44. številka
Ljubljana, v sredo 24. febrnvarja 1897
XXX. leto.
Izhaja Mak dan sveeer« izimai nedelje in praznike ter velja po poŠt i prejcronn za a v | tf o-o g e r b k e dežele za vse leto 16 gld , za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gU., za jeden aeaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto lii gld., za četrt k-1 a 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa bo po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od fituiHtopne petit-vrste po G kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če m- trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frsnkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu št. 12. Dp r a v n i s t v u naj se blagovolijo poAiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Našim someščanom.
11
Nestrpnim klerikalcem, ki sedaj odločujejo pri katoliško-narodni stranki, ni ugajal kompromis, katerega jim je v interesu miru ponudila narodna stranka. Za peto kurijo so od nafte strani ni zahtevalo druzega, nego da naj katolisko-narodna stranka iz svoje srede imenuje moža kot kandidata in da to narodni stranki naznani. Želelo bi ■s bilo seveda, da se izbere kot skupnega kandidata takega moža, ki nima prevroče krvi in s katerim bi bilo naposled tudi političnemu nasprotniku mogoče, spregovoriti kako pametno besedo. Ta po nudba pa mladim duhovnikom is nove sole ni ugajala. »O peti kuriji ni niti govora, ta je naš al" odgovorili »o privrženci tiste stranke, ki se je vedno protivila volilni reformi. Stranka, ki ni privoščila hlapcem volilne pravice, pravi sedaj, da je ravno ista kurija, v kateri volijo tudi hlapci, njihova. No, mi se ne bođemo pričkali, je li honetno, da so klerikalci s svojim novim kandidatom vrgli celo svojega pristaša Gostinčarja, kajti v politiki se milosti ne pozna in najmanje jo zahtevamo mi. A svojih k,rt klerikalna stranka še nikdar ni tako razkrila, kakor jih bode pri volitvi v V. kuriji. Kdor de sedaj ne bode sprevidel, da je klerikalni stranki le za gospodstvo in ne za stvar, ne za ljudsko, temveč le za strankarsko koriat, ta mora biti slep !
Kako potrebno je Ljubljani nekoliko premirja, ve vsak, ki le količkaj svoj naj narod ljubi A klerikalci nočejo miru. Napredek Ljubljane, ki mora donašati prislnžek in živenje našim obet a i m in delavskim slojena, jim ni mari; da, nasprotno, podpirajo vse, kar utegne prebivalstvo mesta še bolje razdvojiti. Mi jim lavorik ne bodemo zavidali, kajti svaka sila do vremena"! Če klerikalni kolovodje menijo s silo in nestrpnostjo ugnati v kozji rog ne le kmetijsko ljudstvo, temveč tudi meščanstvo in delavske stanove, se pa jako motijo. Vsi: d odurnega postopanja klerikalnih fanatikov Bicer ne
bode trpela vera, katero mi v posvetno pol'tiko ne vmešavamo, pač pa bode trpel ugled duhovniškega stanu. L beralci, kakor mu nazivajo klerika'ci, se bodemo mogli seveda tesneje združiti; kakor padajo vse malenkostne razlike pri „ klerikalcih", tako bodo padle (udi pri „liberale h", — konečnega izida te borbe se pa liberalci ne bojimo! Nafte zavedno meščanstvo nam je p- rok. da ideje svoboda in napredka nobena sila več ne bode udašila.
Dne 4. marca vršila ne bo '»> odločilna bitka za V. kurijo v Ljubljani. Če vsi dosedanji naredni volile, če naš trgovski in obrtniški stan spolni svojo dolžnost, odbil se bode prvikrat, — za zmirai, — naskok razd rajočih elementov v n - h ni mestu. Zato pa je potrebno, da pridejo na volišče vsi dosedanji volilci, ki bdi pozneje še jedenkrat volili v m ■'. i skupini, ter da svoj odločilni votum oddajo tudi pri volitvi volilnih mož v V. kuriji. Narodni in obrtniški volilni odbor preskrbel bede, da se bo3o imena volilnih mež nafto stranke o pravem časa razglasih. Dubili f.o pa bodo dotični imeniki tudi ca volišču. Opo» zarjama se posebno na to, da se nobenemu velilcu za V kurijo ne bodo doposlale volilne izkaznice. Vsakdo, ki je bil dosedaj volilec, gre torej brez izkaznic ali vabila volit na določeno mesto.
Pri tako velikem številu volilcev bode pa agi« taci ja najuspešneje tiko, da vsak zavedni in narodni volilec pri svojih znancih in v ovojem krogu opozori n o m i 8 I j e n i ke na važnost volitve v V. kuriji. Pri volitvi v mestni skupini, ki bode 14 dui pozneje, se kaže sic?r neka obžalovanja vredna nejedinost tudi mej narodnimi voli'ci, kjer se pa gre le za osobo. Ta razlika v muenju pa ne sme oškodovati in preprečiti našo jedinosti pri volitvi v V. kurijo. Zatorej Vam, č. g. velilci, še jedenkrst polagamo na srce, udeležite ee volitre v V. kuriji vsi, ne glejte na neprijetnost in na zamudo časa, ter oddajte složno a\oe glasove volilnim možem za narodnega in obrtniškega kandidata.
Cez 25 let.
(Izv. dopis z Dunaja.) „Slo venec" premleva v brezkončnih so-sta- kdi zopet jedenkrat vse one grozovite, resnične in namišljene pregrehe, katere je zakrivil nekdanji „mladcsloveoaki" liberalizem in iz tega sklepa na hudobnost ia kvarljivcst sedanje „narodne stranke".
25 let je dolga doba v življenju posameznika, in večina mož, ki je takrat stala v boju in v javnevti življenju, jn že v črnem grobu; drugi so se umaknili iz torišča l« prepustili svoje delo mlajftim čilej$im močem. 25!etna duba pa je prinesla tudi marsikaj izpremembe v živl|enju narodov, predrugačile so se skoro vse razmere. Kdor torej sodi samo od tega, kar je bilo, na to, kar je zdaj, ža a tem sodi napačno ; kajti druga premise vodijo do drugega zaključka. A „Slovence" nodi vrh tega ši zo'o jeduoatransko ia namenoma strank irsko, in konkluzje, katere i-vaja, so poleg rivoje napačnosti tudi peifiJne.
N"čem „Slovenca" zavračati v posameznostih, niti ee epuščati v shčen nedostojen boj ž njim, zavrniti pa moramo vsaj v nekaterih obzir h in točkah njegovo članke.
Da sa je pri nas prod 25 leti pojavil — k. kor • o /ho 1 — liberalizem, ki je v marsičem 8Bg*jl čes praro mejo, tega na z.n kamo Ali „S1." pozablja, da so b.li oni klevataoi hbtralci uv> !• li, da no zašli v nekaterih czirib, da so bili opuat'li svoje zmote, da so se bili povsem zjedinili in sprijaznil; s tak'.zvanimi konservativnimi rojaki v dela M skupno domovino.
Poštenjaku bi zadostovalo to, da no bi vedno in veduo p« gceval staro, pozabljene stvari, da ne bi lu .1 kamenja na grob zaal-.žaiai možem. Tudi krščanskemu duhu tako počerje zelo nasprotuje; Bog odpušča grešniku, z »kaj bi mi ne zabili ; zakaj bi baš „S1.U tega no storil, ko ima sam mnogo več in mnogo hujših grehov na svoji vesti?
A ako so ljudje  drugi, ideje so iste, poreče
LISTEK.
„Ljubljanski Zvon" 1896.
(Dalje.)
Mej pesniki šteje „Lj. Zvon" največ novih, mladih sotiudnikov, in od teh kaže nam večina lepe, nadobudne talente. Od prejšnjih Časov ostal mu je zvest naš vrli Aškerc, ki je v tem letniku pedal v svojih stihih „iz pesmarice neznanega siromaka" prave bisere, a ob jednem ž njimi opozarjal na našo socijalno bedo ter ž njimi pokazal svoje človekoljubno mišljenje. — S. Gregorčič žal še vedno molči, a upamo, da kmalu preboli sovražno silo, ki mu je zagrenila pesništvo. V tem letniku ponatis-nena je njegova krasna čestitka BSvetcu ob 70. letnici". — Trošan in Ivan Savel je v sta (ali: je ?) od ostalih ona pesnika, ki glede umetne ob like in originalne vsobine najbolj ugajata. — Zlasti je priznanja vredno, da 8e je poleg lirike — jako nadarjeni zastopniki nje so zlasti Mihael Mihajlov (Zvonoslav), Aleksij Nikolajev in Borut — gojila v veči meri tudi epika.
Pesniški del lista je urejeval s spretno roko m jjs ter-pevec Aškerc. On je v »listnici uredništva" podajal primerna navodila in vzgojeval tako pesniški zarod. Kakor se zdi to marsikomu morda malenkostno, vtnder ni brez pomena in uspeha. Že
Stritar je ustanovil v Mvojim odličnem „Zvonu" „vadnico" v pomenek z dopošiljalci pesoij ; že on je uvi del potrebo in korist tega. Gctovo ne samo iz tega vzroke, da ei olajša urednik svojo delo, ker ne odpisuj« vsaken.u za ee na dolgo in široko, — kajti Če je bilo treba, je to gotovo storil i jeden i drogi, — temveč ker se mu je baš v vodnici, oz. listnici zdelo primerno, občevati javno. In zato že limo, da bi tudi .listnico" čitali pozorno vsi, da se jim ne pripeti potem taka b'amaža, kakoršna se je profesorsko plerrenitemn kritiku poveličevaTcu „prave, idealne poezij*", g. Starini.
0 znanstvenem delu „Zvona" nam je povdar-jati, da so je potrndil urednik, da poda vedno poljudne razprave. M, i ž vetopisi nam je podal prof. Steklasa nkrtno in mar'jivo postavljena spisa, kakor je to običaj tega plcdovitsga historika. „Tad ej Kosci usko" ne ?anima nas samo kot životopis stavljenega poljskega vojskovodja, temveč še mnogo bolj kot historična studija o vzrokih, ki 80 pcuzro* čili {opolen proprd nekdaj mogočnega poljskega kraljestva. Razprava je v spomin te žalostne sto letnice gotovo prav umestna.
