin drage pokojnice. Sin MARIJAN Trst, 3. februarja 1973 TRADICIONALNA RAZSTAVA PREHAJA V SVOJE 25. LETO Tržaški mednarodni velesejem bo letos od 17. do 29. junija Na letošnji gospodarski manifestaciji predvidevajo udeležbo številnih afriških držav - Vrsta obrobnih razstav in zasedanj Tržaški velesejem prehaja letos v svojo 25-letnico obstoja. To pomembno mednarodno gospodarsko manifestacijo bodo letos priredili od 17. do 29. junija. Velesejma se bo poleg številnih italijanskih tvrdk in podjetij udeležila še cela vrsta držav, kar utrjuje pomen in prestiž našega mesta v luči pomembnih tokov gospodarskih izmenjav med Evropo in čezoceanskimi deželami ter med Vzhodom in Zahodom. V okviru uradnih predstavitev tujih držav - udeleženk, bo tudi tokrat slonela največja teža na državah srednje Evrope in podonavskega bozena, ki se v svoji gospodarski dejavnosti poslužujejo trgovskih prehodnih poti, ki gredo v veliki meri skozi tržaško pristanišče. Tem se pridružujejo še razne afriške države, ki so včlanjene v Evropsko gospodarsko skupnost in se bodo tudi letos udeležile tržaškega mednarodnega velesejma V okviru skupne razstave, ki jo Prireja Generalno vodstvo za pomoč razvoju EGS. Svojo udeležbo so doslej že najavile Burundi, Kamerun, Kongo Brazzaville, Gabon, Srednjeafriška republika, Senegal, SomaMja in Zaire. Obenem je na tržaškem razstavišču predviden o-bisk posebne skupine afriških operaterjev, ki ga prireja Italijanski inštitut za zunanjo trgovino. Kar zaaeva prisotnost ostalih a-'riških držav ter področja Malezij-skega otočja ter raznih arabskih držav, so še vedno v teku pogajanja. Vsekakor pa bo del tuje udeležbe slonel tudi na zasebnih razstavljavcih. Italijanska industrija bo seveda na letošnjem velesejmu prisotna Predvsem z dosežki na področju mehanike, ladjedelništva in raznega drugega trgovskega blaga, nad-vse zanimiva pa bo posebna razstava o turističnih izsledkih v Avstriji. V okviru velesejma bo tudi posebna razstava lesa (22. po vrsti), na kateri bosta sodelovali pred-vsem dve največji proizvajalki: Jugoslavija in Avstrija. Posebno poglavje bo zavzemal, kot vsako leto, spored specializiranih manifestacij, ki so tesno povezane s tržaško in deželno gospodarsko dejavnostjo. Tradicionalni mednarodni dnevi lesa bodo obsegali dva dela. V prvem dnevu bodo o-bravnavali problematiko evropskega lesnega tržišča, drugi dan pa Po posvečen vprašanju potrebe po Večji udeležbi Italije pri predelovanju lesa v ekvatorialnih deželah "T proizvajalkah. Obnovili bodo tudi tradicionalni dan kave, na katerem bodo obravnavali probleme, s katerimi se srečujejo gospodarski operaterji tega sektorja. Te manifestacije se bodo v precejšnjem številu udeležili predstavniki držav Proizvajalk in potrošnic. Splošno sliko letošnje mednaroden gospodarske manifestacije v rrstu bo dopolnjevala in izpopolnjevala še vrsta zasedanj, med katerimi naj omenimo le dve, ki sta Za današnje razmere v gospodarstvu ali za razmere, ki jih gospodarstvo ustvarja, izrednega pomenu- Eno od teh zasedanj bo obravnavalo vprašanje izkoriščanja nuklearne energije za ladijski pogon, urugo pa probleme onesnaženja o-k°jja, ki je še posebno pereče za jadransko področje. Miljski sindikalisti o stavkovnih gibanjih Miljsko občinsko sindikalno vodstvo CGIL. ki se je sestalo na izredni seji 19. januarja letos, da bi razpravljalo o sindikalnih bojih za reforme in delovne pogodbe ter o splošnem gospodarskem položaju v tržaški pokrajini, je izdalo poročilo. v katerem izraža zadovoljstvo nad uspelo splošno protestno stavko proti Andreottijevi vladi. V poročilu je med drugim rečeno, da je bila udeležba delavcev miljske občine na tej stavki povsem zadovoljiva. Splošen uspeh stavke ter vztrajni boji vseh delavskih kategorij so prispevali k izboljšanju delovnih pogojev. Miljsko sindikalno vodstvo izraža tudi zadovoljstvo nad uspehom gradbincev, ki so dosegli sporazum pri obnovi delovne pogodbe, ter potrju- je pripravljenost, da tudi v bodoče podpre z vsemi sredstvi delavske boje. V prvi vrsti je treba omeniti boje kovinarjev, katerim mora enotna sindikalna federacija nuditi največjo podporo, kajti le na ta način bodo delavci zlomili nepopustljivi odpor delodajalcev. Poročilo omenja tudi delavce prevozniške stroke, ki bodo začeli v teh dneh s stavkovnim gibanjem z zahtevo po razširitvi osebja na tem sektorju, po drugačni organizaciji dela ter po okrepitvi prevoznih sredstev. Vse te zahteve se uokvirjajo v osnovno zahtevo po novi prometni politiki, ki mora v privi vrsti odvzeti razne koncesije iz rok zasebnikov. Na koncu naj omenimo pobudo miljskega sindikalnega vodstva, ki bo v maju priredilo ob sodelovanju občinske uprave, rajonskih svetov, strank in vsega prebivalstva zasedanje za industrializacijo doline pri Orehu. lllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||lllllllllllllllllITlrl,ll1„llllimil,|||||im„„|,m|n||||||||„(|||||||na||||m|||B TRAGIČNO ODKRITJE V UL. PflNEBIflNCO 59 PRILETNA UPOKOJENKA PODLEGLA OPEKLINAM Ob električni peči se ji je vnela obleka škedenjski karabinjerji so včeraj zjutraj odkrili truplo 68-letne Angele Starc vd. Basezzi, ki je bivala sama v Ul. Panebianco 59. Ležala je v kuhinji s pregorelimi oblačili in s hudimi opeklinami po skoro celem telesu. Sosedje je niso videli že dva dni in ker je živela sama, so se zbali, da se ji je pripetilo kaj hudega. Zato so obvestili bližnjo karabinjersko postajo, oun# Slovenski oktet SEDEM ROZ Tržaški oktet ANDEMO A SER VOLA POGOVOR S SVETOVALKO FERLETICEVO IN INI. MOČNIKOM PO NAPOVEDIH IN PREGOVORIH Kako napredujejo priprave za gradnjo Kakštt0 bo mme r Iebruaria? slovenskih šolskih objektov v Gorici Celovit pogbd na razporeditev šolskih poslopij ■ Za začetek gradnja osnovne šole in vrtca na Livadi - Občina naj zagotovi lokacijo, ker je gradnja v breme državi Pri iskanju rešitve za zadovoljevanje potreb slovenske narodnostne skupnosti po novih šolskih poslopjih v Gorici imamo pred seboj celovito vprašanje, ki je vedno prisotno ko se pogovarjamo o izdelavi načrtov, je dejala pokrajinska svetovalka Marija Ferletič o naporih vse naše skupnosti, da bi končno pričela stvarno reševati to nedvomno važno in še vedno odprto vprašanje. «Mi moramo že danes, ko pripravljamo načrte, vedeti, kje bomo jutri gradili poslopja za vse naše šolske zavode». Marija Ferletič, ki se kot strokovnjak za zakonodajo na gradbenem področju pri goriški občini tudi poklicno ukvarja s temi vprašanji, nam je v zvezi z nedeljsko vestjo goriške občinske uprave o gradnji «slovenskega športnega središča na Livadi* povedala, da je v tem predlogu za ueželno finansiranje v višini 185 milijonov lir, vključena samo telovadnica, ki naj služi bodočim slovenskim šolam v tem kraju kakor tudi ostalim šolam, ki so že, oziroma jih bodo šele zgradili. Kar zaaeva porazdelitev slovenskih šol v samem mestu, je svetovalka povedala, da so na vseh pristojnih ravneh osvojili stališče o potrebi upoštevanja dveh že obstoječih polov v razporeditvi zgradb in je sedaj potrebno zagotoviti lokacije za gradnjo slovenskih šol v okviru splošnega regulacijskega načrta, ki ne predvideva gradnje ločenih šol, za Italijane oziroma za Slovence, in dostikrat tudi ne predvideva, kje naj se zgradi kakšna šola. Ob tem velja povedati, da se bodo občinski zastopniki sestali s pokrajinsko upravo in pregledali njene razpoložljive terene, zlasti za potrebe enotne nižje srednje šole, ki mora biti locirana čim bliže bodočemu avtobusnemu terminalu v Ul. Trento. Svetovalka je mnenja, da bomo navzlic vsem težavam uspeli zagotoviti nove zgradbe tudi za slovenske šole ter je s tem v zvezi izrazila optimizem tudi glede deželnega finansiranja, ker ima od deželnih odbornikov trdna zagotovila, da bodo na razpolago sredstva, čim bodo načrti izdelani. Občinski odbornik za javna dela Giuseppe Agati, je dejala Ferletičeva, je za naša prizadevanja pokazal živo zanimanje in voljo, da jih uspešno zaključimo. Pogovor je nanesel tudi na slo-vensKO zastopstvo v raznih komi-sijan in na vprašanja, ki se danes postavljajo pred narodnostno sttup-nost. bvetovaika Eerleuceva je mnenja, ,aa mora,mo posvečati vedno več skrbi socialno - gospodarskim vprašanjem, zanimati se moramo za zakonodajo in prilagoditi naše občinske uraae novim pogojem, če hočemo poseči po javnih tinančnih sredstvih, ki so na voljo, vendar se jih vse premalo poslužujemo. V tem smislu se svetovalka že več mesecev trudi, da bi spoznala nekatera protislovja v zakonu 865, ki predvideva ceneno stanovanjsko izgradnjo. Svetovalka priznava, da je v načelu zakon dober, vendar ne more dopustiti, da bi se ga poslužili za razlastitev slovenske zemlje, o kateri sedaj ne moremo z gotovostjo vedeti, če bo služila za ljudsko stanovanjsko izgradnjo ali za špekulativne namene. Ni pošteno, da mora naša narodnostna skupnost plačevati tako hud davek za razvoj in napredek našega mesta. «V tem smislu nameravam predložiti v pokrajinskem svetu resolucijo, kateri želim večji uspeh kot ga je imela resolucija svetovalca dr. Štoke v deželnem svetu*. O načrtovanju slovenskih šol smo se pogovarjali tudi z inženirjem A-dolfom Močnikom, načrtovalcem slovenskega kulturnega doma v Gorici, ki je imel več pogovorov s šolskimi oblastmi in slovenskimi šolniki ter z občinskimi predstavniki, da bi dobil čimveč navodil, predlogov in koristnih napotkov za svoje delo. Najpoglavitnejše spoznanje, do katerega se je inž. Močnik dokopal na teh sestankih, je stališče pristojnih oblasti, da ni mogoče združiti vseh slovenskih šol na enem koncu mesta, ampak, da morajo biti razvrščene, da bodo zadoščale potrebam našega življa, ki živi razkropljeno po vsem mestu, in tistega ki prihaja s podeželja. V skladu s takšno usmeritvijo je povsem naravna izgradnja slovenske osnovne šole in vrtca na Livadi, vendar bi po Močnikovem mnenju lahko zgradili še prostore za vse višje srednje šole, če bi spremenili regulacijski načrt in si zagotovili dodatno površino, ki bi jo potrebovali za širo-kopoteznejšo rešitev. «Posebno važno pri šolskih gradnjah — je dejal inž. MočniK — je razpolagati z zemljiščem. To sem spoznal, ko sem se zaradi poklicnih potreb poglabljal v gradbeno zakonodajo. čim si bo občinska u-prava zagotovila zemljišče, bodo odpadle vse težave, ker bo za samo gradnjo prispevala denar država, kakor določa zakon, ki je veljaven za vso republiko. Slovenci v občini Gorica, ki si kljub hudi stiski vse doslej še nismo zgradili ene same nove šole, imamo po tolikem času pravico, do sodobnejših in funkcio-nalnejših zgradb*. Iz vsega, kar smo napisali, je razvidno, da si naša prizadevanja za izgradnjo novih slovenskih šol utirajo pot skozi številne težave. Dosedanja snovanja okoli tega vprašanja so tudi izoblikovala precej jasno podobo, kakšna naj bo razporeditev šol in tudi kako naj bodo zasnovane po svoji funkcionalnosti in notranji ureditvi. Strokovnjaki so razmišljali tudi o tem. Za mnenje so vprašali tudi šolske predstojni- ke na različnih ravneh, ki so povedali svoje predloge in tudi svoje ocene glede nekaterih osnovnih usmeritev politikov in strokovnjakov. Prepričani smo, da tolmačimo željo vse naše skupnosti in še zlasti vzgojiteljev in učeče se mladine, če želimo srečno pot vsem dobrim zamislim in če spodbudimo še druge dejavnike, da s svoje strani prispevajo k najboljšim in tudi najbolj hitrim rešitvam. Deportiranci nacističnih taborišč pozdravljajo mir v Vietnamu Vsedržavna zveza bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih je objavila svoje stališče glede sklenitve miru v Vietnamu. Predsed. Piero Caleffi in podpredsednika Gianfranco Maris in Giuseppe Ardi sodijo, da je mir, h kateremu je bila prisiljena ameriška nadmoč, pomembna zmaga vietnamskega ljudstva in zmaga vseh demokratičnih sil. ki se v svetu borijo za človekovo svobodo in za družbeni napredek. Sedaj se odpira novo poglavje boja za dosledno spoštovanje sporazumov. za demokratično enotnost vietnamskega ljudstva in za obnovo izmučene dežele. Izvršni odbor zveze poziva k budnosti vse svoje člane, ki so si vedno prizadevali v vsem povojnem razdobju, da hi se mir uveljavil v svetu. Začasno zaprta Ulica Fermi Goriška občina sporoča, da bo Ulica Fermi — «Industrijska cona* začasno zaprta, in sicer od 5. februarja zaradi del pri kanalizaciji. Učiteljski izpiti za slovenske šole Goriško šolsko skrbništvo sporoča, da so na oglasni deski na sedežu danes objavili seznam učiteljev slovenskih šol, ki so bili pri-puščeni k ustnim izpitom za natečaj za slovenske šole za leto 1972/73. Obenem sporoča, da je bil objavljen na oglasni deški tudi odlok o premestitvah osnovnošolskih učiteljev normalnega staleža za šolsko leto 1973/74. Zainteresirani imajo odlok na razpolago tudi pri šol- Včeraj zjutraj je 53 letna gostilničarka Cuila Černigoj iz Gorice, Ul. Generale Osckio 14, ki vodi gostilno v Drevoredu XX. septembra 118, prijavila na kvesturi obisk nočnih vlomilcev v lokalih njene gostilne. Po prvi preiskavi so policisti ugotovili, da so neznanci vlomili skozi pritlično okno z ulične strani in odnesli iz nekega predala okrog 5000 lir, ki so ostale od in-kasa prejšnjega dne. Domnevajo, da so vlom izvršili 1. februarja okrog štirih zjutraj, keir so nekateri sosedje ob isti uri slišali precej ropota. Drugi «obisk» pa so napravili isto noč vlomilci tudi v «pizzerio» S. Giovanni, ki jo vodita brata Marcomato. Tam pa so vlomilci odnesli s seboj kar celo blagajno, v kateri je bilo okrog 15 tisoč lir gotovine. Na osnovi pičlih podatkov in sledov skuša sedaj policija priti do vlomilcev. Danes v Prosvetni dvorani predpustni ples Cenjeni bralci, nocoj bo v Prosvetni dvorani prvo predpustno rajanje, ki ga priredi Mladinski krožek iz Gorice. Vrteli se bomo ob godbi dveh slovenskih ansamblov in v hlapih, pristne, briške, kapljice. Tudi «šank» bo mastno založen. Cenjenim gostom bodo na razpolago klobase z zeljem, sendviči s salamo in sirom in sveži krofi. Dvorana, pripravljena za rajanje, bo lično okrašena. Vse je torej nared za veliko veselico, kjer bo lahko občinstvo pozabilo na male in velike skrbi. Možje in žene. dekleta in fantje, pridite v trumah! Rajanje bo dolgo, veselo in za vse žepe. Pridite, vridite, torej, brhka primorska dekleta, krepki briški fantje, preudarni goriški možje in skrbne kraške žene. Pridite, kajti rajanje bo dolgo in veselo. Dve nesreči v Tržiču zaradi mokrega cestišča Dve prometni nesreči v Tržiču zaradi mokrega cestišča. Iz Ul. San Vito, namenjen na državno cesto, ki pelje v Trst, je privozil fiat 850, v katerem sta se vozila 18-letni lastnik avtomobila, Giorgio Miculin, iz Ul. SanFAmbrogio 22 skem inšpektoratu in pri posameznih didaktičnih ravnateljstvih. Rok za predložitev prošenj velja do 3. marca letos. V Verdiju Brechtova drama «Galilejevo življenje» Stalno gledališče iz Turina bo v sredo. 7. februarja, ob 21. uri nastopilo v Verdijevi dvorani z delom Brechta «Galilejevo življenje*. V glavni vlogi bo nastopil eden najboljših italijanskih gledaliških igralcev, Tino Buazzelli, ki je že prejšnje leto skupno s Corradom Ponijem priklical veliko publike z dramo «Puntila in suženj Mati». Poleg glavnega junaka bodo še igrali Paola Bacci, Delia Bartoluc-ci, Franco Ferrari in drugi. Režija je pod vodstvom Fritza Benneivit-za iz Nemške demokratične republike, medtem ko sd scene in kostumi od Franza Havemanna, glasba pa Hannsa Eislerja. Pred goriškim okrajnim sodnikom so na zadnjem zasedanju obravnavali tudi primer nemškega državljana Wernerja Bootza iz Frankfurta, o katerem je rečeno v obtožnici, da je 1. aprila lani izdal v Gorici ček z zneskom za okroglo vsoto 5 milijonov lir na Banco di Roma iz Padove, ne da bi imel na zadevnem računu potrebno kritje za izplačilo tega čeka. Ček je prejel goriški trgovec Giovanni Bigot, protestirala pa ga je Banca nazionale del Lavoro v Gorici. Pri razpravi je odsotnega obtoženca zastopal odv. E. Rodenigo iz Gorice, ki je pripeljal za pričo tudi Bigota. Ta je izjavil,, da- mu. je bil izdan omenjeni ček samo za jamstvo in da mu je bila dojena vsotsa izplačana y, gotovini še preden je menični protest postal izvršen; dodal je še, da je bil protest napravljen «po pomoti*. Sodnika pa očividno ta razlaga ni povsem prepričala in je tudi in njegov prijatelj 18-letni Diego Cascone, iz Ul. San Casata 18. Ravno ob tistem trenutku pa je privozil iz Ronk proti Trstu tovornjak, v katerega pa je trčil avtomobil, ki ni pri stopu pravočasno zaustavil. V bolnišnici so sprejeli oba potnika avtomobila, ki bosta ozdravela v nekaj dneh. V drugi nesreči je motorist, 22-letni Danilo Conte iz Tržiča, povozil fantka, Giancarla Giurisso, ki se bo v tržiški bolnišnici zdravil 25 dni zaradi močnega možganskega pretresa in verjetnega zloma leve noge. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72480. Goriška in podeželske občine so že prejšnji mesec izdale odloke, s katerimi pozivajo vse tiste, ki imajo borove in druge drevesne nasade, naj poskrbijo za pravočasno uničenje gnezd borovega prelca. V nasprotnem primeru bo občinska uprava poskrbela za uničenje škodljivca na stroške lastnikov, ki bodo poleg tega morali plačati še Včerajšnji praznik svečnice, ki Je običajen delovni dan, je na Primorskem in v Furlaniji povezan tudi z napovedjo vremena, vsaj kar se meseca februarja tiče. Stari pregovor pravi, da če je na ta dan sončno in z burjo, lahko pričakujemo zgodnjo pomlad, če pa je oblačno in vetrovno, bo zima še dolga in bo trajala vsaj ves februar. Včeraj smo imeli na Goriškem oblačno in dež, po okoli ških gorah pa je tako včeraj kot prejšnji dan sneg pobelil pobočja. Po napovedih bi torej kazalo še na zimo. Vendar pa imamo precei južno vreme in obstaja nevarnost, da se bo sneg, vsaj v nižjih legah. kaj kmalu spremenil v brozgo. Nek vremenoslovec prerokuje na osnovi svojih izkušenj v zadnjih letih, da borno imeli snežen, hladen in moker februar, vsekakor manj suh kot pa je bil januar. Če bo to držalo, bodo tudi smučarji prišli na svoj račun, saj je ž» te dni zapadel na smučiščih nov sneg in če bo postalo bolj hladno, bo tudi ostal. Snežne razmere na goričkih smučiščih Po podatkih Goriške turistične zveze iz Nove Gorice so bile vče- spričo velikega zneska na čeku obsodil obtoženca na plačilo globe 60 tisoč lir in plačilo sodnih stroškov. Vendar je kazen pogojna in brez vpisa. Pri prizivni razpravi je sodnik obravnaval primer upravnika kina Modernissimp iz Gorice, 65-letnega Romulda Farinellija in njegove blagajničarke 19-letne Ade Terpin, ki sta bila odgovorna, da sta dne 1. desembra 1971 pustila h kino-predstavi, ki je bila izrecno prepovedana za mladino izpod 18 let, komaj 15-letno Moreno Marconato. Pri prvi obravnavi dne 21. junija lani je sodnik obsodil Farinellija, ki je bil že kaznovan, na plačilo globe 15 tisoč lir in blagajničarko na plačilo 10.000 lir. Pri prizivni razpravi pa je bil obsojen samo Farinelli na plačilo globe 20.000 lir. Obtoženca je zagovarjal odv. Mamoli iz Perugie. V odsotnosti obtoženca so obravnavali tudi zadevo 35-letnega mehanika iz Palmanove Antonija Va-lentinuzzija, ki je dne 16. julija lani z izsiljevanjem prednosti zakrivil trčenje dveh avtov na križišču pri Msdonnini v Gorici. Valentinuzzi se je peljal s svojim avtom fiat 850 iz Gorice in na omenjenem križišču zavil proti Gradišču, ne da bi dal prednost 34-let-nemu Giorgiu Paravanu iz Vidma, ki je prihajal s fiatom 128 od Loč-nika v smeri proti Gorici. Kot obtoževalna okoliščina je v obtožnici navedeno, da se Valentinuzzi po trčenju ni ustavil, ampak je nadaljeval vožnjo. Na osnovi izjav nekaterih očividcev so naslednji dan našli krivca na domu v Palmanovi. Policiji je izjavil, da je ob trčenju sicer začutil udarec in da se je malo dalje naprej pred gostilno tudi ustavil, ker pa ni opazil nikogar v bližini, je nadaljeval vožnjo. Sodnik je delno upošteval njegovo izjavo, ki so jo potrdile tudi priče, in ga je obsodil na 10 dni pripora, pa še to pogojno in brez vpisa. Branil ga je dr. Zucchi. Hujšo kazen je dobil 20-letni mehanični vajenec Darij Žbogar iz Štandreža, Kraška ulica 71, ki ga je policija dne 14. junija lani presenetila v Ul. D’Aosta v Gorici, ko se je peljal z motornim kolesom «guzzi» brez voznega dovoljenja, ki ga sploh še ni dobil. Obenem je bil tudi brez dokumentov globo. To delo mora biti opravljeno še v tem mesecu in je treba obrana gnezda sežgati. Da je kaj takega v resnici potrebno, nam pokaže pričujoča slika z velikim gnezdom in tisoči ličink nekje na Krasu, ki bo povzročilo ogromno škodo našim kmetovalcem, če ga ne bodo pravočasno uničili. raj zjutraj na glavnih goriških smučiščih vremenske razmere in stanje snega naslednje: Lokve: 2 stopinji pod ničlo, 30 cm snega, cesta in parkirišča so očiščena in vse vlečnice delujejo. Lažna: približno isto kot na Lokvah, le da je snega okrog 35 cm. Livek: 2 stopinji pod ničlo; oblačno, 35 cm snega, od tega 20 cm pršiča; proga je steptana in urejena je razsvetljava za nočno smuko. V koči je na razpolago še nekaj ležišč, vendar je za skupine priporočljiva rezervacija; cesta je prevozna. Črni vrh nad Idrijo: 3 stopinje pod ničlo; 40 cm snega, delno pršiča, cesta in parkirišča očiščena, vse vlečnice delujejo. V Tržiču kmalu pustni sprevod V Tržiču so se prejšnji večer zbrali člani tamkajšnjega «Pro Locca*, da bi razpravljali o organizaciji prihodnjega pustnega sprevoda po mestnih ulicah, kjer bodo nastopili razni pustni vozovi. Do sedaj so se odzvali tej manifestaciji že številni kraji iz naše dežele, med katerimi so Čedad, Zgonik in Prosek. za vozilo. Sodnik mu je prisodil 40 dni aresta in 10 tisoč lir globe. Branil ga je dr. Zucchi. Drž. tož. odv. Battello in Ma-niacco; sodnik dr. Trampuš; zap. Magda Massi. Dve nesreči v našem mestu Včeraj zjutraj so sprejeli v splošno bolnišnico 35-letnega delavca Giuseppa Rossija iz Gorice Ul. sv. Mihaela 21, ki je imel na levem zapestju globoko rano. Zdravnikom je Rossi povedal, da je prejšnjo noč padel v lastnem stanovanju s steklenico v roki. Pri padcu pa se je steklenica razbila in vrezala delavca v zapestje. Ker je tudi ponoči močno krvavel se je v jutranjih urah javil v bolnišnico, kjer bo ostal 7 dni. V Drevoredu 20. septembra se je ponesrečil 24-letni Furio Conte iz Bočna, ki je padel z motorja zaradi mokrega cestišča. V bolnišnici so ga sprejeli na nekaj dni zdravljenja zaradi lažjih udarcev m ran po telesu. Mladinski krožek v Gorici vabi staro in mlado, da se udeleži danes, 3. t.m., ob 21. uri v Prosvetni dvorani (Verdijev kor-zo 13) prvega PREDPUSTNEGA PLESA Igrala bosta dva slovenska ansambla. Vabila so še na razpolago na sedežu SPZ, Ul. Malta 2 in na sedežih prosvetnih društev po vaseh. Predavanja «Splošno o raku* je naslov predavanja, ki ga bo imel v dvorani prosvetnega društva «Jezero» v Doberdobu dne 7. februarja ob 20. uri dr. Prijatelj, član Delavske univerze iz Nove Gorice. Prireditelji vabijo k čim večji udeležbi. Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 «Una ragione per vivere e una per morire*. J. Co-bum in B. Spencer. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 «La spia che vi-de il suo cadavere*. G. Peppard in C. Belford. Barvni film. CENTRALE 17.00—21.30 cTutti fra-telli nel West... per parte di pa-dre*. A. Sabato in M. Mell. MODERNISSIMO 17.00-22 00 «Ma-succio Salernitano*. G. Musy in C. Silva. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA 17.15-22.00 «Le notti pec-caminose di Pietro Aretino*. A. Asti in G. Musy. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO ob 17.30 «L’uomo dai set-te capestri*. Barvni film. EXCELS10R 16.00 «Frenzy*. Barvni film. PRINCIPE ob 17.30 «11 genio della rapina*. Barvni film. J\ova Gorica SOČA «Valter brani Sarajevo*, jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Morilec prihaja iz groba*, italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE Prosto. RENČE «Zadnji vlak iz Katange*. ameriški barvni film ob 19.00. PRVAČINA Prosto. ŠEMPAS Prosto. KANAL «Beg v zločin*, nemški barv* ni film ob 20.00. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiii DVA VLOMA V GORICI Neznanci so ponoči vdrli v gostilno in v «pizzerio» Odnesli so blagajno in nad 20.000 lir ..........mi............ IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI Nemški državljan izstavil ček za pet milijonov brez kritja Na križišču je izsiljeval prednost - Ker je pustil k nedovoljeni kinopredstavi mladoletnico, mora plačati globo - Skute rist brez vozniškega dovoljenja Zatiranje borovega prelca NOV VAL GVERILE NA CIPRU KDO STOJI ZA GRIVASOM ? Ciprski minister zunanjih zadev, Joanis Kristofidis, je 27. januarja rekel v Atenah novinarjem, da je zaključil zelo konstruktivne razgovore* z grškim zunanjim ministrom Kavalieratosom, in to «v vzdušju bratske odkritosrčnosti*, kot se je izrazil. Ti razgovori so trajali dva dni. Uradni odnosi med Grčijo in Ciprom bi. potemtakem, morali biti povsem normalni. Vrhu tega je ciprski minister še dejal, da se njegova vlada živo zavzema za rešitev dolgoletnega spora med grško in turško nacionalno skupnostjo na Cipru. Verjetno je bil prav to povod za to, kar se zadnje dni dogaja na Cipru in čemur svetovni tisk ne posveča zadostne pozornosti. Tudi iz turških virov namreč izhaja, da bi utegnila biti rešitev spora med grško in turško skupnostjo blizu, ker bi gotovo okrepilo neodvisnost Cipra in omogočilo varno trdnost in trajnost Makariosove vlade. Seveda ni nič čudno, da nasprotniki ne samo predsednika Makarksa, marveč tudi neodvisnosti in neuvrščenosti Cipra, prav zaradi tega prehajajo v akcijo. Na Cipru so zdaj ponovno vsakodnevne eksplozije podtaknjenih bomb, vrste se napadi iz zased, čedalje drzneje se poraja nova gverila, katera pripadniki razo-rožujejo policijske patrole, nad o-tokom je znova zavladalo vzdušje terorja in panike. Predsednik Makarios obtožuje za teroristična dejanja generala Gri-vasa nekdanjega polkovnika Dige-nisa,’ ki je vodil narodnoosvobodilno gibanje Eoka in gverilsko borbo proti Angležem, a se je razšel z Makariosom v času, ko je postal Ciper neodvisen in ni bi) priključen h Grčiji. Leta 1971 se je stari, upokojeni, general vrnil na Ciper in mobiliziral svoje pristaše, ki so za Enosis. to je za priključitev h Grčiji, in proti Makariosu. Velik Grivasov zaveznik je Sinod grškopravoslavne cerkve na Cipru, ki je tudi zdaj, podobno kot že prej, ukazal Makariosu, naj zapusti vlado, kar pa ta. se razume, ne bo napravil . Razen omenjenih dobrih možjiosti za rešitev grško-turškega spora, pa je še neki drugi razlog omenje-ga vala Grivasovega terorja in grožnje z vstajo. To so predsedniške volitve 18. februarja. Makarios, ki je že 12 let predsednik, namerava še tretjič kandidirati. Minister Kristofidis je v Atenah rekel, da bo Makarios, če se do 8. februarja ne bo prijavil noben drugi kandidat tretjič imenovan za predsednika brez volitev. Sicer pa bi tudi na volitvah dobil večino, na otoku je večina zanj, to je znano Postavlja se vprašanje, ali ne stoji za Grivasom Grčija, vojaška vlada v Atenah. Če je točno to, kar je bilo poudarjeno že na začetku, da je bil v Atenah lepo sprejet minister Kristofidis, zlasti pa, ce je grški vladi res močno do prijatelj-SKin odnosov s Turčijo (kar se pogosto poudarja), potem bi Gnvasa oc tu ne mogli spodbujati. Prej je predsednik Makarios v nekaterih težkifr situacijah odkrito obtoževal Atene, zdaj pa tega ne dela. Ko ga je neki časnikar vprašal od kod dobiva Grivas orožje, kdo ga podpira, mu je ta odgovoril, da Grivas «nima uradnih virov* oskrbljanja z orožjem. Zdi se, da je časnikar to vprašanje namerno postavil, da bi Makariosu o-mogočil navedeni taktični odgovor, mu” dal torej možnost, da v tem delikatnem trenutku loči Gnvasa ..„„„■•■.nuni..... Nizozemski ceneni sir Francoski proizvajalci sira so formalno zahtevali od pariške vla-de. da naj prepove uvoz nizozemskega sira, ker ga Nizozemci dobavljajo po cenah, ki so nižje od uradno določenih cen za področje Evropske gospodarske skupnosti. V Franciji se torej pričenja po vsej verjetnosti dolga vojna s Sirom, spričo katere druge dežele članice EGS gotovo ne morejo o-stati brezbrižne: to velja še prav posebno za Italijo, ki je, kakor znano, velika proizvajalka ter izvoznica sira. Aprila 1972, naglašajo francoski proizvajalci sira, je bila tako imenovana indikativna cena mleka (t.j. uradna cena EGS) povišana za H odst., a prav tedaj so se nizozemski proizv. sira odločili znižati cene, četudi so cene sira v smislu tozadevnih dogovorov v siuopu EGS strogo «vinkulirane» na cene mleka. Francoski proizvajalci sira so tedaj sporazumno z belgijskimi kolegi sprožili na ravni skupnosti tožitveni postopek nasproti Nizozemcem, katere so obtožili dumpinga. Pristojna komisija EGS je seveda izvršila ustrezno poizvedovanje: francoskim in belgijskim proizvajalcem je načelno dala prav. ni pa priznala obtožbe dumpinga, kar je utemeljila s trditvijo, da je odvisno občasno znižanje cen sira na Nizozemskem zgolj od sezonskih dejavnikov, sicer natančneje od krajevne ter začasne pocenitve mleka. Potemtakem ni, po sodbi omenjene komisije, mogoče zaznamovati kakšnih «umetnih» činiteljev. se pravi izkrivi jen j v nizozemski trgovini s sirom, spričo česar tudi ni mogoče govoriti o dumpingu. Razsodba komisije EGS, razglašena oktobra lani, pa ni zadovoljila francoskih proizvajalcev sira, M so zato sklenili posredovati kar pri pariški vladi in jo s tem dejansko spravili v neljub položaj. — sg — od uradnih Aten. Razumljivo je, da Grivas ni brez podpore iz A-ten, to je kot pribito, vprašanje je samo, kdo ga podpira, ali je to vlada ali kdo drug. Bržone, če to ni neposredno vlada, je pa ta za tistim, k; v takem svojstvu nastopa name > nje. Dvoličnost, zlasti v metin .ni politiki, reakcionarno - kem , ativnih režimov, kakršen je po..,ovniški v Grčiji, ni neznana stvar. S polkovniki, kot izkušnje govore, pa je treba povsod po svetu biti in še kako previden. Š tem je seznanjen tudi predsednik Makarios in je, verjetno, v tem primeru ustrezno oprezen. Njegova ponovna izvolitev za predsednika, kot zatrjujejo, je gotova, kar je izredne važnosti ne samo za nadaljnji razvoj odnosov med obema narodnostima na Cipru, namreč tudi za odnose med samim Ciprom in Grčijo ter to in Turčijo in tudi naspi osno za pomiritev Sredozemlja ter bodoče sodelovanje sredozemskih držav na osnovi medsebojnega spoštovanja in vsestranskega sodelovanja. Nocoj je v Kulturnem domu na sporedu prva ponovitev Ferdinanda Kaimunda romantične igre v dveh delih «Kralj gora in ljudomrznik* PO ZASLUGI FRANCOSKEGA PESNIKA DEPIERIS A Jugoslovanska poezija v francoskem prevodu Antološka izdaja Francoski pesnik, V kratkem bo izšla francoska «Antologija jugoslovanske poezije*. Zasluga za to veliko delo pripada uglednemu francoskemu pesniku, ki je hkrati tudi književni in likovni kritik. Je to Jean-Louis Depieris, ki kot direktor Francoskega inštituta v Splitu že šest let živi v Jugoslaviji. Jean-Louis Depieris je mož štiridesetih let in dobro pozna jugoslovansko kulturo, posebej še pesništvo. V Splitu, kjer je direktor francoskega inštituta, vrši funkcijo lektorja za francoski jezik m pedagoški akademiji ter na tehnološki fakulteti. Doslej je v domovini, v Franciji, dobil že več literarnih nagrad začenši z nagrado «Rene Guy Cadau», ki jo je dobil pred trinajstimi leti, leta 1961 pa je dobil priznanje Mandat des poetes», pred tremi leti na eno največ jih nagrad za poezijo v Franciji in sicer iz vseh jugoslovanskih nacionalnih literatur ki pripravlja to zbirko, dobro pozna snov niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii»iiicer pa, če so ljudje pripravljeni izgubljati milijone, pomeni, da jih imajo. Kvartanje je strast, ki jo je treba plačati, kot vsako drugo*. Igralci jo res plačujejo zelo drago. Tisti, ki ima od tega največjo korist, so igralnice. Nekdo je pravilno dejal: «Denar, pridobljen pri igranju, je izposojen denar. Strast bo igralca prej ali slej SDet privedla k igralni mizi. Tu pa se vedno ne dobiva, pač- pa pogosteje izgublja, čas dela vedno za igralnice*. Drugi dan po tistem srečnem naključju, ko je dobil sedem milijonov, je omenjeni Tunizijec izgubil nolovico te vsote. V naslednjih dneh še nekaj desetin tisočakov. Morda danes nima več niti prebite pare. Od vseh strasti je igralska strast najstrašnejša. Lahko da igralec trenutno tudi občuti določeno utrujenost, toda igrati ne bo prenehal. Dejansko je neozdravljiv bolnik. Profesor Edmund Bergler trdi, da je zdravljenje mogoče, toda dosedanji rezultati nikakor niso najbolj hra-brilni. nagrado «Antonin Artaud». i Ko smo tako prikazali francoske- j ga pesnika in pobudnika za izdajo antološke zbirke jugoslovanskih poezij, se vrnimo k zbirki sami, pa čeprav ta še ni izšla. «Nova antologija bo vsebovala poezijo vseh jugoslovanskih narodov. Res je, da bo zbirka pod skupnim imenom, vendar bo vsaka posamezna nacionalna literatura o-hranila svoje posebne značilnosti, ob vsaki nacionalni poeziji, to se pravi ob poeziji vsakega izmed jugoslovanskih narodov, bo objavljen tudi uvod, ki bo hkrati tudi pojasnilo h karakteristiki in stilu» — je rekel Jean-Louis Depieris, ki o jugoslovanskem slovstvu oziroma poeziji meni takole: «Kot pri veliki večini drugih dežel, se po mojem okusu prava poezija začne konec 19. stoletja. Hotel bi povedati, da je bila poezija do tedaj kot pesniški izraz le nekak prevod občutij in razgovorov, nekakšna stilistična vaja. Poezija je vse do Baudelaira le nekaj pripovedovala, nato pa je postala tiskanje samega se De*. Cesto se zato zgodi, da pesnik ni tisti, ki poezijo ustvarja, pač pa je poezija tista, ki iz preprostega, navadnega človeka napravi pesnika. Jugoslovanska poezija, ki je v tem, kot sem ga jaz imenoval pesniško obdobje pod močnim vplivom Tina Ujeviča in Alekse Santiča, ima tudi svoje specifičnosti, svoje razlike ter se tudi razvijala pod različnimi vplivi. Mnogi dalmatinski pesniki so ustvarjali pod italijanskim vplivom, bosanski in hercegovski pod vplivom Vzhoda.» Jean-Louis Depieris je pobomik in tudi predstavnik tako imenovane krepke, moške poezije. Mehke, tekoče poezije na sprejema. Za njega je, kot sam trdi. tudi povsem normalno, da kot pristen sredozemski človek ostaja tudi v svoji poeziji konkreten, neposreden in zato tudi cesto trd. Pravi, da v sodobni jugoslovanski poeziji nastaja nekaj novega s poezijo Vaška Popa. Dobro pa pozna tudi Marka Dizdara, niso mu tuji niti Miodrag Pavlovič, Vlado Uroševič, Dušan Matič, Aca Šopov, Jure Kaštelan. Slavko Mihalič in drugi, ki jih je tudi prevedel v francoščino. Rekli smo, da Depieris dobro pozna tudi jugoslovansko likovno u-metnost. Pred trinajstimi leti se je namreč spoznal z Borisom Vižintinom, ki je danes direktor modeme galerije na Reki. Z nnm je tedaj organiziral razstavo ael jugoslovanskih likovnikov v Parizu. Tedaj so mu močno ugajali Edo Murtič, Gliha, Bernik. Pred avema j letoma je organiziral v Parizu razstavo del mladega slikarja Mehme-da Zaimoviča. letos pa namerava predstaviti pariškemu občinstvu slikarja Mileta Skračiča. Francoski pesnik in kritik pravi, da je v Splitu ponovno našel samega sebe in to v dalmatinskih vuitivih, v blagem podnebju in v skalovitem zaledju tega mesta. Prav sedaj dokončuje zbirko pesmi o Dalmaciji in njenih ljudeh, s katerimi je, kot pravi, neločljivo povezan. Kmalu po svojem prihodu v Jugoslavijo je francoski pesnik začel sodelovati v raznih jugoslovanskih listih in revijah. Založba «Bagda-la» iz Kruševca pa je izdala tudi zbirko njegovih poezij «Meč mr-tvih*. V FILMSKIH KROŽKIH Glasbena «pop» filma v La Cappella Prihodnji teden bo v La Cappella Underground posvetila svoja predvajanja glasbenemu «pop» filmu. V ponedeljek, 5., v torek 6. in v sredo 7. t. m. ob 19. in 21. uri bo m sporedu zadnji film, v katerem so nastopali slavni Beatlesi. ((Let It Be» (1970), ki ga je režiral Michael Lindsag -Hogg. Poleg četverice Paula, Johna, Georga in Ringa nastopa še Yoko Ono. V četrtek 8.. v petek 9. in v soboto 10. t.m. ob 19. in 21. uri pa bodo predvajali premiero angleškega filma «Top of the Pops» (1971), p katerem nastopajo uveljavljene zvezde «pov» glasbe S. G. Prejeli smo VENETO NOTIZIE - leto I štev. 8-9. Informativno glasilo beneške dežele. Dva «sorodna» filma tekmujeta za prvenstvo vinkasu PARIZ, 2. — Film «Goldfather», ki ga pri nas poznamo pod naslovom «11 Padrino* in v katerem je Marlon Brando baje ustvaril svojo najlepšo vlogo, se v Parizu bojuje za prvo mesto s sebi po dobnim filmom, ki nosi naslov «Co-sa nostra*. Toda ne gre za neko konkurenco v smislu identičnosti obravnavanega motiva, pač pa gre za prvenstvo v popularnosti. Kakor je znano, je film «11 Padrino* pritegnil v ZDA izredno veliko občinstva, tako da trdijo, da bo prekosil vse dosedanje ’.rv kase, kajti noben film ni v prvem valu predvajanja prinesel toliko inkasa kot «11 Padrino*. Toda v Parizu, kjer si je film «11 Padrino* ogledalo v prvem navalu nič manj kot 700.000 ljudi, se je zgrnila prava množica v kinematografe, kjer so predvajali film «Cosa nostra*, ki je v polovico manj časa kot so predvajali film «11 Padrino*, imel več kot 300.000 obiskovalcev. Sicer pa tudi družba Paramounth poudarja tisto, kar smo rekli prej, da ji bo namreč film «11 Padrino* prinesel ogromno denarja, da pa je film «Cosa nostra* temu filmu tako rekoč za petami. Naslov filma «Cosa nostra* sam pove, za kaj gre. Pravi začetnik filma je član Joseph Vaiachi, o katerem se je veliko govorilo-Sama njegova organizacija ga obsodi na smrt, ker da je pred a-meriško senatno komisijo 1963. leta «pel». To je znano in smo o tem pisali. Ameriška televizija je zadevo snemala kot nadaljevanko in Vaiachi je postal nekekšna zvezda. Dali so mu posebno policijsko zaščito, nikoli ni bil sam. živel je v stanovanju, v katero ni mogel nihče. Zavarovali so ga do tolikšne mere, da sta žena in sin spremenila ime. On pa je začel pisati spomine SDomine, ki jih je zabeležil Joseph Vaiachi, je obdelal ameriški časnikar Peter Maas in kmalu je to delo postalo ameriški best-seller. Družba De Laurentiis je delo odkupila za 200.000 dolarjev, napravila film, v katerem igra glavno vlogo Lino Ventura, in ki po inkasu ograža film «11 Padrino*- TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prire ditve; 18.30 Koncert; 18.45 Orkestri; 19.10 PD «France Prešeren*; 19.25 Pevski zbori; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 M. Košuta: »Miroslav Vilhar* — radij, igra; 21.30 Popevke; 22.30 Zabavna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Dunajski valčki; 10.15 Z nami je...; 11.15 Ansambel Wunderlich; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Klavir in orkester; 12.00 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Studio 04; 16.40 Pevci lahke glasbe; 17.00 Za konec tedna; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 18.00 Progresivna glasba; 19.00 Zapojmo in zaigrajmo; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Glasbeni vveekend; 22.