Kultura Ptuj • Odprtje Galerije mesta Ptuj na Prešernovi O Stran 10 Aktualno Ormož • Za stanovanji KZ Ormož ni bilo interesa kupcev O Stran 3 Ptuj, torek, 7. marca 2017 letnik LXX • št. 19 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski TED Ptuj • Tretji vseslovenski pohod z rdečimi baloni www.tednik.si ■Stajerskitednik I Stajerskitednik Ljudje in dogodki Podravje • Prednosti in pomanjkljivosti Kurentovanja O Stran 16 Kronika Ptuj • Številni odseki cest zelo nevarni O Stran 24 Ljudje in dogodki Ptuj • Svečano ob 120-letnici kina O Stran 17 Šport Nogomet • Kidričani s Krškim še tretjič neporaženi O Stran 11 Motokros • Indonezijsko dirko zaznamovalo blato O Stran 13 Rdečih balonov ni nikoli dovolj Na težave otrok in odraslih z redkimi bolezni (seveda pa tudi njihovih bližnjih) so že tretje leto zapored opozorili z vseslovenskim pohodom z rdečimi baloni. Na Ptuju so se mu letos pridružili drugič, rdeči baloni pa so nebo obarvali še v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Ljutomeru, Mariboru in Novem mestu. Več na strani 16. VByl Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.s RADIOPTUJ 89,8 »98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si Ptuj • Odvoz avtomobila bo stal najmanj 270 evrov O Strani 2 in 3 Podravje * Država zanemarja Škoda zaradi divjadi • Želijo veliki lastniki gozdov prevzeti lovstvo? O Strani 8 in 9 »Tolikšnih količin ^hrane uporabniki zmožni i V središču • V večini vrtcev cene pred nekaj leii višje kot danes 2 Štajerski TEDNIK V središču torek m 7. marca 2017 Sp. Podravje • Za jutri napovedano nadaljevanje sojenja v primeru »sadje Dornava« Tolikšnih količin hrane uporabniki niso bili » Po skoraj enoletni prekinitvi se jutri na okrožnem sodišču na Ptuju nadaljuje sojenje v kazenskem postopku zoper obdolženi Marijo Florjanič in Darinko je bila vodja kuhinje, druga vodja računovodstva. Obtožnica jima očita prekomerno nabavo živil, zlasti sadja, in s tem posredno oškodovanje javnih Kdo je za kaj odgovoren Na vprašanje sodišča, katere osebe so bile pristojne za posamezno fazo poslovanja z živili in katere za nadzor, sodna izvedenka živilske stroke Tatjana Kruder odgovarja: »Iz pregledane dokumentacije je razvidno, da je odgovorna oseba za nadzor nad porabo živil v prvi fazi vodja prehrane, kar je v praksi tudi najbolj normalno. Vodja prehrane je sestavljala jedilnike, naročala živila (naročilnice), jih prevzela, porabila in razdelila med uporabnike. Vodja prehrane bi takoj morala ugotoviti nepravilnosti pri naročanju in dobavi. V dokumentu Navodilo za postopek naročila, prevzema in izdaje blaga je kot odgovorna oseba naveden tudi ekonom. Ekonom je odgovoren za realizacijo naročila in prevzem živil, ki jih je prevzemal on - suha živila: testenine, časi, kava, začimbe ..., nikakor pa ne za živila, ki jih je direktno prevzela vodja kuhinje (meso, mesni izdelki, mleko, mlečni izdelki, sadje in zelenjava). Za nadzor nad vodjo prehrane sta zadolžena vodja finančne službe in direktor.« Za potrebe sodnega postopka in po naročilu sodišča je sodna izvedenka živilske stroke Tatjana Kruder izdelala podrobno izvedensko mnenje. Izvedenka v uvodu ugotavlja, da iz dokumentov (naročilnic, dobavnic, računov in izdajnic) izhaja, da je bila količina živil v letu 2010 naročena, nabavljena in porabljena. »To pomeni, da naj bi v zavodu sprejeli toliko živil, kot so jih naročili. In jih tudi porabili toliko, kot so jih sprejeli,« navaja Kruderjeva in dodaja: »Glede na pregledano dokumentacijo sklepam, da je bilo nemogoče nabavljena živila porabiti za potrebe zavoda. Seveda je možno, da bi nabavljena živila uporabili v zavodu, vendar ne za prehrano varovancev in zaposlenih. Gle- de na ogled skladišča je zelo težko razumljivo, kako bi lahko v tem skladišču sploh hranili nabavljene količine sadja in zelenjave. Iz računov je razvidno, da so 3. decembra 2010 v zavod sprejeli 1.398 kg svežega in 451 kg suhega sadja. Takšne količine živil bi v zavodu zelo težko skladiščili, saj nimajo za to dovolj velikih kapacitet. Imajo dve hladilnici po pet kvadratnih metrov. Štiri dni za tem, 7. decembra, so nato nabavili 1.327 kg svežega in 776 kg suhega sadja, 652 kg zelenjave in 300 kg krompirja. To je bila enkratna nabava. Tako velikih količin sadja ni mogoče ne skladiščiti in ne porabiti v štirih dneh. Kajti nato so 11. decembra ponovno nabavili ogromne količine suhega in I Uprava, ambulante, telovadnica, razredi 2. Oskrba: kuhinja, kurilnica, skladišče,... J m B2 Ptuj • Posodobljena pravilnika o odstranitvi zapuščenih in nepravilno parkiranih vozil Odvoz avtomobila bo stal najmanj 270 evrov Nepravilno parkirana vozila, ki onemogočajo hojo po pločniku, vožnjo po kolesarski stezi, parkiranje na mestih za invalide in vožnja po parkih, vse to bo odslej na Ptuju še strožje sankcionirano. Ob intenziviranju ugotavljanja kršiteljev pa redarji od 10. marca naprej (na podlagi sprejetja novih pravilnikov) načrtujejo tudi intenzivne postopke v zvezi z odstranjevanjem zapuščenih vozil, kar bo lastnike vozil drago stalo ... Na februarski seji so svetniki mestne občine Ptuj z veliko večino glasov potrdili predloga dveh pravilnikov, in sicer o odstranitvi in ravnanju z zapuščenimi vozili ter o odstranitvi, hrambi in izdaji nepravilno parkiranih vozil na območju mestne občine Ptuj. Oba prinašata pomembne novosti. Tudi doslej je imela ptujska občina dva pravilnika, ki sta urejala to področje, a ker sta bila iz leta 1997 in sta zastarela, je bilo treba določene roke in postopke uskladiti z veljavno zakonodajo. „V zvezi z zapuščenimi vozili ugotavljamo, da na javni površini pogo- sto najdemo vozila, katerih uporabo so lastniki opustili in so neregistrirana. Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da je zapuščeno vozilo motorno ali priklopno vozilo, parkirano na javni cesti ali na nekategorizira-ni cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, ali na drugi javni površini, ki ni namenjena prometu vozil, in nima registrskih tablic ali ni registrirano več kot 30 dni in ni nerabljeno ali zavrženo motorno vozilo, ki mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov in je zaradi tega postalo odpadek po merilih iz predpi- Zapuščena vozila so redarji največkrat zaznali na območju četrtne skupnosti Ljudski vrt. Kot pravijo, pa vsako zapuščeno vozilo pomeni tudi eno parkirno mesto manj za vozila, ki se uporabljajo. sa, ki ureja ravnanje z odpadki," pojasnjuje Robert Brkič, vodja Medobčinske redarske službe SOU občin Spodnjega Podrav-ja. Največ zapuščenih vozil so odkrili na območju četrtne skupnosti Ljudski vrt, kjer je zaradi velikega števila parkiranih vozil takšno vozilo najmanj opazno. Na tem območju pa, kot ugotavlja, izstopa tudi problematika parkiranja, zato vsako zapuščeno vozilo pomeni tudi parkirno mesto manj za vozila, ki so v redni uporabi. Redarji pri odstranitvi zapuščenega vozila delujejo v skladu z določbami Zakona o pravilih cestnega prometa, pravilnik pa natančneje opredeljuje način hrambe in nadaljnja ravnanja z zapuščenim vozilom. Zadnji lastnik vozila se ugotavlja na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, če ta ne upošteva izdane odredbe o odstranitvi zapuščenega vozila v predpisanem tridnevnem roku, pa se ga kaznuje z globo 120 evrov. Zraven tega plača dodatnih 150 evrov izvajalcu odvoza, ta pa mu lahko zaračuna tudi ležarino. Če vozila ne prevzame v roku treh mesecev od odstranitve vozila, zapuščeno vozilo preide v last občine in se lahko uniči ali proda. V večini primerov so tablice z zapuščenih vozil odstranjene, zato se lastništvo vozila ugotavlja na podlagi drugih številk, ki so na vozilu. „Najcenejši in okolju najprijaznejši postopek zadnjega lastnika vozila, ki se več ne bo uporabljalo v prometu, je, da vozilo preda v razgradnjo," pravi Brkič, ki dodaja, da bodo občinski redarji po 10. marcu začeli z intenzivnimi postopki v zvezi z odstranjevanjem zapuščenih vozil. Ta bodo odpeljali na CERO Gajke, izvajalec odvoza, hrambe in ravnanja pa so Javne službe Ptuj, d. o. o. Kot je pojasnil direktor Alen Hodnik, bodo vozilo za odvoz najeli, saj se jim nakup ne splača. Tudi za parkiranje na pločniku bo vozilo lahko odpeljano Pravilnik o odstranitvi, hrambi in izdaji nepravilno Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p.p. 95, Osojnikova cesta3,2250Ptuj;tel.:(02)749-34-10,faks:(02)749-34-35.ŠtajerskitednlkjenaslednikPtujskegatednlkaoziromaNašegadela, ki gajeustmovilOkrajniodborOFPmjleta1948.Izhajavsaktorekinpetek.Odgovornaurednic^^ Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: CG torek • 7. marca 2017 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 v I I II zmozni pojesti « mB - mr .. t v* ■■ __ 3 ¿I Ni 3 i » nT «kjb« WSÍKjM^ «WWkflflCTTO AMm/orraBoriiTOr/ú flcrooro 120 ZÍSíOOfflKM i Kelenc, nekdanji zaposleni v Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava. Prva sredstev. Foto: Črtomir Goznik Sodna izvedenka živilske stroke Tatjana Kruder ocenjuje, da bi lahko bil Zavod dr. Marijana Borštnarja v letu 2010 zaradi prevelikih količin nabave hrane oškodovan za dobrih 93.000 evrov, od tega 50.000 evrov zaradi preveč naročenega mesa in mesnih izdelkov ter 43.200 evrov zaradi preveč naročenega sadja. svežega sadja. Preprost izračun kaže, da bi uporabnik v enem dnevu poleg preostalih normalnih obrokov pojedel 1,2 kg svežega in 0,7 kg suhega sadja, kar pa ni mogoče.« Sodna izvedenka v poročilu med drugim omeni možnost, da sta obe ob-dolženi poznali splošne kuharske normative in da so uporabniki dobili količino živil, ki je v okviru normativov. Presežek naročene in dobavljene hrane pa da naj bi končal drugje, ne pri uporabnikih. »Razlaga za to je preprosta: tolikšnih količin hrane, kot so jih nabavili v letu 2010, uporabniki niso bili zmožni pojesti.« Zavod v letu 2010 oškodovan za 93.000 evrov? Zaradi v preteklosti nedodelanih oziroma pomanjkljivih normativov in jedilnikov v dor-navskem zavodu je izvedenka T:^^B6^75^ ozoo F: +386 2 755 0501 E: lnfo@;avod-dwrma.5h £ Stanovonjsko skupina 9. C-stavba - rehabilitacijski cen ter 6. Delovna enoto A4 10. ZOO-RAJin SNOEZELENnapmtem 7. Delovna enDto 83 7?, Hipodmm Foto: Črtomir Goznik Kljub temu da zaradi pomanjkljivih podatkov v zvezi z normativi in jedilniki izvedenka v poročilu v veliki meri podaja možne ocene, pa med drugim zapiše tudi naslednjo trditev: »Z gotovostjo lahko potrdim, da je bilo na področju prehrane porabljenega preveč javnega denarja.« parkiranih vozil na območju mestne občine Ptuj določa pogoje za odstranitev nepravilno parkiranih vozil, način hrambe in varovanja vozil ter izdajo odstranjenih vozil. Doslej je bil v veljavi stari, že leta 1997 sprejet pravilnik, zaradi česar je bil vnos sprememb nujen. „Na eni strani vozniki vozil, ki niso našli prostora za parkiranje na predvidenih parkirnih površinah, parkirajo vozilo na primer na pločniku, po drugi strani se pešci povsem upravičeno pritožujejo, da morajo stopiti s pločnika na vozišče, da bi lahko obšli vozilo, parkirano na pločniku," pravi Brkič in pojasnjuje, da lahko občinski redar ali policist v tem primeru odredi odstranitev nepravilno parkiranega vozila. To velja, če je vozilo na prehodu za pešce, stezi za pešce, pločniku ali v območju za pešce, kolesarski stezi, na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu ali onemogočilo dovoz na dvorišče stavbe, garaže, skladiščnega prostora ali do zasebnega zemljišča, na mestih označenih za invalide, namenjenih intervencijskim vozilom in nad priključkom za vodovodno omrežje (hidrant; pri čemer mora biti prepoved označena s predpisano pro- metno signalizacijo). "Prav tako lahko občinski redar odredi odstranitev nepravilno parkiranega vozila, če je vozilo parkirano v javnem parku, na otroških ali športnih igriščih ali na površinah, na katerih se s soglasjem lokalne skupnosti za uporabo javne površine načrtuje in pripravlja izvedba javne prireditve ali javnega shoda. Odstranitev se lahko izvede tudi, če je vozilo ali drugi objekt ovira za varen in nemoten promet, kot to določa zakon, ki ureja ceste," še pojasnjuje vodja Medobčinske redarske službe SOU Spodnje Podravje. Ob tem dodaja, da to ne pomeni, da bodo občinski redarji za vsako napačno parkirano vozilo odredili odvoz. Bodo pa to vsekakor storili v primerih, ko ne bo zagotovljen varen prehod pešcev, otroških vozičkov in invalidskih vozičkov. Poleg odstranitve nepravilno parkiranega vozila bo vzporedno potekal postopek o prekršku. Kot pravi Brkič, bodo vse te novosti bistveno vplivale na izboljšanje trenutne situacije. Torej, kdor bo parkiral na pločniku in onemogočil prehod, se prav gotovo lahko zgodi, da mu bodo vozilo odpeljali. Kar pa bo lastnika vozila drago stalo ... Dženana Kmetec v svojem mnenju lahko podala samo okvirni izračun predvidene realne porabe. Kljub temu sklepa, da je bilo v zavodu v letu 2010 glede na porabo v letih 2011 in 2012 porabljenega preveč sadja, zelenjave, mesa in mesnih izdelkov. Leta 2011 je zavod v primerjavi z 2010 porabil 6,9 tone manj mesa, kar znaša dobrih 57.000 evrov manj kot v letu 2010. Leta 2012 so v primerjavi z 2010 porabili 7,7 tone manj mesa, kar znaša 55.000 evrov manj kot v letu 2010.« Iz vsega izračunanega lahko upravičeno trdim, da je bila količina mesa in mesnih izdelkov, ki so jih nabavili in predvidoma porabili v letu 2010, prevelika (glede na normative) vsaj za sedem ton oziroma so za to porabili vsaj 50.000 evrov preveč denarja. Izračun porabe sadja kaže zelo podobno situacijo: v letu 2010 je bilo porabljenega sadja 133,7 tone, kar je 89,7 tone več kot v letu 2011. V letu 2012 so porabili 38 ton sadja oz. 95,6 tone manj kot v 2010. Iz tega upravičeno sklepam, da je bilo v letu 2010 porabljenih približno 90 ton preveč sadja. Če upoštevamo povprečno ceno sadja v letu 2010 - 0,48 evra za kg, povzeto po izvedenskem mnenju ekonomske stroke, znaša ocenjena škoda zaradi preveč naročenega sadja 43.200 evrov.« Kot smo poročali v času obravnav na sodišču v minulem letu, v zavodu v preteklosti niso imeli izdelanih in določenih normativov glede predvidene porabe količine hrane po uporabniku. Zato je tudi izdelava izvedenskih mnenj toliko zahtevnejša in kompleksnejša. A sodna izvedenka za področje živilske stroke je pri tem neomajna: »Vsak kuhar, še posebej vodja kuhinje, se v času šolanja seznani z normativi za izračun porabe hrane, kot so predstavljeni v knjigi Kuharstvo za srednje šole. Tako se od vodje kuhinje upravičeno zahteva, da normative pozna in jih uporablja.« Mojca Zemljarič Ormož • Za stanovanji propadle KZ Ormož ni bilo interesa Bo sledila neposredna prodaja? Prodaja dvosobnih stanovanj v 80 let starem objektu, nekdanji vinski kleti Ormož, iz stečajne mase Kmetijske zadruge (KZ) Ormož po izklicni ceni pri 15.200 in 19.200 evrih je bila v prvo brez izplena. Stečajna upraviteljica Kmetijske zadruge Ormož Lucija Klampfer je konec januarja objavila vabilo k dajanju po- nudb za nakup dveh stanovanj v stanovanjski hiši na naslovu Dobravska cesta 5 v Ormožu. Izhodiščna cena za stanova- nje v velikosti 57 kvadratnih metrov, ki po stanju bivalnega standarda z ogleda cenilca ni vseljivo, je bila postavljena pri Stečajna upraviteljica bo stanovanji najbrž poskusila prodati prek neposredne prodaje. 15.200 evrih oz. 269 evrov za kvadratni meter, izhodiščna cena za stanovanje v velikosti 55 kvadratnih metrov, to je po stanju z ogleda pogojno vse-ljivo, pa 19.200 evrov oz. 349 evrov za kvadratni meter. Rok za oddajo ponudb se je iztekel konec februarja, zato smo pri stečajni upraviteljici preverili, kako kaže glede prodaje omenjenih stanovanj. Kot je dejala, zanimanja za sicer nevzdrže-vani dvosobni stanovanji, ki sta potrebni temeljite prenove, ni bilo. »Na razpis ni prišla nobena ponudba, tako da stanovanj še nismo prodali. Na sodišče je že bil posredovan nov predlog prodaje, čakamo na sklep sodišča. Da postopka ne zavlačujemo, smo predlagali neposredno prodajo, saj za nakup ni večjega interesa,« je pojasnila Klampferjeva. Monika Levanič Foto: ML Foto: ČG 4 Štajerski TEDNIK V središču torek m 7. marca 2017 Podravje • Kako so se spreminjale cene varstva otrok v vrtcih in kaj vse lahko vpliva na višino mesečne oskrbnine V večini vrtcev cene varstva pred Na ceno oskrbe otrok v vrtcih vpliva več dejavnikov; poleg števila zaposlenih in višine njihovih plač je eden najpomembnejših število otrok v deli 19 ali 24 otrok. Občina odloči, kakšne normative bo sprejela, kaj bo financirala, ali bo to povišanje normativov za dva otroka ali enega, računu, saj mora (morda) pokriti iste stroške z manjšim številom otrok kot drugi vrtci. Kakšne so bile cene oskrbe otrok v vrtcih pred sedmimi leti in kakšne so danes, razkrivamo v nadaljevanju članka, v katerem predstavljamo tudi podatke o višini skupno izplačanih plač zaposlenih v posameznih vrtcih leta 2010 in 2017. Cirkulane Vrtca v Cirkulanah in Zavrču delujeta pod okriljem Osnovne šole Cirkulane-Zavrč. Njena ravnateljica Suzana Petek je opozorila, da so podatki o cenah in bruto masah plač med posameznimi vrtci skorajda neprimerljivi: »Vsak vrtec ima zaposlen raznolik kader. Glede na starost zaposlenih je lahko pri delovnih dobah razlike tudi do 200 evrov mesečno. Do raz- lik prihaja tudi pri potnih stroških zaposlenih, saj se nekateri delavci na delovno mesto vozijo zelo daleč. Delavci so različno napredovali in imajo različne nazive, ki so jih pridobili po zakonu, kar bruto plačo zviša.« Poudarila je, da do razlik prihaja tudi pri oblikovanju skupin oz. številu otrok, ki so lahko v skupini. V začetku leta 2010 je cena cirkulanskega vrtca v starostni skupini od enega do dveh let znašala 453,43 evra, od dveh do štirih let 357 evrov in od štirih do šestih let 300,76 evra. Bruto masa za plače je znašala 249.380,12 evra. Januarja 2017 je cena za prvo starostno skupino v vrtcu v Cirkulanah znašala 441,57, za drugo 361,66 in za tretjo 291,73 evra. Bruto masa za plače zaposlenih je znašala 250.854,74 evra. Zavrč Januarja leta 2010 je bila cena vrtca v Zavrču za prvo starostno skupino (od enega do treh let) 438,28 evra, za drugo (tri do šest let) pa 275,68 evra. Bruto masa za plače zaposlenih je znašala 107.317,35 evra. Januarja letos je cena zavr-škega vrtca za prvo starostno skupino znašala 536,53 evra, za drugo pa 351,45 evra. Bruto masa za plače zaposlenih v vrtcu je bila 118.906,58 evra. Videm Videmski vrtec deluje pod okriljem Osnovne šole Videm. Centralni vrtec je v Vidmu pri Ptuju, oddelki delujejo tudi na podružničnih šolah Leskovec in Sela. Cene mesečnega varstva v vrtcu so v celem zavodu enake. Ravnatelj Robert Murko je pri tem opozoril, da se je število oddelkov med letoma 2010 in 2017 spreminjalo. Januarja 2010 je cena varstva za prvo starostno obdobje znašala 450 evrov, za drugo 310 evrov, za kombinirane oddelke pa 343 evrov. Približni znesek plač za zaposlene je znašal 445.000 evrov. Natanko sedem let kasneje je cena za prvo starostno obdobje znašala 438 evrov, za drugo 299 evrov in za kombinirane oddelke 324 evrov. Ta mesec so Ptuj • Priznanje za OŠ dr. Ljudevita Pivka Dojemanje skozi oči otrok je posebno Med najboljše šolske literarne publikacije se je po izboru Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) letos uvrstilo glasilo Črički OŠ dr. Ljudevita Pivka. Zadovoljstvo mentorjev, vodstva šole in učencev je toliko večje, saj so edina šola s prilagojenim programom, ki jim je to uspelo. Na razpis za najboljša šolska literarna glasila JSKD se je s svojimi glasili prijavilo 21 osnovnih šol, dve publikaciji iz gimnazije in tehniške srednje šole. Ker ne gre za nagrajevanje klasičnih novinarskih prispevkov, ampak za inovativno predstavljanje dogajanja na šoli, so priložnost, da se izkažejo, videli tudi na OŠ dr. Lju-devita Pivka. Združili so literarno in likovno ustvarjalnost ter s pomočjo mentoric Alenke Kosem in Staše Potočnik pripravili izjemno razgibano, simpatično in pisano glasilo. Vse to je v glasilu prepoznala tudi komisija JSKD, ki je od- ločila, da nagrado za posebno literarno delo z učenci z indi-vidualiziranim programom podeli ravno glasilu Črički OŠ dr. Ljudevita Pivka. V utemeljitvi so zapisali: „V glasilu, ki je doslej izšlo že šti-riinštiridesetič, prevladujejo stvarni spisi o življenju in o premagovanju težav. Otroci, ki so vključeni v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom ter v prilagojen program vzgoje in izobraževanja, neposredno in iskreno pišejo o svojem dojemanju sveta, najstniki pa tudi o pasteh mladostništva. Fantastično je v ozadju njiho- ve ustvarjalnosti, v ospredju pa realni vsakdan. Besedila dopolnjujejo izvirne risbe in fotografije, mnogo besedil je predstavljenih v ličnih rokopisih, devetošolci pa se od šole poslavljajo z ex librisi." Da gre za izjemno priznanje, toliko bolj, ker so pri ustvarjanju tako ali drugače sodelovali vsi učenci šole, zadovoljno pravi ravnateljica Lidija Ha-meršak Marin. Zelo jo veseli, da so se tudi na ta način uspeli dokazati, kar, kot pravi, kaže tudi na dobro in strokovno delo zaposlenih na šoli. Letos so se na omenjen natečaj prijavili prvič. „Prispevki so napisa- Mentorici Alenka Kosem in Staša Potočnik z ravnateljico OŠ dr. Ljudevita Pivka Lidijo Hameršak Marin in učenci šole ni dobro, likovna dela so lepa, naše mentorice pa so očitno opravile odlično delo in izbrale najboljša, tako literarna kot likovna dela. To je za našo šolo velik uspeh," pravi Hameršak Marinova. Ob tem poudarja, da so tokratni, nagrajeni Črički posebni, in sicer zato, ker so jih zadnjič ustvarjali v starih prostorih šole. „Izvirnost otroških izdelkov ne pozna meja, zato je vsebina tako kakovostna, enkratna in neponovljiva. Otroci vnesejo v izdelke, tako pisne kot likovne, otroško ustvarjalnost ter lastno dojemanje sveta skozi otroške oči. V glasilu Črički je zajeto dogajanje skozi celo lansko šolsko leto, predstavljajo malo kroniko, zato jo vsako leto skrbno hranimo," pravi ravnateljica šole. Seveda pa bo glasilo, ki bo nastalo v tem šolskem letu, prav tako imelo poseben pečat, saj bodo v njem predstavljali drugačno vsebino, slike in doživetja, ki so jim priča v novih, prijaznejših prostorih šole. Nagrajene šole bodo priznanja prejele v okviru Roše-vih dnevov 22. marca v Celju. Takrat bo odprta tudi deseta razstava vseh prispelih šolskih literarnih glasil in publikacij, ki bo v celjski knjižnici na ogled mesec dni. Na ta dan za urednike in mentorje nagrajenih glasil pripravljajo tudi delavnici, ki ju bosta vodila Miha Mohor in David Bedrač. Dženana Kmetec vrtec podražili, po besedah ravnatelja za približno 4%. Lani je znesek plač za zaposlene znašal okoli 617.000 evrov. Ptuj Veljavne cene v Vrtcu Ptuj januarja 2010 (veljale so vse od maja 2008) so bile za jaslični oddelek (1-3 leta) 467,80 evra, kombinirani oddelek (2-4) 390 evrov, 3-4 leta 375 evrov in 4-6 let 354 evrov. Bruto masa plač v letu 2010 je znašala skupno 3.486.615 evrov, k temu je treba prišteti regres 144.859 evrov, 15.641 evrov za izplačilo plačnih nesorazmerij in 120.567 evrov za javna dela. Povprečno število zaposlenih v ptujskem Vrtcu v letu 2010 je bilo 167. Od 1. januarja letos pa so cene v ptujskem Vrtcu: za prvi starostni oddelek (1 do 3 leta) 490 evrov, za kombinirani oddelek 2-4 leta je 394 evrov, 3-4 leta je 386 evrov in za 4-6 let 357 evrov. Bruto masa plač v letu 2016 je znašala 2.994.940 evrov, k temu je treba dodati še stroške regresa 152.405 evrov. Povprečno število zaposlenih delavcev je 177. Hajdina Cen mesečnega varstva posameznih starostnih skupin za januar 2010 nimajo, ker je pričel hajdinski vrtec obratovati 1. 