ORNAMENT NA KERAMIKI JUGOSLOVANSKEGA NEOLITIKA IN STIL PROSTORA TATJANA BREGANT Univerza, Ljubljana N a ornam ent neolitske keram ike v Jugoslaviji po pravici gledam o kot na poglavitno um etnostno zv rst tega obdobja.1 O rnam ent je v m ejah mož­ nosti, ki m u jih nudi posoda ko t njegovo arhitektonsko oporišče, avtonom na likovna panoga. Zato m ora študij ornam enta tem eljiti na m etodi stilne analize, k ajti edino z njo lahko gledam o n a ornam ent kot organsko celoto in po tej poti lahko odkrijem o tako razvoj o rnam enta kakor lahko tu d i zaokrožim o resnične k u ltu rn e celote. Pom em bna sta tu tako razvojni vidik, ki nam odkrije stopnje zorenja ornam enta, kakor tu d i regionalni vidik, ki ga zgodovina um etnosti označuje s pojm om stil prostora. Stilna analiza nam je omogočila opazovati razvoj ornam enta znotraj vsake kulture, določiti n jen značaj, ugotoviti razvojno vodilno kom ponento te r opazovati razm erje m ed ornam entom in form o posode. Ta m etoda nam je tu d i zagotovila okvirno ugotavljanje veznih členov v razvoju tam , k je r so v gradivu še slabo izpričani. Na vrsto te h vprašan j stratig rafija ne m ore odgovoriti. Poleg tega tu d i niso povsod na razpolago podatki ali pa le fragm entarno. Če p a so na razpolago, jih je mogoče izredno koristno p o rab iti kot kontrolo stilne analize. S tratig rafija dopolnjuje stilno analizo in omogoča ugotavljati za­ d rževanje arhaičnih elem entov v sklopu m lajšega gradiva, omogoča nam tu d i u g otavljati relativni kronološki odnos med posam eznim i najdišči iste k u ltu rn e skupine in preko n jih tud i relativni kronološki odnos m ed posa­ m eznim i kultu rn im i skupinam i. S tratig rafija nim a am bicije, da b i določala m atična ali obrobna provincionalna območja posam eznih k u ltu rn ih skupin in tu d i ne m ore razložiti pojava regionalno obeleženih kultur. Vsa ta in podobna vp rašan ja omogoča reševati stilna analiza; pom em bnejše je še to, da je p rik lad n a za pripravo ocene um etnostnega deleža neolitskih kultur. D anes znane in kronološko opredeljene k u ltu re jugoslovanskega neolitika p ripadajo posam eznim stilnim obdobjem določenega razvojnega cikla. Z en a­ kopravnim upoštevanjem vseh ornam entalnih prvin, tako motivov, o rn a­ m entalnih tehnik in kom pozicije, m oremo govoriti o stilu ornam enta, k i pa je odvisen od tega, kako je posoda oblikovana ozirom a pojm ovana. Tako izhodišče nam je pom agalo ugotoviti, da se celotni neolitik s trem i stilnim i obdobji na jugoslovanskih tleh preživele tr i k u ltu rn e skupine. Na prostoru 1 T. Bregant, O rnam ent n a neolitski keram iki v Jugoslaviji. L jubljana (1968) 7—148. Članek se v celoti n aslan ja na to delo, v katerem je podana vsa potrebna dokum entacija. D alm acije in n jenih otokov je bila jadransko-m editeranska k u ltu rn a skupina, z im presso-cardium , danilsko in hvarsko razvojno stopnjo. Na prostoru M akedonije, zahodne B olgarije in severne G rčije je živela m akedonsko-m e- d iteran sk a k u ltu rn a skupina, ki izpričuje z danes znanim gradivom tega m atičnega prostora le svojo 2. in 3. razvojno stopnjo. Na prostoru južne P anonije pa je im ela svoj življenjski prostor kontinentalna k u ltu rn a sku­ pina s 1. barbotinsko, 2. starejšo in 3. m lajšo vinčansko razvojno stopnjo. P ri obeh m editeranskih k u ltu rn ih skupinah je nosilec upodabljanja orn am en t n a arh itek tu rn o tektonski posodi, ki je sicer v vseh svojih sestavinah po­ polnom a razvita, v en d ar blago profilirana in upodabljajoče n evtralna. V k o n tinentalni k u ltu rn i skupini pa je upodabljajoča posoda, ornam ent na njej sicer razvit, a upodabljajoče nevtralen. V 1. stilnem obdobju jadransko-m editeranske k u ltu rn e skupine so o rn a­ m en ti po stilu linearno ploskoviti. Takšno k arak teristik o jim zagotavljajo upodabljajoče n ev traln i (žigosani) odtisnjeni m otivi, linearno kom pronirani, in iz