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6.47 Kako in zakaj? 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Sestanek za 9. uro; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Plošče; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.50 Poljudna znanost; 15.10 Orkestri; 15.40 Veliki variete; 17.10 SOBOTA, 3. FEBRUARJA 1973 Zgodovina gledališča; 20.45 Nove ital. pesmi; 21.30 Jazz; 22.10 Plošče. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.30 Poročila; 7.40 Jutranje pesmi; 8.14 Trije motivi; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zbori z vsega sveta; 13.35 Sprehod med notami; 13.50 Kako in zakaj? 15.40 Opravljivci; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Ping - pong; 19.55 Popevke; 20.10 Boito: «Me-fisto*. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.30, 12.15 Piša na glasba; 13.30 Borodin «Knez Igor*; 17.15 Brez naslova; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.30 Koncert v Milanu. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Glasovi v ritmu; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Naši umetniki igrajo Mozarta; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 S knjižnega trga; 17.10 Z ansamblom Almeida; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Štirje kovači; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Za raz- vedrilo; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden-ITAL TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Vohuni v odporniškem gibanju; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Odprta šola; 15.15 Šolski problemi; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Program za mladino; 18.40 Poljudna znanost; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Večer s Cario Fracci; 22.15 Posebna reportaža: 23.00 Dnevnik-II KANAL 14.15 Zimski športi; 21.00 Dnevnik; 21.20 Dva klasika sovjetskega filma: Eisenstein: ((Križarka Potjomkin* - Pudovkin: «Ma-ti». JUG TELEVIZIJA 9.35 Šola: 12.55 Smuk za moške; 16.30 Košarka: Beograd " Radnički; 18.00 Obzornik; 18.15 Film- »Kraljevič in berač*; 18.45 Filmska burleska: 19.10 Mozaik; 19.15 Humoristična oddaja; 19-45 Risanka: 20.00 in 23.30 Poročila: 20.25 Barometer: 20.30 Film: «Ar-sene Lupin*; 21.20 Hokej: Jesenice - Olimpija. KOPRSKA BARVNA TV 12.55 Smuk za moške; 16.30 Košarka: Beograd — Radnički; 19-45 Otroška oddaja «Narihanci»; 20.15 Poročila: 20.30 TV drama «Dota»! 21.30 Romunski ritmi; 21.55 Glasbeni maraton; 22.25 Hokej: Jesenice — Olimpija. Khmersko razpotje Sporazum o Vietnamu je razgibal vse silnicce, ki delujejo na indokitajskem polotoku. V Vientianu je kraljevska vlada že formulirala konkreten program za ustavitev sovražnosti, ki ga je predložila včeraj na tajnem sestanku s predstavniki Pathet Laa. V Kambodži stvari še niso tako daleč in se nemara ne bodo odvijale v isti smeri, vsaj za seda] še ne. Poročali smo o enostranskem premirju, ki ga je razglasil Lon Nol, in o načelnem stališču, ki ga ima do vojne v Kambodži Sihanu-kova vlada. Princ je v Pekingu 27. januarja v bistvu potrdil, kar je povedal v Tiencinu 16. decembra lani: • Pariški sporazum je dobra stvar za Vietnamce, je pa vprašljivo, če se bo iz njega rodil mir. Splošnih volitev v Vietnamu najbrž ne bo in ni izključeno, da bo prišlo do »tretje vietnamske vojne«. 9 Vojna v Kambodži se bo nadaljevala tudi potem, ko bo v Vietnamu začelo veljati premirje. 9 Sihanukova vlada nasprotuje sleherni mednarodni konferenci o Kambodži, ter vsakemu kompromisu z Lon Nolovim režimom, ki mora biti premagan. 9 Sihanukova vlada pa se je pripravljena pogovarjati z Združenimi državami. »Če je Nixon pripravljen poslati Kis-Singerja k nam, ga bomo lepo sprejeli . .« Tri dni zatem je princ odpotoval v Hanoi, da bi s se-vernovietnamskimi voditelji proučil položaj, ki je nastal po podpisu sporazuma o Vietnamu. Njegova pot v sever-novietnamsko prestolnico je logična iz dveh razlogov: Kamboško osvobodilno gibanje je dobivalo materialno podporo iz Hanoja in v vrstah khmerskih osvobodilnih sil so bili tudi severnovietnamski vojaki in borci FNO, ki se bodo morali na podlagi 7. člena sporazuma o premirju umakniti iz Kambodže in Laosa. DR Vietnam je bil vodilna sila na sestanku indokitajskih držav, na katerem so sklenili, da si bodo »ljudstva Indoki-ne med seboj pomagala v boju proti ameriški intervenciji, ker so premajhne, da bi vsako zase vodilo boj proti mogočni intervencionistični sili«. Vprašanj, nanašajočih se na novonastali položaj, ki jih bo moral Sihanuk razčistiti v Hanoju, je precej. V izjavi, ki jo je dal pred odhodom v Hanoi, je princ znova in bolj v potankosti obrazložil svoje stališče, kakor je to storil tri dni prej. Povedal je, da bo njegova vlada glede na sporazum o Vietnamu znova proučila svoje stališče. Ne zato, da bi spremenila osnovni cilj, ki je »odstranitev Lon Nolovega režima in likvidacija ameriškega neokolonializma«, marveč zato, da bi bila khmerski pogledi v novem položaju bolj jasni in da ne bi ustvarjali vtisa, kot da Khmeri prilivajo olje na vojni požar v Indokini. Ob tej priložnosti je Sihanuk odkril, da sta Francija in ZDA dali pobudo za tristransko konferenco, ki naj bi se je udeležili predstavniki ZDA ter Sihanukove in Lon Nolove vlade. V tej zvezi je ponovil znano stališče: razgovori z Američani — da; pogajanja z Lon Nolom — ne. Nadaljnji razplet v Kambodži je v tem trenutku odvisen tudi od številnih zunanjih dejavnikov. Od tega, kakšen bo rezultat prinčevih razgovorov v Hanoju. Do katere mere se bo Severni Vietnam, katerega prva skrb bo sedaj obnova, pripravljen angažirati na vzporedni šahovnici, ki v prvem obdobju po premirju ni več odločilno važna zanj? Po podpisu premirja v Vietnamu je odpadla še zadnja zavora, ki je prej brzdala odkrito merjenje sil med Pekingom in Moskvo za vpliv v jugovzhodni Aziji. Ni Izključeno, da se bo Kambodža proti svoji volji bolj kot prej znašla v središču duela te vrste, saj je bil že od strmoglavljenja Siha-nuka marca 1970 odnos obeh prestolnic do khmerskega osvobodilnega gibanja različen. Kitajci so brez pridržkov podprli Sihanuka in njegovo vlado, Sovjeti pa so kljub načelni podpori osvobodilnemu gibanju obdržali diplomatsko osebje v Phnom Penhu, ker »odporniški Khmeri niso zahtevali. naj ZSSR prekine odnose z Lon Nolom«, in pa zato da bi »pozitivni elementi znotraj Nolovega režima imeli pri roki svetovalca«. V tem okviru bo nadaljnji razplet v Kambodži v določenem smislu tudi odsev kitajskih in sovjetskih silnic v tem delu sveta, čeprav skuša Sihanuk ohraniti kar najbolj širok in svoboden manevrski prostor. M. ŠUŠTAR fftfMlJHI KDO JE KRIV ZA VIETNAM? L ■'•='£- »New York Review of Books«, New York Zavrnjena pomoč ZDA Razmerje med islandsko in ameriško vlado je zelo napeto - Kam z begunci, ki jih je pregnal vulkan? - Domačini zahtevajo ukinitev ameriškega oporišča OD NAŠEGA STOCKHOLMSKEGA DOPISNIKA STOCKHOLM, februarja — Ameriško vojaško oporišče blizu islandskega mesta Reykjavika je spet postalo jabolko spora, tokrat v zvezi s katastrofalnim bruhanjem vulkana na Vestmanskem otočju blizu Islandije. Vlada namreč odločno zavrača vsakršno pomoč Američanov. Prodor" socialistov m a Francoska volilna kampanja se je sedaj prenesla v okrožja — Vsi kandidati znani — V zadnjih anketah imajo socialisti pomemben naskok pred komunisti OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, febr. Dva nova elementa sta značilna za francosko volilno kampanjo: boj s številkami okrog ekonomskega dela skupnega programa levice in rahel, a po memben naskok socialistov pred komunisti v zadnjih anketah. Preclno je sedanja levičarska vlada na Islandiji prišla na oblast, je bila volivcem obljubila, da bo v roku štirih let skušala z ZDA doseči sporazum o ukinitvi tega edinega tujega oporišča na otoku. Razmerje med islandsko in ameriško vlado je taito napeto, da so morali begunci z ogroženih vulkanskih otokov ustanoviti lasten odbor za pogovore z vodstvom ameriškega oporišča. Najhujši problem je sedaj nastanitev več kot pet tisoč beguncev, ki se zdaj stiskajo v stanovanj-ih svojih sorodnikov. Vlada premišljuje, ali naj na jugu Islandije zgradi čisto novo mesto za nekdanje otočane, toda begunci tako rešitev zavračajo. Namesto tega zahtevajo, da ameriško vojaštvo izprazni okoli dvesto hiš, v katerih zdaj prebiva okoli 1000 Američanov. ■ V oporišču živi in dela okoli 4.000 ameriških vojakov in njihovih družin. Večina jih stanuje na ozemlju oporišča, ki je ograjeno z bodečo žico, toda vedno več Američanov se seli v nove hiše zunaj oporišča. A begunci z Vestman-skih otokov zahtevajo te hiše zase in pritiskajo na islandsko vlado, naj skuša čimprej doseči ukinitev oporišč. Motoma vozila in vojaška letala, ki jih je ameriško letalstvo ponujalo islandskim oblastem, pri preseljevanju beguncev, so Islandci doslej ponosno zavračali. Vendar pa je pomoč potrebna, zlasti montažne hiše in denar. Sedem političnih strank na Islandiji je ustanovilo poseben odbor, ki bo parlamentu predlagal ukrepe za olajšanje te človeške in gospodarske katastrofe. Vlada je od parlamenta že dobila pooblastilo za razpis javnega posojila v višini petih milijonov dolarjev. Pričakujejo, da bo omenjeni odbor predlagal uvedbo davka na islandski izvoz, zvišanje davka na dodano vrednost proizvodov in delno zamrznitev osebnih dohodkov. Okoli 85 odstotkov vsega is- Ceprav se bo volilna kampanja uradno začela šele 12. februarja, se je v resnici že dodobra razvnela. Ker so zdaj znani praktično vsi kandidati, se je kampanja prenesla v volilna okrožja, kajti po pravilih francoskega volil nega sistema se osnovni boj bije tam; uspeh kandidata je neposredno vezan na njegovo okrožje. Medtem ko se kandidati levice in vladne koalicije tolčejo okrog lokalnih vprašanj, ki bodo odločala »v bazi«, pa se na nacionalni ravni še vedno razvnema debata okrog velikih problemov. Strankarski voditelji množe tiskovne konference, predavanja, debate ter nastope na radiu in na televiziji tako, da je nedavno celo direktor ORCF (državna radiotelevizija) Arthur Conte ugotovil, da so gledalci nemara že naveličani te »prezasi-čenosti« — čeprav ima največ prostora na državnem radiu in televiziji prav golistič-na stranka, katere poslanec je bil do nedavnega tudi monsieur Conte. Kaj napoveduje levica? George Marchais, prvi sekretar KP, je bil pred dnevi zjutraj eno uro na radijskih valovih, popoldne je imel tiskovno konferenco o tiskovnih vprašanjih, zvečer pa je spet eno uro sodeloval v televizijski debati. Primer, ki sicer, kar se radia in televizije tiče, ni značilen, kajti opozicija v rednih informativnih oddajah redko pride do besede. V ospredju debate je zdaj ocena ekonomskega dela skupnega programa levice. Socialisti, komunisti in levi radikali v tem programu napovedujejo zvišanje minimalne plače na 1000 frankov mesečno, splošno zvišanje plač, pokojnine pri 60 oz. 55 letih, nižje davke za ljudi s skromnimi dohodki, višje pokojnine in socialne podpore, več stanovanj, šol, zdravstvenih ambulant . Vladna večina si je pred časom zadala nalogo, da bo ta program z računico v roki raztrgala na kose in zdaj ne mine dan, ne da bi se oglasil kateri izmed ministrov ali strankarskih voditeljev in s številkami v roki dokazoval, da je program levice finančno neuresničjiv (pri čemer pa je vladna koalicija v svojem volilnem programu pobrala več obljub iz programa levice). Ocene golistov in njihovih zaveznikov so seveda hudo različne od številk, s katerimi operirajo leve stranke. Medtem ko govori vladna koalicija o 140 milijardah dodatnih stroškov na leto (letni proračun znaša približno 200 milijard frankov), trdi levica, da bi program stal prva leta v povprečju le okrog 40 milijard. Številčne ocene in analize Ne da bi se spuščali v tvegano razsojanje med dvema tako nasprotujočima si ocenama, naj le pripomnimo, da je debata osredotočena na številčne ocene in analize, torej na količinski aspekt ekonomskega programa, manj pa je govora o novi ekonomski politiki in o družbenih odnosih v Franciji, v kateri bi vladala leva koalicija. Vzrok za to je iskati v dejstvu, da je težišče levega programa prav na materialnih in socialnih izboljšavah in ne toliko na novih odnosih v družbi. Generalni sekretar KP Geor-ges Marchais je imel v zadnjem času v kratkem razmaku dve tiskovni konferenci o ekonomski plati skupnega programa. Deloma to pojasnjujejo opazovalci pa tudi komunisti sami z dejstvom, da prva konferenca, na kateri so vsi trije voditelji levice, — Marchais, Mitterrand in Fabre — nastopili skupaj zaradi nekaterih spodrsljajev ni delovala posebno prepričljivo. A drugi vzrok je vsekakor v tem, da so komunisti sklenili hitreje pognati svoj predvolilni stroj, da bi dohiteli socialiste in radikale, ki so jim, sodeč po zadnjih anketah, nekoliko ušli Po najnovejših podatkih namerava namreč za socialiste in leve radikale glasovati 23 odstotkov volil- GEORGES MARCHAIS: hitreje pognati volilni stroj cev, za komuniste pa 20 odstotkov. Razlika je prejšnji mesec znašala le en odstotek. Ta »prodor« socialistov še bolj zgovorno potrjujejo podatki iz nekaterih pokrajin. Koliko »daril« bo letos? Nekateri zdaj že govorijo o preporodu socialistične stran- ke«, češ, morda bo Francija vendarle dobila veliko socialno demokratsko stranko, kakršno imajo v ZR Nemčiji ali v Angliji Toda za zdaj še nismo tam. Volilci še niso močna stranka. Vsekakor pa je vzpon socialistov pomemben v volilni matematiki. Razlika v njihovo korist namreč pomeni, da bodo socialistični kandidati po prvem krogu volitev v splošnem na boljšem od komunističnih. In ker je zanesljivo, da bodo socialisti v drugem krogu lažje zmagovali kot komunisti (socialisti bodo dobili skoraj vse komunistične glasove in del centrističnih, komunisti pa komaj slabo polovico socialističnih in le nekaj več kot desetino centrističnih). zdaj kaže, da bodo imeli socialisti v parlamentu precej več poslancev kot KP Komuniste, ki znajo prav tako dobro brati anketne podatke kot kdorkoli drug, to vznemirja. V javnih nastopih, kakor tudi v zasebnih pogovorih zatrjujejo, da bo imela zmaga levice polno vrednost le, če bodo komunisti močni, vsaj tako močni, kot socialisti, češ, delavci se morajo zavedati, da je KP najboljši porok za uveljavitev skupnega programa Zdi se, da si dajo v futurističnem poslopju CK na Fa-bienovem trgu zadnje dni veliko opraviti s tem problemom Nobenega dvoma ni, da bo tekmovanje med dvema velikima strankama levice med kampanijo poslej še bolj zavzeto Komunistični kandidati so se leta 1967 v trinajstih okrožjih umaknili socialistom, čeprav so zbrali več glasov, zato ker je imel socialistični kandidat več možnosti za zmago Leto dni pozneje se je to ponovilo le v treh okrožjih. »Letos bo takih daril še manj«, je napovedal Georges Marchais v ponedeljek zvečer na televiziji. ANDREJ NOVAK Posojilo za SZ Poslovni London vidi največ je možnosti za ekspanzijo zahodnega kapitala v še neodkritih bogastvih Sibirije Ob koncu prejšnjega tedna se je v Londonu zvedelo, da je znana poslovna banka »Morgan Grenfell« z moskovsko »Narodno banko« podpisala pogodbo za posojilo SZ v višini 25 milijonov funtov. Kredit, ki ga bo dala ta banka SZ, bo moskovska »Narodna banka« uporabila za financiranje sovjetskih nabav v Veliki Britaniji. Vse tako kaže, da se Zahod pripravlja na finančno ofenzivo proti Vzhodu, saj je tudi znano, da je v prejšnjem tednu začel s poslovno turne jo po deželah vzhodne Evrope ameriški bankir David Rockefeller, ki bo imel več pogovorov o posojilih s predstavniki Madžarske, Poljske, Romunije pa tudi Jugoslavije. Med Vzhodom in Zahodom trenutno obstaja več kot tisoč koprodukcijskih sporazumov, pri čemer imajo v določenih primerih zahodne firme neposredno finančno udeležbo pri vzhodnoevropskih podjetjih. Kot menijo tukajšnji poslovni krogi, je mednarodno bančništvo sovjetskega bloka precej nova stvar, kljub temu pa že sedaj obstoječe vzhodnoevropske banke vztraj- KREDITI J_:_____11_ SZ bo 25 milijonov funtov kredita porabila za financiranje nabav v Veliki Britaniji no razširjajo svoje sodelovanje z ustreznimi zahodnimi bankami, si sposojajo denar od zahodnih bankirjev, nudijo usluge zahodnim »busines-smanom« pri poslih z vzhodno Evropo m celo zbirajo de nar na zahodnem tržišču. Pomemben faktor pri stimulaciji zahodnih investitorjev za vlaganje v vzhodno Evropo leži tudi v tem, da veliko dežel vzhoda — med njimi tudi Vel Britanija in ZDA — sedaj zasebnim kreditor- jem jamči za njihove inve sticije v zahodnoevropskih deželah. Po menju tukaj šnj,ih virov ležijo največ je možnosti za ekspanzijo zahodnega kapitala v še neodkritih bogastvih Sibirije. Svetovne cene raznovrstnega goriva, predvsem nafte, v zadnjih letih stalno naraščajo in prav zato je sovjetsko rudno bogastvo (odkrito ali pa še neodkrito) vedno bolj mikavno za Zahod. Sedaj preostane samo še to — in po tukajšnja! mnenjih sodeč, je to glavni problem — kako ustvariti ustrezen sistem za kanaliziranje zahodnega kapitala v vzhodno Evropo, in obdržati — kar je vsekakor najpomembnejše — ugodno politično ozračje za