9. 2010 s petimi skupinami. Cene za september 2010 so bile: prva starostna skupina 426 evrov, druga starostna skupina pa 348 evrov. Cene mesečnega varstva posameznih starostnih skupin za januar 2017 (vrtec deluje s sedmimi skupinami) so bile: prva starostna skupina 392 evrov, druga starostna in kombinirana skupina 317 evrov. Za leto 2017 trenutno ne predvidevajo podražitev. Masa izplačanih bruto plač (in regresov) za zaposlene v vrtcu v letu 2010 (za 4 mesece - od 1. 9. 2010 do 31. 12. 2010) je znašala 70.190 evrov. Masa izplačanih bruto plač (in regresov) za zaposlene v vrtcu v letu 2016 pa je bila 332.886 evrov. Kidričevo V vrtcu Kidričevo je bila leta 2010 cena mesečnega varstva za prvo starostno skupino 430,55 evra in za drugo 340,41 evra. V sedmih letih se je cena programa za najmlajše zvišala na 466,04 evra, za drugo starostno obdobje pa se je celo malenkost znižala in je bila januarja letos 340,37 evra. Na vprašanje, ali letos predvidevajo podražitev programa, je Alenka Kutnjak, ravnateljica OŠ Kidričevo, odgovorila: »To je odvisno od števila izpisanih in vpisanih otrok v letu 2017.« Glede stroškov plač v letu 2010 pa je Kutnjakova povedala, da so bili ti leta 2010, ko je v okviru vrtca delovalo 15 oddelkov, 896.205 evrov, leta 2016 pa so celotni stroški pri 10 oddelkih znašali 606.528 evrov. V občini Kidričevo deluje tudi vrtec Cirkovce, ki v okviru tamkajšnje osnovne šole deluje od leta 2012, prej je bil cirkov-ški vrtec del kidričevskega. Kot izhaja iz podatkov o cenah programov vrtca Kidričevo, so bile te januarja letos nižje kot pred sedmimi leti. Letos januarja je bila cena programa za prvo starostno obdobje 420,47 evra, za kombinirani oddelek 337,22 evra in za drugo starostno obdobje 301,81 evra, a so se s februarjem že povišale. »V našem vrtcu smo ceno dvignili s 1. 2. 2017 predvsem zaradi sproščenih napredovanj, regresa in dviga plačne lestvice v septembru 2016 ter višjih stroškov prehrane, ker so bili v prejšnji ceni vrtca podcenjeni. V povprečju bomo ceno dvignili za 10 %,« je pojasnila Ivanka Korez. Slovenska Bistrica Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica ima enote v občinah Poljčane, Makole in Slovenska Bistrica ter povezuje in združuje približno 1300 otrok v 77 oddelkih. Pred sedmimi leti, ko je v okviru vrtca delovalo 58 oddelkov in je bilo v vrtčevsko varstvo vključenih 1028 otrok, so bile cene programov za prvo starostno obdobje 419,85 evra, za kombinirani oddelek 334,89 evra ter za drugo starostno obdobje 312,17 evra. Januarja letos so bile cene kljub podražitvam v preteklem letu še vedno Foto: CG torek • 7. marca 2017 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 sedmimi leti celo višje kot letos skupinah. Stroški dela in obratovanja vrtca se namreč delijo na število vpisanih otrok. »Zelo pomembno je, ali si isti znesek cene programa je pojasnila ravnateljica vrtca Cirkulane-Zavrč Suzana Petek in še dodala, da vrtcu z visoko ceno programa zelo verjetno ne ostaja denar na nižje: za prvo starostno obdobje 410,80 evra, za kombinirani oddelek 321,36 evra in za drugo starostno obdobje 299,52 evra. Na vprašanje, ali bodo svetniki letos na mize ponovno prejeli pobudo za zvišanje cen programov vrtca, je direktorica vrtca Ivana Leskovar odgovorila: »Pripravljena bo prevedba cene programa predvsem zaradi višjih stroškov dela (napredovanja) in nove, višje višine regresa.« Sicer pa se je v sedmih letih pomembno povečala masa plač za zaposlene zaradi večjega števila oddelkov. »Masa plač za 203 zaposlene, kjer imamo v mislih vse zaposlene za določen in nedoločen čas, porodnice in delavce v okviru javnih del, je leta 2010 znašala 2.989.197,69 evra, od tega regres 136.612,63 evra. Lani je masa plač za 251 zaposlenih obsegala 3.645.448,98 evra.« Majšperk Cena mesečnega varstva je bila tudi v Vrtcu Majšperk leta 2010 višja, kot je trenutno. Tako je bila za prvo starostno obdobje 417,12 evra in za drugo 326,03 evra. Januarja letos je bil cena programa za prvo starostno obdobje 402,65 evra in za drugo 312,61 evra. A te cene so že postale preteklost, kajti s 1. februarjem sta se programa podražila: strošek občine in staršev za otroke, ki spadajo v prvo starostno skupino, znaša 414,28 evra, za otroke, ki obiskujejo drugo starostno skupino, pa 325,55 evra. »Predvidevamo, da bo podražitev zopet v februarju leta 2018, ker bodo narasli stroški odpravnin za delavke, ki bodo šle v pokoj, to je približno pet evrov na otroka Foto: Črtomir Goznik mesečno (enoodstotno zvišanje cene),« so še dodali. Bruto masa plač za zaposlene v Vrtcu Majšperk je leta 2010 znašala 305.610,88 evra, lani pa 426.040,08 evra. Ormož Januarja 2010 je polna cena mesečnega varstva v Vrtcu Ormož znašala za prvo starostno obdobje (1-3 leta) 495,43 evra, za drugo starostno obdobje (3-6 let) 390,13 evra in za kombinirano skupino 374,69 evra. Zdajšnje cene so v primerjavi z letom 2010 nižje za okoli 5 %. Januarja 2017 so bile namreč za mlajše otroke (1-3 leta) 469,39 evra, za starejše (3-6 leta) 337,25 evra ter za kombinirani oddelek 374,69 evra. »Ko so se nižale plače, se je nižal tudi cenik, in kljub trenutno višjim plačam zaradi sproščenih napredovanj in regresu še vseeno nismo na cenah iz leta 2010. V letu 2017 tudi ne načrtujemo povišanja cen,« je sporočila ravnateljica Vrtca Ormož Simona Meško. Masa bruto izplačanih plač (in regresov) je v letu 2010 znašala 1.559.499 evrov, v letu 2016 pa 1.119.787 evrov. Pri tem Meškova opozarja, da so podatki mase bruto plač težko primerljivi zaradi različnega števila zaposlenih. V letu 2010 so namreč imeli šest enot in 84 zaposlenih, v letu 2016 pa tri enote in 66 zaposlenih. Destrnik in Trnovska vas V primerjavi z letom 2010 so se cene mesečnega varstva v vseh oddelkih vrtca pri OŠ Destrnik in v oddelku prvega starostnega obdobja vrtca pri PŠ Trnovska vas zvišale. Tako je januarja 2010 polna cena programa v destrniškem vrtcu za prvo starostno obdobje znašala 359,41 evra, za drugo starostno obdobje pa 307,30 evra, sedem let kasneje pa za mlajše otroke 414,21 evra in za starejše 320,31 evra. Podobno je v trnovskem vrtcu: leta 2010 je polna cena programa za prvo in drugo starostno obdobje znašala 360,15 evra, januarja 2017 pa 421,70 evra za prvo starostno skupino, 320,47 evra za drugo in 370,91 evra. Cene vrtca se bodo letos še zvišale: »Predvidevamo od 2-do 5-odstotno povišanje cen, ki je posledica povečanja sredstev za osebni dohodek (napredovanje v razrede in nazive).« Masa bruto izplačanih plač (in regresov) za zaposlene v vrtcih je v letu 2010 za šest oddelkov vrtca pri OŠ Destr-nik in PŠ Trnovska vas znašala 295.638 evrov; v letu 2016 pa za sedem oddelkov obeh vrtcev 348.724 evrov. Gorišnica V vrtcu Gorišnica, ki sodi pod okrilje tamkajšnje osnovne šole, znaša cena varstva za prvo starostno skupino (1-3 let) 436 evrov, za drugo (3-6 let) pa 325 evrov. Januarja 2010 je cena oskrbe za otroke v mlajši starostni skupini znašala 360 in za otroke v starejši skupini 288 evrov. Ravnatelj OŠ Gorišnica Milan Šilak je pojasnil, da v letu 2017 spremembe cen praviloma ne načrtujejo. Bruto masa izplačanih plač in regresa za zaposlene v vrtcu je leta 2010 znašala 183.826 evrov, lani pa 406.062 evrov. Pojasniti je treba, da so do septembra 2010 imeli v Gorišnici vrtčevsko varstvo organizirano v štirih oddelkih, po gradnji novega vrtca pa so oblikovali devet oddelkov, kar pomeni, da imajo zaposlenega tudi več kadra. Markovci V vrtcu Markovci je cena varstva otrok za prvo starostno obdobje 431 in za drugo 308 evrov. V primerjavi s cenami iz leta 2010 se je cena za najmlajše znižala, takrat je bila 466 evrov. Cena varstva v starejši skupini pa je leta 2010 znašala 296 evrov. Ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafela pravi, da za letos povišanja cen ne načrtujejo. Masa bruto izplačanih plač in regresa za zaposlene v vrtcu Markovci je leta 2010 znašala 251.654 evrov, lani 423.133 evrov. Masa plač se je med drugim povečala zaradi širitve vrtca in dodatnih oddelkov ter večanja števila zaposlenih. Eva Milošič, Mojca Vtič, Monika Levanič, Mojca Ze- mljarič, Dženana Kmetec Primerjava cen oskrbe otrok v vrtcih po posameznih oddelkih med letoma 2010 in 2017 Vrtec Cena varstva -januar 2010 Cena varstva -januar 2017 Vrtec Ormož oddelek prvega starostnega obdobja 495 469 oddelek drugega starostnega obdobja 351 337 kombinirani oddelek 390 375 Vrtec Destrnik oddelek prvega starostnega obdobja 359 414 oddelek drugega starostnega obdobja 307 320 kombinirani oddelek 344 / Vrtec Trnovska vas oddelek prvega starostnega obdobja 360 422 oddelek drugega starostnega obdobja 360 320 kombinirani oddelek / 371 Vrtec Kidričevo oddelek prvega starostnega obdobja 431 466 oddelek drugega starostnega obdobja 340 340 Vrtec Slovenska Bistrica oddelek prvega starostnega obdobja 420 411 oddelek drugega starostnega obdobja 312 300 kombinirani oddelek 335 321 Vrtec Majšperk oddelek prvega starostnega obdobja 417 414 oddelek drugega starostnega obdobja 326 326 Vrtec Ptuj jasli 468 490 oddelek prvega starostnega obdobja 375 386 oddelek drugega starostnega obdobja 354 357 kombinirani oddelek 390 394 Vrtec Hajdina oddelek prvega starostnega obdobja 426 392 oddelek drugega starostnega obdobja 348 317 Vrtec Cirkulane odd. prvega starostnega obdobja/jasli 453 442 oddelek drugega starostnega obdobja 357 362 oddelek tretjega starostnega obdobja 301 292 Vrtec Zavrč oddelek prvega starostnega obdobja 438 537 oddelek drugega starostnega obdobja 276 351 Vrtec Videm oddelek prvega starostnega obdobja 450 438 oddelek drugega starostnega obdobja 310 299 kombinirani oddelek 343 324 Vrtec Gorišnica oddelek prvega starostnega obdobja 360 436 oddelek drugega starostnega obdobja 288 325 Vrtec Markovci oddelek prvega starostnega obdobja 466 431 oddelek drugega starostnega obdobja 296 308 Vir: občine Spodnjega Podravja Foto: Črtomir Goznik * Vse v tabeli navedene cene so v evrih in pomenijo polno ceno oskrbe otroka v posameznih starostnih oddelkih (in ne ceno, ki jo plačujejo starši za varstvo otroka). 6 Štajerski TEDNIK V središču torek m 7. marca 2017 Markovci • Kako se zaščititi pred poplavami Država zanemarja zaščito pred poplavami: Kljub temu da je po katastrofalnih poplavah reke Drave minilo skoraj pet let, se ni naredilo skoraj nič, razočarano ugotavljajo občani V sklopu slovensko-hrvaške-ga projekta Frisco 1 veliko pozornosti posvečajo ozaveščanju javnosti o poplavni ogroženosti in samozaščitnih ukrepih. Eden od takšnih dogodkov je pretekli teden potekal v Markovcih. Njegov cilj je zmanjšati poplavno ogroženost na porečjih Dragonje, Kolpe, Bregane, Sotle, Drave in Mure z negradbenimi ukrepi. Na dogodkih z naslovom Kako se lahko tudi sami zaščitimo pred poplavami, so predavali javnosti o različnih nevarnostih in svetovali, kako je mogoče poplave preprečiti ali vsaj zmanjšati njihovo škodo. O projektu je spregovoril pred- stavnik Ministrstva za okolje in prostor RS Bojan Jakopič, Mojca Sušnik iz Agencije RS za okolje (Arso) je predstavila hidrološke napovedi in opozorila, Mojca Zupan iz Uprave RS za zaščito in reševanje konkretne samozaščitne ukrepe, vodarski strokovnjak podjetja Hidrotenik Jože Papež pa je spregovoril o poplavah, urejanju voda in odpravljanju škode. Struga polna gramoza, brežine zarasle z drevesi Podžupan občine Markovci Zvonko Črešnik je po slišanem Milijoni evrov za modele, projekte, študije ... Poleg ozaveščevalnih dogodkov bodo rezultati projekta, vrednega 4 milijone evrov, predvsem skupna orodja, skupni modeli, skupne karte in skupni projekti Slovenije in Hrvaške na šestih čezmejnih porečjih, konkretneje: izboljšane baze podatkov za obvladovanje poplavne ogroženosti, čezmejno usklajene študije celovitega obvladovanja poplavne ogroženosti, izboljšani hidrološko-hidravlični modeli, izboljšan model napovedovanja poplav, nadgradnja sistema opozarjanja in alarmiranja itd. Kot je še pojasnil Jakopič, pa je pomemben del aktivnosti projekta Frisca 1 priprava novih in dopolnitev obstoječih strokovnih podlag in dokumentacije za izvedbo čezmejnih usklajenih gradbenih ukrepov na skupnih porečjih, ki bodo v višini osmih milijonov evrov izvedeni v projektu Frisco 2. Za vzdrževanje namesto 25 le 3,2 mio evrov Da bi bilo treba očistiti struge in urediti brežine različnih vodotokov po vsej Sloveniji, s čimer bi preprečili izlivanje voda iz strug, se je med drugimi strinjal tudi vodarski strokovnjak Jože Papež, ki je izpostavil: »Kot država se obnašamo premalo odgovorno. Leta 2014, ko smo imeli štiri, pet poplav in je bil zaradi tega ad hoc sprejet akcijski načrt, je bilo med dolgoročnimi ukrepi zajeto povečanje sredstev za redno vzdrževanje vodotokov s sedem milijonov evrov letno na 25 milijonov evrov letno. Dejansko pa je bilo naslednje leto v proračunu za vzdrževanje vodotokov namenjenih 1,5 mio evrov, letos 3,2 mio evrov ... Vse institucije opozarjamo na to problematiko. Ko pa pride do proračuna in parlamenta, ne vem, kako se to zgodi. Žal ne morem dati bolj jasnega odgovora. Da se poplavna ogroženost povečuje zaradi nevzdrževanja, je nevzdržno.« Temu je pritrdil tudi predstavnik okoljskega ministrstva Bojan Jakopič, ki je ob tem še pripomnil: »Moja ocena je, da ne znamo najti srednje poti, da bi bili oboji zadovoljni - na-ravovarstveniki in domačini. Stojimo vsak na svojih ekstremih in upam, da se bodo našle skupne rešitve tudi s tovrstnimi projekti.« Da se država obnaša neodgovorno in namenja premalo sredstev za redno vzdrževanje vodotokov, sta poudarila vodarski strokovnjak Jože Papež in predstavnik okoljskega ministrstva Bojan Jakopič. Tokratno srečanje ni ponudilo pravih plavah leta 2012 pričakovali, sta med zaščite Ivan Golob. povedal, da tokratno srečanje ni ponudilo odgovorov in možnih rešitev, ki so jih prizadeti občani po obsežnih poplavah leta 2012 pričakovali. Temu so pritrdili zbrani domačini, ki se po skoraj petih letih še precej živo spominjajo katastrofalnih poplav reke Drave, ki so pustošile po tem delu. Ogorčeno so se spraševali, kako je mogoče, da se vse do danes ni premaknilo skoraj nič. Prepričani so, da prihaja do razlivanj že ob manjših pretokih zaradi zaraščenih strug in bre-žin vodotokov, pa tudi zaradi na- Foto: ML Slovenija, Podravje • Leto 2016 uspešno za slovenski turizem Rekordnih 11 milijonov nočitev Leto 2016 je bilo za slovenski turizem zelo uspešno. Po začasnih podatkih Statističnega urada, kjer so evidentirani podatki od januarja do novembra 2016, so v panogi v primerjavi s predhodnim letom beležili devet odstotkov več prihodov turistov in osem odstotkov več nočitev. Skupaj je bilo ustvarjenih blizu 11 milijonov nočitev. »Odlični podatki turističnega leta 2016 dokazujejo, da je turizem vse pomembnejša gospodarska panoga Slovenije, ki izkazuje še velik potencial za nadaljnjo rast. Turizem v Sloveniji prispeva okrog 13 odstotkov BDP. Pozitivnih rezultatov smo zelo veseli. Pomenijo, da so prizadevanja slovenskega gospodarstva, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Slovenske turistične organizacije (STO) obrodila sadove. Verjamemo, da je uspeh tudi rezultat promocijskih akcij, ki smo jih financirali v sodelovanju z STO,« pravi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Slovenski turizem beleži tudi rast števila tujih gostov. Med tujimi gosti je največ državljanov Italije (16 %), sledijo Avstrijci (slabih 12 %) in Nemci (dobrih 11 %). Na četrtem mestu med tujimi gosti so državljani Hrvaške, na petem Nizozemske ter nadalje Velike Britanije, Srbije, Madžarske, Izraela in Češke. »Tudi letos bomo nadaljevali z nadgrajenimi in intenzivirani-mi promocijskimi aktivnostmi. Ob odličnih uspehih, ki jih beleži slovenski turizem, so pred nami številni izzivi. Med dru- gim razvoj novih produktov z visoko dodano vrednostjo, s katerimi bomo lahko navdušili turiste višjega dohodkovnega razreda, še intenzivnejše sodelovanje vseh deležnikov v turizmu skozi novo organiziranost ter izboljšanje digitalnega marketinga na vseh nivojih. V letu 2017 bomo izvajali šte- Terme Ptuj z manj nočitvami V Termah Ptuj so lani v primerjavi z letom 2015 beležili manj nočitev. Kljub temu poslovno leto ocenjujejo kot uspešno: »Poslovanje v letu 2016 ocenjujemo kot zelo zadovoljivo. Uspeli smo povišati iztrženo ceno in s tem tudi prihodke. Povprečna doba bivanja gostov v Termah Ptuj je 2,5 dni. 54 odstotkov gostov je domačih in 46 odstotkov tujih. Tuji gostje prihajajo v največji meri iz Avstrije, Italije, Nemčije, Nizozemske, Češke in Hrvaške,« so sporočili iz Term Ptuj, kjer je zaposlenih 108 sodelavcev. vilne razvojne in promocijske aktivnosti z namenom pozici-oniranja naše dežele kot odlične butične zelene, aktivne in zdrave destinacije za petzvez-dična doživetja. Slovenija se bo letos strokovni in široki ciljni javnosti predstavila na več kot 45 sejmih in borzah ter izvedla več kot sto predstavitev tujim organizatorjem turističnih potovanj,« pravi direktorica STO Maja Pak. Paradne destinacije: Ljubljana, Bled, Piran in Portorož Slovenijo je lani obiskalo 4,17 milijona turistov, kar je 9,4 odstotka več kot leto prej. Število njihovih nočitev je bilo blizu 11 milijonov oziroma 7,6 odstotka več kot leto pred tem. Največ prihodov turistov je lani beležila mestna občina Ljubljana (674.000). Sledita občini Piran (447.000) in Bled (331.000). V navedenih občinah je bilo ustvarjenih tudi največ nočitev: v občini Piran 1,4 milijona, v Ljubljani 1,2 milijona in na Bledu 711.000. Med prvimi desetimi občinami glede na število prihodov turistov in ustvarjenih nočitev so Brežice, Kranjska Gora, Moravske Toplice, Bohinj, Izola, Podčetrtek in Maribor. Mestna občina Ptuj je med vsemi slovenskimi občinami po številu prihodov turistov na 17., po številu nočitev pa na 19. mestu. Kot je razvidno iz statističnih podatkov, Ptuj zaostaja za primerljivimi destinacijami, kjer se podobno kot Terme Ptuj ukvarjajo s kopališkim ter zdra-viliško-termalnim turizmom. V kategoriji števila prihodov pred Ptujem tako najdemo občine Brežice (Terme Čatež in Terme Paradiso), Moravske Toplice (Terme 3000), Podčetrtek (Terme Olimia), Laško (Thermana) in Zreče, v kategoriji števila nočitev pa še občini Rogaška Slatina in Radenci. Slednji sta sicer v kategoriji števila prihodov za Ptujem. Po številu nočitev in številu prihodov je za Ptujem tudi primorska mestna občina Koper, med zdraviliško-termal-nimi turističnimi središči pa še občine Lendava, Veržej (Terme Banovci), Dobrna in Dolenjske Toplice. \m i VI;- Na področju dejavnosti turizma je v roma okrog pet odstotkov delovno v gostinstvu. torek • 7. marca 2017 Podravje Štajerski TEDNIK 7 struge vodotokov nevzdrževane Markovcev. Struge in brežine različnih vodotokov so nevzdrževane. Kdaj bo država končno ukrepala? odgovorov in možnih rešitev, ki so jih .prizadeti občani po obsežnih po-drugim izpostavila podžupan Zvonko Črešnik in vodja občinske civilne nosov proda. »Ko je pretok 1000 kubičnih metrov na sekundo, je gladina vode v stari strugi Drave enaka nivoju njiv. Struga je polna materiala, gramoza in dreves, ki rastejo. Poudarek je treba dati na čiščenju struge, ker potem se voda ne bo razlivala po teh poljih. Ljudje smo menda več vredni kot ena ptica,« je bil jasen vodja občinske civilne zaščite Ivan Golob. Vladimir Krajcer iz Dravskih elektrarn Maribor pa je izpostavil problematiko zaraščeno-sti predvsem v spodnjem delu reke Drave: »Imamo obvezo, da sodelujemo pri zagotavljanju pretočnosti struge Drave na odseku od Maribora do državne meje. Napaka je, da samo do državne meje, kajti ta se konča v Zavrču sredi Drave na odseku med Borlom in Ormožem. V nadaljevanju struge, od meje do Ormoža, ni bilo v 40 letih posekano niti eno drevo, vse se je zaraslo! Tukaj pa je še drug problem, Natura 2000. Ko smo hoteli spodnji del rokava očistiti, ki je pod upravo Hrvatskih voda, naravovarstveniki niso Polovica slovenskih občin brez turistov? Podatki STO, povzeti po Statističnem uradu, kažejo, da okrog sto slovenskih občin prihoda in nočitev turistov ne evidentira, med njimi tudi večina podra-vskih, pa čeprav v nekaterih izmed njih razpolagajo z nočitve-nimi kapacitetami. Metodologija zbiranja podatkov o prihodih in nočitvah turistov za potrebe vodenja statistike je bolj kot ne očitno samo približna. Med podravskimi občinami, ki podatke o prihodu in nočitvah turistov evidentirajo, so Slovenska Bistrica, Hoče -Slivnica (Pohorje), Hajdina, Ormož, Videm in Benedikt. Za vse preostale občine v regiji, med njimi je tudi Lenart (mesto), STO za leto 2016 izkazuje podatke o nič prihodih in nič nočitvah. Mojca Zemljarič Število prihodov turistov jan-nov 2016 Foto: Črtomir Goznik Sloveniji zaposlenih 45.000 ljudi ozi-aktivnega prebivalstva, od tega 30.000 Občina Prihodi 1. Ljubljana 674.420 2. Piran 446.7SS S. Bled SS0.941 4. Kranjska Gora 1S5.269 5. Brežice 170.026 6. Maribor 146.424 7. Bohinj 145.20S S. Moravske Toplice 1SS.690 9. Podčetrtek 91.125 10. Izola 90.1SS 17. Ptuj 54.567 19. Koper 52.4S9 20. Postojna 47.159 22. Radenci 40.5SS 23. Rogaška Slatina S9.0S4 27. Novo mesto 29.S95 S3. Celje 2S.56S pustili podreti niti enega samega drevesa.