njihovih višje organiziranih oblik so se razvili statični geom etrijski m otivi, statično conalno kom ponirani v teh n ik i vreza. To stopnjo dosežejo ornam enti v 1. stopnji ali im presso-cardium razvojni stopnji jadransko-m e­ diteran sk e k u ltu rn e skupine. Izhodišče k o n tinentalne k u ltu rn e skupine je iz vseh početkov drugačno. G robo nam etani b arb o tin z učinkom gnetene gm ote, ki je sicer na površini posode, kaže v najbolj zgodnji fazi plastično izhodiščno tendenco razvoja kontinentalne k u ltu rn e skupine, in to v času, ko posoda še ni razvita. S po­ stopnim razvojem v sm islu diferenciacije p ro fila posode pa postane b a r­ b otin v obliki nalepkov in prevlečenega b arb o tin a m otivno k o n k reten in neposredni njegov n a d a ljn ji razvoj privede do form iranja k aneliranih, m otivno in kom pozicijsko statičnih ornam entov, ki im ajo svoje m esto na tistih oblikah posod, ki niso nazorno plastično oblikovane, am pak so izho­ diščno praktične zasnove. V 1. razvojni stopnji ali barbotinski razvojni stop­ n ji k u ltu rn e skupine so tu d i im presso in vrezani ornam enti, ki se v tem času še ločeno pojavljajo, v en d a r pa že ob koncu 1. razvojne stopnje k o n tin en ­ taln e k u ltu rn e skupine in predvsem v 2. ali sta re jši vinčanski razvojni stop­ n ji nastopajo k oordinirani k o t linearno-grafični ornam enti, v obliki z vbodi izpolnjenih trakov, na nazorno plastično oblikovanih posodah. Ti ornam enti dekorativno bogatijo posodo, vendar nim ajo upodabljajočih tendenc, k e r jih prepuščajo posodi. V sklopu barbotinske razvojne stopnje ozirom a starče- vačke k u ltu re pa so slikani ornam enti tuj elem ent, lasten m akedonsko-m e- d iteran sk i k u ltu rn i skupini. Za študij razvoja 1. stopnje m akedonsko-m e- diteran sk e k u ltu rn e skupine sicer še nim am o n a razpolago gradiva na m atičnem območju, v en d a r pa nam daje slu titi njihovo okvirno podobo celotna tendenca razvoja m akedonsko-m editeranske k u ltu rn e skupine in n e­ k a te ri črtno risano slikani (beli na temno) ornam enti kot n ev traln i m otivi, ki so trenutno zastopani le v okviru 1. razvojne stopnje kontinentalne k u ltu rn e skupine. Različni izhodiščni koncept obeh m editeranskih k u ltu rn ih skupin n a eni stra n i in kontinentalne skupine na drugi se izoblikuje v drugem stilnem obdobju vseh tre h k u ltu rn ih skupin. O rnam ent je kot nosilec u p o d abljanja v obeh m editeranskih k u ltu rn ih skupinah reliefno plastičen v jad ran sk o - m editeranski k u ltu rn i sk u pini in slikana pro jek cija telesa na ploskev (tem no na svetlo), torej slikano ploskovito v m akedonsko-m editeranski k u ltu rn i sku­ pini. Povsod veže dinam ična kom pozicija izoblikovane statične in dinam ične m otive. Posoda je izoblikovana, a je nevtralno oporišče, ki nudi nem oten razcvet ornam entu. V k o n tin en taln i k u ltu rn i skupini se v drugem stilnem obdobju izoblikuje plastična tendenca razvoja na kontinentu, vidna v ra z ­ vitih p rv in ah ornam enta, k i sicer form o posode vedno dopolnjuje tako p ri reliefno-plastičnih k an eliran ih kakor tudi p ri grafično linearnih vrezanih in žigosanih ornam entih. V obliki posode ozirom a n jen i razgibani profila­ c i i je torišče plastičnega izraza in obenem up o d ab ljan ja v tem času. Poleg tega p a je tu izredno številna prosta plastika, ki p odčrtava plastično noto razvoja na k o ntinentu in je obenem poleg navedenega m očan dokaz za in tegralnost starčevačke in vinčanske kulture. T re tje stilno obdobje še jasneje kaže n a razm erju ornam ent in oblika posode različna izhodišča obeh m editeranskih k u ltu rn ih skupin na eni stran i in k o n tinentalne na drugi; čeprav je tu d i m ed obem a m editeranskim a k u ltu rn im a skupinam a razlika v tehničnem prijem u p ri upodabljanju m o­ tivov. M otivni svet p redstavljajo derivati vseh m otivov in je zaradi spe­ cifične form e dosežena