takšno sodelovanje. MITJA MERŠOL BERITE PRIMORSKI DNEVNIK O. JOHANNESSON: Napeti odnosi z Washing-tonom landskega izvoza sestavljajo ribe in ribji izdelki, opusto-šeni Vestmanski otoki pa so od tega doslej prispevali petino. MITJA JERMOL Dvanajst mračnih let Predzadnji dan januarja je minilo 40 let, odkar je vodja NSDAP Adolf Hitler postal predsednik vlade predvojne Nemčije — V ZRN so prezrli obletnico OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, februarja. — 30. januarja je minilo 40 let, odkar je vodja »nacionalsocialistične nemške delavske stranke« (NSDAP) Adolf Hitler postal predsednik vlade »Reichskanzler« — predvojne Nemčije: 30. januarja 1933 je predsednik tajha 86-letni feldmaršal von Hindenburg imenoval 44-letnega »češkega kaplarja« (tako je ta vojskovodja večkrat zaničljivo označil Avstrijca iz Braunaua), ki je šele leta 1932 dobil nemško državljanstvo, za voditelja desne koalicijske vlade. Za nemško buržoazijo je bilo to imenovanje poskus, dobiti nacionalistično opozicijo pod kontrolo in hkrati uničiti komunistično partijo, ki je — sicer brez jasne politične strategije — revolucio-nirala del nemškega delavstva. V resnici pa je bila to nacistična »Machtergreifung«, prevzem oblasti, in začetek konca weimarske Nemčije Dobrih 12 let pozneje je Hitler ležal, s kroglo v glavi, na dnu 'bunkerja pod razdejanim Berlinom, ki ga je zasedla rdeča armada Bismarckove združene Nemčije ni bilo več in načelo državne in nacionalne enotnosti je vsaj za to stoletje razveljavljeno. Skoraj vsi nemški zgo dovinarji obravnavajo tudi evropske velesile, ki so z neodločnostjo in zaverovane v svoje ozke interese dopusti le vzpon nemškega fašizma Tudi kratkovidne versajske odločitve naj bi bile razlog za nacistični eksces. Glavni vzrok za Hitlerjev uspeh pa vidijo v dolgotrajni gospodarski krizi, ki je v začetku le ta 1933 pognala na cesto v Nemčiji šest milijonov delavcev, kar je pomenilo, da je takrat približno 20 milijonov ljudi živelo od državne pomoči. Usodno za takratno Nemčijo, ki se je parlamentarno konstituirala leta 1919 v Weimarju, pa je bila ustavna ureditev, ki je dopuščala drobitev političnih sil (od 32 nemških strank jih je bilo v zadnjem berlinskem parlamentu 14) ter povzročala nenehne volilne boje in personalne spremembe v vodstvu države Hitlerjev pred-nodnik von schleichei je bil že 20 kancler komaj 13 let obstajajoče države. Le naprednejši zgodovinarji priznavajo da je bil Hitlerjev vzpon rezultat kombinirane akcije desničarskih meščan skih krogov pod vodstvom von Papetna in velekapitala, ki sta ga predstavljala Krupp m Flick, z namenom preprečiti revolucionarni razvoj v Nemčiji. V Zahodni Nemčiji so danes malone povsem prezrli 40. letnloo Hitlerjevega nastopa. V tisku se le tu in tam pojavljajo prikazi zgodovinskih dogodkov v Januarskih dneh leta 1933 in kancler Brandt je pred nekaj dnevi na kratko opozoril na tragične izkušnje, iz katerih naj bi se današnje generacije učile. Zahodnim Nemcem nikakor ni ljubo na široko razpravljati o preteklosti, ki je še vedno samo polpreteklost, Značilno pa je, da se je del delničarskega tiska — natančneje glasilo Springerjeve-ga tiskarskega koncema -prav te dni lotil »rehabiiita cije« enega Izmed zgodnjih Hitlerjevih zločinov — bomb- nega napada na baskovsko mesto Guemica med špansko državljansko vojno. Dnevnik »Dle Welt« je s Spektakularnim naslovom in daljšim člankom namreč »razkril«, da gre za »potvorbo«: 26. aprila 1937 niso bombniki nacistične legije »Condcxr« razdejali Guernlce, temveč so v mestu podtaknili ogenj komunisti. Simbol nečloveške vojne, ki ga je umetniško pridobil Picasso v svoji umetniški sliki, naj bi bil torej rezultat »zgodovinske zvijače« levičarskih sil, ne pa dokaz fašističnega nasilja. Sicer se je izkazalo, da je »Die Welt« našla »dokaze« za to trditev v knjigi nekdanjega Francovega naj ožjega sodelavca Lui-sa Bobna in tudi pričevanja nekdanjih Hitlerjevih letalcev dokazujejo, popolno verodo stojnost dosedanjega zgodovinopisja o razdejanju Guer nice. Toda ostal je vtis, da današnja zahodnonemška desnica, ki še vedno živi z ne katerimi duhovnimi sestavinami fašizma »premaguje« hitlerjevsko obdobje s potvarjanjem zgodovinskih dejstev in iskanjem krivcev tam kjer jih ni. SLAVKO FRAS Zgodovina po želji Najnovejša izdaja »Velike sovjetske enciklopedije« netočno in neobjektivno opisuje ilindensko vstajo makedonskega naroda - Zakaj potvarjanje dejstev? OD NASE SKOPSKE DOPISNICE SKOPJE, februarja — članek dopisnika »Nove Makedonije« iz Moskve je v makedonski javnosti izzval te dni ne samo začudenje, temveč tudi ogorčenje. Za kaj gre? Dopisnik je svoje bralce obvestil o najnovejši izdaji »Velike sovjetske enciklopedije«, v kateri je netočno in neobjektivno opisana ilindenska vstaja makedonskega naroda leta 1903. Ta »spodrsljaj« uredništva sovjetske enciklopedije verjetno ne bi izzval tako široke in kritične reakcije v makedonski javnosti, če ne bi ista enciklopedija oziroma izdaja te enciklopedije pred dvajsetimi leti o tej vstaj pisala povsem drugače, objektivno in znanstveno. Oglejmo si najprej, kaj piše o ilindenski vstaji tretja, najnovejša enciklopedija, ki je izzvala nezadovoljstvo in ogorčenje v makedonski javnosti: »Ilindenska vstaja, 1903, nacionalna osvobodilna vstaja narodov v Makedoniji proti otomanskemu suženjstvu. Pričela se je 20. julija oz. 2. avgusta 1903 na dan svetega Ilije po katerem nosi tudi ime ... uporniki, po večini kmetje so zavzeli nekaj vasi in manjših naselij. 4. avgusta so zavzeli Kraševo, razglasili republiko (tako imenovano kraševsko re- Hude skrbi z mamili V J. Vietnamu 100.000 narkomanov - Klic na pomoč komisiji OZN ŽENEVA, februarja — Van Thieujeva sikupina iz Saigoma je prosila za pomoč komisijo za mamila OZN, da bi zavmib narkomanstvo v Južnem Vietnamu. Po podatkih iz Saigona je tam kakih 100 tisoč narkomanov. »Problem je dokaj resen,« je izjavil predstavnik ministrstva za zdravstvo v Saigonu in dejal, da sklenjeni mir zdaj omogoča, da bi jim komisija OZN za mamila priskočila na pomoč. Mamila večinoma uživajo starejši in manj izobraženi prebivalci. Prekupče-valci z mamili zdaj v Saigonu in drugih južnoviet namskih mestih ponujajo svoje blago mladini, ker so po odhodu ameriških vojakov izgubih svoje stalne stranke. publiko od 4. do 12. avgusta) in ustanovili začasno revolucionarno vlado na čelu z bolgarskim socialdemokratom Nikolom Karevom ...« Velika sovjetska enoiklope. ddja namenoma zamolči, da je bila to vstaja makedonskega naroda. Govori o vstaji makedonskih narodov, a ne pove, katerih narodov, ne omenja makedonskega naroda in piše, da je predsednik kraševske republike Nikola Kerev, bolgarski socialdemokrat, iz česar lahko zaključimo, da gre za »bolgarski značaj« vstaje. Ce na eni strani primanjkuje Avstraliji (močnemu izvozniku govejega mesa) zemlje, da bi povečala število živinorejskih farm, s tem pa tudi izvoz, pa manjka Argentini (tradicionalni izvoznik v Evropo in ZDA) politične stabilnosti. Braziliji ne manjka niti zemlje (na nenaseljenem amazonskem področju, kjer so odlični pašniki, ter dovolj vode, so začeli Američani organizirati ogromne farme z več deset tisoč glav živine), niti politične stabilnosti. Poleg tega pa daje vlada izredno ugodne pogoje vsem, ki izvažajo. Davčne ugodnosti, izvozne premije, ter financiranje, so trd poglavitne ugodnosti, ki jih imajo izvozniki mesa v Braziliji. Tako imajo Brazilci s svojimi tujimi partnerji (predvsem ameriška podjetja), vse možnosti, da izvažajo meso, ki je sicer pridelano v Braziliji, po izre In zdaj si preberimo še krajši odlomek besedila o ilindenski vstaji v isti enciklopediji, ki je izšla leta 1952: .».. . Ilindenska vstaja 1903, nacionalno osvobodilna vstaja makedonskega naroda je bila uperjena proti turškemu suženjstvu .. Vstajo je pripravila VMRO (notranja makedonska revolucionarna organizacija) ... vstaja je zajela jugozahodni del Makedonije — bitolsko območje. Pod vodstvom člana bolgarske partije »Tesnjaka« makedonskega revolucionarja Nikole Kareva, so uporniki 22. julija zajeli Kraševo, dno nizki ceni. Zemlja je, glede na evropske in ameriške razmere, poceni. Delovna sila tudi, saj delavec zasluži okoli 40 dolarjev mesečno, medtem, ko so dragi poslovni stroški nizki, živino redijo v čredah, zunaj na pašnikih, vse leto. Tako so proizvodni stroški razmeroma nizki, medtem, ko je cena na svetovnem tržišču visoka Jasno je, da noben, še tako dober posel ne more teči brez težav. Brazilci so prve srečali pri zahtevnih strankah, kot so kupci v ZDA in Veliki Britaniji. Ti jim očitajo, da brazilski izvozniki uporabljajo umetna barvila, ki dajejo lepo, rdečo barvo brazilskemu govejemu mesu. Sama brazilska vlada je že začela s strogo kontrolo. Druga težava pa je doma. Stvar je v tem, da je izvoz mesa postal tako dobičkonosen posel, da mesna industri- razglasili republiko in ustanovili začasno vlado ... Evropske države niso pripomogle k izboljšanju položaja v Makedoniji. Za zaščito makedonskega naroda proti turškemu suženjstvu se je zavzela Leninova »Iskra«. V 48. številki je bil objavljen članek o makedonskem vprašanju. Ilindenska vstaja predstavlja veliko zvezo v revolucionarnem boju makedonskih delavcev za narodno in socialno osvoboditev .« Zakaj je sploh prišlo do spremembe? Odgovorov je najbrž veliko. Najbolje bi na to vprašanje lahko odgovorili tisti, ki so spremenili prvotno besedilo — uredništvo zadnje enciklopedije. No, nekaj je jasno, sedanje besedilo je prirejeno za trenutne potrebe, najverjetneje na željo bolgarskih vladnih krogov, ki na ta način zanikajo obstoj makedonske narodnosti. BOJANA POPOVSKA ja m imela zanimanja, da prodaja meso v Braziliji. Pretekli teden je brazilski minister za finance Delfini Netto poklical proizvajalce v svojo pisarno ter jim povedal, da se bo položaj spremenil Skratka, brazilski delavec, ki zasluži okoli 40 dolarjev mesečno, ne more plačati mesa po isti ceni kot ameriški, japonski ali pa evropski delavec, ki zasluži nekajkrat več. Dejal je tudi, da, čeprav je vlada izredno zainteresirana, da se poveča izvoz mesa, ne more pustiti niti, da cene mesu doma rastejo (tako kot lansko leto), niti da bo prišlo do pomanjkanja mesa (kot je bilo lani). Zato je vlada zahtevala, da se zniža cena mesu. Dejstvo pa je, da bo Brazilija kljub temu močno posegla v svetovno trgovino mesa. Vse te mere so začasne, kajti potreba za dolarji je danes v Braziliji edina stvar, za katero se ve, da bo veljala dalj časa. Tako je najbolj verjetno, da se bodo živinorejci pripravili, da proizvedejo toliko živine, da jo bo dovolj za domači in tuji trg. B. ŠALEJ Brazilsko meso Dežela ima 84,500.000 glav goveje živine — Kot kaže, bo kmalu največja proizvajalka in izvoznica na svetu OD NAŠEGA DOPISNIKA RIO DE JANEIRO, januarja — Brazilija bo v naslednjih letih zavzela mesto naj večjega proizvajalca in izvoznika govejega mesa na svetu. Te izjave brazilskih uradnih krogov potrjujejo tudi številke: danes ima Brazilija 84 milijonov in 500 tisoč glav goveje živine Lansko leto je izvozila preko 190 tisoč ton govejega mesa, kar ji je prineslo več kot 220 milijonov dolarjev V Živo puntarsko izročilo Namen proslav 500-letnice kmečkih uporov na Slovenskem je obuditi in na novo odkriti punte, njihov obseg in zgodovinski pomen za obstoj naroda — Obetajo se razgibane prireditve Proslave 500-letnice kmečkih uporov na Slovenskem imajo namen obuditi in na novo odkriti slovenske kmečke upore, njihov obseg in zgodovinski pomen za obstoj in razvoj slovenskega naroda, osvetliti pogosto prikrivano revolucionarno-idejno podobo uporov in njihov vpliv na zavest slovenskih ljudi. SPOMENIK KMEČKIM UPOROM — Štiri metre visok kip S. Batiča naj bi ponazarjal dogodke izpred 500 oziroma 400 let. Proslave, 500-letnice kmečkih uporov na Slovenskem imajo namen obuditi in na novo odkriti slovenske kmečke upore, njihov obseg in zgodovinski pomen za obstoj in razvoj slovenskega naroda, podčrtati izvirnost skoraj 300-letne revolucionarne akcije slovenskih tlačanov, osvetliti pogosto prikrivano revolucionarno-idejno podobo uporov in njihov vpliv na zavest slovenskih ljudi. Tako nekako se je glasila značilna misel na nedavnem posvetu s predstavniki občinskih konferenc SZDL, ki ga je sklical sekretariat osrednjega republiškega odbora za proslavo 500-letnice slovenskih puntov in 400-letnice slo-vensko-hrvaškega upora. Vloga slovenskih puntov je bila, s to definicijo precej določno nakazana, zato je razumljivo, da spričo njene pomembnosti (tudi za današnji čas) pri RK SZDL načrtujejo in spodbujajo številne proslave po vsem slovenskem ozemlju. Osrednji republiški odbor pri RK SZDL, ki povezuje akcije v zvezi s proslavami, je bržčas imel v mislih vsa ta dejstva, zato pa je tudi zasnova! obsežen program prireditev v letošnjem letu. Kaj bi ob tem bilo mogoče reči drugega kot zlasti to, da oiganizatorji s tem nemara želijo »operacionalizirati:! politično in kulturno zavest čim večje množice ljudi? Razgibanost ob prireditvah, ki se obetajo, bi k temu lahko veliko prispevala, saj bodo proslave domala v sleherni občini, pri katerih bodo sodelovale skoraj vse politične, kulturne in prosvetne organizacije, pritegniti pa bodo skušale vse dele prebivalstva, zlasti seveda kmečkega, ki je Kdo bi se bal? Led je skoraj 20 cm debel in je dobro držal avtomobile. Videl sem, kako je širna ledena plan v daljo vabila drsalce, pešce in vozila, kljub svarilnim tablam — in nekaterim se je udrlo, na srečo ne globoko Največ ljudi se je na tem izletu brigalo le za zabavo in užitek, niso pa poznali terena na Cerkniškem jezeru, ki je sicer svetovno znan naravni biser; toda ravno pozimi, ko zamrzne, ima tudi zelo nevarne pasti. Na jugovzhodnem koncu jezera izvira Stržen ali Jezerska reka, ki se vije do Jamskega zaliva Pogreščaki, na severozahodu v zračni črti 10 kilometrov daleč, a z neštetimi ostrimi ovinki, meandri je kačasto zavita struga nad 20 km dolga in po sredi reže jezersko kotlino! Tudi v hudi zimi Stržen na mnogih krajih ne zamrzne, in tu in tam je celo več hektarjev odprte tekoče vode! De- njihovo revolucionarno zavest na poseben način ohranil, kot je bilo to večkrat poudarjeno, tudi v času NOV. No, prireditev je bilo nemalo že lansko leto: množična proslava v Sevnici, kjer so odkrili tudi spomenik, zborovanje slovenskih zgodovinarjev v Škofji Loki, posvečeno 500-letnici kmečkih uporov, v Slovenski Bistrici izšlo je že nekaj publikacij na to temo itd. Še dosti več se jih bo odigralo letos. Pomenljivo je, da bo osrednja republiška proslava pomaknjena na konec leta, sklenila pa se bo, predviaoma, s postavitvijo spomenika kmečkim uporom na ljubljanskem gradu. Se pravi, da naj bi prireditve šle čim bolj v dalj in šir, bile naj bi spodaj po krajevnih skupnostih, če je le kakorkoli zgodovinsko dokazano, da se je v tistih krajih odigral važnejši dogodek. Na splošno je mogoče vsebino »puntarskih« proslav prikazati v besedah, da bodo na njih s primeri domačega okolja oživili spomin na pun. tarsko dogajanje, to je v obliki najrazličnejših zgodovinskih prikazov, poljudnih in strokovnih, s pomočjo govorov, recitacij, dramskih predstav, razstav in tako naprej. Posebna pozornost bo posvečena šolam, kjer bodo učenci imeli zgodovinsko uro na tematiko kmečkih uporov. Tu naj navedem samo nekaj primerov oziroma programov, ki jih pripravljajo nekatere občinske konference, ki vodijo ves klobčič akcij: — v Tolminu bo glavna proslava 27. in 28. aprila, sodelovale bodo vse kulturne inštitucije te občine, poleg njih pa še tržaško in goriško gledališče, muzeji, knjižnice, primorski pevski zbori: zanimivo je, da bodo goriški gle- beli led se od brega proti odprti strugi stanjša — in izgine. Voz in drsalec, ki hitita, pa ne poznata terena, lahko kaj hitro zaideta na nevaren teren — in po njih je, če ni blizu pomoči. Plitvine pod ledom so tudi varljive, mestoma umetno poglobljena struga je že ob normalno visoki vodi tam več metrov globoka! Poleg Stržena tečejo v jezero še sledeči dotoki, ki tudi le deloma ali pa nič ne zamrznjeno in morejo postati nevarne pasti: Cerkniščica, Martiščica, Žirovniščica, Gra-hovščica, Lipsenjščica, Laški potok, Tresenec in Mrzlik, pa tudi odtok vode iz Zadnjega Kraja skozi Vrata v jezero! Toda tu so še odtoki iz Stržena v ponikve Rešeto, Vo-donos, pa še ponikve Retje i. dr. številne vrtačaste ponikve so mestoma nad 10 m globoke! Ko jezero odteka, se led nad njimi strmo lomi — in joj temu, ki sam zdrsne v dališčniki v ta namen pripravili »Krvavo rihto« — predelano »Veliko puntarijo« B. Krefta, Tržačani pa nastopili z dramskim delom »Tolminci«. Iz tega je razvidna posebna značilnost proslav, saj na njih ne bodo sodelovali le domačini, ampak tudi zamejski Slovenci, kar naj bi ponazarjalo okoliščino, da so kmečki punti bili vseslovensko gibanje. — v Krškem bo stekla akcija »Transverzala po poteh kmečkih uporov«, ki jo bo prehodila mladina (nekaj podobnega baje pripravljajo tudi v Zasavju), — razstava pionirske grafike v Kostanjevici (vsejugoslovanskega značaja) bo letos posvečena motivom kmečkih puntov, — na festivalu šolskih pevskih zborov bodo izbrali najboljše zbore, ki bodo nastopi, li na sklepni prireditvi ob 500-letnici kmečkih uporov in 400-letniei slovensko-hrvaške-škega punta; — v slovenjebistriški občini bo na gradu Štatenberg vzidana spominska plošča z verzi nekaterih Aškerčevih »puntarskih« pesnitev, ob tej priložnosti pa bo seveda tudi kulturen program, po vaseh bodo viseli transparenti, za prosvetne delavce in druge bo posebno predavanje, v gradu Bistrica pa bo najbrž odprt narodopisni muzej itd.; Programe s specifičnimi značilnostmi in posebnostmi, odvisno od tega, kako intenzivno so se odvijali dogodki izpred 500 oziroma 400 let, imajo pripravljene tudi v drugih občinah; marsikje jih bodo združili s krajevnimi tradicionalnimi prireditvami, občinskimi prazniki, čeprav je po drugi strani tudi res, da je med občinami še veliko takih, ki so »nedelavne«, v tem smi- ponikvo! Sicer ga ne bo pogoltnila, a brez tuje pomoči ne bo sam prišel po ledeni strmini ven. Previdnim obiskovalcem zimskega Cerkniškega jezera svetujem, da naj pregledajo zemljevidno karto, ki je pride j ana vodniku »Cerkniško jezero« in bolj razločno kar-to v knjigi »Cerkniško jezero«, ki ju je napisal dober poznavalec prelepega Cerkniškega jezera. Zadnja nezgoda naj ne zavre obiska na Cerkniško jezero, bo naj pa zelo resen opomin vsem obiskovalcem. Cerkniškemu turističnemu društvu nujno svetujem, naj vsaj na treh najvažnejših dostopih iz glavne ceste na jezero postavi veliko tablo s karto Cerkniškega jezera z oznako vodnih tokov, poni-kev, pa