« »Bodo ptičarji krili škodo?« Oglasili so se tudi prizadeti domačini, ki menijo, da strokovnjaki in predstavniki ministrstev njihovih izkušenj in opozoril ne jemljejo resno. Tako so sami podali konkretne predloge, s katerimi bi zagotovili manjšo poplavno ogroženost. Poleg že omenjenega čiščenja strug in urejanja nabrežin vodotokov rešitev vidijo tudi v izvozu gramoza iz struge reke Drave. »Vedno se kot problem navaja denar. Če bi država očistila strugo in gramoz prodala, bi lahko bila dela na tak način pokrita,« je prepričan Daniel Vrtačnik, ki se je še obregnil ob delo ptičarjev. »Kaj lahko naredite, če pti-čarji ne pustijo čistiti? Potem pa naj krijejo nastalo škodo. Konec koncev, vsi smo dobili gradbena dovoljenja, državi vsak dan plačuješ davke. Zakaj potem mi kot lastniki zemljišč, kmetje, nosimo škodo,« je nadaljeval Anton Kekec, eden izmed tistih, ki so ga poplave leta 2012 najbolj oškodovale. Ob tem se je še spraševal, kdo ima kontrolo nad denarjem, namenjenim za vzdrževanje. Sam je namreč prepričan, da bi lahko gasilsko društvo in lokalna skupnost sama z določenimi sredstvi očistila vodotoke. »Vi ste naša bilka, ki se je bomo držali, da bomo prišli do tega, da se ta katastrofa iz leta 2012 ne bi spet ponovila. V tej diskusiji vidimo, da se po tej izkušnji, ki nas je prizadela, ni naredilo nič glede čiščenja. Še vedno obstajajo tista ozka grla, ki nam potencialno povzročajo strah ...,« je prisotne predstavnike strokovnih služb in ministrstev pozval podžupan Črešnik. S to izjavo pa je potegnil za jezik Matejo Klaneček iz Direkcije RS za vode, ki je trditve, da se na tem območju ni naredilo nič, zanikala. Kot je dejala, so v strugi reke Drave počistili sipino pri Borlu. V nadaljevanju je še podala odgovor, zakaj ni dovoljen izkop proda: »Zaradi izgradnje hidroelektrarne je preprečen transport proda. Nara-vovarstveniki vzdržujejo prod na odseku struge reke Drave, da ne bi prišlo do deficita. Mi smo hoteli dokazovati, da pa bi mogoče določeno količino proda vendarle očistili iz struge. Naredili smo posnetke pred visokimi vodami in po njih nekaj let nazaj in je bilo približno toliko odlaganja kot erozije.« Ob koncu so se domačini s predstavniki strokovnih služb dogovorili za novo srečanje, kjer bo beseda tekla o navedeni problematiki. Monika Levanič jiVl mtí¿ mmm »Če bi država očistila strugo in gramoz prodala, bi lahko bila dela na tak Vrtačnik. FOTO: MZ način pokrita,« je prepričan Daniel Promocijsko sporočilo Priljubljeni celjski spomladanski sejmi tradicijo v Sloveniji letos od 10. do 12. z najdaljšo marca Ljubitelji urejenega vrta in doma, vrtičkarji in sadjarji -ljubiteljski in profesionalni -, pa tudi vsi, ki se pripravljajo na svoj popolni poročni dan, ali se zavedajo pomena lastne skrbi za svoje zdravje, bodo od 10. do 12. marca 2017 obiskali celjsko sejmišče. Na sejmih Flora, Poroka, Altermed ter največjem srečanju čebelarjev v Evropi ApiSlovenija se bo letos predstavilo več kot 420 razstavljavcev iz Slovenije in tujine. Na sejmu Flora bo mogoče nakupiti najboljša semena, sadike in zelišča, sadno in okrasno drevje, izbirati bo možno med trajnicami in enoletnicami, eko sadikami zelenjave in eko dišavnicami. V ponudbi bodo slovenske avtohtone sorte, po katerih je vse večje povpraševanje, saj domače sorte v našem podnebju najbolje uspevajo. Priložnost za spoznavanje in izmenjavo domačih semen bo znova tudi v okviru Štafete semen, ki jo na sejmišču prvi dan že tradicionalno pripravlja Ekoci - Eko civilna iniciativa Slovenija. Sejem Altermed znova prinaša več kot 100 predavanj in predstavitev najboljših moj- strov zdravega življenja. V sodelovanju s projektom Skupaj za zdravje človeka in narave bodo letos v Celju posebno pozornost posvetili vitalnosti v tretjem življenjskem obdobju. Sejem Poroka bo ponudil naj-celovitejšo ponudbo vsega za popolno poroko, čebelarji pa se bodo na ApiSlovenija pogovarjali, kako do zdravih in močnih čebeljih družin. Sejme bo mogoče vse tri dni obiskati med 9. in 18. uro, v Celjskem sejmu pa vabijo obiskovalce, da si dnevni program dogajanja pred obiskom ogledajo na www.ce-sejem.si. Z nakupom dnevne vstopnice imajo obiskovalci prost vstop na vse prireditve, ki ta dan potekajo na sejmišču. V Celju omogočajo tudi nakup cenejših dvo- in tridnevnih vstopnic za tiste obiskovalce, ki se bodo želeli udeležiti aktualnih predavanj in predstavitev več sejemskih dni. Pom ladnè/novice^cRvf. dom, srečo in žare CELJSKI SEJEM, 10.-12. MAREC 2017 mmsfa www.ce-sejem.si f 22. FLORA 16. POROKA 13. ALTERMED 40. ApiSlovenija ' ñ^u^ i-m-rlhaw-. ut o. \ u Čebelarska dneva (11. & 12.3.) FOTO: ML 8 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo torek • 7. marca 2017 Podravje • Posvet o upravljanju z divjadjo in zvermi Želijo veliki lastniki gozdov le izkoristiti za prevzem lovstva? »Divjadi in zveri je preveč,« je prepričan predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. A če se kmetje zavzemajo za povečan odstrel, ditev živali, kjer so mnenja, da zmanjšanje števila divjadi ni ustrezna rešitev. Ovrednotena škoda od divjadi v Sloveniji 900.000,00 SOD .000,00 J Ovrednotena Skoda # / # Kmetje bodo potegnili kratko Na posvetu o upravljanju z divjadjo in zvermi je bil tudi Martin Vrečko iz Društva za osvoboditev živali. Vrečko je kritično poudaril, da je bilo na posvetu predstavljenih le malo konkretnih podatkov, da so bili sklepi oblikovani vnaprej in da je bil posvet bolj kot reševanju problema škod, ki jih povzroča divjad, namenjen spremembi lovske zakonodaje. Ob tem je prepričan, da povečan odstrel ne bo rešil vprašanja škod. »Primeri iz tujine zelo nazorno kažejo, da pot, ki jo želijo nekateri ubrati, ni prava. Namreč v Nemčiji so pred 30 leti sklenili, da je divjadi preveč in da bodo povečali odstrel. Kaj so nato ugotovili? Da je prašičev še več in da povzročajo še več škode. Razlog za to je, da se zaradi občutka ogroženosti divji prašiči še bolj plodijo, imajo še več potomcev, ob tem se z odstrelom odraslih prašičev socialna struktura podre in s tem v tropu ni reda. To je enako kot pri ljudeh. Razumem, da je bila prva asociacija kmetov, preveč je divjadi, dajmo jih pobiti, vendar bodo kmetje potegnili kratko. To ni le stališče društva, to je bilo zapisano v eni izmed tujih lovskih revij. Če bi organizatorji pripeljali kakšnega lovca iz Nemčije, bi to izvedeli iz prve roke. A cilj posveta ni bil ugotoviti, kako zmanjšati škodo, temveč predvsem predstaviti želje večjih lastnikov gozdov, ki bi želeli prevzeti lovstvo. Nihče se ni ukvarjal z dobrimi praksami,« je povedal Vrečko. Poudaril je tudi, da so škode po divjadi minimalne v primerjavi z vsemi sredstvi, ki jih od kmetijskega ministrstva prejmejo kmetje. Ob tem pa je opozoril: »Večina te škode nastane na koruzi, na edini poljščini, ki je več pridelamo, kot pojemo, in ki jo mečemo v bioplinarne in jo dajemo živalim za hrano, ob tem pa jo še subvencioniramo. Škode od divjadi ne bomo nikoli odpravili, vedno so bile in vedno bodo. Zmanjšale bi se lahko, če bi kmetje ubrali drugačen kolobar, da v bližini gozda ne bi sejali kultur, ki so najbolj priljubljene pri divjadi, in da se učimo na tujih napakah.« Vrečko je dodal, da je sicer sistem potreben spremembe, saj se sedaj denar od koncesij, ki jih plačujejo lovske družine, izgubi v proračunih: »Razumem, da so kmetje jezni, vendar se na podlagi jeze ni pametno odločati. Kmetje se bodo morali sami povezati, da bo debata šla v pravo smer, ne zgolj v spremembo zakonodaje. A če bodo kmetje poslušali te, ki si želijo lovstva v svojih rokah, bodo pridobili le tisti večji lastniki, ki so pri koritu.« Podatki o škodah od divjadi za 2016 po lovsko-upravljavskih območjih za celo Slovenijo so trenutno še v obdelavi. V grafu je predstavljen trend škod od divjadi v zadnjih desetih letih. Ob tem na Zavodu za gozdove poudarjajo, da je proces načrtovanja v lovstvu naravnan tako, da omogoča stalno vključevanje deležnikov, med njimi tudi kmetov, ki so neposredno prizadeti, njihove pripombe pa se skušajo v veliki meri upoštevati. Dodajo še, da je obseg škod pomemben podatek pri načrtovanju višine odstrela in vpliva na višino načrtovanega odstrela, ki se določi v letnih načrtih. Zveza lovskih družin Ptuj-Ormož Ptujsko-ormoško območje ni znano po velikih škodah po divjadi, kar potrjuje tudi ocenjena škoda. »Pri nas sta prisotna srnjad in divji prašič, slednji predvsem v Halozah. Lahko rečem, da naše lovske družine dobro sodelujejo s kmeti, namreč vse škode se tekoče izplačujejo, bodisi v denarju, materialu ali delu, nobenega zahtevka pa nimamo na sodišču,« je povedal Mirko Obran. Ob tem pa je dodal, da morajo lovske družine za lovna območja plačati državi koncesijo, ki pa jo prejmeta država in občina. Predsednik sindikata Anton Medved je na posvetu o upravljanju z divjadjo in zvermi v Sloveniji izpostavil, da kmetje niso suvereni lastniki svojih zemljišč. »Plačujemo dajatve od dejavnosti, ob tem pa naše površine uporabljajo drugi državljani za rekreacijo, nabi-ralništvo in lovstvo. Na naših površinah se preživljajo divje živali, med njimi divjad, ki povzroča preveliko škodo in treba je ukrepati. Nekdo ima o tem napačne predstave, divjadi in zveri je preveč!« je zaključil Medved. S tem se je strinjal tudi predsednik Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič, ki je povedal, da je bilo pred leti merilo za (pre) števičnost divjadi - 'če vidiš divjad podnevi, potem je je preveč'. »Glede lovske zakonodaje smo pred 25 leti pričakovali več, dobili pa smo manj. Število divjadi se je povečalo, sistem pa je neučinkovit in se ne odziva na stanje v nara- vi. Kmetje smo se na mnogih področjih morali prilagoditi na evropske normative, prav bi bilo, da bi se na evropsko primerljivo raven uredilo tudi področje lovstva,« meni Zupančič. Da postaja problem z divjadjo in zvermi vse bolj neobvladljiv, je prepričan tudi podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Kučan, ki je poudaril: »Marsikje na Gorič-kem morajo kmetje kmetovati v ogradah. Splošni problem je, da je kmetovanje omejeno. Ogrožen je prostor, kjer kmet živi, zato se opuščata živinoreja, poljedelstvo, s tem se povečuje zaraščenost. Na preostalih kmetijskih zemljiščih se prehranjuje divjad, od katere ima kmet zgolj škodo.« Janez Beja, predsednik Območne enote KGZS Ljubljana, je povedal, da je zaradi divjadi mladje v gozdu, zlasti zaradi jelena, močno objedeno. Divjad dela nepopravljivo škodo, že okrog 500.000 ha gozdov je takih, da je vidna škoda. »Odškodnin ni, če pa so, so sramotno nizke. Zato je nujno zmanjšanje staleža divjadi in pripraviti pravičen pravilnik, po katerem bodo kmetom priznane dejanske škode, prav tako pa tudi več desetletne posledice,« je povedal Beja. Bi lastniki gozdov sami podeljevali koncesije? Na posvetu so govorniki predstavili tudi prakse iz tujine. Tako sta Sindikat kmetov in KGZS na posvet povabila Wolfganga Holzerja iz deželne kmetijske zbornice Avstrijske Štajerske, ki je govoril o lastnem lovu. Za lastni lov je potrebnih 115 ha zemljišča. Pri oddaji v najem je cena 80 do Škoda po vrstah divjadi za leto 2015 v evrih LUO srnjad jelenjad gams damjak muflon divji prašič ostala divjad SKUPAJ Novomeško 838 € 2.841 € 12.632 € 149 € 16.460 € Gorenjsko 110 € 383 € 150 € 12.256 € 530 € 13.429 € Kočevsko-Belokranjsko 590 € 8.011 € 50.911 € 1.109 € 60.622 € Notranjsko 624 € 2.724 € || 5.580 € 140 € 9.068 € Primorsko 2.449 € 1.631 € 35.846 € 65 € 39.992 € Pohorsko 99 € 4.990 € 160 € 16.110 € 967 € 22.326 € Posavsko 573 € 5.821 € 330 € 6.724 € Pomursko 2.614 € 124.563 € 1.670 € 27.066 € 198 € 156.111 € Savinjsko-Kozjansko 1.096 € 60 € 100 € 23.490 € 454 € 25.200 € Slovenskogoriško 218 € 70 € 129 € 417 € Triglavsko 3.972 € 8.306 € 12.278 € Zahodno visoko kraško 4.484 € 9.504 € || 200 € 39.612 € 671 € 54.471 € Zasavsko 425 € 772 € 16.000 € 339 € 17.536 € Kamniško-Savinjsko 260 € 4.409 € 60 € 4.729 € Ptujsko-Ormoško 1.583 € 5.708 € 114 € 7.405 € SKUPAJ 15.702 € 159.651 € 220 € 1.770 € 350 € 263.818 € 5.256 € 446.766 € Vir: ZGS Foto: arhiv Vir: ZGS torek • 7. marca 2017 Kmetijstvo ŠtajerskiTEBKlK 9 jezo kmetov temu odločno nasprotujejo v društvu za osvobo- 100 na ha na leto. V primeru skupnega lova so skupnosti na občinski ravni, ki lahko lovišče oddajo za deset let. Glede škod je povedal, da mora ob pojavu škod iti lastnik do lovca in prijaviti škodo. »Imamo dober moderen zakon. Teorija in praksa pa nista vedno isto. Zakon je samo tako dober, kot sodelujejo lovci in kmetje na terenu,« je povedal Holzer. Zakupnik lovskega revirja v Nemčiji Ivan Karlovčec je povedal, da je nemška zakonodaja primerljiva avstrijski. »Koncesijo za lov podeljuje sedemčlanska komisija kmetov. Lovišče se licitira in kmetje odločijo, komu bodo podelili koncesijo. Koncesionar plača najemnino, ki jo v sorazmernem delu dobijo lastniki zemljišč. Ker imamo v zadnjih letih veliko škod po srnjadi, so ukinili načrt odstrela in za en mesec podaljšali obdobje odstrela.« Po predstavitvah je sledila razprava. Lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč so izpostavili različne primere škod in težave, s katerimi se soočajo zaradi prevelikega števila divjadi in zveri. In kakšni so sklepi oziroma zahteve? Da se število parkljaste divjadi zniža na raven, ki bo vzdržna za kmetijstvo in gozdarstvo tako, da bo omogočeno pomlajevanje gozda tudi z jelko, hrasti in plemenitimi listavci, da morajo imeti kmetje možnost soodločanja glede staleža divjadi in zveri. Med zahtevami, ki so jih domnevno oblikovali kmetje, je tudi ukinitev državnih lovišč na zasebnih kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter dopustitev, da se lahko kmetje organizirajo na posameznih območjih in prevzamejo izvajanje lova na svojih zemljiščih še pred iztekom koncesij. Mojca Vtič Ljutomer • Vrtnarstvo Klement žanje uspehe Ljudje želijo kakovostno hrano Z vrtnarjenjem se je Vladimir Klement na Cvenu pričel ukvarjati že v otroštvu. Pri nepolnih tridesetih se je odločil, da bo vrtnarstvo opravljal kot dopolnilno dejavnost. Pričel je na vsega 30 kvadratnih metrih pokritih površin, pretežno s sadikami zelenjave. Zaradi vse večjega povpraševanja po raznovrstnih sadikah se je leta 2001 odločil za status samostojnega podjetnika. Dokupil je za okoli 70 arov zemljišč, razširil rastlinjake in nadaljeval ekspanzijo okrasnih in balkonskih rastlin ter trajnic. Ob tem je navezal poslovne stike s številnimi partnerji, še zlasti s kmetijsko gozdarskimi zadrugami po Sloveniji, njegovi vse bolj stalni in zvesti kupci pa so postali podjetja in podjetniki domala celotne Štajerske ter velikega dela Primorske. V preteklosti sta bila odlična odjemalca Klementovih proizvodov tudi takrat znani domači podjetji -trgovsko podjetje Vesna in ljutomerski hotel Jeruzalem. Žal je prizadevnemu prleškemu vrtnarju leta 2004 vremenska ujma povsem uničila rastlinjake in celotni jesenski pridelek. Škoda je bila ogromna, zavarovanega pa ni imel nič. Pomagal si je z bančnimi krediti, na pomoč je priskočila tudi Podjetnik Vladimir Klement v svojem rastlinjaku v -TD ' Foto: NS država, a največ je, kot pravi, storil z lastno vztrajnostjo in pridnostjo. S soprogo in sinom je uspel dvigniti vrtnarsko dejavnost na visoko raven in si znova pridobiti zaupanje nekdanjih stalnih kupcev in odjemalcev. Leta 2011 se je družinsko podjetje Klemento-vih odločilo za nakup opreme, z najsodobnejšo, tehnologijo, kar se že vrsto let izkazuje kot izvrstno načrtovana naložba. Še več, pred tremi leti je Vladimir Klement porušil obstoječo obratovalnico in na novo zgradil poslovno stanovanjski objekt. Posodobil in razširil je tudi rastlinjake na več kot sedem tisoč kvadratnih metrih površin, od katerih je velika večina ogrevanih. Vrtnarstvo Klemen trenutno zaposluje šest delavcev, vsaj toliko pa jih bo v tem letu še dobilo delo v vrtnariji. Vladimir z zmernim optimizmom zre v prihodnost vrtnarske dejavnosti. Pravi, da je vzgoja sadik in zelenjave v porastu. Veseli ga, da so ljudje vse bolj osveščeni in poučeni o tem, kaj je kakovostna in zdrava hrana. NŠ Ptuj • KGZ Ptuj - Osemenjevalno središče za plemenske bike »Seme ne sme biti vzrok za neplodnost živali « Govedo brez rogov, boljša mlečnost, boljša postavitev seskov je le nekaj lastnosti, ki jih lahko kmetje s pravilno izbiro semena izboljšajo v svojem hlevu. In to jim omogočajo osemenjevalna središča, med katerimi je že več kot 60 let tudi osemenjevalno središče na Ptuju, ki deluje kot oddelek KGZS Zavoda Ptuj. »Naša naloga je, da našim rejcem zagotavljamo kakovostno seme bikov lisaste pasme. S selekcijsko službo odbiramo najboljše živali v Sloveniji, kakor tudi seme bikov iz tujih populacij. V ponudbi imamo bika Regana, ki je v tem trenutku najboljši bik po plemenski vrednosti (PV) v Sloveniji,« je povedal vodja osemenjevalnega centra Gregor Plevnik, dr. vet. med. Dodal je, da imajo zelo ostre kriterije glede kakovosti semena, saj ves čas proizvodnega procesa sledijo določilom Pravilnika o razmnoževanju domačih živali. V ta namen so v lanskem letu v proizvodnjo uvedli računalniško analizo semena, ki predstavlja korak naprej v zagotavljanju najkakovostnejšega semena. »Tako se trudimo, da seme ne bi bilo faktor, ki bi lahko povzročal plodnostne motnje v slovenskih rejah krav. Da se žival obreji, mora biti izpolnjenih več faktorjev. En faktor je seme - lahko imaš najboljšo kravo, v najboljši fazi pojatvenega ciklusa, najboljšega osemenjevalca, pa ne bo nič, če kakovost semena ni ustrezna. Drugi faktor je kra- va, če želi rejec žival obrejiti, ji mora zagotoviti uravnoteženo prehrano in pokriti vse ostale potrebe visoko proizvodne živali. Tukaj imajo kmetje še velike rezerve. Plodnost je odvisna tudi od starosti in zdravstvenega stanja same živali, prav tako celotne črede. Rejci pričakujejo od svojih krav, da bodo dale čim več mleka, saj nekatere krave molzejo tudi preko 60 litrov mleka na dan. Za vsak liter mleka pa preteče skozi vime okoli 600 litrov krvi. Za dobro plodnost mora biti žival založena z optimalno in uravnoteženo količino hranljivih snovi. Pomemben dejavnik pa je tudi osemenjevalec.