„Herbart X. Turjaški" pa opisuje junaka iz naše ožje 2gcdoviue, iz časov krutih bojev preti Torkom, ter riše ne le njegovo žitje, temveč tudi sočasne razmere v naši ožji in širši domovini, Dusi £e je rcdfrna Turjačanov v svojih potomcih
odtujila slovenskemu n;;rodo, veuder nam je v svo-j h prodnikih podala toliko mož", ki bo b I zaslužni za našo domovino, zlasti kot vcditolji v bojih proti turškim navalom, da smo z največjo opravičenostjo ponotni na ta slavni rod.
Slovenska zgodovina, žal, doslej še ni našla svojega historika v veliki meri. Pač imamo mnogo monografij, a vedno Se pogrešamo celote. Prof. Steklasa se je največ bavil zdobobjjev proti Turkom, pref. Vtrhovec proučava zlasti novejšo debo, prof. Rutar in dr. Kos pa starejšo. Ako bi se ti možje združili, ako bi za nekatere oddelke privzeli Še kake svo;e kolege, ki so se z istimi že pečali, ako bi uporabili že objavljene spise raznih raziskovalcev — od katerih so neketari, žal, premalo kritični, kar se največ) razlagi iz nedostatnih virov, ki so jim bili na razpolago — podajo nam po mnogoletnem trudu lahko obširno, temeljito po-vestnico slovenskega naroda. Res, da bi bil trud izvanredno velik, in požrtvovalnost zadovoljiti bi se morala največ le z zabvalo narodove, ali naša „Matica* dobiia bi deio, ki bi bilo r-am v čast in ponos.
Fr. Sveti č je napisal teoretično razpravico o novih atrujah v Slovencih, katero so pobijali skero vsi episi „Zvona" . . .
Fr. Giistl podal je pr.'jttno pisan životopis dr. Cele8tina; opira.oč se na svoje vire, ki so mu
mi kdo. No, sedanji boj ima vse drage uzroke. Ako te je liberalizem svoj čas nvedal od zunaj v narod, je sedaj prepir prišel iz naroda, iz njegovih duhov-skih krogov. Rimsko-katoliška stranka pričela je sramotiti narodnostno idejo, dennncirati narodna društva, ona i,'kuša ovirati literaturo, hcča uničiti gledališče, skratka, ona je proti vsaki prosti razvit vi naroda, ona ga hoče oklopiti v absolutno duhovniško hegemonijo.
Vsakdo, ki je imel le se količkaj narodnega čuta v sebi, se je moral z gnevom obrniti od teh mož, in ako je izkušal zajeziti ali onemogočiti njih pogubno delovanje, takoj ss jo razlegal vik: Vera je v nevarnosti, ruje se proti „od Boga postavljenim* voditeljem duhovnikom.
Radi priznavamo duuovščini nekdanje zasluge za slovenski narod, ali zaradi tega ne bodemo nikdar verovali v politično nezmotljivost nasdh kaplanov, ne bo Je ...j se nikdar pokorili škofovim ukazom v zgolj ponvetnih redih.
Ne rečemo, da ni „narodna" stranka zakrivila nobenega fdktičnega pregreska, ali ona je bila vedno in je še sedaj pripravljena, delovati v miru in Blogi za napredek naroda; „katolička" pa je odvrnila v spravo ponujeno roko, ona .1 "o miru, ona izziva na boj. Ako so ji tudi posreči, da ui pridobi ne vedno maao in ž njo večino ter začasno zmago, ako se je tudi oklenojo pcaamezni „streberji", ki drugod ne pridejo daleč, miru ne doseže s tem, kajti slednjič, in morda preje, nego :io nadeja, pride dan izpoznanja in vračila. Vera obtaue, narodaost ostane, a klerikalna hegemonija propada sigurno.
Protestovati moramo tudi proti vodnemu sum-ničenju o neveri iu sovražnosti do duhovščine. Ako je ta 'aha, da je njeuo delovanje neprimerno, narodu kvarno, ljudstvu pohujšbdvo, bodemo vedno proti nji, — a vera in nje služabniki nam ni isto. Tudi nevredni služabniki vere ue oskruuijo, pač pa ¥ ljuustvu z zlorabo svoje veljave škodujejo ogromno verskemu čutu. Iu ako se takim početjem ustavljamo, gotovo delujemo bolj verstvu v prospeb, nego oni nuoprotniki, ki klečeplazijo pred duhovščino v vsakem oziiu. O naši veri in morali nam „SI." in njega patroni nuo eodniki; kakor sp:oh verstvo ni v zvezi z narodnostjo v tem osiiU, da bi jedno b lo pogoj drugeaia, tako tuli mi ne mečemo tega v jeden kot; pač pa se ustavljamo temu, ako &e godi v eleplo cerazsudni nj&si.
Ne f-tr širno se u.r<j klevetanja in v„trajajmo v borbi, katero so nam usdili v svoji prevzetnosti lastn'< reakeijooarni rojaki! Nt) bojmo se tudi more' bitnih začasnih ucaspehov, kajti končna zmaga mor p, biti naša! ?
Državtvzborske volitve
Kandidature za notranjske kmetske občine. Senežeški župan gospod pl G a r z a r o 11 i je izvrševalneiru odboru narodns stranke oglasil svojo kandid tturo z\ državnozboraki mandat no. transkih kmr-tsiiih občin in izjavil, da podpiše pro
za poznejše življenje bili bolj pomankljivi; pedal nam je tudi mnogo obširneji opis mladostne, n^go pa moške doba.
Takisto je Fr. Vidic napisal jako lep nekrolog dr. V. Oblaku.
„Znameniti Slovenci" so kratki, skoro euhopaini podatki o možeb, ki . o se rodili na Slovenskem; podatki, ki se kakor moraka kača vlačijo že par let po „Zvonovih" predalih. Nekateri opi-aanoev bi zaslužili nekoliko obširneje životopise, većina ta niti rje spada pod ta naslov, ker ni niti delovala za Slovence, da mnogokrat se niti ne zavedala svojega rodu. V obče «e je o tej zbirki izrekla že večkrat naša sodba po listih in tudi mi želimo, da prenese truo'oljnbni g. pisatelj svoj spis v .Muz. izve3tja"l —
Dovoljena pa mi bodi tu še jedca opazka. Slovenska književna zgodovina se nam podaja sicer ravnokar od „Mat:ce" v celoti, tudi imamo v tem predmetu mnogo  monografij  in zlasti v Marnovem
„Jezičniku" vestno sestavljene podatke. A v biter pregled, v najpripr*vnejšo rabo za dom in šolo bil bi nam leksikon slovenskih pisateljev. To bi ne zahtevalo toliko lastnega raziskovanja, kakor primorce in dobro uporabe dozdanjih virov v komplikac jsko delo.    M nla se loti kak rodoljub i
tega potrebiega dela? Slične slovnike imajo tudi droge narodnosti,  in  to v mnogih izdajah, ki so
ako porabni.
gram narodne stranke in da v slučaju izvolitve vstopi v jugoslovanski klub.
*
V Hrenovcah na Notranjskem je bila včeraj volitev volilnih mož. V četrti kuriji izvoljeno je sedem volilnih mož narodne stranke. V peti kuriji je prišlo do ožje volitve, ki je danes.
*
Iz Mengiša smo iveđeli, đa bode onda volitev volilnih mož v soboto dna 27. t. m. Kapelan Tomaž Rožnik ae močno trudi, da bi ondotne volitve za klerikalno stranko ugodno izpale. Kakor smo čitali v „Slovenca", predstavljala sta se minolo nedeljo kandidata gg. dr. Krek in Pogačnik. Zanimanja mendt ni bilo posebnega. Upati je, da se vrli in zavedni Meogeščani ne bodo dali voditi mla demu kapelanu in plesali, kakor bode on piskal,
ampak volili zanesljivo narodne može.
e *
*
Iz Mokronoga se nam poroča: Narodna stranka je tu dosegla velelep uspeh. Borba pri volitvi je bila huda, disciplina vzgledna. V kmetskih občinah je dub l prvi mož mej narodnimi kandidati 56 g'asov, župnik pa samo 31! Petorica narodnih kandidatov je zmagala z veliko večino. V peti kuriji je dobil naš kandidat 96, klerikalni 53 glasov. Veselje nad tem izidom je bilo nepopisno.
Iz Novega mesta  se nam piše 22. t. m. Danes je bila pri nas volitev v V. knriji. V imenik volilcev je bilo 345 volilcev zapisanih. Bil je ponedeljek in 8ejmica. Meščani so bili v svojih trgovinah, obrti potrebni.   Klerikalci so bili   delavni, in ker imajo po večjem take pristaše mej sabo, ki imajo dosti prostega časa,   postavili so vse svoje na vo lišče.   Kakih osem so jih dobili iz našega tabora. Pristaši narodne stranke so se na to zanašali, da klerikalci v našom mesta ne štejejo in niso nič agitacije uprizorili, to tem manj, ker so računih, da tudi 8ocijaloi demokrati v polnem številu pridejo, katerih je kacib 70 in že ti klerikalce namahajo. Danes zjutraj ss je v d-do, da socijalni demokrati nič ne morejo, in treba je bilo skrbeti, da narodna stranka toiiko več volilcev postavi, da bo za zmago do it .  To se je zgulilo tekom dveh ur. Klerikalci so nastopili kot „konservativci", z imenom kato liške narodne stranke si niso upali ven.   Z« volilnega moža vzeli ao tudi ravnatelja našega gimnazija g dr. D.telo, češ. naj tudi to upliva. Pa vkljub temu niso mogli več kot 48 volilcev spraviti na noge. To je iz mej 345 volilcev v V. kuriji vse, kar predore klerik dua stranka.   Tudi „konservat'zem" ni vlekel  Socijalni amuokrati so oddali 13 glasov. Pristaši narodoe stranke oddali so 74 glasov m 8 temi zmagali, lzrnej 227 pristašev narodne stranke prišlo je volit le 74. To ni pravi Naš c. kr. glavar si hoče menda pri klerikalcih dobro postljati, ker je razpisal volitev na  semanji dan  in le za čas dveh ;.r. Vedeti je moral, da tak dan n« more vsak iz obrti, trgovce in da ne more dolgo čakati. Tudi to je kvarno umivalo, da pristaši narodne stranke niso prišli v tolikem številu, kakor drugekrati, a največ so ae le drng na druzega zinašali in preveč greš li na svojo  premoč,  tako volilci, kakor tudi agitatorji,  ki za to volitev prav nič  niso. storili Klerikalci so sicer sv. Resno telo včeraj nebi na pomoč imeli razpostavljeno, ali še sami niso mislili, da jim pripomore do zmage; računih so samo na nedelavnost naših agitatorjev, na naše zaupanje v nase veliko Število ter na semanji dan in prišli so, kar se jih je dalo dobiti mej tadnom Prijel je volit dr. Debela, pro§t U h,  vsi kanoniki in drugi duhovni in slednji poevetojak njihove strnnke. Varali ho se tudi zdaj; vse delo je bilo zastonj, ali oni so le vsi storili svojo strankarsko dolžnost, mi pa ne. čakati, da pride kdo ponj, je pač danes veljalo in „vsaj nas je dosti".  To zamore še kdej škoditi. Vzemimo si Mdtličane, ČJcnomeljčane v izgled I 15 oz. 4 klerikalni glasovi so tam; ali vkljub temu so šli vsi pristaši narodne stranke k volitvi in spravili na volišče 134 oziroma 94 volicev I
* N *
„Slovenec" z dne 20. t. m. št. 41. pravi v poročila o izidu volitve volilnih mož za 5 kurijo v naši občini, da sta voljena dva zanes^iva moža katoliške stranke, od tretjega se pa pričakuje, da bode volil dr. Kreka, ker so se delavci, ki so mu do zmage pripomogli, prej izrekli, da volijo le tistega, ki bo glasoval za krščansko socijalnoga kan-ddata.