tudi znamenitosti. Karto naj dopolni s cesto od Cerknice na Otok in s cesto v Rakov škocijan. Posebno koristna bi bila tudi razglednica s kopijo omenjenih zem-ljevidnih kart, saj to bi bilo v vsestransko korist razvijajočemu se turizmu ob tem edinstveno zanimivem jezeru, obdanem s še nepokvarjeno prirodo. PAVEL KUNAVER slu torej »nepuntarske«, ki skratka še nimajo sestavljenega programa, nemara niti ne skupine, ki bi prevzela organizacijo nad pripravami dogodkov. Toda v tretji smeri praznovanja, kot bi mogoče lahko imenoval tretjo vrsto prireditev poleg občinskih in republiških (marca bo na priliko odprta v Ljubljani razstava, posvečena 500-letnici kmečkih puntov, pripravljata pa jo Narodni muzej in Arhiv Slovenije), bo že v februarju v Do-nj.j Sbubici na Hrvaškem mednarodno zborovanje zgodovinarjev, ki bodo na novo osvetlili dogajanja hrvaško-slo-venskega upora leta 1572-3. V istem kraju bo voditelju upora Gubcu postavljen veličasten spomenik, spomenik ki bo, med drugim nazorno opozarjal na uporniškega duha hrvaških in slovenskih tlačanov, proslav ob tej priložnosti pa se bodo kajpada udeležili tudi predstavniki iz Slovenije. S tem morda postajajo spekter, sestava in raznolikost posameznih prireditev že razvidnejši: s svojo širino bodo nedvomno zajeli široke plasti prebivalstva in jim sporočili svojo kritično vsebino in svoje kritično razmerje do tedanje dobe. S spominskimi znamenji, ploščami in napisi bodo ta odnos razumljivo sporočali dlje časa, kot bodo trajale prireditve. V tej zvezi je nemara potrebno omeniti zlasti osnutek za spomenik krneč, kim uporom, ki ga bodo postavili na ljubljanskem gradu. Zasnoval ga je kipar Stojan Batič, sekretariat osrednjega republiškega odbora ga je že sprejel, podpreti ga mora samo še odbor, ki ga vodi E. Kardelj. Prav ta obeležja, se zdi, bo-do tudi poglavitni kanal, »medij« in spročevalec tradicije, to je vsebine kmečkih uporov tudi zanaprej. V tem smislu proslave ne bodo samo formalna oddolžitev spominu, ampak hkrati pubudni-ce za presojo dandanašnjih ali prihodnjih razmerij med človekom in svetom. J. HORVAT Zrak je že boljši V sredo nad Ljubljano 1,9 miligrama žveplovega dvokisa v m3 LJUBLJANA, febr. — V sredo so dihali Ljubljančani najboljši zrak v letošnjem letu. Povedati pa je treba, da je bi) zrak v enakem obdobju prejšnjih let še slabši. »Boljši«, oziroma manj strupen zrak vdihavamo zato, ker leži zaporna plast, ki ne prepušča nesnage, više kot običajno v tem času. Včeraj je ležala 400 do 600 metrov visoko Sicer pa je bilo ves včerajšnji dan povprečno več kot en miligram žveplovega dvokisa v kubičnem metru zraka. Strokovnjaki, ki se u-kvarjajo z meritvami stru penasti zraka, so nam povedali, da je zrak že »čistejši«, dn da je v kubičnem metru zraka manj kot 1 miligram žveplovega dvokisa. Vseeno pa ga je več kot to »dovo. ljuje« predpis, po katerem bi smelo biti v zraku le 0,5 odstotka te škodljive primesi. B. P. Jezerske pasti Zamrznjeno Cerkniško jezero je lahko kljub svojemu navidez čvrstemu ledu za neprevidnega obiskovalca usodno Letošnja nenavadna zima brez snega in nova hitra cesta sta privabili tisoče ljudi na zamrznjeno Cerkniško jezero. 14. januarja se je kar več tisoč avtomobilov spustilo na varljivi led 26 kmz velikega jezera. Seveda! Na premnogih krajih in še daleč od brega vidimo pod ledom celo travo. Kovanci nekoliko drugačni Gluhi za kritiko Trgovci in proizvajalci se ne menijo za položaj na trgu in kršijo predpise o cenah — 80 odvzetih milijonov BEOGRAD, febr. (Tanjug). Trgovci in posamezni proizvajalci so, kot kaže, gluhi in sploh ne slišijo kritike zaradi položaja na trgu. V zadnjih treh mesecih leta 1972 je bilo več prekrškov kot preje. To je danes na tiskovni konferenci povedal glavni zvezni tržni inšpektor Luka Petkovič. Danes začne veljati odlok o nekaterih spremembah pri oznakah BEOGRAD, februarja (Tanjug) — Danes je začel veljati odlok o oznakah kovancev po 1 dinar m po 50, 20, 10 in 5 par, ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 4, 25. januarja 1973. Odlok predvideva nekatere spremembe pri oznakah kovancev. Kovanec po 1 dinar bo iz enake zlitine kot kovanca po 2 in 5 dinarjev: iz 12 % niklja, 70 % bakra in 18 % cinka. Kovanec bo precej podoben kovancema za 2 in 5 dinarjev. Tudi pri kovancih po 50, 20, 10 in 5 par bo nekaj novosti. Pri kovancih po 1 dinar bo pod številčno vrednostjo označena letnica, kdaj je bil kovanec skovan, V mesecu oktobru je 36 odstotkov delovnih organizacij kršilo predpise o cenah, v novembru 29 odstotkov, v decembru pa 35 odstotkov. Leta 1972 je bilo odvzetih več kot 80 milijonov dinarjev, ki so jih dobili zaradi neupravičenih razlik v ceni. Leta 1971 je ta vsota dosegla 47 milijonov dinarjev. Luka Petkovič meni, da zelo visok odstotek delovnih organizacij krši predpise o cenah in prav zato poudarja potrebo po modernizaciji inšpekcijskih služb ter njihovi kadrovski okrepitvi. S sedanjim številom ljudi in z razpoložljivimi sredstvi pa se inšpekcijske službe s težavo spoprijemajo z vedno večjim številom delovnih organizacij, ki kršijo predpise. Inšpektorji so na primer lani izvedli 80.000 pregledov, morali pa bi kontrolirati približno 270.000 delovnih organizacij, ki sodelujejo v prometu blaga in storitev. Na začetku tega leta so inšpekcijske službe povečale obseg kontrole. Vendar pa kontrola očitno ni oblika, s katero bi rešili težave na tržišču. Ponudba in povpraševanje, zlasti živil, sta zelo neizenačeni, trg je nestabi- len, to pa omogoča nezakonitosti in kršenje predpisov. Pravilna rešitev je v zagotovitvi zadostnih količin živil. To je pravzaprav edini način, da se tržišče stabilizira. To pa pomeni rešiti problem vsega agroindustrijskega kompleksa, to je ustvariti takšne možnosti, da bo kmetijstvo postalo blagovni proizvajalec, ki bo visoko rentabilno in produktivno. Občasno pa bo dobrodošel tudi intervencijski uvoz kot na primer letošnji. Njegova vrednost bo znašala približno 430 milijonov dolarjev. 45 zdravilnih čajev V ljubljanski trgovini Maximarket je zeliščarski oddelek z izredno izbiro pakiranih dobrih zdravilnih čajev iz »Biljne apoteke« beograjskega inštituta Znanje o zdravilnih zeliščih je danes že prava znanost. Mnogoteri instituti se ukvarjajo z raziskavami njihovih zdravilnih lastnosti in uspešno povezujejo z znanostjo dediščino nabiralcev in poznavalcev skrivnosti zdravilnih zelišč. Pri nas smo ustanovili prvi inštitut za proučevanje zdravilnih zelišč takoj po vojni leta 1945. Inštitut je ves čas uspešno deloval in raziskoval zelišča, ki so jih gojili na lastnih plantažah ob romunski meji. Tako so odkrili kar enajst novih zelišč, ki se do tedaj še niso uporabljale za čaje. Iz mešanice novih zelišč so sestavili kar 45 vrst zdravilnih čajev, ki zdravijo vrsto bolezni ožilja, prebavnega trakta, notranje organe, namenjeni pa so tudi kozmetični negi ali bolje lepoti. Institut za proučavanje le-kovitog bilja — Biljna apote- Se reka zdomcev obrača? Možnosti za zaposlovanje Pomurcev v slovenskih podjetjih vse večje MURSKA SOBOTA, febr. — Napovedi o boljših možnostih zaposlovanja delavcev iz Pomurja v notranjosti Slovenije so se že uresničile in vse kaže, da se bo tok zdomcev le kmalu obrnil. Na komunalnem zavodu za zaposlovanje v Murski Soboti je že lani zaprosilo za delavce 41 raznih slovenskih podje. tij, ki so zaposlila skupaj 240 Pomurcev. Po zadnjih podat kih je tudi v Pomurju vse večje povpraševanje po novih močeh. Takoj bi namreč lahko zaposlili 190 ljudii od tega največ priučenih delavcev, ki med zdomoi prevladujejo. Vse več ponudb pošiljajo tudi slovenska podjetja, ki po besedah Franja šonaje, direktorja zavoda za zaposlovanje v Murski Soboti, nudijo delavcem dobre delovne in življenjske pogoje. Povsod jim zagotovijo vsaj 1500 dinarjev osebnih prejemkov na mesec, urejena stanovanja in prehrano. B. BOROVIC ka ima svoj sedež v Beogradu, v Ljubljani pa smo se letos prvič seznanili z njegovimi proizvodi v Maximarketu, kjer so v kleti uredili oddelek za zdravilna zelišča in diabetična živila. Da ne bo vse skupaj dišalo po reklami, pa povejmo, da so v Beogradu zdravniki že sprejeli te čaje kot zdramila in jih predpisujejo za zdravljenje raznih bolezni, Zdravilni čaji so sestavljeni iz več vrst zelišč, med katere spadata tudi na novo odkrite osočnik Butik knjig in slik Prenovljen oddelek — Posebnost: »Van Go-ghove barve« Po načrtih arhitekta Milana Pogačnika so uredili za oko privlačen in za poslovanje praktičen sodoben butik v dveh etažah. Spodaj, s pogledom skozi steklene stene že z ulice, je kupcem na razpolago papirnica in prodaja cenejših popularnih knjižnih izdaj. V posebnih boksih so ponudili tudi razne umetniško oblikovane spominke. V zgornjem nadstropju pa je knjigar-na z zahtevnejšo literaturo in prodajo likovnih del ter slikarskega materiala. Prav te oddelek, kjer si umetniki lahko brez deviz in celo ceneje kot kje onstran meje nabavljajo n. pr. tudi znane nizozemske oljne barve znamke Ta-lens, teko imenovane Van Goghove barve z veliko razmaznostjo, je edino prodajno mesto te vrste v Sloveniji in tudi eno maloštevilnih v Jugoslaviji. N. K. in salnica. Vsako od zelišč pa da čaju posebno zdravilno moč. V Maximarketu vodijo prodajo farmacevtsko izobražene prodajalke, ki vam bodo pomagale pri izbiri in vas poučile o pravilni pripravi čaja. Proti prehladu s čajem Prvo pravilo pri pripravljanju čaja je prav njegova pravilna priprava. Izredno pomembno je, da se navedi la, ki je napisano na vsaki škatlici, res držimo. Sicer se lahko zgodi, da čaj izluži druge sestavine, ki so lahko zelo škodljive. In ker je ravno sedaj čas prehladov in kašlja, ne bo odveč nasvet, da ga lahko pozdravite kar s »čajem proti prehladu m znojenju«. Bolečine v grlu bo odpravil »čaj proti vnetju grla in mandeljnov«, kašelj pa boste ugnali s čajema »proti kašlju in bronhitisu« in s »pljučnim za izkašljanje«. V zbirki čajev si lahko izberete tudi »polivitaminski čaj«, kot preventivno sredstvo proti prehladu; če ga pijete trikrat na dan, zaužijete dovolj vitaminov za okrepitev organizma in odpornost v zimskem času. Caj je sestavljen iz posušenega sadja in ima zaradi tega največ C vitamina. Vemo, da je te vitamin zelo občutljiv na vročino, zato tak čaj pripravimo tako, da ga polijemo le z vročo vodo in ne z vrelo vodo, da vitamin na ta način ohranimo. Pozor: čaj za hujšanje in lepo polt Sedaj pa »i oglejmo še nekaj čajev za kozmetično nego. Mlada dekleta pogosto spravlja v slabo voljo nečista in aknasta koža. Poseben čaj proti aknam čisti kri in ko ga dalj časa pijete, se očisti tudi polt. Prav tako je nekaj novega »čaj za ojačanje lasnega korena in proti prhljaju«. Gotovo pa bo marsikdo vesel »čaja za hujšanje«. Ce sem prav razumela, ne bo več potrebna stroga diete, vse bo opravil čaj! Deluje pa tako, da odvaja iz telesa vso odvečno vodo in z njo tudi maščobo. Pa Se spodbuden po- datek; kupec tega čaja je v treh tednih pri normalna prehrani shujšat kar za štim kilograme. No, posebno čaj za hujšanje in čaj za lepši :en, pridete prav po praznikih; kajti redki so bili tisti, ki so se zaradi lepe postave odrekli dobrotam in sladkarijam, te pa razen tega, da odločilno vphvajo na težo, še pokvarijo lej) ten. Čaja vsi r.ie pijemo radi, posebno otroci ne. Biljna apoteka bo pripravila še zdravilna zelišča v privlačnejši obliki — uživali jih bomo lahko v obliki bonbonov, ki bodo oslajeni s sadnim sladkorjem Za diabetike pa bodo sladkor zamenjali z nadomestkom sorhit. T. V. Trčenja bodo dražja Zavarovalnica »Jugoslaviji« od 1. februarja draži zavarovalnino BEOGRAD, februarja — Izvršni odbor skupščine zavarovalnega zavoda »Jugoslavija« je sklenil, da bodo sprejeli maksimalno odobreno podražitev zava-rovalnine za motoma vozila. Od 1. februarja bo znašala obvezna zavarovalnina za 45 % več, če zavarovanec ne bo udeležen pri škodi do 1000 dinarjev. Ce pa bo pri njej udeležen do omenjenega zneska, bo moral odšteti za zavarovanje 18 % več. Podražitev zavarovalnine je odobrila uprava za cene v Srbiji. Drugemu zavarovalnemu zavodu — OZ Beograd je odobrila podražitev že prej. BERITE PRIMORSKI DNEVNIK Bloške bukove žlice Pri Gorupavih na Velikih Blokah režejo bukovino od zgodnjega jutra do trde noči — Žlice izdelujejo za Kanadčane, Amerikance, Nemce in Angleže VELIKE BLOKE, febr. Zdaj se bomo razširili kot koloradski hrošč..., pravi Zorka, pri tem pa tako hitro vrti kos lesa v rokah, da za hip pomislim na letalski vijak. Brusi ga. Pod rokami ji nastaja žlica, čisto navadna kuhinjska žlica, po domače kuhalnica. In kaj naj bi imeli koloradski hrošči pri bukovih žlicah. Prvi mož se vrti okrog preprostega stroja, drugi z očmi meri skladovnico napol obdelanega lesa. K sosedi sta prišla na pomoč, ker se je gospodarju Jožetu žaga zarezala v prst. Samo drobna nepazljivost in mož ima tri dni bolniške v lastni režiji Žlice, čisto navdne bukove žlice, gredo dobro v denar. Sproti gredo, kolikor jih narede, zato se sosedom tako svetijo oči, zato radi pridejo pomagat. Ce hi pri vsaki drugi hiši na Blokah delali lesene žlice, bi jih bržčas naredili dovolj za Ameriko, Nemčijo in Kanado, kjer ne vedo, kako se tej stvari sitreže — ali pa jim gre že predobro, da bi delali samo navadne žlice Rabijo jih pa, to pa. Zato pa nič zato, če bo počasi na Blokah toliko žlicarjev kot koloradarjev — sicer pa, kdo Pri Gorupovih, kakor se reče pri Jožetovih doma, delajo žlice od ranega jutra do poznega večera. Po petsto in več kosov jih izdelajo na dan. Žena Zorka se suče okrog brusilnega garia, štirinajstletna hči Jožica in desetletna Lilijana poprimete zdaj tu, zdaj tam, oče reže in pripravlja les. Kaj pa mislite, da bukova žlica kar sama pade iz čoka? Kje pa. Dvanajst postopkov zahteva. r »Drevesa, bukve nam pri- peljejo zadružni, mi pa jih moramo narejzat (sežagati) na plohe, na čoke, dilce, potem jim moramo krevžit (?) »cahnat« (označiti), stružit, frezat, skladat, sušit, »frzen-kat«, »pucat«, pokat, pelat — in denar zapravit...; Čeprav je v tem ducatu postopkov precej udomačenih izposojenk, si jih zares ne upam prevesti, ker hi ga lahko preveč polomil, sicer so pa tako ali teko vsem dobro znane. In najmlajši Gorupov, šestletni Slavko, sklada žlice. Sem in tja mu mati da po pet dinarjev, toda fantiček ne zapravi vsega denarja za »čik gumi, temveč ga da spravit sestrama, da bo imel za šolo, ko pride čas. Kako je prišel Jože do člic? Ženo si je pripeljal tam z Roba, kjer so suhorobarji doma. Ali je pred leti sam skočil v Nemčijo k zidarjem in potem še v Švico, ali ga je tja poslala žena, ker doma ni zaslužili preveč, se zdaj niti ne spominja več. Nekaj je prihranil, si kupil orodje, dva stroja, tretjega je sam »pogruntal« in njegova industrija bukovih žlic gre kot po maslu. Po čim so bloške bukove žlice? Po 8 kovačev (starih) jih kupuje zadruga. Gorupo-va industrija jih bo po »direktorjevih« računih letos vrgla 50.000 — okroglih in ovalnih. »Zasluži se, zasluži,« pravi delovodja Zorka, »se pa fino namabramo. Ves les porabimo — žlice izvažamo, z ža-žaganjem in odpadki se pa grejemo.« N. LAPAJNE _ ** I ■ fciaii' VRSTE — Nov sneg je opozoril smučarje, da je končno napočil pravi beli čas. Foto: E. šelhaus Vedno manj konj V Jugoslaviji smo lani redili le še 1.100.000 konj — Največ v izvoz Jugoslovanski kmetje rede okoli 1,100.000 konj. Statistiki so ugotovili, da se število konj hitro zmanjšuje. Razlogov za to je več. Konje namreč na večjih kmetijah in skoraj v vseh kmetijskih organizacijah zelo uspešno zamenjujejo traktorji. Konje pa tudi dokaj uspešno izvažamo. Lani smo jih izvozili za 20 milijonov dolarjev. Medtem ko je v nekaterih državah poraba konjskega mesa v prehrani ljudi precejšnja (5 kg na prebivalca), ga pri nas porabimo zelo malo (okoli 100 gramov na prebivalca). Eden od razlogov, da število konj hitro pada, je tudi premajhno število žrebčam. Imamo le še devet žrebčam s tisoč žrebci pa tudi plemenskih postaj je zelo malo. DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 3. FEBRUARJA 1973 ODBOJKA MOŠKA D LIGA 21.00 v Gorici, Ul. Nizza 36 Dom — CSI Friuli Ut * * 1. MOŠKA DIVIZIJA 21.15 v Trstu, pri Banih Sloga — Aurora * * * 21.15 v Gorici, U. Brass Olympia — Ginnastica Pordenon * * * ŽENSKA C LIGA 20.30 v Nabrežini Sokol — OMA KOŠARKA MOŠKA D LIGA 20.30 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Kannibal JUTRI NEDELJA, 4. FEBRUARJA 1973 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v IPrjaku Isonzo — Vesna * * 14.30 na Proseku Primorje — Flaminio * * * 14.30 v Bazovici Campanelle — Breg * * * 14.30 v Križu Portuale — Zarja * * 14.30 v Povolettu Vetroresina — Juventina 3. AMATERSKA LIGA 8.30 v Nabrežini Cartimavo — Union * * * 10.30 na Opčinah Opicina Supercaffe — Primorec * * * 10.30 v Dolini Breg B — Costalunga * * * 10.30 na Proseku Olimpija — S. Anna * * * 14.30 v Štandrežu So vod nje — Staranzano ODBOJKA deželni finale deklic 8.30 v Dolini * Nastopa tudi Breg NAMIZNI TENIS deželno prvenstvo 8.30 v Nabrežini Nastopata tudi Kras in Sokol ATLETIKA POKRAJINSKI KROS 9.30 v Štivanu Sodeluje tudi Bor KOŠARKA MLADINCI 15.30 v Trstu Italsider — Bor NARAŠČAJNIKI 9.30 na Kontovelu Kontovel — Polet SMUČANJE SLALOM ZA SP V SCHRUNSU Po četrtkovem zmagoslavju včeraj pravi polom Avstrijk Le ena Avstrijka v prvi deseterici Zmagala je Nemka Mitterrnayerjeva SCHRUNS, 2. — Zahodna Nemka Rosi Mittermayer je zmagala v slalomu v Schrunsu in je s tem okrepila svoje prv0 mesto na lestvici svetovnega pokala za slalom. V današnjem tekmovanju so bile glavne poraženke Avstrijke, ki niti zdaleč niso znale ponoviti včerajšnjega uspeha: med prvimi je bila le Drexlova, ki je tudi zmagala v kombinaciji, druga najboljša v avstrijski ekipi. Lukasserjeva, pa je bila šele 20. Na drugo mesto se je uvrstila Francozinja Emonet, ki je prehitela presenetljivo Španko Puig, četrtouvrščena Marilyn Cochran pa je bila pravzaprav tista, za katero so menili, sodeč po njeni vožnji, da lahko v največji meri ogroža zmago Mittermayerjeve. Na prvi progi je imela namreč najboljši vmesni čas, nato pa je zagrešila hudo napako in zgubila skoraj dve sekundi. V drugem spustu pa je zabeležila najboljši čas. Monika Kaserer, druga na lestvici svetovnega pokala (v skupnem tekmovanju kot v samem slalomu), je bila po prvem spustu diskvalificirana (imela je drugi najboljši čas), An-nemarie Proll pa je bila po prvi progi četrta, v drugi pa je verjetno tvegala preveč in je preskočila vrata. S tem je zgubila nekaj sicer nebistvenih točk za svetovni pokal, predvsem pa zmago v kombinaciji. Izredno dobro se je izkazala mlada Italijanka Claudia Giordani, ki je zasedla 14. mesto. Vrstni red slaloma: 