« 90 % tržni delež je priborjen Tržni delež semena ptujskega osemenjevalnega središča v slovenski lisasti pasmi je okrog 90 %, pomemben partner pa postajajo tudi rejcem iz držav nekdanje Jugoslavije. »Sicer pa 90 % tržni delež na področju lisaste pasme ni pridobljen, temveč priborjen. To nam je uspelo z dobrim delom, nenehnim razvojem, s kakovostnim semenom, z dobrimi odnosi z rejci in veterinarskimi postajami. Ob tem ves čas strokovno napredujemo in uvajamo novosti. Ena od novosti je uvedba mesnega programa. Mleko v živinorejski proizvodnji ne predstavlja več zagotovljenega, ekonomsko najvišjega prihodka na kmetijo, meso pa pridobiva. Pojavlja se potreba po mesnem tipu simentalca, torej tipu, kjer potomci dosegajo tudi do 1300 kg. Pomembna novost, ki jo uvajamo v slovenski živinoreji, pa je tudi uporaba genomsko testiranih bikov. Genotipizaci-ja omogoča hitrejše uvajanje nove genetike v populacijo lisaste pasme, nova genetika pa prinaša boljši ekonomski položaj slovenskim rejcem.« Plevnik je prepričan, da se vsi premiki, ki so bili opravljani na področju selekcije, pozitivno odražajo na kmetijah. Tako se je mlečnost krav v zadnjem letu povišala za 200 litrov, kar je največ v zadnjem obdobju. Vodja osemenjevalnega središča je še poudaril, da ima seme v njihovih semenskih bankah certifikat o oplo-ditveni sposobnosti. »V zadnjih 15 letih ne pomnimo, da bi imeli kakršne koli težave glede kakovosti semena,« je povedal Plevnik. Kot zanimivost pa je dodal, da je najstarejše seme bika, ki ga hranijo v semenski banki, iz leta 1969 in da je še popolnoma ustrezno za uporabo v osemenjevanju. Mojca Vtič Foto: arhiv 10 &o/m¿zTEDNIK Kultura torek • 7. marca 2017 Ptuj • Odprtje Galerije mesta Ptuj V mestu še danes utripa ustvarjalnost, zdaj bo tudi na ogled Ptuj je po desetletjih pobud in načrtov končno le dobil svojo mestno galerijo, poimenovali so jo Galerija mesta Ptuj. V prenovljenih prostorih na Prešernovi ulici 29 se prva predstavlja mednarodna skupina umetnikov After China 2016 Group. Če se bodo smeli načrti za prihodnost galerije uresničili, ji bo sledilo še veliko ustvarjalcev... Umetnost na visokem nivoju Akademski slikar Dušan Fišer, predsednik občinske Komisije za ustanovitev in razvoj mestne galerije, je priznal, da je bila odločitev za prostore na Prešernovi ulici 29 težka: »Verjamem, da imate glede teh prostorov pomisleke, vendar se je izkazalo, da so to v tem trenutku edini prostori v takšnem obsegu, ki so primerni in na razpolago. Občina prostorov takih dimenzij v pritličju namreč nima. Seveda težave so, največja od njih so stopnice.« Kljub temu je poudaril, da je to slab argument, da galerije ne bi bilo: »V muzeju v Vatikanu najprej tri ure stojite pred galerijo, stopnic pa je dvajset- ali tridesetkrat več, kot jih je v ptujski galeriji. Mogoče smo na simbolični ravni umetnost dvignili na višji nivo - tja, kamor sodi.« Prepričan je, da je bila izkazana politična volja priložnost, ki je ni kazalo zamuditi: »Če tega projekta ne bi izpeljali, se naslednjih sto let o mestni galeriji ne bi pogovarjali.« Tudi parkirišča (bolje: umanjkanje le-teh) po njegovem mnenju niso ovira: »Če greste po svetu, niti ena galerija nima parkirnih mest: Moderna galerija v Ljubljani za obiskovalce nima parkirišč, tudi Louvre v Parizu jih nima. Lahko pa ptujska občina na Prešernovi ulici npr. označi zadnja tri parkirišča za mestno galerijo in je problem rešen.« Ob odprtju galerije ukrepa sicer še niso uvedli, zato je bil pločnik zaparkiran, promet na Prešernovi ulici pa je tu in tam zastal ... V tretjem nadstropju stavbe v Prešernovi ulici 29 so uredili več kot 500 kvadratnih metrov površine. Pet velikih razstavnih dvoran skupaj meri okoli 460 kvadratnih metrov, ima pa galerija tudi pomožne prostore: sanitarije, depoje in celo teraso / Prva razstava Ptuj povezuje s Kitajsko Lani je ministrstvo za kulturo Ljudske republike Kitajske podprlo umetniško delavnico za udeležence iz srednje in vzhodne Evrope. Vabilu se je odzvalo 16 umetnikov iz 12 držav, med njimi Slovenca Dušan Fišer in Franc Golob. Umetniki so obiskali pokrajino Guizhou na jugozahodu Kitajske, ob zaključku pa so v mestu Guiyang skupaj s tamkajšnjimi ustvarjalci pripravili razstavo. Druženje na poti po Kitajski se je evropskim umetnikom globoko vtisnilo v spomin, zato so po vrnitvi sestavili umetniško skupino After China 2016 Group, ki se s slikarskimi deli prvič predstavlja prav v novi ptujski galeriji. Obiskovalce je nagovoril vodja projekta, direktor Družbe za kulturni razvoj Xin Dong Cheng, umetnik Lado Jakša je poskrbel za glasbo in multi-vizijo, razstavo pa je slavnostno odprl častni občan Ptuja Stojan Kerbler. Prva razstava bo na ogled do 10. aprila letos. Spomladi bodo v novi galeriji pripravili posthumno razstavo Albin Lugarič - Iz umetnikove zapuščine, poleti eno od razstav Art Stays, jeseni pa razstavo aktivnih ptujskih ustvarjalcev. Predsednik komisije za galerijo Dušan Fišer je napovedal, da se bo v prihodnjih letih v galeriji letno izmenjalo še več razstav. Na Prešernovo 29 lahko od torka do petka zavijete med 10. in 18. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 13. uro, ob ponedeljkih pa bo galerija zaprta. Prvo razstavo v Galeriji mesta Ptuj je odprl častni občan Ptuja Stojan Kerbler (tretji z desne). s pogledom na Dravo. Sanacija prostorov se je začela že predlani, je pojasnil župan mestne občine Ptuj Miran Senčar: »V upravi vrtca se je zrušil strop, zato je gradbeni inšpektor izdal odločbo, po kateri smo morali te prostore statično sanirati. To smo naredili v letih 2015 in 2016.« Za investicijo so na občini odšteli okoli 290.000 evrov, opraviti pa bi jo morali v vsakem primeru -tudi če bi prostori ostali prazni. Lani so na ptujski občini ustanovili Komisijo za ustanovitev in razvoj mestne galerije. Njen predsednik je Dušan Fišer, sestavljajo jo še Irma Brodnjak, Marjeta Ciglenečki in Tomaž Plavec. »Pobude za ustanovitev mestne galerije so na Ptujskem stare že desetletja, vendar do zdaj niso našli ne ustreznih prostorov ne volje. Ustanovitev galerije smo uvrstili v vizijo oz. strategijo razvoja Ptuja 2015-2025 in v lokalni kulturni program,« je pojasnil ptujski župan. Komisija je med razpoložljivimi prostori v lasti občine kot najprimernejše za galerijo izbrala prostore, kjer je prej domovala uprava vrtca. Zato so se lotili še urejanja prostorov za galerijsko funkcijo, kar je stalo okoli 70 tisočakov. »Projekt je bil že od vsega začetka zasnovan zelo ekonomično, saj so se tla le protiprašno zaščitila. Stare radiatorje smo morali odstraniti, ker so bili locirani previsoko - med samo sanacijo smo odstranili predhodno eno-metrsko zvišanje tal,« so pojasnili na ptujski občini. Prebelili so stene, uredili betonska tla in namestili reflektorje. Člani komisije so sicer priznali, da imajo prostori tudi nekaj pomanjkljivosti, a so na občini poudarili: »S posegom statične sanacije nas zakonodaja obvezuje, da uredimo dostop za invalide. V tem trenutku je v pripravi projektna dokumentacija za ureditev dvigala, s katero nameravamo še letos pridobiti gradbeno dovoljenje in prihodnje leto dvigalo namestiti.« Dvigalo bodo postavili na notranjem dvorišču. Ali bo v stekleni ali klasični izvedbi, za zdaj še ni znano, svoje bo morala povedati tudi stroka spomeniškega varstva. Obeta se stalna postavitev, z njo pa državni denar Tudi k vsebini oz. programu galerije na občini pristopajo postopoma. Župan je pojasnil, da bo komisija letos pri izbiri razstav delala volontersko, kasneje pa bodo nekoga zaposlili: »Galerija bo, razen v ponedeljek, odprta vsak dan, pri tem si bomo pomagali z javnimi deli. Pričakujem, da bo naslednje leto galerija prešla pod okrilje Javnega zavoda za turizem Ptuj in da bomo zaposlili človeka, ki jo bo vodil.« Predsednik komisije za galerijo je poudaril, \ da to ne bo le lokalna galerija: »Lahko postane tudi regijska, povezovali se bomo s sorodni- mi institucijami iz vse Slovenije in tujine.« Dolgoročno naj bi Galerija mesta Ptuj prešla v (delno) finančno breme države, pogoj za to pa bo (med drugim) vzpostavitev stalne zbirke. Fišer je pojasnil, da so pogoji za to ustrezni: »Galerija je prevelika le za tekoče razstave, za enega avtorja je kar preobsežna.« V stalni postavitvi, ki bi morda lahko obsegala dva od petih prostorov, bodo predvidoma razstavili dela, zdaj hranjena v depojih Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož ali v občinskih prostorih. Senčar je poudaril, da mesto že sedaj razpolaga z velikim številom umetniških del, napovedal pa je tudi nove odkupe umetnin: »Takšno zbirko mesto potrebuje.« Dodal je še, da je Ptuj poleg obstoječih razstavišč nujno potreboval tudi galerijo, ki omogoča razstave sodobnih umetnosti, vključno z instalacijami velikih mer: »Stene so bele in lahko služijo tudi kot multime-dijsko platno za ambientalne postavitve umetniških del.« Na občini so sklenili: »Radi se ponosno pohvalimo, da je Ptuj prostor plemenite tradicije in bogate kulturne dediščine, ob tem pa prepogosto spregledamo, da v mestu tudi dandanašnji živahno utripa kreativnost, ki ji je umetnostna dediščina preteklih dob navdih in merilo za visoko kakovost.« Eva Milošič Y////////////////Mzz_ Zgodovina se ponavlja Stavba, v kateri zdaj domuje mestna galerija, je bila v 17. stoletju namenjena uradom. Ko so tik pred koncem 19. stoletja v njeni neposredni soseščini zgradili gimnazijo, so tu uredili dijaški dom, v zadnjem desetletju pa je bila glavnina prostorov ponovno uradniška. Na Mestni občini Ptuj so spomnili, da stavba že ima razstaviščno zgodovino: »V letu 1939 je v zgradbi razstavljal France Mihelič, ki je takrat služboval na ptujski gimnaziji kot profesor risanja. Razstava je vzbudila vsesplošno pozornost in o njej so pisali vsi slovenski časniki in kulturniške revije. Med drugim je Mihelič postavil na ogled znamenitega Mrtvega kurenta, ki velja za ključno sliko v njegovem celotnem opusu in tudi za eno najpomembnejših likovnih del slovenskega medvojnega slikarstva.« Priporočamo v branje... Igor Karlovšek: Gran Canaria Sodobnim slovenskim pisateljem ni nobena tema za pisanje romana tuja. Tokrat smo se srečali s problematiko odpisanih - ljudi, ki jim je država ob osamosvojitvi z izbrisom iz evidence državljanov storila veliko krivico. Slavnostno odprtje nove galerije je privabilo številne obiskovalce. Pod vplivom osrednjih medijev smo nasedli slovenskim politikom in jim verjeli, da so si izbrisani sami krivi za svoj izbris, ker pač niso pravi čas poskrbeli za svoje papirje. Ob branju romana Gran Canaria pisatelja Igorja Karlovška boste spoznali, da to ni res, kajti usoda se lahko s človekom zelo kruto poigra. Roman s dogaja na Kanarskih otokih, na otoku Gran Canaria, kjer se začne in konča pripoved o Andreju, ki ga morje neke noči hudo poškodovanega naplavi na obalo in ga reši domačinka, v očeh sovaščanov nekoliko čudaška zdravnica. Kako se je Slovenec znašel v valovih Atlantika, kako se je zapletala njegova »izbrisana« usoda? Zanimivo branje vam bo pokazalo, da ima podoba naše države tudi nelepo plat, na katero nikakor ne moremo biti ponosni. In ki mnogim še zmeraj povzroča krivico ... Ocena: 4. jš Foto: CG Foto: CG Rokomet Drava in Jeruzalem izgubila v obrambi Stran 12 Rokomet Na Ptuju nič ni tako, kot bi moralo biti Stran 12 Motokros Indonezijsko dirko zaznamovalo blato Stran 13 Nogomet Prelec dvakratni strelec Strani 13 Odbojka Za zmago unovčile izkušnje Strani 14 Strelstvo Majda Raušl in Vita Vol-gemut do dvojne zmage Strani 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluiajti na.i na mztovnim íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. slovenska liga, 23. krog S Krškim še tretjič neporaženi Kidričani so imeli v uvodu v spomladanski del sezone zaporedna dvoboja s tekmecema iz spodnjega dela lestvice, iz katerih so vknjižili 4 točke. Proti Radomljam in Krškemu v šestih dosedanjih tekmah te sezone še niso izgubili: trikrat so zmagali, trikrat pa remizirali. Zadnji neodločen izid so dosegli v nedeljo proti Krčanom. Brez sprememb v začetni enajsterici Trener Slobodan Gru- bor je pred približno 350 gledalci na igrišče poslal isto začetno enajsterico kot proti Kalcerju, tudi tekma je dobila podoben tok kot na omenjenem srečanju. Za nekaj odtenkov so bili nogometaši v rdečem tokrat vseeno boljši, a so imeli ob polčasu slabši izid - zaostajali so za gol. »Takšne tekme so vedno težke, saj so po zmagi proti Radomljam vsi pričakovali še eno. A v nogometu ne gre vedno vse po načrtih, delo so nam otežili gostje, ki so se postavili čvrsto v obrambi. Sami nismo želeli od prve minute naprej veliko tvegati, kar pa se je spremenilo po zadetku, ki smo ga prejeli zaradi napake v obrambi,« je prvi polčas opisal domači trener. Na začetku je bil zelo aktiven Lovro Bizjak, ki pa je v 11. minuti slabo zaključil nasprotni napad. V naslednji minuti je bil v še boljšem položaju za goste Ibrahim Mensah, a je streljal mimo gola. Vodilni gol so gostje dosegli v 19. minuti: aktivni Ibrahim je na strani lepo pre-igraval in žogo podal v sredino, kjer jo je Filip Dangubič brez oklevanja neubranljivo poslal v »malo mrežico« - 0:1. Gostom je to dalo dodatnih moči, glasno so jih vzpodbujali tudi člani njihove navijaške skupine - Nuclear Power Boysi. Domačini so do najlepše priložnosti prišli v zadnji minuti prvega polčasa: po podaji Vrbanca iz kota je Zeba z glavo žogo natančno usmeril proti golu, na golovi črti pa jo je v polje preusmeril Šturm ... Drugi polčas je bil za Aluminij uspešnejši, že uvod je bil bolj dinamičen in ambiciozen. »Ob polčasu smo se dogovorili, da začnemo igrati več preko bočnih položajev, da moramo iskati več situacij ena na ena. Tako smo izenačili in imeli ob tem še dve ali tri obetavne situacije za zmago,« je dejal Grubor, ki je v polno zadel predvsem z menjavo Panadic-Tahiraj. Slednji 1. LIGA TELEKOM SLOVENIJA Ena tekma, dva Ganca, oba Mensaha Na srečanju v Kidričevem sta bila na igrišču dva Ganca, po eden na vsaki strani. Za nameček oba nosita isti priimek -Mensah - in sta oba rojena istega leta - 1995. Pri domačih je bil to Derrick Ediyaa Mensah, pri gostih pa Ibrahim Arafat Mensah. Mensah je sicer v Gani precej pogost priimek, zato naključje niti ni tako zelo veliko. Oba sta v Slovenijo prišla v zimskem prestopnem roku. 22 15 4 3 43:15 49 23 14 4 5 36:20 46 23 12 4 7 46:24 40 23 9 4 10 27:26 31 22 8 7 7 26:25 31 23 8 7 8 22:27 31 23 7 8 8 32:31 29 23 4 11 8 22:34 23 23 5 7 11 19:34 22 23 1 6 16 16:53 9 Realen remi Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Na koncu sem nekoliko razočaran s končnim izidom, saj sem pričakoval več. Za zmago bi morali v celoto zložiti še nekaj malenkosti, pravih odločitev v zaključkih akcij, ko se mora igralec za rešitev odločati v delčku sekunde.« Radovan Karanovič, pomočnik trenerja Krškega: »Naše fante bi pohvalil za dobro igro, mislim, da smo zasluženo osvojili točko. Vsaki ekipi je pripadel po en polčas - nam prvi, domačinom drugi -, zato se mi zdi remi realen izid.« Milan Kocič, Aluminij: »Pomembnost tekme proti neposrednemu konkurentu seje čutila tudi tokrat, temu pripisujem slabši prvi del. V nadaljevanju smo se uspeli dvigniti, kar je zame pokazatelj dobrega dela na treningih. Branilci smo bili kar precej obremenjeni, saj Krčani veliko poskušajo z dolgimi podajami. To za nas ni bilo presenečenje, na to smo bili pripravljeni.« Foto: Črtomir Goznik Kidričani še naprej ostajajo neporaženi proti tekmecem iz spodnjega dela lestvice: z Radomljani in Krčani so na šestih tekmah v tej sezoni vknjižili po tri zmage in remije. Dolga serija Krškega Nogometaši Krškega so se zadnje zmage v tem prvenstvi veselili v 15. krogu, ko so bili konec oktobra uspešni v Celju. Od takrat so v osmih tekmah zabeležili šest remijev in dva poraza. Krčani so pravi specialisti za remije, v tej sezoni so jih na 23 tekmah dosegli daleč največ med vsemi slovenskimi prvoligaši - 11. je vnesel veliko živahnosti v igro, čeprav pri samem golu za izenačenje ni sodeloval. V 55. minuti je Derrick Mensah žogo podal do Vrbanca, ta jo je s strani poslal proti bližnji vratnici, kjer jo je Lovro Bizjak z glavo poslal pod prečko v gol - 1:1. Ki-dričani precej zadetkov dosegajo v serijah, tudi tokrat bi lahko deset minut kasneje povedli, a Škoflek po podaji Tahiraja iz bližine ni uspel ukaniti gostujočega vratarja. Domači strateg je nato zamenjal Vrbanca (kapetanski trak je prevzel Janžekovič) z Vedranom Mesecem in postavil igro še bolj ofenzivno, a do konca tekme ni prišlo do spremembe. Priložnosti za to pa je bilo kar nekaj, Tahiraj je nevarno streljal dvakrat, enkrat še Jakšic. V nekaj primerih so zapre-tili tudi gostje, a je domača obramba odbila vse napade. Tekmo je v 81. minuti zaznamovala poškodba gostujočega kapetana Marka Kraj-cerja (nekdanjega člana Aluminija, op. a.), ki so ga z rešil-cem prepeljali na slikanje v ptujsko bolnišnico (bolečine v hrbtenici). Glavni sodnik Asmir Sagrkovic je v sicer borbenem, a nikakor grobem srečanju pokazal kar devet rumenih kartonov. Kakšnega bi zagotovo lahko izpustil . V 24. krogu se Kidričani odpravljajo na najbližje gostovanje - v Maribor. Lokalni derbiji so vedno zanimivi, čeprav je favorit na papirju le eden . Jože Mohorič REZULTATI 23. KROGA: Aluminij - Krško 1:1 (0:1); Celje - Kalcer Radomlje 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Volaš (62.); Domžale - Koper 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Blažič (37., ag.); Olimpija - Rudar Velenje 2:4 (0:1); strelci: 0:1 Glavina (37.), 0:2 Lotrič (53.), 0:3 Mary (61), 1:3 Cretu (77.), 1:4 Glavina (89.), 2:4 Benko (90., z 11-m). Srečanje Gorica - Maribor je bilo prestavljeno zaradi razmočenega igrišča, odigrano bo v torek, 7. 3., ob 16.00. 1. MARIBOR 2. OLIMPIJA 3. DOMŽALE 4. CELJE 5. GORICA 6. KOPER 7. RUDAR 8. KRŠKO 9. ALUMINIJ 10. RADOMLJE Luknjasta obramba Olimpije V 23. krogu sta se na štirih odigranih tekmah zgodili kar dve presenečenji. Največje so z zmago v Stožicah pripravili Velenjčani, le malo manjšo Koprčani z zmago v Domžalah. Tekma med Gorico in Mariborom v soboto v večernem terminu ni bila odigrana zaradi močnega naliva in posledično poplavljenega igrišča, odigrana bo v torek, 7. 3., ob 16.00. Pod pričakovanji so spomladanski del začeli Domžalčani, ki so v uvodu remizirali z Rudarjem, v drugem krogu pa celo izgubili na domačem igrišču proti Kopru. Očitno imajo v ekipi Simona Rožmana težave z realizacijo, odhoda Vuka in Alvirja se zagotovo poznata. Jure Matjašič je v igro vstopil v 2. polčasu in sodeloval pri dveh najlepših priložnostih Domžal: njegov strel so odbili tik mimo gola, po njegovi podaji v sodnikovem podaljšku pa Dedič ni uspel zadeti iz idealnega položaja. Blamažo kroga si je privoščila ekipa Olimpije, ki je proti Rudarju zaostajala že 0:3. Varovanci Luke Elsnerja so igrali slabo, brez prave kreativne ideje v napadu, še slabšo oceno si zasluži obramba, na čelu s centralnima branilcema Mitro-vičem in Iličem ter vratarjem Vidmarjem. Medtem pa najbolj kreativen igralec Olimpije Rok Kronaveter še naprej trenira z ekipo in čaka na prestop ... Ali morebitno aktivacijo v ekipo ... Pri Velenjčanih je izstopala trojica Billong, John Mary in Glavina, slednji je s 13 zadetki na prvem mestu najboljših strelcev lige. V Celju je domača ekipa slavila z zadetkom Daliborja Vola-ša, gostje pa so z izenačenjem pretili praktično do zadnje sekunde srečanja in pri tem zapravili tudi t. i. 100 % priložnost (Karamatič). 12 Štajerski Šport torek • 7. marca 2017 Rokomet • NLB liga, 22. krog Drava in Jeruzalem izgubila v obrambi Drava Ptuj -Trimo Trebnje 28:29 (13:14) DRAVA PTUJ: Rosič, Rajič 1, Janžekovič, Žuran M. 3, Rei-sman, Bračič 1, Maroh 5, Lesjak 3, Belec, Hrupič 5, Šalamun, Gregorc 6, Jensterle 2, Krasnič 1, Osterc, Žuran S.; Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 2/3, Trimo Trebnje 6/6. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 10 minut, Trimo Trebnje 20 minut. Rokometaši Drave si ne glede na poraz s Trimom tokrat zaslužijo pohvalo za pristop, borbenost in prikazano igro. Na koncu so točki domov odnesli Trebanjci, potem ko so bili vso tekmo v rahli rezul-tatski prednosti in so imeli v vsakem obdobju kakšnega razigranega igralca. Obračun je prinesel izenačen začetek in je nakazoval veliko motiviranost ptujskih igralcev. Ti so bili rezultatsko poravnani na 4:4 in 6:6 ter so ob tem obakrat imeli po dva igralca več, ki pa ju niso izkoristili in so dovolili gostom, da so jim obakrat zabili po dva zadetka. V napadu so domačini bili tokrat bolj zbrani kot na večini tekem, saj so naredili bistveno manj tehničnih napak. Minimalno prednost so gostje v prvih petih minutah nadaljevanja ekspresno, na prelahek način, povišali na pet zadetkov naskoka, saj je na semaforju pisalo 14:19. Po minuti odmora trenerja Ivana Hrupiča se je začel lov za Trebanjci. Iz obrambne formacije 6-0 so domačini prešli na agresivno 5-1 postavitev, ki je fizično močnejšim gostom delala kar precej preglavic. V prvem polčasu v napa- Foto: Črtomir Goznik Ptujski rokometaši so si za prikazano proti Trebanjcem kljub porazu zaslužili aplavz gledalcev. Ivan Hrupič, trener Drave: »Kljub vsem našim težavam smo pokazali, da znamo igrati rokomet, a tokrat nam je zares malo zmanjkalo za pozitiven rezultat. Po koncu tekme moram reči, da sem po porazu z enim zadetkom razlike žalosten, a sem vseeno videl pomik v igri in borbenosti pri naših igralcih. To je bila prava prvenstvena tekma s pravo borbo in vsa čast mojim igralcem za prikazano.« du razpoloženim Murčehaji-ču, Grandovcu in Udoviču so se pri gostih v nadaljevanju priključili še nekateri posamezniki - Sašek, Djurdjevič in Cvetko -, ki so v kritičnih trenutkih dosegli po kakšen zadetek za ohranjanje prednosti. Po mini seriji Lesjaka in Maroha se je Drava v 47. mi- nuti približala zgolj na zadetek zaostanka (22:23), a bližje Ptujčani očitno »niso smeli«. V teh odločilnih trenutkih (nekaj tudi že pred tem) sta sodnika dosodila nekaj spornih odločitev v škodo domačih, ki so imeli v nadaljevanju ob tem še precej smole, saj so vsaj petkrat zadeli vratni-co. Ob tem je nekaj žog v odločilnih trenutkih odnesel tudi vratar Urbič (tudi vratar Drave Žuran je dobro branil predvsem v drugem polčasu, op. a.) in Trimo je po dveh serijah z dvema zadetkoma prišel ponovno do prednosti štirih zadetkov. Kljub vsem naporom v obrambi in uspešnim napadom do konca ter trem zaporednim zadetkom Gregorca, Maroha in Žura-na je domačinom zmanjkalo časa, da bi ujeli Trebanjce, ki so na zelo težek način prišli do minimalne zmage. Po 60 minutah tekme je Ptujčane z aplavzom za njiho- vo predstavo nagradila zvesta publika, ki jim je na tribunah športne dvorane Ljudski vrt vso tekmo stala ob strani z bučnim navijanjem. To je bila dobra sinergija med igralci in gledalci, ki sicer tokrat ni prinesla srečnega konca, je pa pokazala, da znajo igralci Drave igrati dober rokomet. David Breznik Maribor - Jeruzalem 39:33 (19:16) MARIBOR: Leben (10 obramb), G. Čudič; Pernek, Ka-pular 5, Rožman, Bogadi 2, Sok 5 (1), Tomič, Hrastnik 7, Velka-vrh 1, Fižuleto 4, Špende 10, Verdinek 1, Štumpfl 1, Stopar 1, Kete 2. Trener: Sebastjan Sovič. JERUZALEM: Balent (5 obramb), Šutalo (4 obrambe); Kavčič 1, Petrovič, Ocvirk 6, B. Čudič 5 (3), Žižek Cvetko, Zidarič, Žuran 5, Kocbek, Kosi 5, Ozmec 1, Mesaric 4, T. Hebar 1, Rajšp 3, Cirar 2. Trener: Saša Prapotnik. Rokomet • 1. A SRL (ž) Na Ptuju nič ni tako, kot bi moralo biti ZRK Aklimat Ptuj -ŽRK Mlinotest Ajdovščina 24:32 (11:16) ŽRK AKLIMAT PTUJ: Knaus, Mateša 6, Kac 1, Kreft 3, Kolenko 1, Kolednik, Križanec, Polak, Borovčak 4, Selinšek 5, Majcen, Korotaj 4, Gomilšek. Trener: Nikola Bistrovic. Ptujske rokometašice so tokrat na domačem terenu v tekmi 17. kroga 1. rokometne lige morale priznati premoč boljšim tekmicam. Ajdovke so bile še drugič letos prepričljivo boljše, čeprav se je sila težko znebiti občutka, da so domačinke »padle« prelahko. V oči bode predvsem igra v napadu, kjer ni prave ideje, vse poteka preveč na silo in posledica tega je ogromno število tehničnih napak. Prav tako manjka kakšna obramba vratark več, a se je v tem pogledu treba zavedati, da Kri-žančevo kot prvo vratarko že nekaj časa mučijo poškodbe. Slovo Krambergerja in Markoviceve Zadnji tedni so bili za ptujski ženski rokometni kolektiv precej turbulentni. Glave so bile temu primerno kar nekajkrat »zelo vroče«, toda zdelo se je, da bodo vseeno pluli z istim tokom naprej. Tako je bilo vse do sredine preteklega tedna, ko je iz osebnih razlogov odstopil direktor kluba Matjaž Kram-berger, prav tako pa se je poslovila tudi krožna napadalka Danijela Markovic, ki je šele pred kratkim prišla na Ptuj. Pestri dnevi v ptujskem ženskem rokometnem kolektivu se torej nadaljujejo, vsi, ki delujejo v klubu, pa morajo situacijo čim prej umiriti, da se bo ekipa lahko v miru pripravljala na naslednje tekmovalne izzive. Začetek je bil za domačinke ponovno katastrofalen -žoge so v napadu letele povsod, le tja, kamor bi morale - v gostujoča vrata -, ne. Nič krive, nič dolžne Primorke so to izkoristile in tekma se je praktično začela z izidom 2:8, kajti šele takrat so »akli- 1. A SRL (ž) REZULTATI 17. KROGA: Aklimat Ptuj - Mlinotest Ajdovščina 24:32 (11:16), Krim Mercator - Zagorje 25:13 (12:5), Zelene doline Žalec - Celje Celjske mesnine 24:28 (12:16), Ž.U.R.D. Koper - Branik 27:23 (10:14), Krka - Ljubljana 33:29 (17:14). 1. KRIM MERCATOR 15 15 0 0 30 2. ZAGORJE 15 12 0 3 24 3. CELJE C. MESNINE 14 10 0 4 20 4. MLIN. AJDOVŠČINA 16 10 0 6 20 5. ZEL. DOLINE ŽALEC 16 9 0 7 18 6. KRKA 15 7 1 7 15 7. Ž.U.R.D. KOPER 15 5 1 9 11 8. AKLIMAT PTUJ 15 5 1 9 11 9. LJUBLJANA 15 5 0 10 10 10. BRANIK 16 2 1 13 5 11. VELENJE 14 0 2 12 2 SEDEMMETROVKE: Maribor 1/1; Jeruzalem 3/3. IZKLJUČITVE: Maribor 4; Jeruzalem 4 minute. IGRALEC TEKME: Aleksander Špende (Maribor). Ko ekipa prejme v enem polčasu 19, v drugem pa 20 golov, potem niti sanjati ne more o uspehu, razen če gre za kakšen drugi šport, kot je npr. košarka. Tekma v Mariboru bi si težko zaslužila naziv sosedski derbi, bolj pravilen bi bil naziv: revijalna ali pripravljalna tekma dveh rivalov. Vsaj tako je izgledalo srečanje v dvorani Tabor. V 7. minuti je bil izid 7:7, kar je dovolj jasen podatek, kako čvrsti sta bili obe obrambi. V štirih minutah nadaljevanja so si gostitelji priigrali štiri gole prednosti (11:7) in to prednost do 25. minute še povišali na +6 (19:13). V zaključku 1. polčasa je trener Jeruzalema Saša Prapotnik prejel rdeči karton, kar je vsaj malo podžgalo njegove varovance, ki so s serijo treh golov prepolovili visoki zaostanek (19:16). Gal Cirar in Rok Žuran sta v dveh primerih svojo ekipo popeljala do zaostanka le dveh zadetkov (19:17, 20:18), bližje gostom Mariborčani niso dovolili. Prednost Maribora je v 41. minuti znova narasla na +6 (27:21) in bilo je za pričakovati, da se bodo Ormožani dokončno predali. Toda sledile so minute Or-možanov, ki so v naslednjih minutah naredili serijo 0:5 in se tekmecem v 46. minuti približali le na gol zaostanka (27:26). V teh trenutkih je v golu Jeruzalema odlično branil Marin Šutalo. V naslednjih petih minutah je padla odločitev o zmagovalcu. Post gostov brez doseženega gola je trajal pet minut, kar so domačini spretno kaznovali in prišli do vodstva v 49. minuti s +4 (30:26). Lepo prednost 1. A SRL (m) REZULTATI 22. KROGA: Maribor Branik - Jeruzalem Ormož 39:33 (19:16), Drava Ptuj - Trimo Trebnje 27:28 (13:14), Krka - Istrabenz plini Izola 33:25 (18:9), Urbanscape Loka - Riko Ribnica 30:28 (16:13), Slovenj Gradec 2011 - Dobova 33:22 (18:9), Koper 2013 - Dol TKI Hrastnik 36:21 (16:8). 1. KOPER 2013 22 18 2 2 38 2. RIKO RIBNICA 22 17 2 3 36 3. URBANSCAPE LOKA22 12 5 5 29 4. KRKA 22 13 2 7 28 5. MARIBOR BRANIK 22 12 2 8 26 6. TRIMO TREBNJE 22 9 5 9 23 7. JERUZALEM ORMOŽ22 11 1 10 23 8. DOBOVA 22 11 1 10 23 9. SLOVENJ GRADEC 22 6 3 13 15 10. DOL TKI HRASTNIK22 7 1 14 15 11. DRAVA PTUJ 22 3 2 17 8 12. ISTRABENZ IZOLA 22 0 0 22 0 Opomba: ekipam od 1. do 4. mesta se bosta v končnici za prvaka pridružila Celje Pivovarna Laško in Gorenje Velenje, zasedbe od 5. do 12. mesta pa bodo nastopile v končnici za obstanek v ligi NLB. pri tako slabih obrambah na obeh straneh so varovanci trenerja Sebastjana Soviča mirno zadržali do konca. Junak mariborske zmage je bil Aleksander Špende, ki je tekmo končal pri desetih zadetkih (met 10/13). Maribor je redni del sezone končal kot peti (26 točk), Jeruzalem kot osmi (23 točk). V 1. krogu Lige za obstanek Ormožanov v soboto, 11. marca, ob 19.00 čaka domača tekma proti Slovenj Gradcu, ki je tudi najnevarnejši zasledovalec Jeruzalema v boju za obstanek v ligi. Prednost Ormožanov trenutno znaša 8 točk, ampak v Ligi za obstanek bo na razpolago kar 28 točk in sezona bo še dolga ter tudi zapletena, če Ormožani ne bodo zavihali rokavov, kot je potrebno. UK matke« začele igrati. Loviti tekmeca je vedno zelo težko, največkrat gre za sizifovo delo, kajti porabljene je ogromno energije in tudi tokrat v primeru domačink ni bilo nič drugače. V 18. minuti so se približale na -3 (7:10), a je do polčasa prednost gostov spet narasla. Ptujčanke so dokaj spodobno odigrale tudi nekaj minut drugega polčasa, se v 38. minuti približale na -4 (16:20) in imele napad, toda nato je šlo do konca vse skupaj le še navzdol. Izkušene Ajdovke so srečanje mirno pripeljale do konca, v četi Nikole Bistro-viča pa so tokrat dobile precej priložnosti tudi igralke, ki do sedaj niso veliko igrale. Po zadnjih turbulentnih tednih so se cilji ptujske vrste seveda spremenili in sedaj je vse podrejeno mirni prvoli-gaški plovbi z vključitvijo čim večjega števila mlajših igralk (kadetinj), ki že trkajo na vrata prvoligaške ekipe. tp Lucijan Fižuleto, Maribor: »Vedeli smo, da nimamo več možnosti za uvrstitev v Ligo za prvaka, ampak smo vseeno v tekmo šli maksimalno motivirani. Šlo je za sosedski derbi in temu primerno je bilo tudi razpoloženje. V 2. polčasu smo imeli rahlo krizo in smo nasprotniku dovolili, da se je približal le na gol zaostanka. Zaključek tekme smo odigrali kot je potrebno in zasluženo osvojili novi točki.« Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »Čestitke Mariboru za zasluženo zmago. Igra v obrambi ni bila na pravem nivoju in temu primeren je tudi rezultat. Če ne bomo popravili igre v obrambi in zaigrali precej bolj motivirano, nas čaka nemiren zaključek sezone. Verjamem, da bodo fantje dojeli, da še ni konec sezone in da obstanek še ni zagotovljen.« Foto: Črtomir Goznik Ptujske rokometašice so trenutno v precejšnji krizi, iz katere morajo pot poiskati čim prej. torek m 7. marca 2017 Šport Štajerski 13 Motokros • Svetovno prvenstvo MXGP, dirka v Indoneziji Indonezijsko dirko zaznamovalo blato Rezultati dirke v Indoneziji: 1. Shaun Simpson Velika Britanija Yamaha 25 2. Glenn Coldenhoff Nizozemska KTM 22 3. Clement Desalle Belgija Kawasaki 20 4. Antonio Cairoli Italija KTM 18 5. Rui Goncalves Portugalska Husqvarna 16 6. Kevin Strijbos Belgija Suzuki 15 7. Tim Gajser Slovenija Honda 14 Skupno v SP (2/19): 1. Antonio Cairoli 2. Clement Desalle 3. Tim Gajser 4. Evgeny Bobryshev 5. Jeremy Van Horebeek 6. Glenn Coldenhoff 7. Gautier Paulin 8. Shaun Simpson 9. Romain Febvre 10. Kevin Strljbos Italija KTM 68 Belgija Kawasaki 60 Slovenija Honda 56 Rusija Honda 44 Belgija Yamaha 42 Nizozemska KTM 41 Francija Husqvarba 39 Velika Britanija Yamaha 36 Francija Yamaha 34 Belgija Suzuki 34 Foto: Hondaracing Tim Gajser se je v Indoneziji podobno kot sotekmovalci otepal težav, ki jim jih je povzročalo blato. Novo prizorišče svetovnega prvenstva v motokrosu je ob premieri doživelo hladno oziroma bolj blatno prho. Po velikih težavah je prirediteljem v indonezijskem Pangkalu Pinangu uspelo izpeljati manj kot polovico programa, po le eni vožnji v elitnem razredu MXGP pa je zmago slavil Britanec Shaun Simpson, svetovni prvak Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je bil sedmi. Motokrosisti so v Indoneziji tekmovali na drugi dirki za svetovno prvenstvo, na kateri so zaradi izredno zahtevnih razmer in povsem uničene proge odpeljali le prvo vožnjo v MXGP. Sredi tedna je začelo deževati, in še preden so motokrosisti prišli na prizorišče, je bilo jasno, da jih čaka težko delo. Prirediteljem je z velikimi težavami uspelo pripraviti progo, kljub temu pa že sobotnega programa niso izpeljali v celoti. Motokrosisti so se na prostem treningu sicer odpravili na progo, vendar so v skoraj nemogočih razmerah odpeljali le nekaj krogov. Vodstvo dirke se je zatem odločilo, da kvalifikacij ne bo, zato so za izbiro startnih mest na dirki obveljali časi s treninga, na katerem je Gaj-ser po samo treh odpeljanih krogih postavil 14. čas. Do nedelje se razmere niso bistveno spremenile. Veliko težav so imeli že dirkači ra- zreda MX2, Gajser pa je nato prvo vožnjo v MXGP začel na tretjem mestu in je bil v prvih krogih v boju za uvrstitev na stopničke. A dirke še zdaleč ni bilo konec, saj je proga postajala vse težja, vse bolj razri-ta, na njej pa so se, še posebej v enem od zavojev, pojavili globoki kanali. Tako kot večina motokrosi-stov je imel tudi slovenski as na blatni progi nekaj težav. Sprva je spretno premagoval pasti in se izogibal globokim kanalom. Ko so v drugem delu dirke motokrosisti začeli ostajati v globokem blatu in so le s težavo reševali motorje, pa se je tudi Gajser znašel v težavah. Pet krogov pred koncem je obtičal, na srečo pa mu je dokaj hitro uspelo izvleči Hondo in nadaljevati, čeprav je ob tem izgubil nekaj mest. Končal je na sedmem s 56 sekundami zaostanka, dobil pa je 14 novih točk v SP. Gajserjev največji konkurent, Italijan Antonio Cairoli, je končal na četrtem mestu. V Pangkalu Pinangu so nato z drugo vožnjo poskušali v MX2, a dirke niso pripeljali do konca, saj so jo morali prekiniti. To pa je bil slab obet tudi za močnejši razred. Čeprav so se Indonezijci trudili in na progi tudi z gradbenimi stroji skušali poravnati največje luknje, je bila blatna bitka nazadnje izgubljena. Drugo vožnjo so morali po posvetu z dirkači odpovedati, obveljali pa so dosežki prve. Zmage v Indoneziji in 25 točk v seštevku se je tako razveselil Simpson. Po dveh dirkah svetovnega prvenstva je v vodstvu Italijan Cairoli, na drugem mestu je Belgijec Clement Desalle, Gajser pa zaseda tretje mesto in ima 12 točk zaostanka za vodilnim Cairolijem. Naslednja, tretja dirka svetovnega prvenstva bo 19. marca v Argentini. sta, JM Nogomet • Kadetska reprezentanca Slovenije Prelec dvakrat strelec Kadetska reprezentanca Slovenije se pod vodstvom selektorja Agrona Šalja pripravlja na elitni krog kvalifikacij za Evropsko prvenstvo U-17, ki bo na sporedu letos med 3. in 19. majem na Hrvaškem. Mladi Slovenci so si udeležbo v elitnem delu kvalifikacij zagotovili po uspešnem uvodnem turnirju v Nacionalnem nogometnem centru Brdo, zadnji korak na EP pa bodo poskušali narediti preko kvalifikacijske skupine 7, kjer so še reprezentance Anglije, Bosne in Hercegovine in Češke. Tekme bodo potekale med 23. in 28. marcem v Bosni in Hercegovini. Na Evropsko prvenstvo se bodo uvrstili zmagovalci posameznih kvalifikacijskih skupin in sedem najboljših drugou-vrščenih reprezentanc v posameznih skupinah. Mladi Slovenci so se v torek in četrtek na prijateljski tekmi merili z vrstniki iz Belorusije, ki se prav tako pripravljajo na kvalifikacije. Na prvi tekmi v Ajdovščini je bil rezultat 0:0, na drugi pa so mladi Slovenci slavili z rezultatom 2:1. V začetni postavi selektorja Šalje je bil v obeh primerili tudi Nik Prelec, član Aluminija, ki se je še posebej izkazal na drugem srečanju, saj je za slovensko izbrano vrsto dosegel oba zadetka. Nik je drugi najmlajši igralec te selekcije, saj je star šele 15 let (junija bo dopolnil 16 let). JM Rokomet m 1. B SRL (m) Obramba, obramba, obramba ... Moškanjci-Gorišnica - Krško 34:36 (14:19) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Šandor 12, N. Bedrač, Geč, Valenko, Balas, Lozinšek 3, Grobelnik 12, Ranfl, Mlač--Černe 2, Caf, Krabonja 2, Preac 2, T. Bedrač 1, Ozmec. Trener: Robert Bezjak. Tudi Krško je bilo za roko-metaše Moškanjcev-Gorišni-ce premočan tekmec. Tekmo so domačini izgubili že v prvem delu, ko so izkušeni gostje narekovali tempo, v nadaljevanju pa so skušali nadoknaditi zamujeno, a je bilo žal že prepozno. Sam uvod spet ni bil dober, gostje iz Posavja so diktirali tempo in povedli 2:6. Puščala je predvsem obramba, ki je bila spet premehka kot že nič kolikokrat letos. Nekdanji prvoligaš je seveda vse to iz- koriščal, pridno večal razliko in na odmor odšel s petimi zadetki prednosti. Namesto da bi domačini pritisnili, je tudi uvod nadaljevanja minil v znamenju Krškega - tako je bilo v 40. minuti na semaforju že visokih 21:28. Nakar so se domačini vendarle prebudili in se s serijo 5:2 spet vrnili v igro. Ko bi bilo treba narediti še tisti dokončni priključek, se jim je znova pripetilo nekaj napak. Obramba pač letos ni na nivoju in poraz na koncu je bil neizbežen. V končnici so ga sicer domačini precej ublažili. Naslednje srečanje bo za ekipo Moškanjcev-Gorišnice še kako pomembno, saj odhajajo v goste k ekipi Mokerc-Ig, ki se prav tako krčevito bori za obstanek. Na lestvici ekipi loči ena sama točka. tp 1. B SRL (m) REZULTATI 18. KROGA: Moškanjci-Gorišnica - Krško 34:36 (14:19), Sevnica - Škofljica Pekarna Pečjak 20:30 (8:17), Rudar - Cerklje 35:22 (15:9), Brežice - Črnomelj 28:22 (15:12), Krim - Radeče Papir Nova 28:21 (11:10), Sviš Ivančna Gorica - Slovan 30:32 (14:16), Mokerc-Ig - Herz Šmartno 20:25 (10:15). 1. HERZ ŠMARTNO 18 14 2 2 30 2. SVIŠ IVANČNA G. 18 14 0 4 28 3. KRIM-OLIMPIJA 18 12 2 4 26 4. ŠKOFLJICA PEČJAK 18 13 0 5 26 5. BREŽICE 18 12 2 4 26 6. SLOVAN 18 12 1 5 25 7. KRŠKO 18 10 4 4 24 8. RADEČE PAPIR N. 18 9 0 9 18 9. RUDAR 18 7 2 9 16 10. ČRNOMELJ 18 6 0 12 12 11. MOKERC - IG 18 3 1 14 7 12. MOŠKANJCI - G. 18 3 0 15 6 13. CERKLJE 18 2 0 16 4 14. SEVNICA 18 2 0 16 4 Kadetska reprezentanca Slovenije je odigrala dve prijateljski tekmi z Belorusi, Nik Prelec (Aluminij) je bil edini strelec. Rokomet m 2. SRL (m) Igra za čim hitrejšo pozabo Arcont Radgona -Velika Nedelja 24:25 (10:14) RK VELIKA NEDELJA: Zorec 6, Kolmančič 2, Bombek 4, Topolovec 1, Mavrič, Bezjak 1, Prapotnik, Bokša, Preac, Sok 1, Meško 1, Škrjanec, Lorenčič 7, Cimerman 1, Kosi, Gašič 1. Trener: Matjaž Hanželič. Vedelo se je, da bo za Ve-likonedeljčane gostovanje v Radencih težka preizkušnja, saj so domačini kljub zadnjemu mestu na razpredelnici zelo dobra ekipa. Gostje so nekoliko mehko vstopili v igro, a so kljub temu vodili celoten prvi polčas. Prednost sicer ni bila visoka, največ dva zadetka, a če bi storili manj napak, bi lahko bilo bistveno drugače. Kljub vodstvu gostov je bil igralec, ki je pokazal največ in povzročal tekmecem tudi največ problemov, domačin Matevž Žunič. Prvi polčas so dobili gostje, ki so si najvišjo prednost štirih zadetkov priigrali v zadnjih treh minutah. V nadaljevanju tekme so domači zadeli trikrat in se povsem približali gostom. 2. SRL (m) 12. KROG: Arcont Radgona - Velika Nedelja 24:25 (10:14). 1. HRPELJE - KOZINA 11 11 0 0 22 2. AJDOVŠČINA 10 8 0 2 16 3. VELIKA NEDELJA 11 7 0 4 14 4. GROSUPLJE 11 7 0 4 14 5. METLIKA 11 5 1 5 11 6. ALPLES ŽELEZNIKI 11 4 0 7 8 7. POMURJE 10 4 0 6 8 8. KRONOS 10 1 0 9 2 1 1 0 9 9. ARCONT RADGONA 11 0 1 10 Vendar bliže ni šlo, saj so Ve-likonedeljčani zaigrali nekoliko bolje in kljub storjenim napakam držali prednost enega do štirih zadetkov. V zaključku tekme so domači ponovno zadeli trikrat zapored in se približali na gol zaostanka, vendar je ob priložnostih za izenačenje gostujoči vratar Tadej Preac obranil dva »zicerja« ter tako omogočil zmago gostom. V soboto ob 19.00 sledi tekma proti drugouvrščeni ekipi Ajdovščine. Za zmago bo treba pokazati bistveno več kot v Radencih. Toda polna dvorana navijačev domačim vedno da dodatno energijo, zato lahko pričakujemo borbeno igro, zmago in skok na 2. mesto prvenstvene razpredelnice. JankoMeško 14 Štajerski Šport torek • 7. marca 2017 Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Za zmago unovčile izkušnje v ■ ZOK GSV Zava Ptuj - Braslovče 3:0 (18, 22, 20) ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Cvirn, Drevenšek, Burič, Stavbar, Grič-nik, Horvat, Čabrian, Gajser, Pu-šnik. Trenerka: Marijana Horvat Gojkošek. Deveterica ptujskih odboj-karic je unovčila več izkušenj na eni strani in predvsem večjo kakovost na drugi strani za zmago proti Braslovčam. Ta zgleda na papirju gladkih 3:0, a ni bilo skozi vse tri nize vse tako lahko ali gladko. Gledalci so v športni dvorani Gimnazije Ptuj na splošno spremljali bolj počasno odbojko, s posameznimi dobrimi akcijami in tudi s precejšnjim številom napak na obeh straneh. Ptujčanke so tekmo dobro začele, saj so povedle z 12:5. V tem trenutku je kapetanko Cvirnovo trenerka Horvat Gojkoškova zamenjala z Dre- 2. DOL VZHOD (Z) REZULTATI 18. KROGA: ŽOK GSV Zava Ptuj - Braslovče 3:0, Celje - Kostmann Slovenj Gradec 3:1, Nova KBM Branik II - Kajuh Šoštanj 3:0, ŽOK Ljutomer - Benedikt 3:0, Mozirje -Swatycomet Zreče 2:3, Prevalje - Svolley Vuzenica 3:0. 