Tema nasproti moram pripomniti, da jaz ni. sem obljuboval tem manje govoril, ne pred volitvijo, ne po volitvi, da bodem volil krščansko socijalneg* kandidata dr. Kreka, če me volilci 5 kurije volijo volilnim možem. štur je, dne 23 februvarja 1897. Ivan Šapi a, župan.
* *
Včeraj je bila volitev volilnih mož za peto kurijo v Trbovljah na Štajerskem. Izvoljeni so samo aocijalnodemokratični volilni možje. Kapelana sta a i jako prizadevala, da preprečita izvolitev socijalistov. Še na cesti sta pregovarjala volilce, a se je pokazalo, da nimata dosti upliva.
Pri volitvi v trški občini ljutomerski bila sta voljena slovenska volilna moža gg. Franc Seršen in Ludovik Babnik z ogromno večino. OJ 85 glasov dobila sta 75 glasov. Nemški volilci so ee uvidevši, da nič ne opravijo, z večine umaknoli. In to imenujejo „nemški* trgi
*
V Mariboru so zmigali socijalisti v peti kuriji z vsemi 40 volilnimi možmi. Ta zmaga je za mo3 necijalizma pomenljivejša, nego njih zmaga v Celju. V poslednjem mesta so Nemci podpirali socijaliste, ker ne upajo v celjskem volilnem okraja pete kurije zmagati 8 svojimi volilnimi možmi. V mariborskem volilnem okraju pete korije bodo pa narodni Nemci imeli svojega kandidata in zatorej niso volili s socijalisti.
V Fiirstenfelda je bila ožja volitev mej krščanskimi socijalisti in socijalnimi demokrati in povsod so poslednji zmagali.
S Koroškega se nam piše: Prvotne volitve vrše se po v s^j deželi. Slovenci so zmagali v Glo* basnici, Šmihelu nad Pliberkom, L; ibučah, Logavesi, Lipaljivesi, v Štebau in na Brdu v ziljski dolini, v Spodnjem Dravogradu; propali pa so v Šmarjeti (občina Važenberg), Grebinja, na Radi, v U k vab, v Rjžeku. V Velikovcu samem 80 zmagali nemški na-cijocalei z 8 glasovi večine proti socijalnim demokratom v peti kuriji, za okolico sta izvoljena v 4. kuriji slovenska volilua mož) poaestnk T. Novak
in žapnik-kanonik g. Fr. Treibar.
* ■»
Volitve volilnih mož na Koroškem so, kakor pišejo „Fr. St." ogodno ispale za narodno in liberalne Nemce. Klerikalci so nekda še manje opravili kakor pri deželnozborakih volitvah. Narodni N-moi na Koroškem upajo, da bodo vrgli dosedanjega klerikalnega poslanca Peitl-rja, kateri je bil voljen s pomočjo slovenskih glasov. O Peitlerja je to zanimivo, da je svoj čas kanddoval kot krščanski socialist Na Dnnaja se je pa bil pridružil konservativcem na željo celovškega škofa Sedaj se pa vo-lilcem zopet ponuja kot krščanskosocijalni kandidat. Soveda nasprotna stranka že skrbi, da volilci spoznajo dvoumno postopanje tega kandidata.
* *
V občini Voloska Opatija so bili včeraj soglasne, izvoljeni narodni volilni možje za peto kurijo in nicer slikar Alešovec, trgovca Tomasič in Jazi o a ter kapitana Jurkovič in Simonič.
*
Češki liberalni veleposestniki imeli 80 te dni volilni shod v Pragi. Na njem so se izrekli, da hočejo v državnem zboru stopiti v zvezo s strankami, s katerimi se ujemajo po svojih načelih. Naglašalo se je, da ustavoverno veleposestvo hoče ostati država ohranjajoča, če tudi ne vladna stranka. Posebno jarmi govori niso bili, tudi se ni nič gotovega Bklenilo. Iz govorov se je to dalo posneti, da bi v novem državnem zboru radi osnovali podobno stranko, kot je bila zjedinjena levica, katere jedro naj bi bilo ustavoverno veleposestvo. /a zvezo s konservativnim velepesestvom niso iz državnopravnih ozirov.
*
V .soboto je bil v Pardubicah mladočeški shod, na katorem so govorili mladočeški kandidatje Sokol, Formanek inUlržal, ter socijalista Štepaoek in S/ečenv. Glasovalo se o kandidatih na tem shodu ni, ker so socijalisti poprej napravili tak hrup, da se je shod moral raziti. Na shod so bili prišli v velikem številu kmetje iz okolice, ker je bil tržni dan. Da ni bilo kmetov, bi bili delavci na shodu v večini.   Več tovarn v mestu ta dan ni
delalo, rer so vsi delavci bili odšli na volilni shod.
* * ♦
Dalje v prilogi.
Nemško ljudska stranka na Moravskom je iz dala svoj volilni oklic. V njem pravi, da so avstrij ski Nemci del jednega najprvih narodov na svetu Njih predniki so osnovali Avstrijo in jo branili proti tisoč nevarnostim, in jo povzdignili do sedanje veljav« in moči. Zato pa Nemci ne zahtevajo samo varstva pred dragimi narodnostimi, ki so se kvišku popeli le z nemško pomočjo, temveč da se nemščina prizna za državni jezik. Galiciji naj se zabriui mešati 89 v avstrijske zadevo, ker je cd Avstrije skoro popolnoma nezavisna. Ravno tako želi cemškonarodna stranka, da se reši glede Dalmacije pravno vprašanje za Nemce ugodno, to je, da ss loči od našo državne polovice. Nadalje zahteva ta stranka svobodno tiskovno, društveno in zborovalno pravo, varstvo po lirična nezavisnosti vseh, pospeševanje omike, cd pravo šolnine. Zapreci naj se, da posamezniki preveč ne obogate, dragi pa obubožajo.
V I Juhljitnl. 24. februvarja.
Jedinost vlastij. Vlasti so jedine v tem, da se na Kreti morajo izvesti znatne reforme m se razširiti samouprava tega otoka. Dosti dalje pa njih jedinost ne seže. Tudi za to so vse, da Grke s Krete poženo, a kdaj, o tem so raznih mislij. Nekatere vlasti so za to, da se poprej določi, kako naj se uravnajo razmere na Kreti, potem naj se pa prisilijo Grki, da ostavijo ta otok. V tem slučaju bi Grki pač lahko še dolgo ostali na Kreti, tako dolgo, da bi jih potem ne kazalo s Krete goniti. Predno se bode kako sporazumljenje mej velevlasti doseglo, utegnejo miniti meseci, ali pa naposled vsa stvar lepo zaspi. Druge vlasti hočejo, da se Grki poženo prej s Krete, začasna uprava se tako izroči Italiji, potem se pa velevlasti pogajajo o urejenju krečanskih razmer. Za ta predlog bi se morda s časom dale še vse vlasti pridobiti. Toda njih sloga se popolnoma neha, ko pride do tega, kako naj se Grki spravijo s Krete. Nekatere vlasti se nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da hočejo s silo goniti Grke s Krete. Seveda, ko bi Grki že sami šli s Krete, bi najbolje ustregli, a tega ne mislijo storiti.
Boj na Kreti. Bombardovanje na Grke pred Kanejo ni bilo tako strašno, kot bi bil kdo sklepal in so listi poročali. Udeležile so se tudi avstrijske Indije tega bombardovanja. Streljali so s topovi na neko strmo skalovje, na katerem so bili Grki. Ubili niso nobenega Grka, samo nekaj jih je ranjenih. Skoro nobena kroglja ni zadela. Razrušili so pa z bombardovanjem neki grški nunski samostan. Povod bombardovanju je dalo to, da so vstaši in Grki hoteli napasti mesto, katero je sedaj pod varstvom vlastij, odkar so se izkrcale čete. Evropske vlasti so zasele le toliko nekatere kraje, da se Grki vsega otoka polastiti ne morejo in tako branijo svoje pravice, da imajo nekaj govoriti pri rešenju krečanskega vprašanja.
Grško in momedadanoi- Sami mohamedanci več ne upajo, da bi Kreta še prišla pod Turčijo. Zato so pa nakrat se začela navduševati za zje-dinjenje z Grško. V Atene prihajajo podobne izjave od krečanskih mohamedancev, pa tudi zastopniki velevlast ij so že dobili podobne izjave Moha medanci seveda v resnici ne marajo za Grke, a hočejo si s tem pridobiti grško naklonjenost, ako se razmere zares tako zasučejo, da se zjedinjenje z Grško preprečiti ne bode dalo.