1. Mittermayer (ZRN) (46 ”42 + 44”91) 91”33 2. Emonet (Fra.) (47”56 + 45”23) 92 ”79 3. Puig (Špa.) (47”33 + 45”60) 92”93 4. M. Cochran (ZDA) 92”96 5. Behr (ZRN) 93”20 6. Crawford (Kan.) 93”29 7. Drexel (Avs.) 93”41 8. Serrat (Fra.) 93”56 9. Rolland (Fra.) 93”59 10. Corrock (ZDA) 93” 78 NOGOMET PRED JUTRIŠNJIMI TEKMAMI V AL Vse naše ekipe (razen Primorja) bodo nastopale na tujih igriščih Tudi sicer bo to kolo za slovenske enajsterice razmeroma zelo težko Lestvica za svetovni pokal: 1. Proll (Avs ) 225 točk 2. Kašerer (Avs.) 133 3. Mittermayer (ZRN) 100 4. Rouvier (Fra.) 92 ' 5. Drexel (Avs.) 79 Lestvica za pokal v slalomu: 1. Mittermayer 80 točk 2. Emonet 61 3. Behr 53 4. Kaserer 48 5. M. Cochran 36 2. AMATERSKA LIGA V 2. AL bo jutri na sporedu 2. povratno kolo. Za naše ekipe bo to kolo težko. Poleg tega bo le Primorje igralo doma, vse ostale naše ekipe pa na tujem. Vesna bo nastopila v Turjaku proti Isonzu, ki je trenutno prvi na lestvici. Furlani, seveda, ne nameravajo spustiti tega mesta iz svojih rok, saj so trdno odločeni napredovati v višjo ligo. Zato je jasno, da Isonzo računa na zmago, zlasti pa se želi maščevati za poraz, ki ga je doživel v Križu. Zato menijo Križani, da bi predstavljala zanje že osvojitev ene točke lep uspeh. Primorje bo gostilo Flaminio, ki bo nastopil okrnjen. Zaradi izključitve bosta manjkala odlični vratar Parovel in najboljši strelec P. Gallinotti. To govori, seveda, v prid Primorju, ki pa bo tudi igralo nepopolno. Kljub temu menimo, da bo Prosečanom uspelo osvojiti obe točki. Brežani bodo igrali pri Campa-nellah, ki so se po slabem začetku nepričakovano zrinile v zgornji del lestvice. Tržačani pa so v zadnjih treh srečanjih doživeli tri poraze in niso dosegli niti enega gola. Zato se bodo gotovo skušali v tekmi z Bregom zelo potruditi. «Plavi», iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l||||||||l|||l|,|III,lll, Innu, umu NAMIZNI TENIS JUTRI V NABREŽINSKI TELOVADNICI Deželno prvenstvo za posameznike in dvojice Vrsta slovenskih igralcev v 22 kategorijah Sodelovalo bo 14 igralcev Sokola in 4 Krasova dekleta - Odsotnost Sonje Miličeve - Možnost visoke uvrstitve v 15 kategorijah Bologna - Inter 1 X Lagliari - L.R. Vicenza 1 Lazio - Fiorentina Milan - Ternana ^apoli - Atalanta »ampdoria - Roma Torino - Palermo erona - Juventus Brindisi - Bari Latania - Reggiana Perugia - Genoa Prato - Rimini Pr° Vasto - Avellino 1 X 1 X X 1 1 2 X 1 X X X 2 1 X Jutri bo v nabrežinski telovadnici največja namiznoteniška prireditev letošnje sezone v naši deželi. Gre za deželno prvenstvo v 25 kategorijah. Kot vsa zadnja leta, bodo tudi tokrat naša društva krepko zastopana, saj bodo igralci Sokola in Krasa sodelovali kar v 22 kategorijah. Manjkal bo_ goriški Dom, ki se' je" za f6 tekmovanje prepozno prijavil; pri Goričanih je ^oda. predvsem za naraščajnika m, .taščic i« bi rvortvoftmo lahko dosegel visoko uvrstitev. Manjkala bo tudi Sonja Miličeva in bo s tem prepustila ostalim možnost za zmago v ženskih tekmovanjih. Njena odsotnost pa je popolnoma upravičena, saj bo drevi nastopala na Dunaju z državno reprezentanco. Poglejmo, kako bodo potekala posamezna tekmovanja; DEČKI Najmlajši predstavniki Sokola bodo letos prvič stopili za zeleno mizo in zato ne moremo napovedati nobenega uspeha. V moški konkurenci, kjer bodo nastopali Sokolovi igralci Sossi, M. in F. Košuta, Rebula in Cattonar, bo konkurenca zelo ostra; nekoliko lažje bo verjetno med dekleti, kjer bodo domače društvo zastopale D. in S. Bressani ter Patrizia Škerk. če so napovedi med, posamezniki zelo tvegane, pa o srečanjih dvojic ne moremo reči prav ničesar. NARAŠČAJNIKI V moški konkurenci bo nastopil Sanna (Sokol). Mladi Nabrežinec je v zadnjem času res zelo napredoval, vendar pa menimo, da tako zahtevnemu tekmovanju še ni dorasel. Drugače pa je v ženski konkurenci, kjer imajo Krasove predstavnice Vesnaverjeva, Rebulova in Žigonova prosto pot do najvišjih mest med posameznicami in v dvojicah. Lepe izglede za visoko uvrstitev ima tudi mešana dvojica Sanna — Vesna ver. MLADINCI To tekmovanje bi moralo biti dokaj lahek plen Nabrežincev Radoviča in Pertota, ki nimata resnih ličevo velika praznina; Krasove barve bo tu zastopala Blažinova, ki bo v mešanih dvojicah igrala s Pertotom. 3. KATEGORIJA Velike možnosti v moški in v ženski konkurenci: Radovič, Per-tot, Kobalova, Vesnaverjeva, Rebulova, Blažindva in Žigonova so imena, ki nam pričajo o tem. Naši igralci imajo, prosto pot do najvišjih uvrstitev, tako v moški kot v ženski konkurenci. Manjkala bosta Fabjan in Ukmar: prvi ne igra več, drugi pa se je moral iz zdravstvenih razlogov odpovedati nastopom. Škoda, kajti sicer bi bil u-speh popoln, tako pa bo prvo mesto v moški konkurenci morda pripadlo komu drugemu, Birsi ali Ar-chidiaconu. ČLANI Med moškimi ni nobenega dvoma: Peterlini in Košuta sta glavna favorita. Prvo mesto bi jim utegnila ogrožati le Renni in Floreani, vendar dvomimo v to. Drugače je v ženski konkurenci, kjer bo Ves-naverjevi in ostalim zaprla pot Hauserjeva ali Grionova, vendar pa ni nobena izmed njiju nepremagljiva. Med dvojicami pa so favoriti vsekakor Peterlini — Košuta v moški in Peterlini — Vesna ver v mešani konkurenci. Pri ženskah i-mata Vesnaverjeva in Rebulova realne možnosti za visoko uvrstitev, vendar pa bo pot do zmage zelo težka. Povemo naj še, da bodo tekmovanja posameznikov med naraščajniki, mladinci in tretjekategorniki veljala tudi za nastop na državnem prvenstvu. Po novem pravilniku je Miličevi nastop zagotovljen brez kvalifikacij in zato je bilo mogoče prirediti to tekmovanje kljub drugim obveznostim te igralke. O ostalih pa menimo, da bodo prav vsi prestali kvalifikacije in se uvrstili dovolj visoko, da jm bo zagotovljen nastop na državnem prvenstvu. Končno pa naj dodamo še kratko napoved. Predvidevamo, da bomo vsaj v 15 kategorijah zasledili konkurentov. Žensko tekmovanje pa i paše igralce na enem izmed prvih je popolnoma odprto, saj je za Mi- > treh mest. Ta rezultat bi bil po- prečno dober, če pa bi se število znižalo na deset, bi bil to že neuspeh. S. J. ODBOJKA Dimkom-CSI - Po treh' zaporednih porazih %b-do domovci drevi, skušali osvojiti svoji prvi? dve točili v tem med-deželnem 'prvenstvu D lige. Nocojšnji gost domovcev bo ekipa CSI Friuli iz Vidma, ki se je v letošnjem prvenstvu zelo dobro izkazala. Domovci bi morali danes igrati s popolno postavo, zato lahko upajo v pozitiven rezultat. Tekma Dom — CSI bo ob 21. uri v telovadnici Stella Matutina (Ul. Nizza 36, Gorica). Za to tekmo so bili sklicani vsi igralci Doma, ki se bodo morali zbrati pred zgoraj omenjeno telovadnico ob 20.15. I. K. * * * Danes, 3. februarja se bo začelo deželno prvenstvo 1. divizije. Vpisalo se je 10 moštev iz dežele: PAV iz Vidma, Aurora iz Remanzacca, Pozzo iz Pradamana, Libertas iz Turjaka, Sloga iz Trsta, Are Linea iz Trsta, RSS iz Čedada, Ginnastica iz Pordenona, Torriana iz Gradišča in Oiympia iz Gorice. Oiympia bo prvo tekmo odigrala na domačih tleh, v telovadnici na Kornu ob 21.15 proti ekipi Ginnastica iz Pordenona. ¥ m i 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X X ki so že «abonirani» na remije, menijo, da se tudi v nedeljo ne bodo izneverili tej tradiciji. Zarja bo nastopila pri Portuale-ju, ki je trenutno na predzadnjem mestu lestvice. Izid tega srečanja bo v precejšnji meri odločilen za bodočnost obeh. ekip. Zarja bi se na tujih tleh vsekakor zadovoljila že s točko. Domačini pa si seveda žele zmage, katere niso osvojili že tri mesece (zadnjič so si jo priborili lani, 12. novembra v Križu nad Vesno). V ostalih tekmah bi po predvidevanju moral S. Canzian premagati Inter SS, Aurisina bi morala remizirati z Muggesano, Sagrado premagati Libertas Prosek, v. tekmi Libertas — Fogliano pa je. možen vsak izid. 3. AMATERSKA LIGA Po sedmih nedeljah bodo spet stopile na igrišče vse enajsterice. Prvo povratno kolo zbuja zanimanje predvsem zato, ker ljubitelje nogometa zanima v kakšni formi so moštva po večtedenskem počitku. V skupini N vodeči Duino ne bi smel imeti težav z Demacorijem, ki letos ni izpolnil pričakovanj. Težko nalogo bo imel Union: gostoval bo pri Cartimavu, ki se še vedno poteguje za 2. mesto lestvice, skupno z ekipama ACEGAT in Libertas Sv. Marko. Ta dva bi morala brez težav premagati COOP, oz. rocoiski Libertas. V skupini O bo tekma GMT — Stock pokazala, kakšne možnosti ima še Stock v tem prvenstvu, ki ima dejansko le enega protagonista: ekipo Opicina Supercaffe. Pri- iiiiiiimiiiiiiiimiiiiiimimiiiiiirniiiiiimimiiimm tej eiajsterici bodo gostovali jutri Trebenci, ki po zmagi nad Fiammo računajo na dobro igro tudi v tekmi z OS, vendar so njihove možnosti le majhne. V skupini P bodo naše enajsterice igrale proti najboljšima ekipama z lestvice. Brežani bodo sprejeli v goste Costalungo. Ker «pla-vi» igrajo izven konkurence, izid te tekme ni posebno pomemben. Olimpija pa bo nastopila proti S. Anni. Tudi v tej tekmi imajo naši predstavniki skromne možnosti za osvajanje točk. B. R. SOVODNJE ŠTARANCAN Trbiž 40 cm Višarje 100 cm Nevejsko sedlo 50 cm Kanin 240 cm Sappada 35 - 70 cm Misurina 50 cm Ravascletto 35 - 120 cm Cortina 30 - 80 cm Corvara 40 - 80 cm Marmolada 240 cm Lokve 1 38 cm cm Črni vrh 40 Li^ek Bovec 30 1 cm cm Postojna 9 cm Ljubljana 6 cm Velika planina 45 - 65 cm Krvavec 75 cm Stari vrh 50 cm Ljubelj 40 cm Zelenica 120 cm Bled 20 cm Bohinj 47 cm Pokljuka 55 cm Vogel 145 cm Komna 139 cm Kranjska gora 45 cm Zatrnik 40 cm Pohorje 52 cm V prostorih PD I. Cankar so včeraj odigrali najavljeni šahovski br-zoturnir, katerega se je zaradi slabega vremena udeležilo majhno število igralcev. Po 12. kolih (po italijanskem sistemu) sta si prvo mesto razdelila Zlatko Jelinčič in Koren s 7 točkami, tretje mesto pa je osvojil Dušan Jelinčič s 6,5 točke. TENIS V 5. dnevu svetovnega teniškega prvenstva poklicnih igralcev v Milanu sta Jugoslovan Jovanovič in Sovjet Metreveli v dvojicah premagala češkoslovaški par Pala — Zed-nik s 5:7, 7:5, 7:6. Italijan Panatta in Avstralec Car michalel pa sta (prav tako v dvojicah) odpravila ameriško - pakistanski par Boroviak — Rahim s 6:4, 6:4. V nedeljo bodo Sovodenjci igrali na štandreškem igrišču proti ekipi iz Štarancana in upamo, da bodo končno prepričljivo zmagali, kar bi gotovo služilo za dvig morale vseh igralcev, ki v zadnjih tekmah, kljub lepi igri, niso dosegli docela pozitivnega rezultata. Tudi navijači sovodenjske ekipe ne dajejo svoji ekipi primerne podpore, še posebno ko ta igra na domačih tleh. Za to tekmo je trener Marson sklical sledeče igralce: Devetak, Trivellato, Corva, Batistič, Ferfo-ija, Petejan, Kovic, Sambo, Marson, Tomšič, Zavadlav, Pozzo. D. ODBOJKA V PRIJATELJSKI TEKMI Salonit premagal zagrebško Mladost Kanalski odbojkarji se vneto pripravljajo na nadaljevanje drugoligaškega prvenstva Kanalski odbojkarji, ki se intenzivno in bolj kot kdajkoli doslej načrtno pripravljajo na nadaljevanje prvenstva v 2. zvezni ligi, so v okviru točno izdelanega programa priprav povabili v goste moštvo desetkratnega državnega prvaka, zagrebško Mladost. Mladost je sicer zadnja leta poprečno prvoligaško moštvo saj je njene vrste zapustila vrsta imenitnih imen jugoslovanske odbojke (Kos, Jankovič, Zilič), vendar ni zgubilo vsega šampionskega sijaja in bo s pomlajenim moštvom čez nekaj let spet v samem jugoslovanskem vrhu. Za gostovanje Mladosti v Kanalu, goriški odbojkarski «trdnjavi», je vladalo veliko zanimanje, tako da se je na tekmi zbralo preko 200 gledalcev, ki jih čudovita sončna nedelja ni zvabila na bližnja smučišča ali izlete. Izredno lepa tekma, kronana z zmago pa je nedvomno poplačala zvestobo domačega moštva. Tekma je imela dva različna dela. Medtem ko je Mladost prve štiri sete igrala brez najboljšega moža, Budimčeviča, ki je skupaj s Tušarjem nastopal v jugoslovanski mladinski reprezentanci, so domačini igrali prvi set v popolni postavi. Odločitev je bila vsekakor iiiimiuiiiiiuiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiuuiiiiiiiriiiiHiimiiiiiumiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiHfiiiiiiiiiiiiiiii ATLETIKA KROS V STIVANU Prvi start Bora v letošnji sezoni Tekli bodo za točke pokrajinskega ekipnega prvenstva Pet «plavih» na 2000 m dolgi progi v kategoriji dečkov Prvi start borovcev v novi atletski sezoni bo jutri na pokrajinskem prvenstvu v krosu, ki bo v Ribiškem naselju pri Štivanu. Letos je bilo v deželi že nekaj tekov, ŠZ Bor pa se jih ni udeležilo ker nima izrazitih delgoprogašev. Tudi jutrišnji nastop bo v glavnem le malo zahtevnejši trening. Edini, ki bi se mogel potegovati tud? za višje mesto je Oskar Grgič. Tekel bo med mladinci nu..!vizdalii 6 km. Zanimiva bo udeležba v kategoriji dečkov, kjer bo Bor zastopan s petimi mladimi tekači. Tekli bodo Igor in Sandi Bigatton, Romeo Malalan, Igor Kralj in Renato Furlan. Vsi imajo za seboj dokaj reden zimski trening. V drugi starostni kategoriji, med naraščajniki, bo na 4000 metrov tekel Ivan Kuret, med člani pa Stojan Sancin, Bruno Križman in Vojko Cesar, ki nimajo prevelikih možnosti za višje uvrstitve. Le Sancin bo lahko od bliže sledi! prvim. Dva slovenska atleta — Ruzzier in Švab — bosta nastopila za CUS. Ruzzier letos še ni startal, Švab pa je nastopil že dvakrat. Kot je znano je izrazit tekač na srednjih progah, ob koncu lanske sezone pa si je hudo poškodoval vezi na kolenu in po daljšem zdravljenju mu ti prvi nastopi služijo le kot preizkušnja odpornosti. Vsekakor je Švab med prvim in drugim nastopom zabeležil velik napredek. Glede na bolj skromno udeležbo, ki bo značilna za nekatere klube s šibkejšo organizacijo, je možno, da bo Bor v končni lestvici dokai visoko uvrščen. Tekmovanje se bo začelo ob 9.30 Dečki bodo tekli na 2000 m, naraščajniki 4000, mladinci 6000 in čla ni na 8000 metrov. K. B. SMUČANJE ENNSTAL, 2. — Švicarka Marian-ne Rommel je osvojila tekmovanje v smuku za evropski pokal Na lestvici je samo za nekaj desetink prehitela Čehinjo Droppovo in Francozinjo Coutettovo. Na lestvici za evropski pokal je še naprej prva Ducroz (Fra.) z 118 točkami, sledita pa ji rojakinja Cou-tett (112) in Avstrijka Hauser (102). V smuku pa je bila do sedaj najbolj uspešna Rudigtor (Aus). NAMIZNI TENIS POKAL TRST -i Sokol-San Michele B 7:0 ’ ; . 'J 1^- V četrtek zvečer se je pričelo tekmovanje za namiznoteniški pokal Trsta. Sokol se je srečal na domačem igrišču z najšibkejšo e-kipo svoje skupine San Michele B. Barve Nabrežincev so branili Ukmar, Pertot, Radovič in Milič ter so z gladkim 7:0 odpravili nasprotnika. Edini, ki je bil pri Tržičanih dorasel našim tekmovalcem, je bil veteran Micheluzzi, ki je tudi osvojil edini set prav v zadnji tekmi z Ukmarjem. Ostali pa so bili lahek plen izkušenejših domačinov. Ta dvoboj je služil našim igralcem kot trening za nedeljsko deželno prvenstvo in opazili smo lepo igro, zlasti Pertota in Radoviča. Milič je v zadnjem času napravil velik korak naprej. Škoda, da je bil na pokrajinskem prvenstvu izločen zaradi neugodnega žreba, sicer bi lahko v nedeljo dosegel saj častno uvrstitev, zlasti če pomislimo, da je namizni tenis v ostalih pokrajinah naše dežele precej reven. Ukmarju se pozna pomanjkanje treninga, vendar je s svojo napadalno igro še vedno med najboljšimi t.ret-jekategorniki naše dežele. V prihodnjem kolu se bo Sokol srečal v Trstu z ekipo CUS, katero sestavljajo izkušeni igralci. Prepričani pa smo, da bodo tudi tokrat naši predstavniki osvojili obe točki. IZIDI Ukmar — Serafini 2:0 (12, 11) Pertot — Micheluzzi 2:0 (11, 9) Radovič — Mauri 2:0 (13, 14) Ukmar in Milič — Serafini in Micheluzzi 2:0 (16, 10) Pertot in Radovič — Micheluzzi in Mauri 2:0 (18, 17) Milič — Serafini 2:0 (11, 18) Ukmar — Micheluzzi 2:1 (-19, 15, 8) K. na mestu, saj je Salonit prvi set dobil preden so se gostje dodobra zavedli, da imajo opravka z zelo dobro in razpoloženo ekipo. V naslednjih dveh setih je domači trener Čargo dal priložnost tudi ostalim igralcem. Mladost si je o-pomogla od začetnega presenečenja in osvojila naslednja dva seta. Zelo razburljiv je bil četrti set. Obe moštvi sta precej taktizirali. Najboljši igralci pa so sedeli na klopeh za rezerve. Po ogorčeni in dramatični igri so domačini uspeli dobiti set in tako privesti tekmo do odločilnega petega seta. Oba trenerja sta poslala na parket najboljši postavi. Salonit je presenetljivo hitro povedel z rezultatom 7:0. Od tu naprej pa so igro diktirali Zagrebčani, ki so uspeli rezultat izenačiti na 10:10. Kanalci pa so zdržali pritisk in zmagali. Zmaga Salonita je popolnoma zaslužena. Očitno je bilo, da igralci Mladosti niso bili psihično pripravljeni na tako hud odpor domačinov. Na koncu je treba povedati, da Salonit ni igral tako učinkovito in homogeno, kot smo ga bili navajeni gledati preteklo jesen saj je za igralci Salonita komaj tri tedne intenzivnih priprav posvečenih izključno pridobivanju moči in odriva. Šele s febraurjem je moštvo prešlo na drugi del priprav, ki se bo zaključil s sodelovanjem na zimskem prvenstvu Slovenile v Novem mestu 10. in 11. t.m. Nato bo moštvo odigralo več tekem s prvoligaškimi klubi. Emil Hvalica OBVESTILA SPDT obvešča, da bodo v nedeljo, 4. februarja, urniki odhodov avtobusov sledeči: Trst, ob 6. uri (ob palači RAI). Prosek, ob 6. uri. Opčine, ob 6.20 (nasproti postaje openskega tramvaja). Križ, ob 6.25. Nabrežina, ob 6.30. Sesljan, ob 6.35 (glavno križišče). Rojan, ob 6.15. Mitnica, svetilnik, ob 6.20. * # * SPDT obvešča, da so razporedi tečajev v Žabnicah za prihodnji dve nedelji (4. in 11. februarja) sledeči: 4. FEBRUARJA: ob 10. uri: skupina C (Magnani, Mesesnel E., Majovski itd.) skupina D (Lozar, Pahor, Ce-sari itd.) ob 12. uri: skupina A (Kuret. Deško itd.) skupina F (Gerdol, Janc, Paoli itd.) ob 14. uri: skupina B (Pečenko, Mesesnel M., Gorup, R. Tomažič itd.) skupina E (Škamperle, Rojc, Pegan, Margon itd.) 11. FEBRUARJA ob 10. nri: skupini B in E ob 12. uri: skupini C in D ob 14. uri: skupini A in F Razpored tečajnikov pri Sv. Antonu: ob 10. uri: (Kravina) ZAČETNIKI: Vekjet, Ban, Gerdol, Bla-son itd. (Mešnik) 2. RAZRED: Mljač, Tomšič, Paoli, Milič itd. (Bandelj) 3. RAZRED: Lukša, Ban, Milič, Husu, Štoka Peter (58), Mikeli V., Čemjava, Ko-janec M., Pahor B. in T. ob 12. uri: ("Kravina) ZAČETNIKI: Zobec, Salvi, Candotti, Slavec, Civardi itd. (Mešnik): ODRASLI (Bandelj): Černič, Zobec E., Štoka Peter. Štoka Nataša, Štoka Nives. Ciani, Zobec Pavel, Zuppin ob 14. uri: (Kravina) 3. RAZRED: Brana. Tomšič, Guštin, Štoka L., Vassailo A. in M., Gerdol, Magnani. Devetak, Maver, čer-eol, Montanari 2. RAZRED (Mešnik); Starc, Rebula. Stocchi, Rosner, A-bram, Kemperle. Kalc, Guštin, Žerjal, Macarol. #»# Prva redna seja novoizvoljenega odbora ŠZ Ror bo v ponedeljek. 