1. NOVA KBM BRANIK II 18 16 2 51:16 48 2. PREVALJE 18 18 2 48:12 47 3. ŽOK LJUTOMER 18 13 5 44:20 39 4. ŽOK GSV ZAVA PTUJ 18 12 6 46:21 39 5. MOZIRJE 18 12 6 42:28 34 6. SVOLLEYVUZENICA 18 10 8 35:39 26 7. CELJE 18 8 10 29:36 23 8. BRASLOVČE 18 8 10 29:37 23 9. SWATYCOMET ZREČE 18 5 13 24:45 16 10. K SLOVENJ GRADEC 18 4 14 22:44 15 11. KAJUH ŠOŠTANJ 18 2 16 15:51 7 12. BENEDIKT 18 2 16 14:50 7 venškovo, kar so gostje izkoristile in se približale, vendar so po vrnitvi Cvirnove v igro Ptujčanke brez težav ta del dobile s 25:18. Po osvojenem setu, v katerem so solidno servirale, so se neko- liko preveč sprostile, kar so Braslovčanke, pri katerih je njihov trener naredil številne menjave, izkoristile in si priigrale majhno prednost. V končnico so gostje prišle s prednostjo 16:20. V tem trenutku je na igrišče ponovno stopila mlada Drevenškova, ki je dobro servirala in po solidni igri tudi v polju prinesla šest točk domačinkam za preobrat in osvojen drugi niz - 25:22. Tudi v tretjem so članice ŽOK GSV Zava startale slabše, vendar so z nekaj uspešnimi zaključki skozi sredino kljub povprečni igri prišle do odločilne prednosti. Tako so prišle do 12. prvenstvene zmage, novo bodo poskušale vknjižiti v soboto, ko se bodo v športni dvorani Gimnazije Ptuj ob 17.30 pomerile z ekipo Kajuha Slovana. Gre za tekmeca z dna prvenstvene lestvice, tako da lahko pričakujemo, da Foto: Črtomir Goznik Ptujske odbojkarice so tokrat brez posebnih težav ugnale ekipo Braslovč. bo trenerka Marijana Horvat Gojkošek ponudila več priložnosti mladim igralkam, ki predstavljajo prihodnost ptujske ženske odbojke. S tem namenom je v ponedeljek k treningom članske ekipe priključila nove tri mlade igralke Oanceavo, Turnškovo in Pignarjevo. David Breznik Marijana Horvat Gojkošek, trenerka ŽOK GSV Zava Ptuj: »Z igro naše ekipe tokrat ne morem biti zadovoljna, saj glede na to, da so bile tekmice veliko slabše, igralke niso prikazale prave igre. Na koncu so obrnile izkušnje na svojo stran in prišle do zmage, čeprav bi se lahko v katerem od nizov obrnilo tudi drugače.« Nogomet • NK Drava Nogomet • Nino Dirnbek (NK Drava) Razpoloženi strelci Nekdanji up Drave končno spet doma! Rojeni Ptujčan, ki je svojo nogometno pot gradil po vsej Evropi, bo končno zopet zaigral v svojem rodnem mestu. 26-letni Nino Dirnbek je nova okrepitev ptujske Drave, ki ima še vedno visoke ambicije. Nino, ki je že v sezoni 2008/09 zaigral za modre v prvi ligi, nato prebil sezono v lendavski Nafti, pa okusil še slast igranja v prvi slovaški ligi (Petržalka), kasneje je zaigral še na Češkem in v Nemčiji, nazadnje pa je nosil dres srbskega prvoligaša Donji Srem, bo spomladanski del odigral pod taktirko trenerja Simona Sešlarja. »Srce me je vedno vleklo domov, toda nogometna pot ima čudne poti. Ni vedno vse odvisno od igralca samega, ampak tudi od tistih, ki vodijo nogometne klube in imajo takšne in drugačne računice. Bile so dobre ponudbe izven Evrope, vendar sem globoko v sebi imel druge želje in nisem želel zapustiti Sta- w " m K # «r^ \ V t <- t Nino Dirnbek re celine. Praktično čez dil še druge pomembne noč sem se odločil, da stvari v življenju. Tako bom ostal doma in si ure- me je pot prinesla nazaj v staro jato,« nam je zaupal Nino. Zanimalo nas je tudi , kakšne so njegove ambicije v modrem dresu. »Vedno sem imel visoke cilje, ne glede na to, kje sem igral. Stremim k temu, da na vsaki tekmi dam vse od sebe in igram v korist ekipe. Imamo solidno ekipo, ki vsakemu lahko prekriža račune, tako da je vse mogoče. Prav tako pa imamo odličnega trenerja z veliko izkušnjami, saj je igral na najvišjem evropskem nivoju, razen tega pa je tudi kot človek odlična oseba, v katero moraš imeti zaupanje," pravi novi »branilec« ptujske Drave Nino Dirnbek, ki ne skriva ambicij po ponovnem igranju v slovenski prvi ligi, kamor po svojem znanju tudi sodi. Toda sedaj je z mislimi povsem predan nastopom za ptujsko moštvo, ki ga že na začetku prvenstva čaka obračun z vodilno ekipo drugoligaške lestvice, Triglavom iz Kranja. NFM Prijateljska tekma: DRAVA PTUJ - MIKLAVZ DOBROVCE 10:1 DRAVA PTUJ: Trajkovski, Mo-čič, Roškar, Gajič, Golob, Šporn, Kukovec, Marcius, Šalamun, Križan, Bašic. Igrali so še: Dirnbek, Petek, Romin, Čeh. Trener: Simon Sešlar. Na Mestnem stadionu na Ptuju so nogometaši Drave dodobra napolnili mrežo Miklavža Dobrovc. Gostje so se solidno upirali le prvih 15 minut, nakar so po prejetih zadetkih precej padli v igri. Ptujčani so nanizali številne napade in dosegli nekaj za- detkov iz izigranih akcij ter iz standardnih situacij. Strelsko se je ponovno najbolj izkazal Bašic, ki je dosegel lep zadetek iz prostega strela, medtem ko je najlepšega na tekmi dosegel Romih, ki je zadel s približno dvajsetih metrov. Igralci Drave so bili proti tekmecu, ki jim ni nudil pravega odpora, absolutno suvereni in so prikazali kar dobro predstavo. Modre čaka konec tedna pred začetkom spomladanskega dela tekmovanja v 2. slovenski nogometni ligi še generalka proti ekipi Rogaške. David Breznik Futsal • 2. SFL Salama premočna Nogomet • Seminar za trenerje Letos sodelovalo okrog 100 trenerjev Društvo nogometnih trenerjev (DNT) Ptuj je v soboto, 4. marca, v dvorani za odrom v Šolskem centru Ptuj izpeljalo tradicionalni seminar za nogometne trenerje za pridobitev licence B in C. Tudi letošnji seminar je potekal v dveh delih, in sicer je bil najprej na sporedu teoretični del s predavanji, na koncu pa je bil na sporedu še praktični del v športni dvorani Center, kjer so kot demonstratorji imeli glavno nalogo mladi igralci NŠ Drava Ptuj. Okrog 100 trenerjev, med katerimi je bilo tudi nekaj predstavnikov drugih zvez (DNT Ptuj je seminar organiziralo kot zadnje), je najprej pozdravil Marjan Lenartič, predsednik DNT Ptuj, nato pa je problematiko trenerjev v MNZ Ptuj izpostavil Janko Turk, vodja tekmovanj v MNZ Ptuj in sekretar omenjene zveze. Najbolj so se mnenja prisotnih kresala pri novitetah v nogometnih pravilih, kar je bilo v domeni Borisa Gra-barja, strokovnega vodje Medobčinskega društva nogometnih sodnikov Ptuj. Po krajšem premoru je Branko Zupan, nekdanji odlični vratar, predstavil razvojni program igralca od 5. do 19. leta, teoretični del pa ja zaključil Primož Jelen, vodja projekta Regijskih centrov mNZ, ki je Regijske centre tudi analiziral. Sledila je selitev v dvorano, kjer je pod taktirko sodelavcev NZS Dejana Jelnikarja in Primoža Zvera potekal še praktični del na temo dinamična tehnika sprejema žoge U-13. Po praktičnem prikazu so nato vsi prisotni dobili potrdilo o sodelovanju na seminarju, strokovni priročnik Branka Zupana Od igre do igre, kapo ter športni pulover z logom DNT Ptuj. Sam seminar je sicer udeležencem prinesel 50 točk za pridobitev tekmovalne licence v sezoni 2017/18. tp 17. KROG: Kebelj Pizzeria Salama - FC Hiša daril Ptuj 7:4, Dlan Logatec - Gorica Futsal Klub 4:4, Futsal klub Dobrepolje - FC Ivančna Gorica 1:9, FSK Stripy - ŠD Mlinše 3:3, KIX Ajdovščina - Velike Lašče 2:3. 1. IVANČNA GORICA 17 14 1 2 43 2. FSK STRIPY 17 12 2 3 38 3. GORICA FK 17 10 4 3 34 4. VELIKE LAŠČE 17 10 1 6 31 5. ŠD MLINŠE 17 9 3 5 30 6. KEBELJ SALAMA 17 7 2 8 23 7. HIŠA DARIL PTUJ 17 5 2 10 17 8. FK DOBREPOLJE 17 4 2 11 14 9. DLAN LOGATEC 17 2 2 13 8 10. KIX AJDOVŠČINA 17 2 1 14 7 Kebelj Pizzeria Salama - FC Hiša daril Ptuj 7:4 (2:2) STRELCI: 0:1 Drofenik (ag) (1.), 1:1 Škrinjar (4.), 2:1 Fridrih (7.), 2:2 Pihler (13.), 3:2 Škrinjar (17.), 3:3 Letonja (20.), 3:4 Pihler (24.), 4:4 Orož (27.), 5:4 Kotnik (30.), 6:4 Golob (38.), 7:4 Škrinjar (40.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Pajek, Braček, Ramadani, Kraut, Ka-vaš, Letonja, Krajnc, Pihler, Vin-diš. Trener: Boris Šprah. Ptujska ekipa je v soboto gostovala na Oplotnici, kjer jo je gostila domača ekipa Ke-belj Pizzeria Salama. Tekmeca so na lestvici delile le tri točke, zato je bilo pričakovati napet in trd obračun. Takšen je tudi v resnici bil, saj so se igralci borili za vsak ped igrišča. Do polčasa sta ekipi dosegli po tri zadetke, ob tem pa sta bila na koncu prvega dela izključena Sašo Kavaš pri gostih in Alen Ži-gart pri domačih. Varovanci Borisa Špraha so v drugem polčasu povedli z golom Thomasa Pihlerja, do konca srečanja pa zadetka več niso dosegli. Domači trener Gora-zd Videčnik je imel v ognju očitno več želez, saj so do konca zadeli štirje različni igralci. V zadnjem krogu bodo Ptujčani gostili ekipo Velike Lašče. JM torek • 14. marca 2017 Šport, šport mladih Štajerski 15 Strelstvo • EP v Mariboru Slovenci dobro pripravljeni pričakujejo domači vrhunec sezone /¡¿\\ ISSF M \\W ) RIFLE/t NEW DE, ¡SSF 22 FEB- Foto: Strelska zveza Slovenije Kevin Venta (na fotografiji), Sašo Stojak in Urška Kuharič bodo na EP tekmovali v petek, 10. 3., v soboto se bo domači javnosti predstavila Majda Raušl. S torkovo otvoritveno slovesnostjo se bo pod Pohorjem pričelo Evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem 10 m Maribor 2017. 582 najboljših strelcev iz 46 držav Stare celine bo od srede do sobote tekmovalo za prestižna odličja z zračno pištolo, zračno puško ter z zračno puško na premikajoče se tarče. Slovenska reprezentanca, ki je minuli teden opravila zaključne priprave v Ljubljani, se bo domači javnosti predstavila v popolni 24-članski zasedbi, z 12 mladinci in 12 člani. Slovenske nastope v sredo, 8. 3., začenjajo mladinke s pištolo: Jagoda Tkalec (Dušan Poženel Rečica), Anja Prezelj (Železniki) in Klara Smolič (Gorjanci), nato bodo nastopili še mladinci s puško: Jakob Peteli-nek (Cerknica), Erik Kandare (Cerknica) in Domen Jarni (Kočevje). Drugi dan mladinskih tekmovanj - v četrtek, 9. 3. -bodo ob 9.00 v kvalifikacijah tekmovale mladinke s puško: Urška Hrašovec (I. Pohorski bataljon Ruše), Lia Lazar (IX. Korpusa Piran) in Suzana Lukic (Trzin) ter nato ob 11.00 še mladinci s pištolo: Jože Čeper (Vremščica), Luka Ušeničnik (Škofja Loka) in David Rožman (Brežice). V četrtek popol- dan bomo lahko spremljali tudi zelo zanimivo tekmovanje mešanih parov z zračno puško in pištolo z začetkom ob 15.45 in 17.15. Člani s pištolo in med njimi Slovenci Kevin Venta (Kovinar Ormož), Sašo Stojak (Ptuj) in Blaž Kun-šek (Marok Sevnica) bodo tekmovanja začeli v petek, 10. 3., ob 9.00, finale sledi ob 11.30. V kvalifikacijah ob 11.15 bodo tekmovale članice s puško: Živa Dvoršak (Olimpija), Urška Kuharič (Kovinar Ormož) in Sonja Benčina (Olimpija), finale bo ob 13.15. V soboto bodo zadnji tekmovalni dan z nastopi v kvalifikacijah ob 9.30 začele članice s pištolo, ko bodo tekmovale Slovenke Katja Vodeb (Liboje), Majda Ra-ušl (Ptuj) in Denis Bola Ujčič (Postojna), sledi finale ob 11.30. Ob 11.15 pa se bodo začele še kvalifikacije članov s puško: Željko Moičevic (Grosuplje), Robert Marko-ja (Štefan Kovač Turnišče) in Benjamin Jodl (I Pohorski bataljon Ruše), finale bo ob 13.30. Ob 15.15 in 16.45 sledi še tekmovanje mešanih parov. Razpored EP je objavljen na spletni strani www. echslo.eu Vabljeni v Maribor na brezplačni ogled vrhunskih strelskih nastopov! Simeon Gonc Slovenski nastopi: Mladinke pištola: 8. 3. kvalifikacije ob 9.00, finale 11.00 Mladinci puška: 8. 3. kvalifikacije ob 10.45, finale 13.15 Mladinke puška: 9. 3. kvalifikacije ob 9.15, finale 11.15 Mladinci pištola: 9. 3. kvalifikacije ob 11.00, finale 13.30 Člani pištola: 10. 3. kvalifikacije ob 9.00, finale 11.30 Članice puška: 10. 3. kvalifikacije ob 11.15, finale 13.15 Članice pištola: 11. 3. kvalifikacije ob 9.30, finale 11.30 Člani puška: 11. 3. kvalifikacije ob 11.15, finale 13.30 Strelstvo • 4. Memorial Vladimirja Kebra Slovenske Konjice Majda Raušl in Vita Volgemut do dvojne zmage Foto: Strelska zveza Slovenije Ptujski in miklavški strelci so osvojili dvojno ekipno zmago na memorialnem turnirju v Slovenskih Konjicah. Z leve so na fotografiji Zlatko Kostanjevec, Sašo Stojak, Rok Bezjak, Miran Miholič, Simon Simonič in Boštjan Simonič. Rezultati: Zračna pištola moški: 3. Ksenja Vodopivec, DPR 363 1. Klemen Tomaševič, LŽE 2. Aleksander Ošep, JŽA 3. Matej Krajnčič, BRE 4. Sašo Stojak, PTU 5. Miran Miholič, JKM 6. Simon Simonič, JKM 7. Boštjan Simonič, JKM 8. Zlatko Kostanjevec, PTU 15. Uroš Mohorko, KID 17. Rok Bezjak, PTU 20. Matevž Mohorko, KID 559 + 234.8 556 + 233.0 561 + 213.8 571 + 192.3 556 + 170.2 558 + 150.8 570 + 128.6 564 + 108.7 547 546 539 Zračna pištola ženske: 1. Majda Raušl, PTU 370 2. Jagoda Tkalec, DPR 369 Zračna pištola mladinke: 1. Vita Volgemut, PTU 350 2. Urška Gmajnič, BRE 345 3. Alekseja Vignjevic, KOR 330 Zračna puška ženske: 412.4 + 251.0 415.5 + 249.6 411.6 + 227.0 414.8 + 203.4 415.1 + 182.5 1. Saša Marija Ratnik, KFT 2. Živa Dvoršak, OLI 3. Klavdija Jerovšek, GRO 4. Sonja Benčina, OLI 5. Urška Kuharič, KOR Zračna puška mladinke: I. Lia Lazar, IXP II. Antonija Kosi, MLJ 20. Nuša Žnidarič, KOR 8.0 + 245.2 399.9 393.1 Pretekli konec tedna je v Slovenskih Konjicah domače društvo pripravilo 4. Memorial Vladimirja Kebra v streljanju z zračnim orožjem za člane in mladince ter s serijsko zračno puško za pionirje. Na generalki pred začetkom EP v Mariboru sta se s pištolo zmage veselili Ptujčanki Majda Raušl (370) med članicami ter Vita Volgemut (350) med mladinkami. Ormožanka Alekseja Vi-gnjevic je med mladinkami osvojila 3. mesto s 330 krogi. Zelo uspešni so bili tudi spo-dnjepodravki strelci v članski kategoriji s pištolo, kjer so Sašo Stojak (571), Boštjan Simonič (570) in Zlatko Kostanjevec (564) postavili najboljše tri kvalifikacijske rezultate, v finale pa sta se uvrstila še Simon Simonič (558) in Miran Miholič (556) na 6. in 8. mestu. Presenetljivo pa so naši strelci nato v finalu ostali brez posamičnega odličja in se razvrstili od 4. do 8. mesta, najvišje med njimi Sašo Stojak s 192,3 kroga. Zelo uspešni pa so bili naši strelci v ekipni razvrstitvi, kjer je zmago slavila miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča s 1684 krogi, pred Ptujčani s 1681 krogi, 7. Kidričevo 1582. Urška Kuharič odlično v kvalifikacijah, slabše v finalu V ženski članski konkurenci s puško se je odlično odrezala ormoška strelka Urška Kuharič in s 415,1 kroga kot druga najboljša v kvalifikacijah znova potrdila dobro pripravljenost pred začetkom Ep. Za štiri desetinke boljša od Kuha-ričeve je bila le olimpijka Živa Dvoršak, tudi tretjeu-vrščena Sonja Benčina iz Olimpije pa je s 414,8 kroga potrdila suverenost slovenske ženske reprezentančne ekipe. V finalu je z izjemnim streljanjem navdušila Saša Marija Ratnik iz Tišine, ki je z 251,0 kroga postavila nov finalni državni rekord. Srebro in bron pa sta si pri-streljali Živa Dvoršak in Klavdija Jerovšek. Najboljša ormoška strelka Urška Kuharič je v finalu nihala med dobrimi in povprečnimi streli, kar ji je na koncu prineslo končno 5. mesto. Žan Tomažič med mladinskimi finalisti V mladinski konkurenci s puško se je z osmim rezultatom kvalifikacij (603,6) v finale zavihtel mladi Ormo-žan Žan Tomažič in si nato v zelo močni slovenski konkurenci pristreljal končno 5. mesto. Dobro streljanje je pokazal tudi drugi Ormožan Aljaž Čučko, ki je s 598,6 kroga osvojil 11. mesto, ki-dričevski strelci Ivo Cicma-novič Zimet (592,3), Žan Gojkošek (575,4), Mihael Mikolič Sobotič (573,2), Domen Širovnik (561,0) in Tilen Vuk (552,5) so se uvrstili na 16., 21., 24., 27. in 30. mesto. Med mladinkami je bila v kvalifikacijah najboljša Rušanka Urška Hrašovec (410,8), finalno zmago pa je z novim mladinskim državnim rekordom slavila Pirančanka Lia Lazar (245,2). Med ljutomerskimi strelkami je bila najboljša Antonija Kosi s 399,9 kroga na 11. mestu, Ormožanka Nuša Žnidarič pa je s 393,1 kroga osvojila 20. mesto. Simeon Gonc Šolski šport • Košarka Izstopali ekipi OS Olge Meglic in OS Markovci V dvorani OŠ Majšperk je v sredini februarja potekal predtekmovalni turnir medobčinskega prvenstva v košarki za učence letnika 2004 in mlajše, v sredo, 1. marca, pa v dvorani OŠ Olge Meglic še finalni del. Nastopilo je samo pet ekip, v finalni del so se uvrstile štiri. Na obeh turnirjih je bilo mogoče spremljati izenačene in kakovostne dvoboje: v predtekmovanju je bila najvišja razlika na posamezni tekmi 7, v končnici pa 13 točk. V finale sta se uvrstili ekipi OŠ Olge Meglic in OŠ Markovci, ki sta se med sabo merili že v predtekmovanju - bilo je 18:17 za ptujsko OŠ. Tudi finalno srečanje je bilo podobno izenačeno, še enkrat pa so daljšo potegnili Ptujčani, ki so slavili 25:24 in se okitili z naslovom medobčinskega prvaka. Na področno tekmovanje sta se uvrstili obe ekipi finalistki. Tekme so trajale trikrat 10 minut. Rezultati finalnega turnirja: Majšperk - Markovci 16:29, Olge Meglic - Ljudski vrt 21:16; tekma za 3. mesto: Majšperk - Ljudski vrt 24:31; tekma za 1. mesto: Olge Meglič - Mar-kovci 25:24. Zmagovalna ekipa medobčinskega tekmovanja v košarki za učence letnikov 2004 in mlajše: OŠ Olge Meglič Vrstni red: 1. OŠ Olge Meglič 2. OŠ Markovci 3. OŠ Ljudski vrt 4. OŠ Majšperk 5. OŠ Kidričevo UR 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 7. marca 2017 Ptuj, Slovenija • Tretji vseslovenski pohod z rdečimi baloni Rdečih balonov ni nikoli dovolj Na težave otrok in odraslih z redkimi bolezni (seveda pa tudi njihovih bližnjih) so že tretje leto zapored opozorili z vseslovenskim pohodom z rdečimi baloni. Na Ptuju so se mu letos pridružili drugič, rdeči baloni pa so nebo obarvali še v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Ljutomeru, Mariboru in Novem mestu. Več kot 200 pohodnikov je na pot krenilo izpred Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer so si ogledali priložnostno razstavo o redkih boleznih in prisluhnili vokalistki Ani Delin in kitaristu Gašperju Bračiču, se sprehodilo po ptujskih ulicah in dogodek sklenilo pred Mestno hišo. Družba je bila pisana: pohoda so se udeležili družine z otroki, uporabniki Sončka, društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož, varovanci Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, pa tudi predstavniki humanitarnih in drugih organizacij ter društev, direktorji javnih zavodov, mestni občinski svetniki in podžupan mestne občine Ptuj Gorazd Orešek. Soorganizatorka ptujskega dogodka Stanka Krajnc Letonja je povedala, da so po lanskoletnem odličnem odzivu obiskovalcev le- »Z baloni želimo poleteti« Na pobudo Evropskega združenja za redke bolezni so (redek) 29. februar razglasili za dan redkih bolezni. Obeležujejo ga tudi v neprestopnih letih, praviloma na zadnji dan februarja. Za redke bolezni štejejo tiste, ki prizadenejo manj kot pet ljudi na 10.000 prebivalcev, kljub redkosti pa je v vsej Evropski uniji takšnih bolnikov kar 30 milijonov. Strokovnjaki ocenjujejo, da je redkih bolezni med pet in osem tisoč. Večinoma so genetskega izvora, pogosto so kronične in celo ogrožajo bolnikovo življenje. Številnim srečanjem in dogodkom, ki jih ob dnevu redkih bolezni pripravljajo po vsej Evropi, so pred tremi leti dodali vseslovenski pohod z rdečimi baloni, ki so se ga domislili v Zavodu 13. Direktorica te nevladne organizacije in mama Sofie, ki se je rodila s hudo genetsko okvaro tri-somijo 13, Petra Greiner je povedala: »Nekateri uporabljajo balone za promocijo, mi želimo z njimi poleteti. Rdeča barva je v osivelem dnevu tista svetla točka, ki govori o upanju. Takrat, ko mnogi okrog naših otrok ne prenehajo zmajevati z glavo.« Opozorila je, da se tako otroci kot odrasli z redkimi boleznimi spopadajo s številnimi težavami: »Pri otrocih z Downowim sindromom je sistem utečen, starši imajo več pomoči, pozornost je na potrebah teh otrok. Ob rojstvu svoje hčerke pa sem doživela, da se strokovnjaki niso znali spoprijeti z manj znano diagnozo.« Ker starši od strokovnjakov ne dobijo ustreznih informacij, morajo načine, kako pomagati svojim otrokom, velikokrat iskati kar sami ... V Zavodu 13, kjer so se pohoda z rdečimi baloni domislili, so dogodek opisali kot »druženje, sobivanje s prijatelji, klepet z znanci in sprehod s hodečimi, opotekajočimi ali temi, ki se peljejo v vozičkih. « tos pripravili nekaj več balonov, 180, pa je tudi teh zmanjkalo za čisto vse: »Tako smo tudi letos presenečeni nad izjemnim odzivom. To nam daje vedeti, da smo na Ptuju znova stopili skupaj in drug drugega spomnili in opomnili, da na svetu živimo zelo različni ljudje, da pa si vsi skupaj zaslužimo biti sprejeti.