Umor Stambulova. Znano je, s kako od* ločnostjo je neki Niškov trdil, da je minister Na-čevič kriv ministerskega Stambulova umora. Sedaj se bi bilo omogočilo, da bi bil Niškov brez lastne nevarnosti prišel pred sodišče; a on je sodišču naznanil, da nič druzega ne ve, kar je že izpovedal. Glede Načeviča pa mora reči, da on ne trdi, da bi bil sokriv pri umoru, temveč on je le hotel, da se zasliši ta bivši minister. — Seveda s tem stvar ni pojasnjena. Le toliko je gotovo, da je Niškov mož, ki je pripravljen pričati, kakor mu ravno kaže. Kdo ve, če ga ni Načevič podkupil, da bode molčal, Mogoče je pa tudi, da ni ničesa vedel, in je s svojim pretenjem le hotel od Načeviča kak denar izsiliti.
Revolucij onarno  gibanje na Španskem.
V baskiških pokrajinah se začenja neko revolucionarno gibanje za don Karlosa. Karlistični listi hudo napadajo reforme, ki so se dovolile Kubancem. Kuba naj dobi samoupravo, baskiškim pokrajinam se je pa vzela. Don Karlos je nedavno pisal svojim prijateljem, da se nadeja, da jih kmalu pozdravi na Španskem.   Razširjajo se mej  narodom puntarski
volilni oklici. Vlada je vse storila, da se zabrani vstašem dovažanje orožja iz inozemstva. Položaj je vsekako kritičen, ker ima Španija še dosti opraviti na Kubi in Filipinih.
Dopisi-
Od Dev. Tiar. v Polji, 22. februvarja. V šr. 8. „Soče" brali smo mej drugim od tu neki dopis, kateri je vzrojil v glavi zelo znanega dopisovalca v naši občini. Ne čudimo se, ako se je isti moral obrniti na uredništvo „Soče", ker si je v svesti, da na Kranjskem mu nobeno uredništvo ne da prostora v svojem listu, da bi on vezal v njem svoje otrobe. Ne pritožuje se zastonj o onem nen&8itenem košu, v katerem je že opetovano izginil marsikak njegov dopis. Le škoda, da je g. dopisnik izgrešil svoj poklic, kajti pričakovati bi bilo od njega obilo duševnih proizvodov, s katerimi bi gotovo nadkriljeval odličnejše slovenske pisatelje. V navedenem dopisu zaletava se v svoji sveti jezi na .inteligentne gospode", katerih ni volja plesati po njegovi, zelo hripavi piščalki. Pritožuje se, da isti mečejo polena bralnemu društvu pod noge, ker so baje udje preveč kmečki. No, le počasi g. Nace! Dobro Vam je znano, komu so ista namenjena in koga tudi prav dobro zadenejo. Očitno moramo pripoznati, da ste ravno Vi ista coklja, ki zavira najbolj delovanje našega društva in radi Vas hira isto vedno bolj. Prazna društvena omara m pričuje še danes o Vašem neumornem delovanji v prid društva. Res, da ste veliko več storili, kakor je mož dolžan storiti! Lahko bi navedli še mnogo zanimivosti, a ne maramo razobešati umazanega perila po časopisih. Na laži in obrekovanje v omenjenem dopisu se nam ne zdi vredno odgovarjati. Toliko naj zadostuje, nadalje se ne spuščamo z Vami v nikako polemiko.
Regulacija Ljubljanice.
Kakor znano, posvetoval se je občinski svet ljubljanski v poslednji seji o samostalnom, predlogu stavb nekega odseka, da je c. kr. dež vladi pred lož tt spomenic:, naj se vodopravna obravnava za regulac.jo Ljubljan.ce v svrho csušenja barja in pričet- k dela samega, kol kor mogoče pospeši.
Osušenje ljubljanskega h i rja, oziroma poglob-ljenje struge Ljubljanice in Gruberjevega prekopa — rekel je poročevalec obČ. svet. Hraskv — je za racijonelni razvoj mesta ljubljanskega em<nentne važnosti in je zaradi tega neobhodno potrebno, da se ta zadeva kolikor mogoče pospeši.
Od dovršenja tega podjetja je cdvisno zboljšanje sanitarnih razmer našega mesta iu sicer v klimatičnem oziru, kakor tudi glede na kanalizacijo ni. M a. Zdravstvene nadloge, katere prouzročuje ljubljansko barje, so splošno znane: veliko število me glenih doij s hladnim zrakom, velika množina pa da v in, vlažnost podnebja, visoka talna voda v južnem delu mesta, vsakoletne povodnji in iz vsega tega izvirajoč upliv na kataralične bolezni. Vse to so vzroki, da Ljubljana vziic svoji krasni legi in vzlic lep^m svojim šetališčem, za tujce nima one privlačnosti, kakor bi jo lahko imela pri ugodnejših klimatičnih razmerah
Glede kanalizacije je neobhodno potrebno — če se hoče delo sistematično izvršiti — da se od padki in gnojne vode za časa normalnega stanja ne iztakajo direktno v Ljubljanico; to se pa da doBeči le z zgradbo lateralnih kanalov in ta je zoptt le tedaj izpeljiva, če se povodom uravnave struga Ljubljau ee zoži in tako dobi prostor za omenjene kamle. Temu nazoru je tudi c. kr. deželna vlada z odlokom štev. 10 909 iz leta 1894. pritrdila ter direktno vpeljavo straniščnih kanalov v Ljubljanico spoznala za nedopustno V novem stavbenem redu za mesto Ljubljane (§ CO) pi naprava greznic ni obhgatorno predpisana ter je dovoljeno speljavati straniščne odpadke naravnost v kanale in v Ljubljanico; po tem načelu se tudi že ravna in tako n. pr novo vladno poslopje ne bode imelo greznic, ampak le kanalizacijo. Posledice tega zakonito do pustnega odpravljanja fekalij bode neznosno okuženje Ljubljanice zlaai i v slučaju suše in pa v poletnem času.
Od uravnave Ljubljanice odvisno je nadalje izboljšanje komumkac j kiti razmer v našem mestu. S tem, da se z oženjem struge na ub li straneh Ljubljanice pridobi primerno široko in lepo oravnano nabrežje omogo i se v precejšnji meri promet ravno v sredini mesta; vrednost hiš ob Ljubljan ci bi se znatno povišala. Ker se širokost struge Ljubljanice po obstoječem načrtu skrči od 40, oziroma 45 metrov, na 21 metrov, omogoči se s tem zgradba novih mostov ict brvij s primerno malimi troški. Ravno okolnost, da Ljubljanica ša ni uravnana, je vzrok, da se projektovani most cesarja Franca Josipa (me-m • r.-ki most) še ni zgradil, ker bi so moral pozneje prezidati, če bi se priredil za sedanjo strugo, s tem pa bi se troški povišali za približno 30.000 gld. in bi tudi ne bilo mogoče porabiti namenu dostojno konštrukejo, kakor bi se to lahko zgodilo nad uravnano strugo. Iste zapreke veljajo tudi za jako potrebno preuredbo eraričeega mostu pri sv. Jakobu. Z uravnavo struge Gruberjevega prekopa bede orno gočena tudi izpeljava in uravnava ceste od Karlov-škega mostu k domobranski vojašnici, katerega dela doslej zaradi terenskih zaprek in velikih troškov ni bilo mogoče izvršiti.
Sedanje razmere struge Ljubljaničine pa so za one hišne gospodarje, kateri aidajo svoje hiše ob vodi, velika nadloga, ker je močvirski odbor opravičen zahtevati in tudi zahteva, da se temelj hiš tako globoko založi, da sega pod prihodnje dno struge, kar provzroča hišnim gospodarjem velike troške. Kona'oo je iz narodno - gospodarskega stališča za Ljubljano velike važnosti, ali je njena najbližja okolica s 16.000 hektari površine in katere znaten del spada v ljubljanski pomerij, plodovit in obljuden kraj, ali pa le barje. Da postane barje po oanšenja plodovito, sklepati je ne le iz nazorov poljedelskih kapacitet in po analogiji pri dragih barjih, temveč poglavitno iz dejstva, da se je pri zadnji uredbi zemljiščnega davka — ko se je zemljiški davek večinoma znižal — isti povišal na ozemlja ljubljanskega barja za blizu 25 0O0 gld. — kar je pač le posledica vedno intenzivnejšega obdelovanja močvirskih tal.
Poglejmo sedaj, kako daleč so dospele obravnave glede oaušenja ljubljanskega barja. Dol. 1677. imela je c. kr. deželna vlada niposredno skrb za dela pri osuševanju močvirja. Vsi od deželnega zakona z dne 23. avgusta 1877, dež. zak. štev. 14, ustanovil se je glavni močvirski odbor, kateremu je skrbeti, za vzdrževanje osuševalnih del in za obdelovanje barja. Na prošnjo glavnega odbora sklicalo je c. kr. poljedelsko roinisterstvo 1. 1880. enketo interesentov in strokovnjakov, katera je določila načela, po katerih naj bi se izdelal projekt za osušenje barja. Izdelovanje projekta izročilo je omenjeno ministerstvo inženirju I. pl. Pudhajskemu Podh»jskega načrt je vodoatavbeni oddelek pri c. kr. ministeretvu notra njih del pregledal in poljedelsko mioisteratvo je na podlagi tega izreka določilo, naj ss novi alternativni načrt izdela tako, da bi večji del vode odtekal po strugi Ljubljanice skozi mesto, manjši del pa skozi Gruberjev prekop Tudi ta alternativni projekt izdelal je inženir Podhajskv.
Za presojo tega načrta sklicala je c. kr. deželna vlada leta 1889. posebno enketo, obstoječo iz zastopnikov c. kr. poljedelskega ministerstva, c. kr. deželne vlade, deželnega odbora, mesta ljubi lanskega, močvirskega odbora in veščakov. Ta enketa je načrt odobrila, izločivši za sedaj dela, katera zadevajo uravnavo postranskih potokov, in izrekla svoje prepričanje, da je treba osuševalna, oziroma zgradbena dela kar najhitreje pričeti. Glede na to predložil je deželni cdbor v seji z dne 12 novembra 1889 deželnemu zboru načrt zakona za izvršitev osuševalnih del. Ta načrt bil je dne 22 novembra odobren.