5. februarja ob 19.30 na društvenem sedežn. EiiiiiiiiiiiiEiiEiiiiiiEiEEiiEiEEiiiEiEiiiiiiEEEliEiiiiiiEiiilEiEiEEEiiiEEEiiiEiiEiiiiEiiiiEiEiiiiiEiiEEEEiiiiiEiiiiiiiiiEiiiiiiEiEEEiiiiiiiiiiiEEEiEiiEiiEEEiEiEEEEiEiEiEEiiiiiiiiiiiiiiiiiE-l:.. Rja, pred katerim sta morala brezpogojno kapitulirati najprej kralj, kmalu nato pa še parlament«. Kako jp Mussolini prišel na oblast min gn im »22 I>0drvacta ni imel vlada,ria veC kaj vpraševati. Vtaknil je ne-Pisan dekret v svojo torbo m odšel. Verjetno je bilo tudi ščeTila\T''aSn0’ da z nieP°dpisanim dekretom tudi sam odpeta, ‘ Na njeg°vo mesto bo prišel kdo drug, in niti ni bilo več Wzko naslutiti, kdo. do ,?d tega znamenitega jutra 28. oktobra 1. 1922, pa bržčas vse anes- so se zgodovinarji v teku vseh teh burnih petih de- SetlpH • + • ■ ---- J1 2 3 4 * vpcij icii uunmi Jjeini I st . 1 trudili razvozlati to uganko, namreč, zakaj je kralj ti- Prei JU^°-Spremenil svoje mnenje, ko je bil samo nekaj ur la«H . oten> da ne bo dovoli: fašistom, da bi se polastili ob-in ip hil rainravH™-------------- . .__, .. se v 'i- ^ pripravlien proglasiti obsedno stanje, zavedajoč P°s!ed1c- ki bi jih taka odločitev povzročila v deželi. Pobtiu-0 pa Se b0’ so t'ako Vittorio Emanuele kot stari strank1 ,17 VTSt libeiralno demokratskih ter konservativnih v nno 1’ Jr S 6° USe dotleJ imeli glavno besedo v politiki dežele, Politi T P°vzroda^ja in reševanja vladnih kriz kakor tudi stoipr?11111 V dezek nasploh, .zelo dobro razumeli, da ob-aziio lmU- dmŽben° - ekonomskemu sistemu, da oblasti buržo-*rozi večja nevarnost od strani morebitne preusmeritve splošnega rapoloženja ljudstva na levo, od zelo pogostih akcij socialistov, komunistov, od sil delavskega razreda nasploh (zlasti so se spominjali zasedbe tovarn), kakor pa od fašisto*. in njihovega gibanja. Fašisti, ki jih je podpisal in financiral industrijski, finančni ter agrarni kapital, ne samo ne bi napadali te oblasti, marveč jo bodo nasprotno branili, saj so bili za to tudi plačani. Spričo tega niso mogli predstavljati nevarnosti za ta monopol oblasti. A v tem pogledu dileme sploh ni moglo biti. In tudi do obsednega stanja ni moglo priti, ker pač fašistično gibanje ni smelo biti likvidirano. Njegovi voditelji pa so imeli vstopiti v vlado kot poroki bodočega reda in miru. Takšen je bdi kraljev sklep, s katerim je v osnovi zavrnil, da bi razglasil izredno in obsedno stanje 28. oktobra zjutraj, samo nekaj ur po objavi izrednih ukrepov in direktiv vojski, naj bo pripravljena za intervencijo, so na vse strani, po vsej Italiji, razposlali nova napotila nasprotne vsebine. Razveljavljeno je bilo vse tisto, kar je še pred nekaj urami veljalo kot ukaz, ki naj bi bil brez razmišljanja in omahovanja izpolnjen. Zdaj ni smel nihče več preprečevati premikov fašističnih iddelkov Svobodno so lahko prišli v Rim, da bi potem lahko igodovina pripovedovala, kako so ga s pohodom osvojili, ko-ikajoč po rimskih ulicah in vzklikajoč kralju. Ko se je vse to v Rimu in okolici dogajalo, je bil Musso-,ini v Milanu, kjer je čakal na razplet dogodkov Bil je v stalnem telefonskem stiku s kvadrumviri. z Rimom, s prefektom Milma LušignoJijem si je ol) njegov posredovalec v razgovoriti z Giovanm.iem Giolittijem Zdelo se je da se Giolitti Kot star politik n: notel odreči poizkusom, sestaviti vlado, kjer bi imela z Mussolinijem glavno besedo. Ko je 28. oktobra zjutraj postalo jasno, da je fašizem zmagal, se je začelo govoriti o vladi Salandra - Mussolini. Salandra je bil predstavnik desnice in je bil, potemtakem, za fašiste sprejemljivejši. Toda fašisti zdaj, ko so zmagali, niso bili pripravjeini deliti oblasti, niso več želeli samo sodelovati v novi vladi, temveč so zahtevali, da jo sestavi njihov človek. Njihov človek — «duče», se razume. Mussolinija so poklicali v Rim: General Cittadini, prvi kraljevi adjutant, mu je sporočil kraljevo željo, da bi se z njim posvetoval. «Duče» ni odgovoril. Tedaj mu je De Vecchi telefoniral iz Rima, da je to kraljev ukaz. Pristavil je, da se ((kolegi iz generalštaba revolucije in vstaje povsem strinjajo s tem pozivom in da ga tudi oni prosijo, naj pride v Rim«. ((Pridem, toda samo, če dobim mandat za sestavo vlade,« je odgovoril Benito Mussolini, ki se zdaj ni več počutil samo šef ali predstavnik nekega gibanja in stranke, marveč kot voditelj upornikov, ki so uspeh v svojem podvigu. Jasno je, da ni šlo več za krizo, katere rešitev bi bilo moč doseči v okviru ustavnih norm, temveč s pomočjo izven-parlamentamih poti in sredstev, za ohranitev statusa quo. Salandra, voditelj desnice, si je še naprej prizadeval, da bi prišlo do sporazuma med njim in Mussolinijem, kateremu bi v skupni vladi ponudili notranje ministrstvo. To je napravil, je kasneje dejal Salandra, sicer naklonjen «dučeju» in fašizmu, da bi «rešil vsaj zunanjo obliko zakonitosti«. Brez uspeha, je priznal, «in to je bilo prvič od ustanovitve ustavne monarhije, da se je prenos javne oblasti odigral na podlagi nasilnega deia- Zadnji poizkusi Salandre in nekaterih drugih politikov, zlasti iz vrst nacionalistov in monarhistov, da bi rešili vsaj videz ter se izognili javni kapitulaciji, so trajali ves dan 28. oktobra in naslednjo noč, toda brez uspeha. Mussolini je ponavljal, da nima nobenega namena stopiti v vlado s Salandro. Salandri nd preostalo drugega, kot da se je odrekel nadaljnjim poizkusom. Isto popoldne je general Cittadini sporočil «dučeju», da mu je kralj zaupal mandat za sestavo nove vlade. 31. oktobra 1. 1922 je Mussolini že sestavil svojo vlado od predstavnikov domala vseh strank, toda bolj kot osebnosti kakor pa uradnih predstavnikov teh političnih sil. V vladi ni bilo socialistov, komunistov in republikancev. Bila je to vlada nekakšnega ((nacionalnega predstavništva«. Čeprav je «duče» zatrjeval, da mora bita vlada «často fašistična«, se je vendar v tistem trenutku zavedal, da se bo še marsikaj spremeniti v notranji organizaciji ter ustroju države in oblasti, preden bodo lahko fašisti popolnoma uvedli svojo diktaturo. To je zatem napravil v naslednjih štirih letih, pri čomoir ^ izbiral sredstev. Tako smo tu zabeležili samo začetek življenja tega mračnega sistema, Iti se je opiral na zločin, nasilje in teror, liri*. nova! pa se je fašizem, življenja, ki je bilo spočeto pred desetletji. (Po «Borbi») KONEC Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 803 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 XP:ava. Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. u ccof°Cnlna Za inozemstv° 19-500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» , p°samezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno.180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 3. februarja 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst NASILJE PREDMET VČERAJŠNJE RAZPRA VE V PARLAMENTU Predstavnika KD in PRI poudarila da policija prepogosto sega po orožju Misovski poslanec je bil zadovoljen z odgovorom podtajnika Sartija na vprašanje o incidentih v Turinu - Vlada mora ostro nastopiti proti kalabrijskim prevratniškim krogom RIM, 2. — Atentati in spopadi med policijo in demonstranti so bili predmet razprave na današnji seji poslanske zbornice. Odgovarjala sta podtajnika Sarti in Pucci, ki sta, kot je bilo pričakovati, branila poseg policijskih sil. Najbolj sporno vprašanje je bilo ugotovitev, da se varnostni organi v zadnjih časih prepogosto poslužujejo strelnega orožja. V tej zvezi sta tudi predstavnika vladne koalicije, čeprav sta izjavila, da sta zadovoljna z odgovorom vlade, opozorila, da policija prepogosto seže po orožju. Podtajnik Sarti je odgovarjal na vprašanja o vrsti incidentov v Turinu. Najhujši so bili spopadi med policijo in demonstranti 27. januarja, ko so levičarski študentje priredili manifestacijo proti uboju študenta Franeeschija pred milansko univerzo »Bocconi*. V spopadih so policijske krogle ranile dva demonstranta, čeprav agenti trdijo, da so streljali v zrak. Kot je bilo pričakovati je tajnik pripisal manifestantom odgovornost za nerede. Izjavil je, da so študentje napadli z molotovkami in fračami policiste, ki so branili sedež MSI. Nadalje je podtajnik namignil tudi na druge dogodke, kot napad na sedež desničarske organizacije «Europa črnita* in napade na pripadnike mi-sovskega sindikata CISNAL. Ob koncu je posredoval podatke o policijski akciji proti levičarskim iz-venparlamentamim gibanjem. V enem letu so varnostni organi prijavili sodišču 733 ljudi, od katerih so 65 aretirali. Ni pa posredoval podatkov o a!/ciji proti desničarskim prevratniškim krogom, čeprav bi bila primerjava zelo zanimiva. čudno se namreč zdi, da policija skoraj vedno aretira pripadnike levice (če so krivi ali ne mora ugotoviti sodišče), desničarji pa so vedno tako prebrisani, da se jim večkrat posreči pravočasno zbežati. Levičarski poslanci so v odgovor podtajniku dejali, da niso nikakor zadovoljni z odgovorom. Socialistična predstavnica Magnani - Noia je izjavila. v demokratični državi v^Tajsini organi ne smejo sistematično uporabljati strelnega orožja, komunist Spagnolli pa je definiral odgovor vlade kot pristranski in nezaslišan. Značilno je, da je bil misovski poslanec Maina delno zadovoljen z odgovorom, saj je bilo Po njegovem mnenju poročilo točno in nepristransko, kar zadeva dogodke, ukrepi pa, ki jih vlada namerava sprejeti, neprimerni. Demokristjan Mazzola in republikanec Giorgio La Malfa sta bila zadovoljna z odgovorom, poudarila pa sta, da bi se morala policija ogibati uporabe orožja. O atentatih v Reggio Calabrii in v Catanii pa je odgovarjal podtajnik Pucci, ki je dejal, da preiskovalci nadaljujejo svoje delo in poudaril, da vlada obsoja vsako nasilno dejanje. Drugega ni vedel povedati. Tudi predstavnika vladnih strank Reale in Gunnella sta izjavila, da sta le delno zadovoljna z odgovorom. Podčrtala sta, da je demokratično prebivalstvo Reggio Cala-brie že sito nasilja in da že preveč časa čaka na rešitev teh problemov. Izrecno sta tudi poudarila, da ni dovolj, da vlada poudari svojo dobro voljo, pač pa mora odločno in hitro poseči proti prevratniškim organizacijam. V Milanu so medtem sodni izvedenci izvršili obdukcijo nad truplom nesrečnega študenta Franceschija, ki je bil smrtno ranjen prejšnji teden v spopadu med policijo in študenti pred univerzo «Boeco-ni». Zdravniki so ugotovili, da je krogla vstopila v levo stran tilnika in je obtičala v desni strani čeljusti. Vse kaže torej, da je bil tir izstrelka vodoraven in da je strelec meril naravnost proti študentom. Po obdukciii je namestnik državnega pravdnika dr. Vaccari dal dovoljenje za pogreb nesrečnega študenta, ki bo jutri dopoldne. Sodnik je v zvezi z incidenti včeraj zaslišal agenta Giannija Galla, ki je obtožen nerazsodnega streljanja. Policist se je moral zdraviti tov. Poleg agenta Galla, naj bi taka sporočila poslal podkvestor-jema dr. Paoletti in dr. Cardileju, apuntatu Marcellu Contiju, agentom Vittoriu Di Stefanu, Domenicu Germaniju in Antoniu Cessariju ter podčastniku Agatinu Puglisiju. SANTIAGO DE CHILE, 2. - Politično ozračje v Čilu postaja vedno bolj napeto, ker se hitro bližajo politične volitve, ki bodo v marcu in pri katerih bodo v državi popolnoma obnovili poslansko zbornico (150 poslancev) ter polovico senatorjev (25 od petdesetih). Volitev se bo udeležilo okoli 4.600.000 volivcev od približno 10.000.000 prebivalcev. Politična osnova za bodoče volitve bosta dve veliki politični koaliciji. Na levici čilskega političnega loka so stranke, ki sedaj sodelujejo v vladi predsednika Allendeja in ki delujejo v okviru «federacije» ljudske enotnosti. Sem pripadajo kocu-nisti, Allendejevi socialisti, skupina MAPU, radikalci in levičarski demokristjani. Na desnici pa je demokratična konfederacija* (CODE) v kateri so se znašli nacionalisti, ra-dikalsld . demokrati, demokristjani, levičarski radikalci in centristi. Čez tri dni bo predsednik «fede- iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiimmmiiiiimniiimiiiiiimiiiiiiMiimiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimimmmiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiinHHiiiiiiiimiimi teden dni na nevrokirurškem oddelku vojaške bolnišnice zaradi šoka. Po govoricah, ki se širijo v sodnih krogih, naj bi Gallo izjavil sodniku, da se ne spominja ničesar o spopadu. V spomin se mu je vtisnila le njegova goreča kapa. V tej zvezi sta odvetnika Janni in Pecorella, ki zastopata družino Franceschi in ranjenega delavca Piacentija zahtevala pojasnila zakaj so Galla odpeljali v bolnišnico po polnoči, medtem ko je do spopada prišlo okrog 22.45. Vse kaže namreč, da Gallo ni streljal, vsaj tako trdita priči Mar-cello Della Valle, namestnik milanskega generalnega pravdnika in bančni uslužbenec Italo di Silvio. Oba sta izjavila, da sta videla streljati civilno oblečenega moškega, ki je bil v gruči agentov. Po še nepotrjenih vesteh kaže, da je dr. Vaccari poslal 8 «sodnih sporočil* zaradi omenjenih inciden- Tito sprejel Gino Lollobrigido BRIONI, 2. — Italijanska filmska umetnica Gina Lollobrigida je bila danes na Brionih gost predsednika Tita in njegove soproge. Med sprejemom je Gina Lollobrigida izročila predsedniku Titu v dar knjigo svojih fotografij, ki je izšla pod naslovom «Moja Italija* (Italia mia). Gina Lollobrigida, ki jo je spremljal ravnatelj beneškega festivala Gianluigi Rondi, si je ogledala Brione. PRED MARČNIMI POLITIČNIMI VOLITVAMI V Čilu bolj napeto politično vzdušje Oster boj med vladno in opozicijsko koalicijo: ali bo konservativcem uspelo pridobiti si dve tretjini mandatov? PO ZAKLJUČKU VOJNE V VIETNAMU Nixon ne namerava pomilostiti kršilcev vojaške obveznosti Oprostitev vseh tistih, ki niso hoteli v Vietnam, bi bila enaka prizna, nju, da je bila vojna nepravična, kar je za Washington nesprejemljivo NEW YORK, 2. - Mladi ameriški pacifisti, ki so zbežali v Kanado ali v druge države, da bi ne odslužili vojaškega roka v Vietnamu, «niso zagrešili nobene napake, pač pa so ravnali kot jim je zapovedovala njihova vest in ljubezen do domovine*. Tako je reagiral na včerajšnje Nixonove izjave Red Knight odgovorni urednik glasila ameriških pacifistov, ki so pribežali v Kanatto. ; Knight živi v Kanadi že štiri leta od kar je pobegnil iz San Francisca. Tako je rezko odgovoril predsedniku Nixonu ki ie podčrtal, da ne bo podpisal amnestije za begunce in za dezerterje. Predsednik je tudi izrazil prepričanje, da je vsak Američan, ki je pobegnil, zagrešil hudo napako, za katero se bo moral pokoriti. Nixon je tako posegel v tisto, ki jo opazovalci imenujejo »veliko nacionalno razpra ali ie treba dezerterjem in kršilcem vojaške obveznosti soditi, ali pa kot običajno po zaključku vseh vojn razglasili amnestijo in nekatere pomilostiti. V očeh nasprotnikov voine gre za tiste Američane, ki so «gledali naprej* in so že zdavnaj videli tisto, kar so «množice» opazile šele nedavno. To so tisti Američani na katere so mislili severni Vietnamci, ko so v nedeljo, zahvaljujoč se svetu za podporo, dali priznanje tudi «naprednim ljudem v ZDA». Koliko pa je vseh dezerterjev? Po zadnjih cenitvah naj bi jih bilo okrog pol milijona. Od teh se jih 60 ali celo 100 tisoč skriva v tujini, predvsem v Kanadi. Približno 10 tisoč jih je v domačih zaporih, okrog 80 tisoč pa se jih skriva na ameriškem ozemlju. Poleg tega je še približno 300 tisoč veteranov, ki so bili «odpuščeni brez časti*. Prav za te se najbolj zavzema list ameriških pacifistov v Kanadi. «Mladeniči — je dejal vodja urada za pomoč pobeglim pacifistom Dick Brown — ki se skrivajo doma pod lažnimi imeni in s ponarejenimi dokumenti so najbolj potrebni amnestije*. Knight pa ie dodal, da ga Nixonovo stališče ni presenetilo. «Prepričan sem — je dejal — da bo skušal predsediiik čimdlje izrabiti propagandistični efekt povratka vojnih ujetnokov. V predvolilni kampanji sta Nixon in McGovern precej omahovala glede amnestije. Nixon je v začetku kampanje dejal, da morajo dezerterji nositi odgovornost, dodal pa je, da bo ravnal «zelo liberalno* z njimi. Za tem je to dopolnilo opu- stil in po zadnjih izjavah kaže da bo tudi v bodoče ostro nastopal proti kršilcem vojaške obveznosti. McGovern je začel z radikalno zahtevo, da se razglasi popolna a-mnestija in da je treba te mlade ljudi gledati kot vest Amerike. Kasneje pa se je umaknil in ie začel deliti to množico na «dezerterje* in «boljše osebe*. Predlagal je da se od njih zahteva alternativna vojaška'služba. To zadnje odpade, kot odpade še marsikaj drugega, ker je Nixon pred kratkim ukinil obvezo vojaško službo. Ameriške oborožene sile so namreč postale plačana poklicna vojska, z najmanjšo plačo za vojake v višini 300 dolarjev (brez dodatkov in olajšav). Kazalo bi, zakonsko povsem razumljivo, da se «vprašanje črta z dnevnega reda», saj je z dnevnega reda črtana tudi obveznost vojaške službe, ki je mlado generacijo razdvajala. Te zahteve pa niso tako enostavne. Oprostitev krivde vseh tistih, ki so pobegnili, bi bila enaka priznanju, da je bila vojna nepravična. To pa je zelo velika in boleča stvar. Krištof Kolumb je bil Katalonec? GERONA (Španija), 2. — Na konferenci, ki je bila v deželnem muzeju v katalonskem mestecu Figue-ras. je profesor Jose Porter, ravnatelj šole za knjižničarje, izjavil, da je bil Krištof Kolumb Katalonec po rodu. Njegov pravi priimek je bil baje Colom, a rodil se je v neki katalonski vasici. Porterjeve trditve so očitno v nasprotovanju s tistimi, ki so jih podali pred nekaj dnevi nekateri strokovnjaki madridskemu listu «Ya». Katalonski profesor je skušal dokazati svoje trditve z nekaterimi diapozitivi, ki prikazujejo izvirne zgodovinske dokumente. V ZDA bodo obducirali 2000 let staro mumijo NEW YORK, 2. — Skupina raziskovalcev na . ameriški univerzi «Wayne State university» v Detroitu bo v kratkem napravila obdukcijo na neki egipčanski mumiji, ki je stara okoli 2000 let. Mumijo bo posodil raziskavni skupim Pennsyl-vanijski muzej. Zdravniki, ki bodo opravili obduk- cijo, upajo, da bodo s to operacijo ugotovili, kako so se spreminjale razne bolezni v teku stoletij. Med znanstveniki prevladuje namreč mnenje, da so se razne bolezni zelo spreminjale. Med boleznimi s takimi značilnostmi je na primer jetika, medtem, ko se je mumps v raznih stoletjih le malo spremenil. Domnevajo, da bo boljše poznavanje mehanizma spreminjanja bolezni, omogočilo tudi učinkovitejše zdravljenje. Na Voglu so našli pogrešanega pianista BOHINJSKA BISTRICA, 2. — Velika reševalna skupina je na področju Vogla našla po daljšem iskanju znanega slovenskega pianista in muzikologa Marjana Lipovška, ki je pred tremi dnevi izginil brez