« Organizacijski odbor so sestavljale še Nuška Gajšek, Tanja Nikolovski in Aleksandra Pivec. Balone je podarilo podjetje Talum, člani Kulturnega društva ZUM Kreativa so jih napolnili s helijem in iz njih izdelovali razne figure, za čaj in pecivo je poskrbela restavracija Pan iz Kidričevega, sladke dobrote so spekle tudi Ptujske pekarne in slaščičarne ter članice humanitarnega društva Soroptimist Ptuj, ponudniki v Murkovi so ulico okrasili z rdečimi baloni, pohodniki pa so dogodek sklenili v Legend Pubu. »Ne moremo vedeti, kaj pomeni imeti otroka, ob katerem trepetaš za življenje, ne moremo vedeti, kako je živeti z nekom, ki brez tebe ne zmore, če tega nismo doživeli. Nekaj pa lahko - teh redkih, posebnih ali kakorkoli drugačnih biserč-kov ne gledamo s pomilovanjem, ker niso ubogi. So borci in borec ne more biti ubog. In če navijamo za dosežke naših športnikov, se veselimo njihovih zmag, zakaj se ne bi veselili ali pa vsaj razumeli sleherne zmage vseh tistih staršev, svojcev, ki dajejo vse od sebe, da bi njihovi biseri imeli čim lepše življenje,« je sklenila Stanka Krajnc Letonja in napovedala, da bodo pohod pripravili tudi naslednje leto. Eva Milošič Foto: CG Ptuj • Prvi vtisi ob zaključku 57. Kurentovanja Prednosti in pomanjkljivosti Kurentovanja Maske so padle, pust smo pokopali in vtise o 11 festivalskih dneh ter pustnem času strnili. Kako so jih doživeli kreatorji letošnjega 57. Kurentovanja, pa so povedali v četrtek na novinarski konferenci. Da je letošnje Kurentovanje odlično uspelo, je v četrtek izrazil prepričanje ptujski župan Miran Senčar. Kot je dejal, smo Ptujčani še enkrat več dokazali, da je ma-skiranje zapisano globoko v naši identiteti. O uspehu, pravi, pričajo številke, pa tudi udeležba številnih pomembnih gostov na Ptuju v teh dneh. Kot vedno je ptujska občina pomagala tudi finančno in za izvedbo Kurentovanja namenila 46.000 evrov. Po besedah Senčarja so s tem uravnotežili višino sredstev, ki jih namenjajo različnim ptujskim festivalom: Art Stays, Arsana in Dnevi poezije in vina, mesto pa ima »v rokavu« še druge prireditve, kot so Ptujska noč, Rimske igre, Martinovanje in Ptujska pravljica. Po oceni župana je Javni zavod za turizem Ptuj kot organizator tega izjemno kompleksnega dogajanja je svoje delo opravil odlično. Zadovoljen s potekom največjega ptujskega festivala je tudi Branko Brumen, predsednik 57. Kurentovanja in podpredsednik zveze FECC. Dejal je, da kljub nekaterim pomanjkljivostim, preliminarne ocene kažejo, da so upravičili pričakovanja. „Kurentovanje dokazuje, da odlično živijo tudi fašenki na vasi in izjemno ponosni smo lahko na obisk in udelež- bo tudi v Dornavi, Markovcih in drugod. Kurentom in korantom je uspelo priklicati pomlad, v mesto in na vasi prinesti vse dobro in pregnati zlo," pravi Brumen, ki je optimističen, saj verjame, da bo septembra letos vpis obhoda kurentov in korantov na UNESCO reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva zaključen. Prav poseben pa je bil letošnji pust za Aleša Goričana, 16. princa karneavala, plemenitega Maksimilijana Gregoriča. Ta je izrazil veselje, da so ljudje upoštevali njegov odlok o zabavi, šaljivo pa je še dejal, da je županu pokazal tudi, kako zapreti mesto za promet, ne da bi se ljudje pritoževali. Zaključil je z mislijo, da čeprav so se dogajale nekatere pomanjkljivosti, jih je treba vzeti kot izziv, nikakor pa ne smejo zasenčiti vseh pozitivnih stvari, ki jih je letošnje Kurentovanje prineslo. Da so si organizatorji letos zadali dve ključni nalogi, pa je dejala direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gonc. Oživiti staro mestno jedro in ponesti ime Ptuja kot turistične destinacije v svet, sta bila ključna izziva, za katera je prepričana, da so jih uspešno uresničili. Gončeva je izpostavila pestro dogajanje v starem mestnem jedru v povezavi z animacijo za otroke ter dejala, da so veliko delali tudi na pestri ponudbi kulinaričnih in vinskih dobrot. „Po neformalnih pogovorih je zadovoljstvo gostincev in lokalov v mestu več kot odlično, v enem od znanih ptujskih lokalov naj bi tako na pustni torek beležili rekorden zaslužek zadnjih 27 let," je zatrdila direktorica najmlajšega ptujskega zavoda. Dogajanje na Kurentovanju pa so strnili tudi v video posnetke, ki so jih predstavili na novinarski konferenci, uporabljali pa jih bodo za promocijo turističnega doživetja Ptuja v času Kurentovanja na turističnih sejmih doma in v tujini, prvič že naslednji teden v Berlinu. Katja Grabrovec, direktorica agencije Novelus, ki je bila organizator karnevalske dvorane, je postregla s podatkom, da je njihova dogajanja obiskalo 30.000 obiskovalcev. Nekaj besed je namenila brezgotovinskemu načinu plačevanja, ki je bil v začetni fazi deležen kritik, a je poudarila, da so tudi pomanjkljivosti ob dejstvu, da je to izjemen zalogaj, razumljive. Opravičila pa se je Grabrovčeva za zaplet s prehrano po karnevalski povorki, česar pa Senčar ni videl kot majhen spodrsljaj, temveč precejšnjo organizacijsko napako. Dejal je, da se to ne bi smelo zgoditi, da se je tudi sam opravičil vsem skupinam in da se jim bodo oddolžili s povabilom na piknik. Dženana Kmetec 57. Kurentovanje v številkah • 180 dogodkov, • 135.000 obiskovalcev, od tega 65.000 na mednarodni povorki in 30.000 v karnevalski dvorani, • 31 skupin na otvoritveni etno povorki, • 22 vrtcev na povorki otrok iz vrtcev, skupaj 1.260 otrok, vzgojiteljic in mentoric, • 6060 vseh nastopajočih v povorkah, • karnevalska dvorana in dogodki: 12 večernih dogodkov, štiri otroška rajanja in stand up, • 50 ton ali 500.000 krofov iz Ptujskih pekarn in slaščičarn so pojedli obiskovalci, • zasedenost nastanitev: v obeh vikendih je bila zasedenost nočitvenih kapacitet 100 %, več individualnih gostov, profilirajo se nove skupine gostov, predvsem iz oddaljenih tujih držav, s poudarkom na gostih iz azijskih držav - Japonska, Koreja, Singapur. Dva dni po zaključku so organizatorji Kurentovanja predstavili prve številke. / Foto: DK torek • 14. marca 2017 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEBKlK 17 Ptuj • 120 let ptujskega kina Po natanko 120 letih je vlak spet pripeljal na Ptuj Daljnega 3. marca 1897 je bila v prostorih današnjega Mestnega kina Ptuj prva kinopredstava na Ptuju. S tem je ptujski mestni kino najstarejše še aktivno kino-prizorišče v Sloveniji, ob visokem jubileju pa so pripravili posebno slovesnost in zanimiv filmski program. Foto: CG Direktor Centra interesnih dejavnosti Ptuj Aleksander Kraner je pojasnil, da je bila zadnja pomembna prelomnica Mestnega kina Ptuj digitalizacija v letu 2014. Izvedli so jo s pomočjo Slovenskega filmskega centra in Mestne občine Ptuj. Foto: CG Jubilejno filmsko projekcijo sta si ogledali tudi posebni gostji, dolgoletni zaposleni v Mestnem kinu Ptuj, Matilda Horvat in Julija Vrbnjak. Izbrskali so številne fotografije in arhivske dokumente, povezane s ptujskim kinom, jeseni pa bodo v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom na Ptuju pripravili še pregledno razstavo in izdali brošuro. Obiskovalce slovesnosti so popeljali na filmsko popotovanje po zadnjih 120 letih. Zavrteli so tri filme bratov Lumière, ki so jih prikazali na prvi ptujski kinopredsta-vi: Plavalno šolo, Pralnico in Prihod vlaka na postajo (gledalci se tokrat niso razbežali, kot naj bi se dogajalo na prvih projekcijah filma ...). Gre za kratke filme, je pojasnila Mateja Lapuh iz ptujskega mestnega kina: »Prvi filmi so bili dolgi okoli 17 metrov, kar pomeni od 45 do 50 sekund, zvoka ni bilo.« Prikazali so še kratki film Klio v Ptuju iz leta 1969, film o kinematografiji in Ptujčanih, ki so ga leta 2005 posneli v Klubu ptujskih študentov, ter dva filma, ki sta leta 2012 nastala v okviru Evropske prestolnice kulture: Babica in muzikal Kosmata ljubezen. Direktor Centra interesnih dejavnosti (CID) Ptuj, upravitelja ptujskega kina, Aleksander Kraner je pojasnil, da je bil Ptuj v kinematografskem smislu kar napreden: »Prvi kinoprojektor je na Ptuju zabrnel manj kot dve leti po prvi projekciji na svetu sploh.« Leta 2008 je CID Ptuj od Mestne občine Ptuj kino dobil v upravljanje, tistega leta so zabeležili okoli 7.000 gledalcev. Kraner je poudaril: »Lani je bilo gledalcev skoraj 18.000 - zdi se mi, da je to kar lep uspeh. V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je ptujski kino sicer beležil celo do 200.000 gledalcev na leto, kar nam je danes nepredstavljivo. Res pa je, da je bila takrat tudi dvorana bistveno večja; sprejela je do 400 gledalcev.« V polmraku ždijo ljudje sumljive kvalitete Zgodovino tako kinematografije na Ptujskem kot stavbe na Cvetkovem trgu, kjer danes do-muje kino, je predstavila direktorica ptujskega zgodovinskega arhiva Katja Zupanič: »V kazinski dvorani so predvajali filme bratov Lumière Pralnica, Plavalna šola in Prihod vlaka na postajo, o čemer priča notica v ptujskem časniku Pettauer Zeitung. Predstave so prirejali ob plinski luči; vidljivost je bila slaba, slike so bile zabrisane, zaradi plina so se ljudje včasih onesvestili, zabeležene imamo tudi požare. Neme filme so spremljali z igranjem na klavir, včasih je igrala celo ptujska godba.« Kinematografi takrat filmov seveda niso menjavali tako pogosto kot danes, so pa potovali iz kraja v kraj. Prvi stalni kino je Ptuj dobil leta 1908 (uredili so ga v veliki kazinski dvorani oz. v prostorih današnjega kina), pred prvo svetovno vojno pa so bile kino predstave pogoste tudi v ptujskem mestnem gledališču in v gostilni Slon pri Narodnem domu. Današnji kino deluje od leta 1946, ko je Mestni ljudski odbor Ptuj ustanovil mestno kino podjetje. Javnost, sploh pa šole, sprva niso bile navdušene nad tem, da bi otroci obiskovali kino predstave (»Dečki in deklice sedijo ure dolgo skupaj v zatemnjenem prostoru, zraven pa so še odrasli dvomljive kvalitete,« je zapis iz arhivov izbrskala Zupaničeva), v 120 letih pa je ptujskemu kinu svoj sloves vendarle uspelo popraviti ... Eva Milošič Ptuj • Med finalisti Europarkove sanjske poroke sta tudi Ines Ferčič in Daniel Cigula Svojo ljubezen si želita okronati s poroko To pomlad se za Europarkovo sanjsko poroko od petih finalistov potegujejo še trije, med njimi tudi optimističen, do ušes zaljubljen par, Ptujčana Ines Ferčič in Daniel Cigula. Pravita, da sta čedalje bolj povezana in da je čas za nove korake. Svojo ljubezen tako želita nadgraditi z naraščajem, a še prej bi jo rada okronala s poroko, ki pa je velik finančni zalogaj. Spoznala sta se pred štirimi leti v pustnem šotoru na Ptuju. »Bila je ljubezen na prvi pogled. Dani je bil gardist takratnega princa ptujskega karnevala Miroslava Slodnja-ka, jaz pa sem tisto leto po naključju fotografirala dogajanje v šotoru. Tam sva se srečala, beseda na besedo in zdaj sva tukaj, kjer sva . ,« pove simpatična Ines. Od takrat sta neločljiva. Ves prosti čas preživljata skupaj. »Bolj kot to, kaj naju združuje, je na mestu vprašanje, kaj neki naju ne združuje. Razen ko sva v službi, sva vedno skupaj. Hodiva v kino, na koncerte, rada poslušava narodno-zabavno glasbo, klape . Od usodnega pusta 2013 sva pravzaprav neločljiva,« v en glas odgovorita zaljubljenca. Pust pa ju povezuje še na en način. Zanimivo je, da je Ines, še preden je spoznala ljubezen svojega življenja, v pustnih povorkah vseskozi občudovala dornavske cigane. »Ko sem opazovala ptujsko povorko, sem vedno rekla: če pa bi se pridružila kateri skupini, pa bi se ciganom. Ko pridejo in slišim tisto pesem: 'Marko, Marko, sunce ti je žarko, jaz kar poskočim'.« In tudi ta želja se ji je uresničila. Daniel je namreč dolga leta član tamkajšnjega društva Dorna-vski cigani, Ines pa se mu je s srcem pridružila. Tako skorajda ne manjkata na nobeni povorki in drugih prireditvah dornavskih ciganov. Šteje vsak glas Par, zaljubljen do ušes, bi svojo ljubezen rad okronal s poroko. Že nekaj časa tako razmišljata o poroki, a jima trenutno finančno stanje tega ne omogoča. Prav zato je Eu- Foto: Osebni arhiv roparkova sanjska poroka, ki jo je odkrila njena prijateljica, velika priložnost. Po nekaj vzpodbudnih besedah nista kaj dosti razmišljala. Polna upanja sta izpolnila prijavnico. S svojim pozitivizmom in gorečo ljubeznijo sta že prepričala žirijo v sestavi priljubljenega Dejana Zavca, psihoterapevtke Veronike Podgoršek, stilistke in kore-ografinje Ane Žvorc ter ma-nagerke Europarka Simone Mandl, ki je na praznik ljubezni, 14. februarja, izmed prijavljenih parov razglasila pet finalistov, med njimi tudi Ines in Daniela. O zmagovalcu pa odloča izključno javnost. Če je njuna ljubezenska zgodba prepričala tudi vas in bi jima radi pomagali do uresničitve sanj, lahko zanju glasujete na www.sanjskaporoka.eu-ropark.si do 19. marca. Vse, kar je treba storiti, pa je, da obiščete omenjeno spletno stran, kliknete ikono glasuj in vnesete e-poštni naslov. Svoj glas pa boste oddali dejansko s klikom na povezavo znotraj prejetega e-sporočila. Glasovanje je brezplačno, svoj glas lahko oddate vsak dan. Vsak teden bo izpadel par, ki bo prejel najmanj glasov. Srečna zmagovalca bosta razglašena 20. marca, večno zvestobo pa si bosta na Europarkovi sanjski poroki obljubila 13. maja 2017. Zmagovalni par bo poleg profesionalno organizirane poroke v vrednosti do 20.000 evrov dobil čudovito poročno obleko zanjo in zanj, poročne čevlje, prstana, poskrbeli bodo tudi za ličenje in pričesko in za učenje plesnih korakov. Seveda sodi k pravi poroki tudi poročno potovanje. Kot so še zapisali organizatorji na spletni strani šova, bodo Europark in partnerji/pokrovitelji projekta zagotovili, da bo izvedba Europarkove sanjske poroke nepozaben dogodek tako za mladoporočenca kot njune poročne goste. Med finalnimi pari se za sanjsko poroko potegujeta še Ptujčana Ingrid Čuš in Aleks-sander Ščavničar. Monika Levanič 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 7. marca 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Kurenti so zimo le odpihnili, niso pa vetra Letošnja dolga zima je le pri koncu. Mnogi se boste lotili tudi obrezovanja okrasnih rasdin. Sama nisem pristaš rezanja vsega, kar raste na vrtu, zagotovo pa je vrtnice potrebno obrezovati. Čeprav bi bilo bolje še nekoliko počakati, sem do zdaj vrtičkarje že dobro spoznala in vidim, da jik je nemogoče ustaviti, ko sonce pokaže svojo moč. Zato nekaj besed o rezi že zdaj ne bo škodilo. Zakaj menim, da je bolje še počakati. Vsaka rez spodbudi rast in odganjanje. Vrtnice so ponekod, na sončnih legah, že nagnane. Spomnite se, da smo komaj na začetku marca in mraz seveda sploh ni izključen, ravno obratno, povsem normalno bi bilo, da bi bilo še nekaj ledenih noči. Če vrtnice porežemo, bodo pomr-znili spodnji poganjki, ki so najkakovostnejši, zdaj pa so še skriti. Poganjajo samo vrhnji. Z rezjo boste zbudili spodnje, ki jih je res škoda, da pomr-znejo. A odločitev je seveda vedno na vaši strani. Zagotovo pa bi bil čas, da bi vrtnice okopali in pognojili. Rez vrtnic Vrtnice so lahko zelo različne. Štiri grobe skupine poznamo najbolj, to so plezalke, čajevke, mnogocvetne vrtnice in pokrovne vrtnice, ki pa so znotraj tega še dodatno različne. Najprej se postavimo pred posamezno rastlino in si jo dobro ogledamo. Poiščemo stare, že odslužene veje in predvsem krepke, mlade poganjke. Pri plezalkah in pope-njavkah pa vedno določimo glavne, ogrodne veje. Najprej izrežemo ves polomljen, poškodovan les in skrivenčene, stare veje, če le imajo te nadomestilo v močnih, novih poganjkih. Odstranimo tudi prešibke, nežne poganjke, ki ne bodo nikoli vodilni les. Odrežemo tudi pozebel les. Tega sicer letos zagotovo ne bo, a ob določenih zimah se vedno pojavljala. Ravno to je razlog, zakaj vrtnice režemo spomladi, ne jeseni. Če les pomrzne na v jeseni poreza-nih poganjkih, kaj pa boste potem odrezali spomladi? Stare poganjke prepoznamo po temni barvi lesa, grčah, zvitih oblikah in debelini. Pozebel les je črn, odrežemo ga do zdravega lesa. Ta princip v bistvu velja za prav vse okrasne rastline. Od tukaj naprej pa se stvari razlikujejo po posameznih skupinah. Grmičasti grmi -čajevke Glede na to, kako velika in močna je rastlina, izberemo tri do pet močnih, mladih vodilnih vej, ki naj bodo enakomerno razporejene v krogu. Rastejo naj vsaka v svojo smer, ne smejo se prekrivati. Nato poiščemo brste, ki so že zdaj lepo vidni, nekateri žal celo nagnani. Vedno velja, da močna rez pomeni močnejše obraščanje, nekoliko manj agresivna rez pa pomeni, da rast umirjamo. Zato močne, velike rastline manj obrezujemo, se ne ukvarjamo z vsakim detajlom posebej, z vsako malo vejico posebej, šibko rastoče grme pa porežemo nižje, močneje. Tako torej močne, velike čajevke porežemo nad sedmim do devetim brstom. Izberemo pa vedno takega, ki gleda iz grma. To je zelo pomembno, da bo grm kasneje lepo, enakomerno oblikovan in zračen. Veja iz tega brsta bo namreč rasla v smer, v katero je brst že zdaj obrnjen. Rez naj bo pol centimetra nad izbranim brstom, poševna pod kotom 45 o, poševnina pa naj bo nagnjena od brsta, da voda od padavin in rose ne bo zatekala na brst. Šibkejše grme pore-žemo na pet brstov, pustimo tudi več vodilnih vej. Mnogocvetne grmičaste vrtnice režemo na tri do pet brstov, ki naj ravno tako gledajo iz grma navzven. Običajno so to šibkejši grmi, zato pustimo tri do štiri vodilne veje. Ves ostali les izrežemo. Pokrovne vrtnice porežemo skoraj do tal, to lahko naredimo celo s škarjami za živo mejo. Če so šibkejši grmi z dolgimi poganjki, naredimo to vsako leto, če pa so to močni, krepki grmi, jih lahko porežemo (lahko bi rekli pokosimo) vsako leto. Plezave in popenjave vrtnice Zdaj režemo samo tiste, ki cvetijo večkrat na leto. Izreže-mo zelo stare, skrivenčene poganjke, če jih že imamo. Poiščemo tiste vodilne, močne poganjke. Pustimo jih toliko, kolikor jih potrebujete, za zid več, za loke ali opore manj, saj se bodo lepo obrasli. Pregosta vrtnica namreč hitreje oboli. Ce želimo urejene, lepo cvetoče moramo obrezati. Če so to dvoletni poganjki, so že obrasli s stranskimi vejami. Te porežemo na 7-10 cm. Tako bodo pognali bujni grozdi cvetov. Ne odstranimo tistih poganjkov, ki še nimajo stranskih vejic, saj bodo ti cveteli drugo leto. Le nedozorele vršičke porežemo. Vrtnice, ki cvetijo samo enkrat na leto, porežemo šele po cvetenju. Zdaj odstranimo mmm - - : "■«Mte Foto: Miša Pušenjak Tako lahko primule, posebej letos, ko je bila huda zima, popestrijo pomladnaska korita. lir Foto: Miša Pušenjak plezajoče vrtnice, jih prav tako samo polomljene in prešibke poganjke. Po cvetenju pa iz-režemo vse cvetoče poganjke pri tleh ali tik nad novimi po-pnjaki, ki že rastejo. Ves p o rezan les takoj odstranimo, saj se v njem lahko skrivajo trosi bolezni in jajčeca škodljivcev. Ne dajemo ga na kompost, saj bo z njim več težav kakor koristi. Sama vrtnic sicer še ne bom rezala, počakam vsaj na sredino marca, če ne začetek aprila. Nabava cvetja ob prazniku Pred nami je tudi 8. marec, dan, ko se prav tako že po nekaj desetletij stari navadi obdarujemo s cvetjem. Čeprav ste verjetno navodil o tem že siti, naj samo na kratko ponovim to, kar ste že večkrat slišali in prebrali. Zelo pogoste in v tem času izredno lepe so skromne primule - trobentice. Trenutne temperature in tudi vremenska napoved omogočajo, da jih lahko postavimo na balkone, terase, okenske police ali posadimo na še vedno dokaj puste gredice. Zalivamo jih zelo zmerno, vendar se nikoli ne smejo izsušiti. Verjetno vas večina tako ve, da so primule srečnejše zunaj kakor notri, manj pa vas ve, da so zunaj srečnejše tudi okrasne ciklame. Tudi teh nam naši vrtnarji ponujajo veliko, vseh velikosti in mnogih barv. Ciklama brez težav prenese do -10 oC, seveda za krajši čas. Sicer pa jih lahko hitro prenesemo tudi v stanovanje. Postavimo jih na svetla mesta, nimajo pa rade, da po njih dolgo časa sije sonce. Previdni moramo biti pri zalivanju. Nikoli ne zalivamo po gomolju, vedno samo po zemlji okoli gomolja. Zemlja ne sme biti mokra, samo vlažna. Gnojenje ni potrebno. Res pa je, da tudi orhideje danes niso več tako drage, zato si jih bo verjetno veliko vseeno privoščilo kakšno za svojo dušo. Tiste, ki se boste prvič srečale z orhidejo, se največkrat sprašujejo, kako ravnati z njo. Najprej naj povem, da je gnojenje novink povsem nepotrebno. Gnojimo samo stare, močno cvetoče orhideje, saj rade poženejo več cvetnih stebel in obilneje nastavijo cvetove. Za vse, ki imate prebogato roko za zalivanje, velja, da raje rastlino enkrat na teden potopite v lijak, napolnjen z vodo za 10-15 minut, nato pustite, da voda odteče in rastlino vrnite v okrasni lonček. Na tak način ne boste zalili preveč. Zelo vam bodo hvaležne tudi za umivanje, brisanje listov z vlažno gobico, nikakor pa ne pršite po njih, saj lahko zaradi ostankov v vodi zapremo listne reže. Orhideje potrebujejo svetlobo, ne marajo pa sonca, pa tudi sevanje elektronike jim ne ugaja. Načeloma pa so to izredno skromne rastline. MAREC ifjfc' Sušeč -t SREDA 1 Albin /— ČETRTEK 1 O Hilarij do 11:00 Odi 2:00 četrtek Janja do 08 00 od 09:00 -11—J PETEK 1 / Jerica PETEK ■_' Marin SOBOTA Edvard SOBOTA Kazimir «I NEDELJA 1 J ložef ©¡S 13:00 n ^ NEDELJA •mJ Janez KI do 05:00 ^^f* od 10:00 P0NEDELJEK Z.U Srečko 12. ledin k9 Od Ki OO r- PONEDELJEK V-) Nika 10- teden do 13.00 (K) 14:00 TOREK 1 Benedikt « JI 1-7 TOREK / Sonfr / Tomaž So"< ii w hod 06 30 ni »had 17-57 —\ —\ SREDA / / Vasilij f-j SREDA U janež hm« do 13:00 od 14:00 irodr.id.inlc"! četrtek ZJ Jože četrtek _/ Frančiška / PETEK ZJ~\ Gabrijel r-\ PETEK 1 W 40 m učencev m SOBOTA Mtnka dO 13:00 Maierinsli dan SOBOTA Krištof od 10.00 NEDELIA ZU Maksima p^,., «»°™ „M, NEDELJA 1 Greaor g* PONEDELJEK / Rupert "" IS PONEDELJEK 1 ._/ Kristina 11. leden —TOREK cLO lanez -1 / TOREK IM Matilda SREDA /L.Z) Ciril & •i r 5RE0A 11_' Klemen "DO CETRTEK 3 L/ Bow —PETEK ■mJ l Benjamin dc 08:00 od 09:00 ^ Cvetje in oljnice ^^ Sondnie. lan. diiaviirct ^H m vse w;K Cveti«.