svobodna kom pozicija neom ejenega m otiva vsaj v širokem , za ornam ent razpoložljivem pasu. V k o n tinentalni k u ltu rn i skupini se posoda racionalno poenostavi in v tej obliki n u d i svoboden preplet o rn a­ m entu, ki pa te m ožnosti ne izrab i zaradi tradicionalno podrejene vloge obli­ ki posode. V tem času lahko rečem o, da so ornam enti hvarske v arian te ja- dransko-m editeranske k u ltu rn e skupine slikano slikoviti v sm eri svetlobne in terp retacije zarodka prostora. M akedonsko-m editeransko kulturno skupino označujejo še vedno slikano ploskoviti ornam enti, ki pa ustrezno upoštevajo svobodno variacijo m otivov in svobodno kompozicijo. V m lajši vinčanski razvojni stopnji kontinentalne k u ltu rn e skupine p a se n ad alju jeta obe veji ornam entov, tako linearno grafična in reliefno plastična, s času prim ernim značajem , k ar se izrazi z grafično-slikovitim i in navidezno reliefno plastič­ nim i glaj enim i ornam enti. Tako nam študij ornam enta in form e posode s stilno analizo zaokroži v Jugoslaviji tri k u ltu rn e celote s trem i razvojnim i stopnjam i ozirom a stiln i­ m i obdobji. Term inološko m orem o zanje p rik ro jiti ustrezne um etnostnozgo­ dovinske oznake. P rvo obdobje je stilno linearno, drugo klasično in tre tje slikovito. Pripom nim o pa n aj, da se term inom , uveljavljenim v um etnostni zgodovini najbolj približa jadransko-m editeranska k u ltu rn a skupina. Sam o ta je dosegla tisti organični razvoj, k i smo ga v ajeni ugotavljati v kasnejših visoko razvitih kulturah, ko so form irane vse likovne panoge; zato je za n je n a stilna obdobja najbolj opravičena nom enklatura kasnih zgodovinskih k u ltu r za oblikovanje telesnosti, po k ateri je orn am en t v prvem stilnem obdobju ploskovit, v drugem plastičen in v tretjem slikovit, čeprav sedaj le v sm eri svetlobne in terp retacije oblikovanja prostora, na nivoju ab strak tn ih stiliziranih likov — geom etrije. Zato smemo po p ravici označiti jadransko- m editeransko kulturno skupino kot klasično pripadnico jugoslovanskega neolitika. D uhovna k u ltu ra, ki se zrcali v um etnosti prostora centralne Bosne, K osm eta in Pom or av j a in se razlikuje od navedenih k u ltu rn ih centrov, so­ glaša z geografsko lego teh predelov, ki p redstavljajo vm esne regije med kontinentalnim Podonavjem in m editeranskim dalm atinskim te r m akedon­ skim prostorom . K u ltu ra centralne Bosne, butm irska, je po svojem značaju regionalno specifična v prim eri z razvojem slikovitosti jadransko-m edi- teran sk e k u ltu rn e skupine. N astala je kot rezu ltat regionalne pogojenosti te r predstavlja m očan k u ltu rn i center v arian tn e kakovosti. Izhodiščno ja- dransko-m editeranska je bila preseljena na m editeranu tu je okolje v času najbolj zrelega razvoja m atičnega področja, obdrži vse bistvene m editeranske kakovosti, ki so najbolj vidne v pojm ovanju upodabljajočega ornam enta na upodabljajoče nevtralni, a razviti posodi. M otivni svet je jasen in n en atrp an po m editeranskem konceptu in času prim erno upodablja derivatne oblike vseh motivov. Svobodna kom pozicija om ejenega m otiva m etopaste oblike veže m otivne derivate, izvedene v grafični teh n ik i vbodenih linij. M etopasta kom pozicija te r grafični tehnični prijem sta elem enta kontinentalne k u ltu rn e skupine. B utm irska k u ltu ra jih je sprejela in prilagodila svojem u okusu. M etopasta kom pozicija je n astala kot razvojna nujnost neupodabljajočega orn am en ta v k o n tinentalni k u ltu rn i skupini, bila sprejeta v butm irsko v arian to in predelana v obliko okvirjenih polj prosto raztresenih po površini posode. G rafični tehnični prijem je tu izveden v obliki vbodenih linij brez kom binacije s tehniko vreza, znatno finejši kot v kontinentalni k u ltu rn i skupini. S tako upodobljenim i ornam enti in poleg tega še z upoštevanjem b arv n ih kontrastov belega inkrustiranega m