Dne 14. decembra 1889 obrnil se je deželni odbor do c. kr. deželnega predsedstva s prošnjo, naj izposluje temu zakonu Najvišje potrjenje. Vsled razpisa c. kr. poljedelskega ministerstva z dne IS. novembra 1891, štev. 18 208, naznanilo je deželno predse d d. vo d-želnemu odboru, da zakon ni dobil Najvišjega potrjenja in da je izvršiti najprej vodo pravno obravnavo, da se določijo odškodninske za hte^e. LI.m(rez )]or temu razpisa vložil je močvirski odbor meseca decembra 1891 pri c. kr. okrajnem glavarstvu prošnjo za izvršitev vodopratne obravnave. Z razsodbo z dne 27. novembra 1895, štev. 23 200, izreklo je c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani dopustnost izvršitve alternativnega projekta in je ob jednem razsodilo o zahtevah interesentov, glede katerih se dogovor ni mogel doseči.
Proti tej razsodbi vložila sta deželni in močvirski odbor v določenem roku pritožbo do c. kr. deželne v It de, a ta pritožba dosedaj in merito ni rešena, pač pa je ukazala c. kr. deželni vi - d* z odlokom z dne 23. novembra 189G, štev. 22 121, na podlagi mnenja c. kr. stavbenega oddelka, naj močvirski odbor prvič kolikor mogoče natanko dožene množ no inundacijske vode, in drugič, naj dopolni načrt v kolikor zadeva tovarne pri Fužinah in Vevčah. Pri dosedanji vodopravm obravnavi ee je spoznalo, da je treba premagati še mnogo težav, predno bode megoče pričeti z osuševalnimi deli.
Ker pa se cela zadeva nahaja sedaj v inicijativi c. kr. deželne vlade, nasvntoval je poročevalec, občinski štetnik Hraskv, konečno predlog, občinski sv« t skleni: Ozirajoč se na to, da je osušenje ljubljanskega h rja in uravnava Ljubljanice ter Gruberjevega prekopa za razvoj mesta ljubljanskega neobhodno potrebna, naprosi se c. kr. deželna vlada, naj blagovoli po svoji inicijativi vodopravno obravnavo in pričetek dela blagohotno pospešiti. Ob jednem naprosi se gospod župan, da ta sklep občinskega sveta naznani c. kr. deželnemu predsedstvu.
Kakor amo že poročali, bil je ta nasvet soglasno vzorejet. Opravičeno jo upanje, da se ta toli nujna zadeva žo vendar jedenkrat reši in da se kmalu prične z delom, od katerega pričakujejo bedni n mi barjani boljšo bodočnost, mesto ljubljansko pa izboljšanje zdravstvenih razmer.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 24. februvarja. — (Deželni zbor kranjski.) Zaradi nedo stajanja prostora morali smo poročilo o današnji seji dež. zbora odložiti za jutri. Danes je dež. zbor rešil proračun dež. vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1897. in poročilo o zgradbi nove dež. bolnice, o novi pogodbi glede priskrbe režijskih potrebščin ter o stavbinekih prošnjah do
— (Tržaške občinske volitve.)  V dragem
razreda zmagali iredentovski kacdidatje. Slovenci in laški konservativci niso postavili svojih kandidatov.
— (Progresovci v trž. okolici.) Progresovci v Trsta so vslad zmage nad konservativno stranko postali toii drzni, da so postavili svoje kandidate za mestni svet celo v vseh šestih okrajih hžaške okolice. Ti progresovsko-židovsko liberalni lahonski kandidati so: Za I. okraj: Csrlo Btnelli (zoper Na bergoja); za II.: Arnerrvtfch (zoper župnika Kosca) ; za III.: Eugenio dctt. Gairinger (zoper Iv. M. Vato vca); za IV.: Tnrrek (zoper Dollenza); za V.: Leopoldo Manroner (zoper Al. Goriupa) in za VI.: Cnmar (zoper Iv. Goriupa).
— (Telovadno društvo „Tržaški Sokol") priredi dne 28. t. m. v gledališči „Armonia" sijajno maskarado, zadnji dan pasta dne marca 1897. 2. pa v drcštveni telovadnici malo maskarado.
— („Čudno!") Iz Trsta Ee poroča zagrebškim listom: „Moram nekaj sporočiti, čemur se bodete gotovo smejati od srca. To dogodbico mi je pisal j-.1,-11 naših pomorskih častnikov, ki se sedaj dolgočasijo pred Kreto. Jeden častnikov angleške eskadre obiskal je našno vojno ladijo. Na krovu stalo je kilo mornarjev, ki so se razgovarjali mej seboj prav živabno in glasno. Tuji častnik je nekoliko postal, poslušal, zmajal z glavo in slednjič vprašal spremljajočega ga avstrijskega častnika: „V katerem jeziku pa govore vaši mornarji?" — »Dalmatinci so, v hrvatskem jeziku govorš," odgovoril je naš častnik. Anglež pa je pričel energično zmajevati z glave, kakor da tega ne more nmeti in je vzkliknil: „Čudao, prečndno! Avstro ogerski mornarji pa govore hrvatski!" Tu se vidi, da Angleži imajo kaj čndna pojme o naši državi, da še za Hrvate ne vedo.
— (Nov poštni urad.) Dne 1. marca 1897. odpre se v Tervižu v Istri, pol. okraj pazinski, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob jednem služboval kakor nabiraluica poštno-hranilničnega urada. Z/ezo bode imel s poštnimi uradi v Motovunu in Pazinu.
* (Cepljenje proti koleri) Haffkinov anti-
toksin se je izvrstno obnesel pri bulmfc.b, bolnih za kolero, ki niso v poslednjem stadiju bolezni. Nad 1000 iih je že ozdravelo.
* (Aradski mučeniki.) Sedaj se po Ogenkem razširja novica, da je cesar bil pomilosUl 13 arad-skih mučenikov, s so jih bili vzlic temu ustrelili. Poveljnik aradskn trdnjave je bil dobil pismo, s katerim oe pomiloščajo dotični honvedski generali, a je pismo bil ctaknil v žep in ga niti odprl ni bil. — Nam se stvar ne zdi verojetna, če tudi je vzbudila ca Ogerskera veliko senzacijo.
* (Samomor časnikarja ) Umoril se je urednik »Troler Tagblatta", dr. Kabter, ki je bil poprej pri „Deutsche Zeitang" na Dunaju. Igral je nlogo v Gradcu v socnatističnein gibanju v sedemdesetih letih, izdajal je. n«ki 8tobodnoversk\ list, s čimur si je bil nakopal sodoijsko obsodbo.
* (čez 24 let) Zakonska Ju. i j in Rozalija Friedrich iz Unterreitha, sednji ekraj Lnogenbad na Dolenjem Avs'riiskem, sta neki 1872. leta ubila židovskega trgovca Hermana Morgensterna iz Nikols-burga in 1873. leta pa krošnjarja Janeza Lehnerja, Obe trupli sta neki zakopala v hlevu. To je videla neVa Ana Helner, tedaj še v otroških letih, a se je bala povedati. Stanovala je tedaj, ko so se ti umori godili v sosedni hiši.
Darila s
Za učiteljski konvikt v Ljubljani je zložila vesela družba v gostilni g. Petra M* je-ja ml. v Kranju 10 gld. in g?sp. Karol Fiorian, posestnik in trgovec i. t, d. v Kranju je pa daroval 100 gld., za ker jim svojo najsrčnejšo zahvalo izreka — odbor.
Zahvala. Klub borovniških biciklistov priredil je pretočeno nedeljo veselico, k&tere čisti dohodek — 10 gld. 75 kr. — je izvolil podariti v podporo ubogi borovniški šolski mladini Za ta velikodušni dar izrekam v ime obdarovane mladine vrlim in požrtovalnim gg kolesarjem najtoplejšo zahvalo. Bog plati! V Borovnici, dne 23. februvarja 1897. Fr. Papler, nadučitelj.
Dunaj 24. februvarja. Po najvišjem naročila izjavlja grof VVilczek, da je poročilo protisemitskih listov, da je cesar na plesu dunajskega mesta ogovoril dr. Luegerja z besedami „Kako se Vam godi, ljubi dr. Lueger" popolnoma izmišljeno.
Dunaj 24. februvarja. Iz Bosne je prišla nova srbska deputacija, da se pri cesarju pri toži zoper Kallayev regime. Kallav je odpotoval v Bosno.
Atene 24. februvarja. Vse velesile so se načeloma izrekle za predlog angleške vlade, naj se Kreta loči od Turčije in naj se jej da popolna avtonomija, glede posamičnosti pa se vrše še pogajanja, katerih vodstvo je prevzela Rusija.
Atene 24. februvarja. V celi deželi vlada velikanska razburjenost zoper velesile, sosebno zoper Nemčijo. V vseh večjih krajih se prirejajo velike demonstracije.
Atene 24. februvarja. Pri kanonadi v nedeljo je bilo ubitih 15 grških vojakov.
■»osla ii o*)
v odgovor .Slovencu" štev. 42 t. 1.
Kakor naravno, bavil se je predvčerajšnji „Slo venec", „list za slovenski narodtf tudi z mojo osebo kot kandidatom za notranjske kmetske občine.
Smešno se mi vidi, kako .Slovencev" dopi snik karikuje c. kr. uradnike in modruje, da oni, ker so uradniki in od vlade odvisni, niso sposobni, zastopati prosti narod — v kot torej ž njimi t
Roko na srce, dragi prijatelj, in povejte, koliko neodvisnosti ima g. dr. Žitnik? Ni li lansko leto kandidiral in ne brez upanja, a ustavila se mu je kandidatura od nekega in s tem kratila pasivna volilna pravica. Kje je tedaj njegova neodvisnost? Ako se ta volilna pravica meni kot c. kr. urad liku od nobene strani ne krati in jaz prosto kandidajem
— kdo ima tedaj večjo prostost od naju?
Pravico kandidovati imam kot c. kr. uradnik
— toda jaz kandidojem marveč kot posestnik in davkoplačevalec, i smem kod tak zahtevati, da nas zastopajo taki možje, kateri ne poznajo pojmov davka le po besedi ampak tudi v istini, ki iz laatne skumje vedo, k? ko težka bremena nosijo posestniki. Če 89 tedaj jaz potegujem za mandat, kateri mi omogoči, na pravem mestu nastopiti proti novim nakladam in ondi tudi varovati svojo velilce, umevno bode to vsakemu in priznaval mi bode pravico za to mesto tem bolj, ako mu povem, da mi je nalože, letni davek, kakor malokateremu veleposestniku.