sledu. Lipovška so zadnjič videli na Voglu, njegova hči pa je povedala, da se je oče nameraval podati na Rodico preko Suhe, ker je tam nevarnost od plazov manjša. Ko so ga našli, je bil Lipovšek telesno zelo izčrpan ter je imel zmrzline prve stopnje na rokah in nogah. Njegovo življenje ni v nevarnosti. racije* sen. Rafael Agustin Gumu-cio ki pripada demokristjanskirn levičarjem, seznanil javnost s programom strank, ki so sedaj na oblasti. V krogih opozicije domnevajo, da se ta program ne bo bogve kaj razlikoval od tistega, ki je pripeljal Allendeja na oblast. Opozicija je prepričana, da bo iz-vojevala na prihodnjih volitvah veliko zmago in da bo dobila vsaj dve tretjini poslanskih mandatov. Nekateri skrajneži računajo celo na to večino, da bi ustavno strmoglavili sedanjega čilskega predsednika. V demokristjanskih krogih pa se zadovoljujejo z namero, da bi v primeru take zmage diktirali predsedniku svojo voljo. Desnica zastopa interese kapitalizma, obrtnikov in trgovcev, čeprav čuti potrebo, posebno v demokristjanskih krogih, da proglaša potrebo po nekakšnem »humanem socializmu*, ki pa naj bi spoštoval ustavo in' zakon. Spori v desničarski koaliciji so seveda zelo ostri, ker gre za politične sile, ki so si po ideologiji in razrednih interesih zelo različne. Nasprotstva pa obstajajo tudi v vladni koaliciji. Eno teh je vsekakor tisto, ki precej globoko deli socialiste in komuniste. Socialisti so v čilskih razmerah precej ekstremistični, medtem ko komunisti poudarjajo, da je bolje danes odstopiti za en korak ter napraviti jutri dva, kot pa izgubiti vse. Teh nevarnosti se zaveda tudi predsednik Allende, ki poziva delavce in sploh vse delovne ljudi na enoten boj proti naklepom konservativnih strank. Kot se je vedno dogajalo v Čilu, stoji vojska kot taka ob strani in se ne vmešava v politični soj. Pripomniti pa je treba, da so trije njeni visoki voditelji člani sedanje Al-lendejeve vlade. Nenavaden proces MILAN, I. — Sodniki milanskega kazenskega sodišča so obravnavali danes res nenavaden primer nenamernega umora. Obtoženka je 44-letna profesorica Vincenza Albero-ni Pugliese, ki je leta 1967 s svojim avtom trčila v vozilo Felice-ja Gasporotta. Trčenje ni bilo močno in profesorica je stopila do šoferja drugega vozila, da bi se mu oprostila. S presenečenjem je ugotovila, da je Gasparotta umiral. Kljub takojšnjemu prevozu v bolnišnico je mož umrl, čeprav na njegovem telesu niso zdravniki ugotovili poškodb. Šele z obdukcijo so ugotovili, da je imel Gasparotta v glavi kroglo • TRŽAŠKI DNEVNIK PO RAZMEROMA MILI ZIMI Začetek februarja v znamenju burje, dežja in snega v okolici Sneg ni povzročal posebnih težav, ker je sproti skopnel, pač pa je nevšečnosti povzročala burja s sunki nad 90 km na uro Letošnji februar se je začel v znamenju slabega vremena. Potem ko smo bili doslej vajeni precej mile zime, ki je le tu pa tam nekoliko ponagajala z burjo, je vreme nenadoma odločneje pokazalo zobe in ravno včeraj je burja spet pritisnila z vso silo, tako da je človek prezebel, če je le stopil na cesto, čeprav se je temperatura držala precej visoko. Z burjo je včeraj tudi deževalo, v zgornji okolici pa se je spet pokazal sneg. V popoldanskih urah so namreč začele padati debele snežinke, ki pa se zaradi soraz-meroma visoke temperature niso obdržale. Kljub temu pa so oko-Mške ceste začele postajati nevarne zaradi spolzkosti in v soboto so cestna podjetja spet posula ceste, kot pred dnevi, s soljo in peskom. ti skopnel, so po bližnjih jugoslovanskih cestah zaradi burje nastajali zameti, ki jih je moralo osebje cestnega podjetja sproti čistiti in posuvati s peskom. To delo je trajalo včeraj več ali manj ves dan, ker je v raznih presledkih tudi ves dan naletavalo z burjo. Kljub temu, da so ceste splužili in so zato popolnoma prevozne, pa cestno podjetje priporoča zimsko opremo na avtomobilih. Posebnih prometnih zastojev ni bilo. To je bilo posebno razvidno na mejnih prehodih, kjer se je promet odvijal kot običajno. NekoUko večje težave je burja povzročala v samem mestu, kjer so imeli predvsem gasilci polne roke dela. V jutranjih in dopoldanskih urah so posamezni sunki burje presegli 90 km. na uro, kar Medtem ko je pri nas sneg spro- je povzročilo marsikatero nevšeč- iiiimiiuiiiuiiiifiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiimiiuiiirmiiiiiiiiiiiiimiiimiiimimimiiiiiiiiimiimi PO ZASLUGI PRAVOSODNE KOMISIJE AMERIŠKEGA SENATA Razkrinkana velika mreža republikanskih vohunov Edvvard Kennedy trdi, da so vohunsko mrežo vodili ljudje, ki so bili stalno v stiku s predsednikom Nixonom Med njimi naj bi bil tudi predsednikov osebni odvetnik še od druge svetovne vojne. Zaradi trčenja je krogla prišla v šoferjeve možgane in povzročila njegovo smrt. Po dolgi razpravi je sodišče o-prostilo profesorico zaradi pomanjkanja dokazov. WASHINGTON, 2. — Čeprav se je pred dvema dnevoma zaključil proces. se hrup okoli škandala «Waster-gate» še ni polegel in vse kaže, da se je prava preiskava komaj začela. Kot je znano je bila največja pomanjkljivost sodne razprave ta, da niso odkrili mandatarjev, pač pa so se sodniki omejili le na obsodbo vohunov. Podkomisija ameriškega senata, ki ji predšfedUje Edvvard Kenne-dy je namreč odkrila široko razpredeno mrežo vohunov republikanske stranke, ki naj bi jo vodili možje, ki so stalno v stiku z Belo hišo. Med temi naj bi bil tudi predsednikov osebni odvetnik. Kennedy je v pismu predsedniku sodne komisije senata ZDA obrazložil delo komisije in je poudaril, da so voditelji vohunske mreže imeli redne stike z Belo hišo. Dejavnost naj bi tudi podpiral eden izmed ožjih Nixonovih sodelavcev. Komisija se je namenoma omejila na zbiranje dokazov o primerih vo-na škodo demokratske stranke, ki so izven procesa Wa-slergate (osrednji sedež demokratske stranke), kjer je skušala skupina republikanskih plačancev namestiti elektronske prisluškovalne- naprave. Vse kaže, da so bili republikanski vohuni najbolj aktivni v pr- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiig ODGOVOR UDA NA ZAHTEVO SEVERNOIRSKIH SOCIALDEMOKRATOV Protestanti se bodo uprli s silo poskusom razorožitve zasebnikov V Ulstru ima 100.000 ljudi (protestantov v glavnem) dovoljenje za nošnjo orožja - IRA pripravlja nove nastope vi fazi volilne kampanje, medtem ko je to dejavnost skoraj popolnoma zamrla tik pred volitvami, na katerih je bil Nixon ponovno izvoljen za predsednika. Medtem se je izvedelo, da je zvezni sodnik John Sirica zahteval sklicanje porote, da bi ugotovil, še nekatere okoliščine afere Wasterga-te. Poudaril je, da je že sestavil spisek trseb, ki bi morale pričati; BELFAST, 2. — Protestantski skrajneži so danes zagrozili, da se bodo uprli z orožjem vsakemu poskusu razorožitve zasebnih državljanov, ki imajo zakonita dovoljenja za nošnjo orožja. Ta nastop organizacije «Vanguard», kateri stoji na čelu skrajnež Wil-liam Craig in ki ima v svojih vrstah tudi ekstremistično «Ulster defence association* tUDA), sledi pogovoru med predstavniki Severnoirske socialdemokratske in laburistične stranke, ki je ena od najvplivnejših strank «katoliškega» loka, z najvišjim pred- ll■lllllllllllllllllllll■llllllllllllllllllllllllllf|||||IIllll1>||^llll■lllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllUlllllllllll■lllllllllllllllllll■lllll■llllll■llIlllllllHlllllIllll■llllllllllllll■lllfllllll■llll■llllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||■||||| ZA MIR V SVETU IN LJUBEZEN MED NARODI Dominikanski profesor se je dal pribiti na križ Na križu je vzdržal dvajset ur, dokler ni nastopila infekcija desne noge SANTO DOMINGO, 2. - Patrice Tamao, dominikanski profesor francoske narodnosti, ki se je dal včeraj pribiti na križ za mir v svetu in za ljubezen med ljudmi, je zdržal le 20 ur od 48 predvidenih. Zaradi infekcije na nogi so ga zdravniki sneli s križa. Preden so Tamaa pribili na križ, so ga najbolj znani dominikanski zdravniki pregledali. Ugotovili so, da je fizično zdrav in da ni zaužil mamil. Profesor je preživel dvajset let v indijskih samostanih, kjer se je učil filozofije, sociologije, politike in astrologije, pred šestimi leti pa je odprl lastno filozofsko šolo v Santo Domingu. Njegov temeljni nauk je bil pridiganje ljubezni med ljudmi in med narodi. Prav ta filozofski nauk, ki ga je vsak dan razodeval svojim učencem, ga je pripravil do »žrtvovanja za mir v svetu. in za razumevanje med narodi*. Dodal je tudi, da bo tako dokazal premoč duha nad mesom. Ko je sporočil, da bo 48 ur stra- dal in bo izpil le požirek vode ali dva, se je Tamao dal pribiti na križ. Prvi 15 cm dolg in jeklen žebelj je zabila njegova žena Ma-ritza. Marsikatera ženska, ki je prisostvovala križanju se je onesvestila, ko so žeblji predrli Tamao-vo meso. Iz ran ni pritekla niti kaplica krvi. Nenavadnemu prizoru pred hotelom Jaragua so lahko prisostvovali vsi prebivalci otoka, ker je televizija prenašala križanje v neposrednem prenosu. Na tribuni za gle- dalce Pa je bil tudi dominikanski podpredsednik Carlos Rafael Goico Morales. Tamao je vzdržal več ur. ne da bi trenil z očesom. Prisotni zdravniki so ga pogosto pregledali. Nato je profesorju otekla desna noga. Prisotni so izrili težki križ in ga položili na tla. Ko pa je nastopila infekcija, so sneli profesorja s križa. Tamao je pokleknil pred prisotne in jih je prosil, naj mu odpustijo, kar ni izpolnil svoje obljube. stavnikom angleške vlade, to je z ministrom za Severno Irsko, lordom Whitelawom. Razgovor je bil baje zelo buren ter je že prehajal v zelo kritično fazo, kot je izjavil glasnik «katoliških* socialdemokratov Gerry Fitt. Katoliški del severnoirskega prebivalstva je zelo razburjen zaradi številnih umorov mladih katoličanov v zadnjem tednu. Takih umorov je bilo kar šest in večkrat so bile žrtve 14-letni in 15-letni mladeniči, še danes je ob pogrebu nekega mladega katoličana prišlo do streljanja. Vsi ti uboji gredo na rovaš protestantskih skrajnežev. Protestantska organizacija UDA je že izjavila, da ne more več kontrolirati svojih ekstremistov. Na razgovoru so predstavniki severnoirskih socialdemokratov in laburistov zahtevali, naj angleške oblasti odvzamejo orožje zasebnikom. Računajo, da je sedaj v Ulstru kakih 100.000 ljudi, ki imajo dovoljenje za nošnjo orožja. V glavnem gre za protestante, ki so bili doslej nosilci politične oblasti v Ulstru ter vladajoča razredna sila. Predstavniki ekstremistične skupine UDA, ki šteje v svojih vrstah morda kakih 20.000 vojaško organiziranih ljudi, so brez oklevanja priznali, da so dobro oboroženi. V zadnjih dneh, kot smo že poročali, so prejeli vsaj 300 avtomatskih pušk sovjetske izdelave ter tudi protitankovske topove. Protestanti grozijo, da se bodo u-prli s silo morebitni razorožitvi. Glasnik organizacije UDA je izjavil do- j besedno: «Ce bodo oblasti skušale odvzeti orožje, ki je zakonito v rokah zasebnikov, se bo organizacija uprla ter bo imela vso pravico, da se upre*. Grožnje protestantov so seveda v večini primerov, ko gre za ostre nastope proti angleši vladi precej platonske, saj se sami zavedajo, da ne bodo mogli brez izdatne podpore lonuonske vlade kljubovati pritisku, ki žene kolo zgodovine v smer priključitve Ulstra k Irski republiki (E1RE). To pa seveda - ne pomeni, da ne bi protestantski skrajneži izvajali terorja proti «katoliškemu»» prebivastvu, kar pa spravlja angleško vlado v precejšnjo zagato. Tudi zmernejši «katoliški» krogi se že sprašujejo, koliko časa bodo lahko trpeli nebrzdano razsajanje protestantskih tolp, ki skoraj vsak dan morijo tudi popolnoma nedolžne ljudi. Sama angleška vlada je obsodila zadnje umore mladoletnikov, ker se pač zaveda, da javnost v Ulstru vedno manj verjame njeni zmožnosti, da bi napravila red v deželi. Lahko pričakujemo, da bo začela »katoliška* gverilska organizacija I RA v kratkem odgovarjati na protestantske napade. Morda ne bo šlo za «sektaške» umore, ki so protestantom zelo priljubljeni, toda obstaja nevarnost, da bodo atentati s peklenskimi stroji povzročili še več žrtev. Potem bi bila na vrsti državljanska vojna. POGUM Velik pogum je rešil življenje 51 - letnemu Thomasu Hofsethu iz Bethela na Aljaski. Mož se je v torek Matih s svojim goseničarjem po zasneženih gozdovih, ko mu je z vozila padla puška. Sklonil se je, da bi pobral orožje, a roka se mu je vpletla v gosenico. Padel je z 'vozila in se je onesvestil. Ko je prišel k sebi, • je skušal izvleči ranjeno roko iz gosenice, a ves njegov napor je bil zaman. Mož je zato hladnokrvno izvlekel sekirico in si je odsekal roko. Rano je za silo obvezal in se je napotil k najbližji hiši. Prehoditi je moral. štiri kilometre s krvavečo roko preden je prišel do prvega naselja. Od tu so ga z letalom odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so izjavili, da je njegovo zdravstveno stanje za dovoljivo, kljub venlct količi m krvi, ki jo je ?yubil, in uram ki jih je preživel na mrazu. PRISEBNOST Sovjetski pilot Georgij Kat-januk se e poslužit nt.navaa nega orožja, aa bi «u/crotili tri tepiste, ki so razsojah v njegovem letalu: akrobatskega poleta. O dogodicu j? poročal list «Komsomotskaja Pravaa*, ki je zelo hvalil pilotovo pri sebnost. Takoj po vzietu so začeli tri potniki malega «an tonova 2» hrupno k raftati, obenem pa so si neprestano podajali steklenico voclce, ao kler je niso izpraznili kljub opominom niso trije nepridipravi odnehali. Začeli so žaliti ženske tn otroke ter so fizično napadli starejšega potnika, ki jih je opomnil, naj se vedejo spodobno. Tudi po seg drugega pilota m kdove kaj zalegel. Letalec jo je po steno skupil in se okrvavljen umaknil. Ko je bil pilot sit početja treh tepistov, je ukazal potnikom naj trdno privežejo varnostne pasove in je nato aai duška svoji akrobatski spret nosti. To je končna ugnalo nepridiprave, ki bodo sedaj lahko tri leta hladili svojo jezo v sovjetskih zaporih nost. Ob križišču Ul. Doda in Ul. D’Alviano je močan sunek izril električni drog in moralo je poleg gasilcev poseči tudi osebje Ace-gata, da so drog in električne žice, ki so ob dotiku povzročale nevarne iskre, spet namestili in uredili. V Ul. delle Docce 3 pa je močan sunek odkril 20 kvadratnih metrov obsežno montažno garažo, pločevinasto streho pa vrgel čez tri metre visok zid dvanajst metrov daleč v sosednje dvorišče, v Ul. S. Cilino. Tudi v tem primeru so morali poseči gasilci, da so streho zasilno pritrdili z jeklenimi vrvmi. Vsega skupaj so morali gasilci včeraj poseči v desetih primerih. V popoldanskih urah je burja nekoliko ponehala in prenehalo je tudi deževati. Zvečer pa so posamezni sunki spet presegli 90 km na uro in v zgornji okolici je spet rahlo snežilo. ■i-šr -•-J Razprava o deželnih prispevkih (Nadaljevanje z 2. strani) ni pa hotel povedati časnikarjem imen teh ljudi. Demokratska in republikanska stranka pa se medtem pripravljata na civilne procese, na katerih bo govor o odškodninah. Najprej so demokrati zahtevali odškodnino od tekmecev, ki pa so reagirali z zahtevo po protiodškodnini. Republikanci so namreč obtožili nasprotnike, da so izrabili odkritje vohunov za svojo volilno kampanjo, kar naj bi bilo po njihovem mnenju nepojmljivo. Demokrati so na to zahtevo reagirali z zahtevo po odškodnini zaradi o-brekovanja. se v slavnostnem govoru ob desetletnici deželnega statuta ni niti z besedo omenil Slovencev in njihovih problemov. Te »pozabljivosti* so vse preveč češče, je zaključil Lovriha, to pa je hudo pri javnem delavcu, ki je hkrati predsednik Slovencev in Italijanov v naši deželi. Misovski svetovalec se je izrekel proti normi. Dejal je, da samo država lahko kaj ukrene v zvezi z etnično manjšino, ker deželi ni bila priznana ustrezna pristojnost. Vprašanje je tudi, je nadaljeval Morelli, kje prebivajo Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini. V Nadiških dolinah to vprašanje sploh ne obstaja niti z etničnega, niti s pravnega, niti z zgodovinskega vidika. Sploh pa je vprašanje ravnanja do Slovencev stvar reciprocitete in v vej zvezi velja imeti pred očmi, da je Jugoslavija pred kratkim ukinila finančno pomoč za izdajanje italijanskih časopisov in pubhKacij. Morelli je zaključil svoj nestrpni (in netočen) poseg s priporočilom, naj večina ne bo tako popustljiva do «zahtevne manjšine.* Nato je spregovoril demokrščan-ski svetovalec Cocianni. Govornik je naglasil, da v odnosih med večino in manjšino v demokratični drže.vi ni mogoče upoštevati načela reciprocitete, temveč je treba uporabljati merilo pravičnosti. Fašistično obdobje je prineslo mnogo gorja tukajšnjim Slovencem, pa tudi samim državljanom italijanske narodnosti. Zakon, ki ga predlaga deželni odbor, pomeni korak naprej na poti c-okončn^ sprave med tu živečim prebivalstvom in že s tega vidika ga je treba pozdraviti. Med Cociannijevim nastopom so se medklici misovskeea predstavnika Morellija — ki udi prej ni miroval — začeli stopnjevati, tako da ga je moral predsednik sveta Ri-Lezzi večkrat opomniti. Nestrpni desničar je ob takerr. opominu vzrojil in predsednik je prekinil se;o. Po nekaj ir/nutah je ponovno spregovoril Cocianni, ki je naglasil, da je demokratični družba dolžna povrniti škodo, ri je bila povzročena slovenski manjšini, poleg tega pa bi bila tudi vsa prizadevanja za sodelovaje s sosednimi narodi neuspešna, če ne bi slonela na miroljubnem sožitju med narodoma, ki živita v mejah naše dežele. Krščanska demokracija se zaveda, da sedanji zakon ni najboljši, gledan s slovenske perspektive, vendar pa ta predstavlja največ, kai dežela v tem trenutku lahko premaga, ne da bi bil zakon zavrnjen s strani osrednjih oblasti. Zadnji je spregovoril svetovalec Morpurgo (PCI), ki je dejai, da bo njegova skupina glasovala za zakon. O lem. da slovenska manjšina v naši tezelj obstaja m aa ima svoje oosebne probleme, n’ nobenega dvoma je pristavil govornik. Zato je tudi pravilno, da dežela poskrbi za lažje reševanje teh problemov. Liberalci bodo glasovali za zakon, čeprav jih motijo določeni pojavi na jugoslovanski strani Morpurgo je v tej zvezi omenil, da je bila te dni raztegnjena na bivšo cono «B» civilna zakonodaja slovenske republike in da so začele obalne občine podržavljati nepremičnine nekaterih italijanskih državljanov, ki živijo tostran meje. Morpurgo bo menda sprožil posebno vprašanje o tem problemu pri osrednji vladi v Rimu. Razprava o zakonu, ki določa prispevke za dvojezično poslovanje, se bo kakor omenjeno nadaljevala na seji deželnega sveta 13. februarja. V prvem delu včerajšnje seje je bil soglasno sprejet zakon, ki vnaša vrsto, popravkov v besedilo zakona štev. 10 iz leta 1971 o lekarniški oskrbi ?a neposredne obdelovalce zemlje, trgovce, obrtnike in njihove družinske člane.