otiva, ki lebdi na tem ni površini posode z rdeče slikano prosto površino okoli ornam entiranega polja, se je b u tm irsk a v arian ta izkazala kot pripadnica obdobja slikovitega stila in ja- dransko-m editeranske k u ltu rn e skupine, s tem da je v osnovnem konceptu upodabljajočega ornam enta in jasnega m otivnega sveta ostala njej zvesta. Na novem m iljeju je spričo bližine kontinentalne k u ltu rn e skupine prevzela kon tin en tu lastne elem ente in jih prilagodila te r razvila grafično upodoblje­ ne slikovite ornam ente. S takim um etnostnim potencialom opravičuje oznako v arian tn e pripadnice slikovitega stilnega obdobja jadransko-m edite- ran sk e k u ltu rn e skupine regionalnih kakovosti. N a prostoru K osm eta in Pom oravja se je v času 3. razvojne stopnje kontinentalne k u ltu rn e skupine izoblikovala kosm etsko-pom oravska v a ria n ­ ta m lajše vinčanske k u ltu re. Na Podonavju tu jem in odm aknjenem m iljeju je razvila izhodiščno kontinentalne elem ente v sm islu m editeransko o b ar­ v an ih kakovosti. Z aradi daljšega življenja n a kontinentu odm aknjenem prostoru, za najm anj ves čas tra ja n ja starejše vinčanske razvojne stopnje in še živečih elem entov barbotinske razvojne stopnje, je izoblikovala ra z ­ v o ju v Podonavju tu jo potezo, vidno v upodabljajočem ornam entu na n e v tra ln i arh itek tu rn o -tek to n sk i posodi. S to potezo se je bistveno oddaljila od vodilne kom ponente v razvoju m atičnega ozem lja in je postala bolj m editeranska, kot je b ila b utm irska kontinentalna. N enatrpane m otivne oblike, kom ponirane v svobodni kom poziciji neom ejenega m otiva so p rav tak o m editeranski elem ent. Le grafični tehnični prijem vzporedno vrezanih linij je predelana oblika kontinentalnega izraza (fonda). Vzporedno s to regio­ nalno kulturno kakovostjo pa živijo elem enti izrazito kontinentalnega kon­ cepta. To so m etopasto kom ponirani m otivi in reliefno plastični k an eliran i ornam enti, kot izraziti p rip ad n ik i razvoja kontinentalnega centra. V času 3. razvojne stopnje ko n tin en taln e k u ltu rn e skupine je kosm etsko-pom o­ rav sk a varian ta izoblikovala svoj svet pred stav in ni več sprejem ala novih im pulzov razvoja svojega izhodišča. To je razvidno v pom anjkanju glajenih ozirom a navidezno reliefno plastičnih in žigosanih grafično slikovitih o rn a­ m entov, ki so v tem času k ara k te ristik a kontinenta. Obe varian ti sta n astali kot rezultat regionalne pogojenosti in p red ­ stav ljata dva močna k u ltu rn a centra, ki sta se n a podlagi različnih izhodišč na tu jem m iljeju razvila drugače kot v m atičnih deželah. K ončni rezu ltat teh regionalnih pogojev n a obeh straneh pa pred stav lja presenetljivo re a li­ stično oblikovana prosta p lastik a tako iz sam ega B u tm ira kakor iz Valača. Izhodiščno kontinentalna fan tastičn a in ekspresivna plastična figura je križan a z m editeranskim arh itek tu rn im racionalizm om rodila realizem v plastiki. V obdobju klasičnega stila jadransko-m editeranske k u ltu rn e skupine je pojm ovana kot racionalna arh itek tu ra (obeh spolov), upodobljena v po­ sodi, n a kontinentu pa je pojm ovana kot predvsem ženska, zgneteno p la­ stična figura ekspresivnega izraza. Posledica k rižan ja teh dveh svetov je: iz a rh itek tu rn eg a načina u p o d abljanja prevzeti realistični racionalizem , iz ekspresivno plastičnega pa plastično zgnetena figura, ki je rodila realistično plastiko obeh spolov. ZUSAMMENFASSUNG Das O rnam ent auf der K eram ik des jugoslawischen N eolithikum s und der Raum stil Die heute bekannten und chronologisch eingeordneten jugoslawischen neo- lithischen K ulturen sind Zugehörige einzelner S tilzeitalter eines bestim m ten E nt­ wicklungszyklus. Diese Z eitalter können w ir einstw eilen m it den in der K unst­ geschichte geltenden Term ini bezeichnen: das Z eitalter des linearen, des klassischen und des m alerischen