Notranjske gospodarske in krajevne razmere spoznaval sem v teku 7 l«t svojega službovanja te melji to, ter obilo posloval uradno v prid ondotnega prebivalstva, kar mi bode vsak rad pritrdil, vežejo me pa na Notranjsko tudi sorodniške in družinske razmere. Ne z jednim niti z drugim se g. dr. Žitnik ponašati ne more.
Ob sebi je umevno, da se kot kandidat podvrženi sklepa volilnih mož.
Da mi bode kot tehniku več izposlovati za bedno Notranjsko, na tem dvomi menda samo g. Žitnik. J»z seveda naj ostanem doma, on pa bode na Duonju markiral in kot lajik lehko podpiral na kJado novih davkov in ocenjeval načrte ter pomagal te polagati na dnl^o klop — še za jedno leto!
Iz vsega vid- se, da je le on pristni kandidat, ki ne po z n rt niti ljudstva niti pokrajin Notranjske m nima nikakoršno strokovne vede.
Po toda in krvi Slovenec, po veri priznavam se kakor vsi Žužeki, katerih trije tudi nosijo duhovske saknje, katolikom, in kod tak ne priznavam nikomur pravice, me v tej zadevi obsojati ali pa še celo žaliti verski čut — marveč smatram ono natolcevanje z „liberalcem" nerazumnemu kmetskomu ljudstva nasproti, za najpodlejše početje in nečastno za stan, kojega zastopati ima list „Slovenec".
V Ljubljani, 23. februvarja 1897.
c. kr. nadinženir.
ko konca i. 1897., dovolil podpore za zgradbo raz- , nih šolskih pošlo« ii in dokončal generalno razpravo j o proračunu normalnošolskega zaklada za 1. 1897., I v katero so razen poročevalca posl. Višnikarja j posegli tudi poslanci G1 o b o č n i k , dr. Tavčar, baron Schvvegel, dr. Žitnik in Ažman Specijalna debata o tem  proračunu  pride na vrsto jutri.
— (Repertoir   slovenskega gledališča.)
Za jutri določena preaijtra Offenbachove operete „L o p a Helena* se je morala opustiti, ker ni za ta večer dobiti vojaška godbe. „Lepa Helena* se bode pela v soboto na korist gdč. P o 1 a k o v i, jutri pa se ponori priljubljena in zabavna burka 8 petjem : „A1 i je to dekle!"
— (Slovensko gledališče) Tenorist gospod Beneš jo pri r.ašem občinstvu v dobrem spominu izza časa, ko jo b;l član naše opere in to je tudi uzrok, da je bila včerajšnja predstava .Trubadurja" rHzmeroma jako dobro obiskana. Gosp. Beneš je občinstvu jako oobto ugajal in priznati se mu mora, da jr* v teh dveb letih, kar ga nismo slišali, vidno napredoval. Njegov glas je postal krepkejši in se je ugladil, a tudi v igri je postal gosp. Beneš prav dober. Pohvalno moramo tudi omeniti, da je gosp. Beniš pel v prav dobri slovenščini, dasi je imel le nekaj dnij časa pripraviti se za ta nastop. V celoti je bila predstava lepo zaokrožena in brez znatnejših hib. Ker smo vse druge moči že opetovano oceojali, zadoščaj, če omenimo, da so se največ odlikovali gospč. Ševčikova in gospč. Vetterova ter gg Noll: in Fedyezkowski. Končno naj omenimo, da je bil pri sinočni predstavi tudi gledališki kritik jednega prvih budimpeštanskih listov in se o naših prvih močeh ter o zboru izrekel jako laskavo.
— („Sokolova"  maskarada )   Čim bolj se bližamo pustnemu torku in ž njim „Sokolovi" ma-skaradi, tem  bolj  raste  zanimanje za to najsijdj nejšo predpuatno veael'co, tem številneje se oglašajo nove  ekupine,  druga  lepša,  originalnejša od druge.   Žal, da je  „Sokolov" odbor večini moral f bi.obiti molčečnost. Vender pa jih je lepo število, ki se ne boje, da bi izgubile na efektu, ako se pred njih nastopom javnosti poda kaj o njihovi kakovosti in kolikosti.   Mej te   je  šteti  podjetne „severne plovce". Razdeljeni v dve družbi, jo nameravajo od dveh strani  udariti  na severni tečaj,  ki jim tako izvesmo ne uide. To pa tem manj, ker se je osornomu moštvu postavilo < b bok privlačno, diplo matsko žentvo  Kar se torej ni hotelo posrećiti od ločnemu meškemu, je uuati, da pcmaga doseči zvijačni ženski spol. — O nekaterih drugih konku renče se ne boječih skupinah,  izpregovonmo pri hodnjič.
— Slav če va maskarada.) V spopolnilo poročila v predvčerajšnjem listu emo naprošeni dodati, da e „veliki ljubljanski semenj" privabil blizu 1300 oseb ter doredel društvu nad 500 gld. čistega do bička. Videli smo mnogo odličnih gostov, s&ej temi lepo število nnarjih; udeležili so se maskarade: Župan ljubljanski g. Hribar, podžupan gosp. dr. vitez B 1 e i w e i s , deželni odbornik in poslanec g dr. Tavčar s soprogo ter mnogo drugih gg. dež. poslancev in mastnih odbornikov; v jako inpozant-nem številu je bilo zastopano vojaštvo po častnikih 17. pešpolka, po posebni deputaciji pa še mimo drugih tukejšnje gasilno društvo. Mej skupinami mank vzbudila je največ pozornosti skupina ciganov, ki so se pripeljali v dvorano z vpreženim vozom; dalje skupina brvat&k'h kmetov, 12 živinozdravnikov; vaški capin, „Rajbončan", zanikrna trojica itd. — Vkijub stroškom in velikim pripravam a maskarado pa „Slavec" ni pozabil družbe „sv. Cirila in Mo toda" ; vsi dohodki, ki so jih nabrali cigani, H . t;, Rib-ričan, vaški capin, dalje dohodki v panorami in na ba/.aru, največ pa marljivih prodajalk šopkov, so namenjeni družbi Živahna in neprisiljena zabava trajala je do ranega jutra. Druge četvorke, ki se je plesala v štirih kolonah, sa je udeležilo nsd 160 parov. Originalna je bila dekoracija takoj pri vhodu, kjer jo bila postavljenu nepotiredno pred blagajno mitnica. Veliki prospekt v dvorani, kažoč nam Vodnikov trg r razgledom do k.Tzoškofijske palače, jo oelo članov drr.štva gg. Kramaršiča in Barage, za katero eta skoro brezplačno žrtvovala trud m čas. Tudi ostali de! dekoracije dovršili so požrtvovalni društveni člani sami brez odškodnine, in tako omogočili tu H zares sijajni gmotni uspeh.
— (Narodna čitalnica v Kranju) priredi v avrjih prostorih v eobeto, dno 27. februvarja ples. Začetek ob polu 9. uri zvečer. Vstopnina članom 30 kr., rečlanom GO kr. za ouebo.
— (Iz Trnovega pri II. Bistrici) smo dobili pismo, v katerem ime prosi g. Franc Beniger p. d. Pefiak, naj konstutiramo, da on ni identičen s tistim Benigerjem, kateri je bil pred kratkim zajedno s trnovskim kaplanom Rudolfom obtožen radi hudodelstva grljufijo in obsojea na tri mesece v ječo, — kateri želji je s tem ustreženo.
Književnost.
— Slovanska  knjižnica    A. G a b r š č ek.
Gorioa. Snopič 57. 58. 59. Cena 60 kr. 239 str. Ta snopič cbueza tri povesti 8 potovanja in šest k- v-it nskih povesiic iz peres slavnih čeških pisa teljic Ane ftehakovš in Gabrijele Preissovš. Na čelu snopiča sta prav dobri sliki in jedrnata životopisa pisateljic Prevod sta z dovoljenjem pisateljic priredila jako dobro velikošolca A. D e r • mota in 1. Kunšič v Pragi. Bodi ta elegantni in po e v- n v« bi .i izvrstni snopič, ki se dobiva tudi posamič na predaj, vsakomur — zlasti pa slovenakenju žens* vu — toplo priporočen.
Brz o j stTrlre-
Krško 24. februvarja. Pri volitvi za V. kurijo je bilo izvoljenih 11 mož, kateri bodo vsi glasovali za narodnega kandidata Kunca.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor dolin'a zakon.
Listnioa uredništva.
„Ljubljansko blato'* (Humoreska): M. Z. v O. Vafto jako aktuvelno humoresko objavimo radi. Oglasite i i'..- večkrat! Pozdrav! — ,,Lisica" (Julij B.): 0dgovor:n > Vam v kratkem. Za obljubljene humoreske se priporočamo Pozdrav! — „Smrt": Jož. Vitalis. Lepa hvala! Zelo sto nam ustregli. Pozdrav! — „Sirota": Ivan P-ov. Stara« že tisočkrat obrabljena snov. Pošljite nam prilično kaj ori-ginelncjSega istotolikega obsega! Pozdrav! — »Moj brat": pl. P. Romantična solzivost in vzdihavost! Ker imate lep slog, priporočamo se za kaj resnejšega in naravnejšega. Pozdrav! — ?? na Dunaju: Hvala! Gledć Vaše prošnje smo ukrenili nemudoma potrebno. Radi muzeja odložimo oceno. Več v kratkem. Pozdrav! — „Na višini našega Časa' Zlog. Poček v Gradcu. Lepa hvala! Ko prečitatn, sporočim Ti takoj. Le nadaljuj! Zdrav I
Ceneno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega ,,.Mi»U<ovega Seidliti praska", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na T8e težkote prebavljenja. Originalna Skatljica 1 gld. a. v. Po postnem povzetji razpošilja ta prnSek vsak dan lekar A. MOLL, cTin kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tnchlauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MftLb-ov preparat, ■aznamovan z varnostno znamko in podpisom.       1 (97-3)
Preizkusili In priporočili
so sloviti vseučilisfini profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarja Piccoli-Ja v Ljubljani
(Dunajska cesta),
katera je ugodno učinkujoče, želodec krepčujoče, slast in prebavijenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo.