Stils, m it der A nm erkung, dass sich zw ar für zw eite Zeitalter der Nam e »Z eitalter des plastischen Stils« eingebürgert hat, doch scheint fü r das O rnam ent und seinen C harakter der oben verw endete Term inus exakter. Auf G rund der Stilanalyse konnten w ir die Entw icklungsnuancen des O rnam ents bestimm en, das V erhältnis zwischen O rnam ent und Gefässform sow ie die regionalen V arianten, die in der K unstgeschichte als R aum stil bekannt sind. Über den Stilausdruck des O rnam ents entscheiden entsprechende Motive, dargestellt in einer bestim m ten O rnam entaltechnik und entsprechend kom poniert. Die Entw icklung verläuft von neutralen Motiven (impresso, Barbotine-A ufkle- bungen), die anfangs kom positorisch unbetont sind, zu gleichen linear kom po­ nierten, über statisch-geom etrische M otivformen (Dreiecke, Q uadrate, Rhomben, usw.), die im Zeitalter des linearen Stils in zonaler oder statischer Komposition verbunden sind, zu dynam ischen Motiven (M äander, Spirale), verbunden im klassichen S tilzeitalter zu dynam ischen Kompositionen, bis zum dritten — dem m alerischen Stilzeitalter —, w orin alle M otivderivate in freier Kom position auf- treten. Bei den O rnam entaltechniken können w ir den Entwicklungsgang ein und derselben Technik verfolgen (Einritzung, Einschnitt, eingekerbte Linien, Aus­ kerbungen), oder es folgen einander unterschiedliche, doch entwicklungsm ässig w egen der S trukturgestaltung der Gefässoberfläche verbundene Techniken (Bar- botine, K annelieren, G lätten). So lebten in Jugoslaw ien im N eolithikum drei K ulturgruppen, und zwar in Raum Dalm atiens und auf seinen Inseln die ad ria­ tisch-m editerrane m it der im presso-cardium , der Danilo- und der H var-Entw ick- lu.ngsstufe, im Raum Südpannoniens die kontinentale m it der Barbotine- sowie der älteren und der jüngeren V inca-Entwicklungsstufe, und schliesslich im Raum M azedoniens, W estbulgariens und N ordgriechenlands die m azedonisch-m editerra­ ne K ulturgruppe, fü r die jedoch das heute vorliegende M aterial n u r die 2. und 3. Entw icklungsstufe bezeugt (die klassische und die malerische). Bei beiden m edi­ terran en K ulturgruppen ist das O rnam ent T räger der Darstellung, bei der kontinentalen ist es dagegen das Gefäss, w enn auch beide Elem ente überall vollständig entw ickelt sind. Die Stratigraphie bestätigt die m it Hilfe der S til­ analyse in den Schichten oder W ohnhorizonten der Fundorte festgestellte E nt­ w icklung, z. B. in Vinca, Anzabegovo, Zelenikovo, Banjica, Grapčeva špilja, Crvene Stijene, usw. Im R ahm en der B arbotine-Entw icklungsstufe der kontinen­ talen K ulturgruppe ist die bem alte K eram ik ein Elem ent der m azedonisch-m e­ diterranen K ulturgruppe, das fü r die entwicklungsm ässige und chronologische P rio ritä t der letzteren spricht und zugleich ein U rteil über die D auer der ein­ zelnen Stilzeitalter ermöglicht. Das Gebiet von M ittelbosnien, Kosmet und das M oravagebiet weist einen regionalen Zug auf. Zum Z eitalter des M alerischen der adriatisch-m editerranen K ulturgruppe gehört die B utm ir-V ariante, die alle m editerranen M erkm ale besitzt, vor allem in der fundam entalen Auffassung des darstellenden O rnam ents auf neutralem Gefäss. Sie nim m t einige der kontinentalen K ulturgruppe eigenen Elem ente auf und erreicht das M alerische, obgleich nicht so wie die H var-V arian- te m it ihren hell auf dunklen U ntergrund gem alten Motiven. Regionale Züge träg t auch die K osm et-M oravagebiet-V ariante, die ausgangsmässig kontinental ist, doch in längerer Entw icklung einige ausgeprägt m editerrane Elem ente aus­ gestaltet hat, w as besonders im V erhältnis zwischen O rnam ent und Gefässform zum A usdruck kommt. E ine sichtbare M anifestation des Raum stils ist die reali­ stische freie P lastik beider Gebiete, die ebenso w ie ihre ornam entierte K eram ik ein R esultat regionaler B edingtheit ist.