Stekleničica velja 10 kr. 2 (44—^
[L +r- i^t>f>t-ii<> dolvaj« TBBQ
Tamio-Chiiiiii tinktura za lase
okrepčuje in ohranjuje lasiSče in preprečuje izpadanje laB. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom BO kr.
-*<> Jetlluta aalogn, (90_7)
lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I
zraven mesarskega moBtu.
6tev. 54.    Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.77H.
V ectrlek, «luć 25. Itliruvarja is»7.
Ali je to dekle!
Burka s petjem v štirih dejanjih. Spisal K. Cosfa. Godbo eložil K. Milliicker. Poslovenil V. 13. Kapelnik g. II. Bcnišek.
Režiser g. R. Inemann. Prvo dejanje: „V brzojavnem uradu".  Drugo dejanje: „Za dobri namen1'. Tretje dejauie: „Baletni mojster In nJega netjaklnja".   Četrto dejanje: „Brat dijak 1
ali „Stara hlia". Blagajnika se odpre ob 7. uri.   Začetek  točno ob '/,8. uri. Konec po 10. uri. Cene prostorov so razvidno z gledaliških listov. Prihodnja predstava bo v soboto,  dne 27. februvarja 1897.
Umrli so v IJublJani:
Dne 21. februvarja: Janez Možina, čevljarjev sin, 7 mesecev, M »rije Terezije cesta 5t. 19, vnetje zapnika.
Dne 22. februvarja: Anton Laschan pl. Moorland, c. kr. deželne vlade svetnik v pokoju, Ključaničarske ulice 5t" 4, ostarelost.
Meteorologično poročilo.
Vifiina nad morjem ."IOfW m.
Februvar	Stanje Čas opa- baro* zovanja j metra i v mtn.	ra t u m v C	Vetrovi	Nebo	Mokriua v mm. v •Ji urah
23	9. zvečer  74«-8	22	brezvetr.	jasno	
24. n	7. zjutraj j 749 1 2. popoL   748 o	— 13 10-4	■r. svzh. sr. ss vzhod	del. obl. jasno	00
Srednja veemjSnj malom		a temp	•ratnra 2'fl	°, za 20 ■ nad nor-	
Učenca
krepkega in z dobrimi Šolskimi spričevali, vzprejmem v piipulnu preskrbljevanje in takoj v svojo trgovino z mešanim blagom — Ponudbe pod naslovom: .«1 r;-ne>■ ■ ■. ;.<»-ite remaute ŠjU Itupt-rt. n«»l«-n|*tk«»._f2Ht —;<)
Plomer-jev
kvintet na lok
v Florijanski ulici štev. 8
oskrbljuje gorilio za  |>re«l|>ii«tue veselic«
v mestu in tudi na deželi. (316)
Odda se stanovanje
n šliiami Nol»aini v liišl št. 1 v ICrofn-šliili ulicali. — Kaj več se izvć enda v gostilni ,pri Luni". (288—2)
: l
J.
Uljndno naznanjam, da bodem po svojem umrlem možu Antonu Drašoeku (300—2)
trgovino z lesom
in
gostilno
X3.es spremenjeno na.ola.lje-va.la.
Zahvaljujoč vse dosedanje odjemalce priporočam se za nadaljn   obisk in obilne naročbe, katere bodem točno, vestno in ceno izvrševala ter beležim z odličnim spoštovanjem
IVTarija Draščok
gostilna in trgovina z lesom v  I^Jitl>ljjini. Vo<liu*iX i">.">.
VBEBStaSaSrSa I I Mili
• Lekarna „Pri zlatem orlu4'
J. Svobode naslednik. Kma-železo
ZO-ULx^.cXj3l2:e-t borza
dne 24. februvarja 1897.
Sknoto :-urž.'iviM dolg v ootai	.   M 1 gld	10
Bknpnt dr?.av_»*. rlolg     o <••!,:..	101 .	10
avrjCiijcha zla-ii rcul i	.   199 .	56
Avstrijska kronska re: ta	,  KO „	tO
Ogarrj/.a zlata renta ■■	l;ll .	90
Ogorska kroosks i	«8 ,	95
Av8fjo-0'*CRjte b: • Asliltce	. 948	—
4r!)ditne dslniofl	.   J69 .	25
Londca vista.   . .	119 ,	95
Bttmikj drJI.bar.kovu   .\ "		70
^0 marl-		~4
		/.■3' t,
Italiji"; banko1 v:	■5 !	10
C. kr. oekiui          .        .   .   .   , ,		K8
■ ■'/'/-'////'/bi
mataga
okrepčujoo ln kri
dolujoč, za bolne lu slabotne osebe.
stekl. = gld. |-80.
V» > - ■
Prijetno za z.nvžiti iu izredno učinkujoč jo navlaSr prepariran l*OI'M4» V
jeterni tran.
1 steklenica = 60 kr. *5 steklenic — gl. 2 50.
Izvrstni
toaletni predmeti
za obraz in roke.
Puicharincream
1 rlac. 10 kr.
g!yuerincream
1 fiao. 20 kr.
y//////A'///////-
Priljubljena ii m t ii ji voda l
o
Ces. kr. avstrijske £fe državne železnice.
Izvod iz voznega reda
vel]aTmepa odL 1. olctoTorsL 1S93.
Ntutupuo omenjani prihaj*lnl In odh»j»lnl  d«al osnadanl  m • ar««liiJ««vTopiik«ni čnan. (15-44) Odhod Is l.j.ibiJ.»..«> (jaž. kol.). Proga Čes Trbii.
Ob 1 S. ari 5 min. po noči oiobnl vlak ▼ Trbl«, Beljak, OelovM, Kran»anaf««t«, l.jutinu , čoa Salathal v Auaaea, Iaohl, Gmundan, 8olno(rr»d| čoa Kli-ui-K.Mltuirf t Steyr, Line, na Dunaj Tla Amatattan. — Ob 7. ari 10 min. ajutraj oaohni Tlak t Trhli, Pontabal, Boljak, CeloTao, Franaana> feata, Ljubno, Dunaj ; čoa Salathal t Solnograd, oo» A.m«tetten na Dunaj. — Ob 11. ari SO min. dopoludno oiobni Tlak t Trbla, Pontahal, Beljak, Oe-Iotoo, LJnbno, Selithal, D m.n — Ob 4. url popoludne oaobni Tlak t TrbU, BelJ4k, CeloTao, LJnbno; oen Salathal t SoUOgroS, I»end-Oaatelii, Zeli na Jaaeru, Innmoat, Bre^eno, Ourili, OeneTO, Paria; čei Kleiu-Relflinf{ t Hterra Lino, IlndejeTioe, PlaenJ, Marijine Tare, Hah, PraneoTe Tare, KarloT« »ura, Prafro, Ijlpako, iinnaj Tla Amstetten.
Proga v Novo mesto ln v Koćovje.
Ob 6. nri lft min. ajutraj me«anl Tlak. — Ob 13. ari 66 min. po> poladne raeianl Tlak. — Ob a. uri 30 min. arećer metani Tlak.
Prihod v j i»no (juž. kol.).
Proga lz Trblia.
Ob 6. uri 63 min. ajutraj oaohni vlak ■ Dunaja Tla Amitattea, Llpakep;a, Prnife, FrancoTih v.r..v, KarloTih vnruv, Ueba, Marijinih ranra, Planja, Mudojevio, 8oluuo^ada, Liuca, Stejrra, Omuudena, Iachla, ' i-l.j'ii n     OaloToa, Roljaka, Franaenafeale. —Ob 11. nri 36 min. dopoludnal vlak a Dunaja Tla Amatutton, Karlovih rtror, Ilnha, Marijinih vatot, Pleiiju, Budejerio, Holno^rada, Linoa, s; •> r », Pariaa, i »«•::.-v... Ouriha, Hra» gonaa, Inomonta, Zella na joaeru, Liend-Oaatalna, I.juhnft, Celoto«, Linea, Pontuhla — Oh 4. uri 65 min. popoludno oaobul Tlak a Dunaj*, t.:>:' Bolatbala, Roljaka, CeloTon, Kranaonafeito, Pontabla. — Ob 0. uri 4 min ■(■tu oiobni vlak ■ Dunaja Tia Amatetten, la Ljubna, Beljaka, (.'.iluvoa. Pontabla.
Proga lz Novoga mesta ln lz Kočevja.
Ob b. uri 1» min. zjutraj moaant Tlak. — Oh 3. uri 33 ; iku^io-poludue mceani vlak. — Ob 8. nri 36 min. arecer mea&ui Tlak.
Jđhod la i.|ablj»me- (drž. kol.) t* Kum.-iiU.
Ob 7. url 33 min. ajutraj, oh 3. url 6 min. popoludne, ob ft. m 60 min. sveeer, ob 10. uri 36 min. avečer. (Poalednji vlak le t oktobne ob ii"'1   t    in praanikih.)
Prihod v Ljubljano (drž. kol.) la Kamnika.
Ob 6. ari 66 min. ajutraj, ob 11. url 16 min. dopoludne, oh 0. ort 90 min. *vt- -r, ob 9   nri 66 min. avećer.   (Poalednji vlak le t oktobra
oh nor* jlja>. ln praanikih.)
5 svetilke
(2 solndni žarniol) za gostilne ali prodajalnice jako pripravne in
2 politirani mizi
so ceno na prodaj v prodajalnlcl na Starem trgu it. 6. ^18—1)
P^tl*f i rodbinska ustna " in zobna esenca
1 etekl = 10 kr Za snaženje zob veg. zobna pasta
ii 60 kr.
I V Ljubljani, Jurčičev trg št. 2
poleg železnega mostu. 012-1)
Ubiranje klavirjevm poprave
oskrbuje (301—2)
3SC. LOEEUC
ubiralec klavirjev b Glasbene Matice" iu tilliarmonicno družbe
Stari trg št. 26, I. nadstropje.
W0tT Bolne za lišaji
subiini, mokrimi, tudi luprcimi se, ob jednem s to boleznijo združeno mui'iio Nrl>onJ4> lit)/«- o/.dravlja pod jamstvom ..l>ra. Iletir.v Kiiirt «i-;i j«' m *•. Rabi se vnanje in je neškodljivo. — Velja r» gld, av-ur. volj. Ca se poprej posije sneaek (tudi v poitnih znamkab), pošlje po pofiti carine in poštnino prosto: !*ic 3Ittt*ioii- L>i"o>£r.orle, Danzlif (Nemčija). (199—9
postranski zaslužek
150—200 {;ld mosoduo za osobe vseh poklicni!) vrst, ki se hote pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbo na „Hauptutadtlsohe Weobselstuben-GoBolischaft Adlor & Comp , Budapoat 17)
novIi«na I. iht4. CJ3iBW!rZ2iaS5!lBB«
Svarilo 1
Povodom opravltfivih govoric, katere so \se razširile o meni in moji rodbini, izjav-\ljam, da je vsakdo, ki jih razširja, laz-\njivec, in svarim najodločnejše, da se raz-VHrjajo te govorice. Vsakogar^ ki mi bode )v tem ozira naznanjen, bodem sodnijsko preganjal. — .
trnest Jcuni/(er
i(315—i) trgovec v Z,jubfjani, Dunajska cesta št. tO.
posebno priporočam svojo veliko in bogato zalogo vsakovrstnih
poročnih prstanov, zlatnine in srebrnine
po najnižjih cenah.
Uljudno vabim na ogled in se priporočani za obden obisk.
Fran. Čuden
(202—7)        urar v LJubljani.
II
St. 4<J05.
(238—3)
Ustanova za vojaške sirote.
j
Pri podpisanem magistrata podeliti je za to koče ieto J ».hI|> Siilinl-ovo ust um" v™ xh aujitMkv sirote v znesku 117 gl<l. <HO k.r.
Prošnjo za podelitev te ustanovo, do katere imajo pravico ubogo sirote vojaškega rodu. naj bodo zakonske ali pa nezakonske, vložiti je «lo Uouca tegn aueaeea v magistratnsm vložn m zapisnika.
Magistrat dežslnega stolnega mesta Ljubljane
dne 8. februvarja 1897.
Stcv. »»130,
194—Sj
Razg
Pri Bttonliieiii  k ii|ifro\o<ls(\ ci  1 fialal jaiiNkciu  izpraznjeno je
mesto knjigovodje
s prejemki II. činov, razreda, event. služba r<>tl«lenl» s prejemki IV. činov, razreda, oficlfatla s prejemki V. ('inov. razreda in itsjiNteiits*. s prejemki
VI. činov, razreda
Prc8ilci za jedno ali drugo teh mest morajo dokazati, da so se izdelali na kaki srednji šoli, ali na zavodu jim j^dnakem, ter da so prebdi izpit iz državnega računarstva in pa blagajniški i/pit.
Prošnje, opremljene s potrebnimi izkazili, vlož ti je predpisanim potom
<Io dne 3. marci* letos
pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
10. dan februvarja 1897.
m
la. ^w
JOSIP REicV>
-likanja sukna, barvarija* < in kemična spiralnica ► j Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4- \
4 se priporoča za vsji v to strok > spati - V j itlj joča tlela.
* Po«trožba točna. —  Ceno nizke, r
S
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval (,Jf,)
i.nr.-.tvi  izdelku  za  dame,     • p-»»1.- in
Otroke je vedno na izla.ro. VsakerKTiH narodils  -zvršiijoio ee točno m po nizki ceni.  Vne uiere se »lirauju-jejo in z:i£iiHtuenujt:jo. Pri auiih.iijih ua-: * m ■ 111 ti blagovoli naj m- vzorec vponlati.
I.HIHIIHNHIIHHHUIII
Velika zaloga
suknenih ostankov
po znižani ceni pri
Hugo Ihlu
Ljubljana, Pred škofijo št. 2. ,
+j*^.*f fm f^^lt\*t^^ & »et-aetjn i rTWWirWWVW|W W'^rr'V,^^^IF'V,WV'^rr^   51. */*~"trr^e * ^V^rT^     *^-"ir>*   ^t\t^f < *>
J. Zor Alojzij Erjavec j . Zor i
(is) Čevljarski mojster i v Ljubljani, Čevljarsko ulioe Št. 3
priporoča se prečust. duliovftčini in slav. občinstvu za ob lno naročevanje mzno-vrstnih ot>u v iti« katera izvršuje ceni), po&teno in iz zanesljivo trpežnega nsnja od najfinejše do najpriprostejSe oblike. Mere se sbranjujej.i. Vnnnjim naročilom naj se blagovoljno pridene vzorec.
i Žalo valne klobuke za dame ]
r priporoča V bogati izberi po najnovejših modelih ^
► modni klobučni salon J. S. BENEDIKT i
P V  I .j ii ' >l j:i n i. J
^ (Telegrami: Benedikt, LJubljana.) (2G) ^
.„odercif
i i ^| izvrstno facpone, q j I W »najboljši izdelek 0
I (19/ imjeenejo pri O
! ALOJZIJU PERSCHEj
[g   Pred škofijo 22, pol«
mestne liiie.
Puškar in prodajalec biciklov.
RAN KAISER
V Ljubljani ŠeKenburgove ulice 6.
(27) Najboljšo urejena
^ 9W delavnioa za popravljanje bloiklov ln ii valnih strojev "Vb J
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. f
Pleskarska mojstra c. kr. državne in P & c. kr. priv. južne železnice. ^
m Slikarja napisov, 4
;*p ttavblnaka ln pohištvena pleskarja. £ 3 Tovarna za oljnate barvo, lak J f in pokost. (34) \
F1 Zaloga orifCliiwln«KA k»rl»ollueJ«. ^
g!   Maft/oba za konjska kopita iu usnje, .jf
J Največja izlir najnovejšega""
svilnatega blaga
(JJ iruo iu l»itr*i»Ht<»,
j j za cele tiblt-kt" in l»luse9 priporoča JI po nujni*)Hi cenah (35)
[1   Alojzij Persche
I Pred Škofijo 22. poleg mestne hiše. |
Pijte domači liker
j iz planinskih zelišč |
„Triglav"
ki Ž«*1«m1«M* ^rr|«> ln lirc|irii  I ItUt
In ilobni I '''''
Sobni slikar
Poljanska cesta 72
J. Klauer v Liubljani.
izvršuj© vsa v to stroko »padajoča dela, kolikor mogoče po najnižjih oenah. Za ukusno ln trpežno delo se Jamči. Naročila pismenim potom: Moste it. 33
jBOBlXBSSSSSaSBaSEBSMS^aZti
Ivanka Toni l\
3i)   V V«mI sinil u št. 3
priporoda p. n. občinstvu, zlasti gg. posestnikom konj in vozov, svojo
kovaško obrt
izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela, posebno pri poro«* a gg hišnim posestnikom
vezi za stavbe
ter jamči za dobro tlelo in točno potrežbo.
HENRIK K £ N D A
----^
; Ceneni lepi klobuki za
dame.
\tiliin zadnje novosti.
I*. i|) nn 1 ;
se urno in prav po ceni. Uoiliii žurnali fr.mko ia IMUbJ.
(22)
LJUBLJANA.
Josip Erbežnik
B
Sobni slikar
Moste 33
Tovarna pohištva
ran
J. J. NAGLAS
Ljubljana ^20) Turjaški trg štev. 7.
ana,Oaiiajslia cesta »t. 12$,
;       Tovarniška zaloga
I šivalnih strojev in velocipedov.
Ceniki zastonj in franko.
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo (37)
Poljanski nasip št. 8 (JleiehoTi hiša)
pripon,ča hvojo bogato zalogo
K štedilniJh ognjišč
i j nn|prlproHlej6ili, kakor tudi ua|ti-n« j-iSi, z žolto  medjo  ali mesingom \'r montiranih za obklada s pečnicami ali p kablarni. 1'opruvl|»ii|w hitro lu po
*' reni.  Vnanja naročila se hitro izvrfie. *
Anton I^j^e^l^er
Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode iu dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd.
Obloko pO »m^rl se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje Isgototljsjo
44
lil")
Mehanik
(38)    Ivan ŠkerI Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani ;j
izdeluje ln |M»|»ruvIJk
Hivulno Nlrojo in volocl« j| l><^«l«r> ter se priporoča p. n. občinstvu ji za izvrževanje v njegovo ntroko spadajo-čih dol in popravkov po najnižjih cenah, j Vnanja naronla xe točno izvršujejo. |} ----"t     ***sessa aaajtt   . -paz
Fritl. Hoffmann
X±^±±±±±±±±±±±±±.±±±**±itlL±±±**±±±±±±±4L±±±*.*± + t±*.*±t±±X
(23)
mtp urar
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vsoh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, i/, tule, jekla in nikla, kakor tudi
stenskih ur,
budilk in salonskih ur
vse  le dobro do najflnejfte kvaliteto po nizkih oenah. Novosti v žepnih, kakor tudi v stenskih nrah vedno v zalogi. Fopiuve se izvrftnjejo najtočneje.
l>ia>iKii>i- v JL« jni>l jciiiii Židovski* ulice št. 3
priporoča svojo bogato zalogo
orožja wa\ lov in ohcIiiio vnr-nosg.   Htreljiva  in i»»ti*cli-Nt'in zn lovce. (81)
Popravki se Izvršujejo v moji delavnici.
4 ♦
s i-1--i
Ok    r>  r-» _ i___•• I-—  Pi.ii:i»._« t
Pekarija
Slaščičarna
i
Tuj-u-tjljstna., Stari trg* štev. "L. Prya in najstarejša zaloga
šiTra.lxiilx strojev.
Tu »e tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočani nvoje izvratno Nlaiuo-rezulce in i«iao«i\t%i<n\ katere se dobivajo vzlic njib izbornosti ceud. (32) C n;ki zastonj ln poitnino proeto.
m mm
v Ljnbijani, na Starem trp št. 21
po&treza točno z  najraznovrataejilml štirikrat na dan svetimi, ukusnim', zdravimi ln slastnimi
slaščičarski in
1 (89J     pekovski obrt
"i spađajoćlmi Izdelki.
^ Tu je dobiti vsak d it n
domačo potvioo, vseh vrst kruh š na vago, ržen kruh in prepe-
2 oenec (Vanille Zwieback) ter
I pustne krofe.
1. dajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne TinkarneM.