-, ^^ Podtalni plodovi jl^ Plodovke in sadje pjritfiin^jprk^ £1.3h, Listnate rastline iotale, rtlie. »Ilrovl, ■*:<:■■ k-t, ;»eu<».cMv», O SMifliotrto in sadno dr Pičkafjev. Hruike. slive škrlupu. Nadaljujemo z jih lako. da «driujemo evje, prienemo s «nljenjem ¡rt ji belka škropmc proti rezanjem oljk. rgieme iDiaOtW: Si, -jlK--v. KGZS - Zavod Ptuj svetuje Pozeba 2016 Za vsa prizadeta kmetijska gospodarstva po pozebi in snegu med 25. in 30. aprilom 2016 v sadjarstvu in vinogradništvu je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dne 27. 1. 2017 objavilo v Uradnem listu RS datum začetka vlaganja zahtevkov za dodelitev pomoči najbolj ogroženim. Zahtevki se vlagajo na podlagi predhodno predtiskanih obrazcev, ki so jih, oziroma jih bodo upravičenci prejeli domov od Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Obrazce morajo oškodovanci izpolnjene in podpisane poslati nazaj na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja najkasneje do 2. 3. 2017 na naslov: ARSKTRP, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana. Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji v sadjarski in vinogradniški panogi. Do podpore so upravičena kmetijska gospodarstva, kjer je bila ocenjena škoda vsaj 60 %, ki imajo najmanj 1,0 ha prizadetih primerljivih kmetijskih zemljišč (0,25 ha trajnega nasada je 1,0 ha primerljivih kmetijskih zemljišč) ter so bila 30. 4. 2016 vpisna v register kmetijskih gospodarstev. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (nadalje Agencija) je oziroma bo vsem oškodovancem poslala pred-tiskane obrazce z že navedenimi površinami prizadetih vinogradov oziroma sadovnjakov ter določenim deležem ocenjene škode. Če oškodovanci od Agencije niso prejeli predtiskanih obrazcev, oziroma so na obrazcu izpuščene posamezne površine vinogradov ali sadovnjakov, za katere oškodovanec meni, da so bile prav tako prizadete v lanskoletni pozebi, lahko nosilci kmetijskih gospodarstev vložijo zahtevek na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani Agencije (http://www.arsktrp.gov.si), ter ga izpolnjenega in podpisanega posredujejo na Agencijo. Pri izpolnjevanju obrazcev velja opozorilo, da je dolžno vsako kmetijsko gospodarstvo izpolniti tudi prilogo P3 (izjava, da kmetijsko gospodarstvo ni v težavah), ki je obvezen del zahtevka. Agencija je prejela podatke končne ocene škode od URSZRv elektronski obliki iz aplikacije AJDE za potrebe izdaje predtiskanih obrazcev upravičencem. Osnova za izračun škode so bila poročila regijskih komisij z ogledov prizadetih območij, karte ARSO in iz podatkov zbirnih vlog ARSKTRP za leto 2016. Na podlagi izvedenega preseka pridobljenih podatkov so se ugotovila kmetijska gospodarstva, ki so imela poškodovane kmetijske kulture. Vstopni delež poškodovanosti za izplačilo škode je 60 % in več. Na predtiskanih obrazcih so lahko tudi nasadi, ki so utrpeli nižji delež poškodovanosti, vendar ne bodo deležni pomoči. Kmetijska gospodarstva, ki so imela površine vinogradov ali sadovnjakov zavarovane v času 25. in 30. april 2016 in jim je bila zavarovalnina izplačana, morajo zahtevku priložiti potrdilo zavarovalnice, s katerega je razvidna številka police in višina zavarovalnine, oziroma če zavarovalnina ni bila izplačana, prav tako potrdilo zavarovalnice, da ta ni bila izplačana. O zahtevkih bo odločala Agencija. Rok za izdajo odločb o dodelitvi sredstev je šest mesecev od poteka roka za vlaganje zahtevkov. V primeru nejasnosti se lahko vlagatelji obrnejo na območno Kmetijsko svetovalno službo. Helena Vornekar, ing. kmet. Vir: KZ Ptuj torek • 14. marca 2017 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Vižarji T 9 1 * v * 1*1 * 1 * * • < Ljudemprinašajo veselje, lepe mis h in pozitivnost Vižarji so nastali leta 2006. Pred tem so nekateri takratni člani igrali pri ansamblu Hlapci. Danes ga sestavljajo: pevka Tatjana Pečko, pevec Blaž Pen-tek (kitarist zabavne glasbe), kitarist Aleš Thaler, basist Simon Lesnik in harmonikar ter vodja Domen Jevšenak Sedež ansambla je v Bukovlju, Stranice, v občini Zreče, kjer je doma vodja in kjer povečini tudi vadijo. „Glede na to, da imam družinsko kmetijsko dejavnost in vinsko klet v Frankolovem, smo Vižarji tudi frankolovski ansambel. V tem kraju zelo dobro sodelujemo z vsemi, krajani, šolo, društvi. Tudi koncert ob deseti obletnici smo imeli v Frankolovem. Dobro sodelujemo tudi z občino Voj-nik," pove Domen Jevšenak. Za ime ansambla je zaslužen Jože Ostrež, ki je napisal kar nekaj besedil za njihove viže. Na nastopih so oblečeni v posebna pohorska oblačila, ki so jih v preteklosti nosili v okolici Skomarja, torej gre za narodno nošo iz njihove neposredne bližine. „Mislim, da je smisel narodne noše pokazati ljudsko izročilo naših prednikov iz naše oz. bližnje okolice. Meni osebno je čudno in smešno, ko vidim npr., da je dolenjski ansambel oblečen v gorenjsko narodno nošo," poudarja Domen. po načrtih, se bodo Vižarji že letos predstavili na ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe. Vsaka skladba, s katero so se priljubili občinstvu, je nekaj posebnega, zgodba zase. Če že morejo, izmed vseh zanje uspešnih posebej omenjajo skladbo Na skednju, s katero so opozorili nase v oddaji Na zdravje - pesem poletja. Narodno-zabavna glasba jim osebno zelo veliko pomeni, saj pomeni izražanje slovenskih ljudi, kjerkoli živijo, v Sloveniji ali v svetu. „Ko zaslišimo lepo domačo besedo, se čustva umirijo in nas popeljejo v spokoj, ko začutimo lep spomin na mladost in domače kraje, kjer si petje dom izvoli, tam ljubezen jasno sije. Želimo, da bi se ob poslušanju naše glasbe lepo in toplo počutili ter da bi med množico ansamblov v nas Vižarjih uspeli prepoznati dobre izvajalce, ki z veseljem med ljudi prinašajo lepe misli in pozitivnost, za katero menim, da jo današnjim ljudem primanjkuje," so še povedali Vižarji. MG Pri izbiri repertoarja poskušajo biti kar se da široki, sestavljen je iz viž različnih izvajalcev, še posebej pa so jim pri srcu viže Miheliča, Klavžarja, Slaka. Lastne viže, ki jih pišejo sami, so ključ do lastnega zvena in dolgoročno tudi večje prepoznavnosti, so prepričani. Besedila jim pišejo prijatelji, ki že dobro vedo, kaj se tisto, kar jim najbolj leži: Metod Mališnik, Jože Ostrež in Anton Gričnik. Pod nekatere pesmi pa se je že podpisal tudi vodja ansambla Domen Jevšenak. S svojimi nastopi razveseljujejo po Sloveniji, sosednji Avstriji, poznajo jih tudi v Italiji, Nemčiji, Švici in na Švedskem. Ravno v tem času pa se pripravljajo na svojo prvo turnejo čez lužo, v Kanado, kamor bodo odpotovali v drugi polovici marca. Festivalski nastopi so svojevrsten pokazatelj dejanske pripravljenosti in uigranosti vsakega ansambla, pravijo Vižarji. Treba se je postaviti, zaigrati, in kar je najpomembnejše - sprejeti kritiko in reči bobu bob. Le na takšen način lahko človek oz. ansambel tudi napreduje. Pozdravljajo dogajanja in druženja med nastopajočimi ansambli na festivalu, saj je po njihovem druženja med ansambli premalo, ker med seboj preveč tekmujejo. Če bo šlo vse vsM ctiKittc m m. uhï ORFEJČKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. TANJA ŽAGAR - Lepo mi je 2. DEJAN VUNJAK - Tina, daj umakni telefon 3. VILI RESNIK - Ne, ne, ne NARODNA 1. TIK-TAK - Gospod oprostite 2. POSKOČNI MUZIKANTJE - Hey, hey, hey 3. FANTJE IZ POD LISCE - Ob štirih po štirih §<........... narodna Glasujem za:_ zabavna Glasujem za:_ Ime in priimek:^ Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Naslov: Tel. Stevllka:_ Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1955 Se M $ letu Foto: Fotografija je Iz zbirke fotografij Franca Goloba. Okrog leta 1955 jo je posnel D. Griesbach. Na fotografiji se vidi, kako Ptujčani urejajo zelenico in klopi ob tržnici. Danes drevesa, ki so jih takrat zasadili, dajejo lepo senco. Upati je le, da jih ob urejanju nove ptujske tržnice ne bodo podrli. Nadaljevale so se živahne razprave o formiranju komun. Komuna Ptuj naj bi obsegala občine Ptuj, Hajdina, Grajena, del destrniške in del rogozniške občine, del občine Starše ter del občine Markovci. Mlekarna Ptuj je dnevno predelala 10.000 litrov mleka. V okrajnem zdravstvenem domu Ptuj so za 20 odstotkov podražili zoboz-dravniške storitve: 5400 dinarjev je stala proteza za več kot 12 zob, za puljenje zob in prvo pomoč pri obolelem zobu pa so pacienti plačali 70 dinarjev. V Forminu so se pričele razprave o melioracijah na obsežnem območju zamočvirjenih površin ob potoku Studenčnica katastrskih občin Gajevci in Formin. V letu 1954 so ptujski reševalci pomagali v 3684 primerih ali v povprečju 10-krat na dan. V porodnišnico so prepeljali 734 mater in 379 poškodovancev. V Gradiščah je 30 hiš dobilo elektriko, v Ormožu pa so odprli živinorejski dom in organizirali živinorejski dan. V številnih občinah okraja so pripravili bogata občinska praznovanja. V Ptuju so bili zgrajeni pomembni gospodarski objekti: delavnice avtokarose-rije, tovarna kerozina ter objekt za industrijo kovinskih in lesnih izdelkov. Gasilci iz Pleterij so se odločili, da bodo zgradili nov gasilski dom. Ptujski rojak, pisatelj Ivan Potrč je za roman Na kmetih prejel Prešernovo nagrado. V Lovrencu, kjer je bilo v zadnjem času vse več porok, so zadovoljni, ker večina mladoporočencev pri sklenitvi zakonske zveze ohranja stare poročne običaje. Ptujska vajeniška šola je imela v letu 1955 210 vajencev. Uprava šole Za-vrč je imela velike težave pri nabavi drv. Pustovanje v Ptuju v letu 1955 je preseglo pričakovanja. Odlično so pustovanja organizirali tudi pri Veliki Nedelji in v Središču ter še v nekaterih drugih krajih. V Ptuju naj bi zgradili nov zdravstveni dom, v katerem bi bili prostori za vse potrebne oddelke, za centralno lekarno in Okrajni zavod za socialno zavarovanje. V Podleh-niku so svečano odprli dvorano Kulturnoprosvetnega društva. V Titovem domu je potekal „trgovski ples", za katerega je bila zaželena največja eleganca in ki je privabil tudi ljudi drugih poklicev, ki so si ples lahko privoščili. V Ptuju so na veliko razpravljali o krizi v zborovskem petju, saj je mesto ostalo brez pevskega zbora. V Dornavi so organizirali veliko telovadno akademijo. Ptujski okraj so razdelili na deset komun V okviru nove teritorialne ure- ditve je bil ptujski okraj razdeljen na deset komun: Borl, Cirkovce, Destrnik, Gorišnica, Juršinci, Lešje, Ormož, Ptuj, Središče in Videm. Nove občine so postale nosilci gospodarskega in kulturnega življenja delovnih ljudi. TVD Partizan je v Ptuju organiziral revijo skokov, kakršne doslej mesto še ni videlo. Mestni muzej v Ptuju in Okrajni odbor Zveze borcev v Ptuju sta pozvala izseljence, begunce, borce in aktiviste NOB, internirance, ujetnike, pripadnike socialdemokratske stranke, pripadnike in simpatizerje Komunistične partije in nekatere druge k pisanju spominov, ki bodo služili za pripravo člankov ob 10. obletnici osvoboditve, saj spomini na velike borbe za našo nacionalno in socialno osvoboditev ne smejo nikoli zbledeti. Deseto obletnico je praznovala tudi Glasbena šola Ptuj. Pričeli peči dietni kruh Za štipendije partizanskih sirot-učencev in dijakov je bilo na voljo 5.200.000 dinarjev. Pekarna Drava je na predlog Okrajne zveze ženskih društev Ptuj pričela peči dietni kruh. V ptujskem okraju so čebelarji ob pomoči Okrajne zadružne zveze ponovno vzpostavili predvojno število čebeljih panjev: 14.000. Okrajni odbor Rdečega križa Ptuj je v Narodnem domu v Ptuju organiziral prvo razstavo brezalkoholnih pijač, da bi delovno ljudstvo ptujskega okraja seznanili z vsemi brezalkoholnimi pijačami, ki že danes lahko v celoti zadovoljijo potrebe potrošnikov, zlasti še mladine, da bi se zmanjšala poraba alkohola. Ptujsko gasilstvo je proslavilo 85-letnico delovanja. Vrata je odprl Materinski dom ob Ljutomerski cesti v Ptuju. Gasilska četa v Trgovišču je praznovala 60. obletnico ustanovitve. V Lackovi ulici v Ptuju so odprli brezalkoholno restavracijo. V Ormožu je zagorelo 13 fluorescentnih luči, kar jih je stalo 930.000 dinarjev. Toča, ki je klestila v nekaterih krajih ptujskega okraja, je povzročila za 132 milijonov dinarjev škode, največ na završkem območju. Janko Vogrinec je bil izvoljen za predsednika občine Ptuj, v komuni Ptuj je bilo 24 krajevnih odborov in pet krajevnih uradov. Dušan Čokl je postal predsednik občine Go-rišnica. Na letališču v Moškanjcih so organizirali jadralno prvenstvo Slovenije in velik letalski miting, ki si ga je ogledalo okrog 3000 ljudi. V ptujskem muzeju so odprli etnografsko zbirko. V Gorišnici so pripravili veliko poljedelsko razstavo. V Ptuju so organizirali turistični teden, da bi v mesto ob Dravi privabili čim več gostov od drugod. V Mure-tincih so ustanovili kino, kar je bil velik uspeh kulturne in prosvetne politike v občini Borl. Pričele so se razprave o obnovi industrije usnja in predelave mesa v Ptuju. V Kidričevem so odprli zdravstveni dom. Imajo pa tudi najlepše urejene trgovske prostore v okraju, uredilo jih je trgovsko podjetje Preskrba. Ob koncu leta so bila v ospredju vprašanja o tem, ali se bo v letu 1956 pričela gradnja novega dravskega mostu na Ptuju, saj je leseni most na trhlih pilotih vse bolj nevaren za promet. Potrebovali bi tudi urejeno drsališče, ki bi nadomestilo nekdanje drsališče v Ljudskem vrtu. Pripravila: MG Kje naj bi stal ptujski hotel? Javna zahteva po hotelu za tujce je postala vse glasnejša. Vnela se je razprava glede lokacije, utemeljenih predlogov je bilo več: Lackova ulica, pri gostilni Beli križ, obnova stavbe v Prešernovi, kjer je nekoč že bil hotel, in območje Kurivoprometa, kjer je še precej nepozidanega območja; hotel pa bi kot vogelni objekt tudi precej spremenil lice Trstenjakove in Masarykove ulice. Na tej lokaciji so v 60. letih prejšnjega stoletja tudi zgradili prvi mestni hotel po II. svetovni vojni. Na končno izbiro lokacije je vplivala tudi bližina železniške postaje in ceste Ptuj-Maribor, saj se je mnogo turistov in poslovnih gostov v Ptuj pripeljalo tudi z lastnimi vozili. 20 Štajerski fEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 7. marca 2017 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK segedin golaž, grahova kremna juha, juha, dunajski svinjski porova kremna juha, zelenjavna juha, goveja juha, puranja juha, makaronovo krompir v kosih, ocvrti sir, krompirjeva zrezek, pražen široki rezanci z mešano meso na bedra s česnom in meso (z govedino ocvrte skutne miške solata, zapečene krompir, solata, sadje zelenjavno polivko, žaru, džuveč, solata, medom, dušeno rdeče iz nedeljske juhe), skutne palačinke solata, kompot orehovi polžki zelje, mlinci motovilec, rulada Sestavine: kvašeno test: 20 dag moke, 12 dag masla ali margarine, 70 g sladkorja, pol žličke limonine lupinice, 2 rumenjaka, vzhajani kvas (5 g kvasa, malo sladkorja in nekaj žlic mleka); nadev: 12 dag sladkorja, pol žličke limonine lupinice, ščepec cimeta, žlica medu, 12 dag drobno mletih orehov, žlica drobtin, žlica mleka, žlica ruma, stepen beljak; preostali beljak za premaz. Sestavine za testo zamesimo v kepo, ki se ne sme lepiti (po potrebi dodamo malce moke). Pustimo, da vzhaja. Medtem zmešamo sestavine za nadev, na koncu dodamo stepen beljak. Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Vzhajano testo zvaljamo na pravokotnik velikostipri-bližno 20 x 40 cm, namažemo z nadevom in trdo zvijemo v klobaso. Razrežemo jo v 1,5 cm debele kolobarje in jih polagamo na pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem 2 prsta narazen. Premažemo z beljakom in spečemo. Sestavine: 2-4 kosi puranjih beder ali krač, 2 žlici olivnega olja, 2 žlici zelenjavne začimbe; za marinado: 1/2 skodelice omake za žar, 3 žlice medu, 2 žlici sojine omake, 1,5 žlice Worcester omake, 1/4 žličke dimljene mlete paprike, 1 žlička kisa, 1,5 žličke gorčice, 5 strokov česna, 1/4 skodelice sesekljanega peteršilja. Puranja bedra poškropimo z oljem in potresemo z začimbno mešanico. Sestavine za marinado dobro premešamo in s polovico mešanice prepojimo meso. Pustimo marinirati uro ali dve. Pečico segrejemo na 190 stopinj Celzija. Vanjo položimo pekač z mariniranimi kračami in pečemo 45 minut. Pekač vzamemo iz pečice, meso obrnemo in ga dobro premažemo s preostalo marinado - prihranite je 2-3 žlice. Pečemo nadaljnjih 45 minut (če imate termometer, ki ga lahko zapičite v meso: meso mora v notranjosti doseči 82 stopinj). Če želimo močneje obarvane krače, vklopimo žar po 3 minute na vsaki strani. Preden postrežemo, naj meso počiva najmanj 15 minut. Prelijemo ga s preostalo marinado. ZPS • Raziskava britanske potrošniške organizacije o zanesljivosti elektronskih naprav Lahko odpove vsaka druga ali pa le vsaka deseta Različna računalniška oprema je že nekaj let del vsakdana večine potrošnikov. Ne samo, da jo uporabljamo za različne namene, dobesedno zanašamo se nanjo in je včasih naš edini pripomoček. Nasvet ZPS: Kaj lahko storimo sami in podaljšamo napravam življenje Res je, nekatere okvare so popolnoma neodvisne od načina uporabe, a morda tudi do njih ne bi prišlo, če bi za naprave zgledno skrbeli. 1. Namizni računalniki: vsaj vsakega pol leta očistite ventilatorje s ščetko in stisnjenim zrakom. S tem boste preprečili pregrevanje občutljivih elektronskih komponent. 2. Prenosniki: med delom naj bo napajalni kabel izključen, saj stalno ciklično polnjenje neprazne baterije zmanjšuje njeno življenjsko dobo. Prenosnik na električno omrežje priključite le takrat, ko je baterija že slaba. 3. Prenosniki/namizni računalniki/računalniki vse-v-enem: da sistem ne bo deloval počasneje, kot je treba, omejite število programov, ki se zaženejo skupaj z zagonom računalnika. Namestite kakovostno protivirusno programsko opremo (letošnji test bomo tradicionalno objavili v aprilski številki revije ZPStest), programsko opremo nalagajte na računalnik s preverjenih spletnih naslovov oziroma trgovin. 4. Tiskalniki: papirja, ki se je zataknil, nikoli ne izvlecite na silo. Tiskalnik izključite in zataknjene liste papirje z občutkom izvlecite enega za drugim. Če pogosto ročno zaženete čiščenje tiskalnih glav, boste morali bolj pogosto menjati tudi kartuše. Ne samo zato, ker se med čiščenjem porabi precej barvila, med čiščenjem glav se odvečno barvilo steka v poseben prostor, in ko se napolni, postane tiskalnik neuporaben. 5. Tablični računalniki: poskrbite za ustrezno zaščito zaslona -s posebnimi prosojnimi zaščitnimi prevlekami ali s torbico oziroma ovitkom. 6. Vse naprave: poskrbite za nadgradnjo programske opreme (aplikacije, spletni brskalniki, gonilniki ...) na zadnjo različico, saj boste tako bolje zaščiteni pred morebitnimi varnostnimi luknjami. Med priklopom in odklopom zunanjih naprav ali polnilnikov bodite previdni in ne uporabljajte sile, saj lahko s tem pretrgate stike. A kot vsaka druga stvar se tudi računalnik, prenosnik, tablica ali tiskalnik kdaj pa kdaj pokvari. Marsikdo šele takrat občuti, kaj mu pomenijo te sodobne naprave. Čeprav se lahko pokvari vsaka naprava vsake znamke, pa je tudi analiza, ki so jo izvedli naši britanski partnerji pri potrošniški organizaciji Which?, dokazala, da so nekatere znamke bolj, druge pa manj zanesljive. Raziskava, s katero je potrošniška organizacija Which? pridobila od svojih članov podatke o skoraj 35 tisoč različnih izdelkih, je dokazala, da potrošnik v trgovini zelo težko ugotovi, katera naprava se bo manj verjetno pokvarila. »Cena namreč ni nikakršen kazalnik, hkrati pa so včasih razlike med posameznimi znamkami res zelo velike,« pojasnjuje rezultate Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Prenosni računalniki so se v raziskavi izkazali za najbolj pokvarljive Kar 28 odstotkom sodelujočih so se namreč pokvarili v prvih petih letih uporabe, največkrat jim jo je zagodla baterija (prav tako 28 odstotkov tovrstnih okvar). A raziskava je pokazala, da tudi klasični računalniki niso kdove kako zanesljive naprave, saj jih je petina tako ali drugače odpovedala v prvih petih letih. Pogosto je šlo za velike okvare ali popolno odpoved delovanja, kar je povzročilo velike stroške popravila ali je bilo treba računalnik zamenjati. Kar ena od osmih napak je povezana z odpovedjo trdega diska, kar pomeni, da uporabnik zelo verjetno izgubi vsaj del dokumentov, fotografij, videov in drugih vsebin. Podobna zgodba je pri tiskalnikih. Čeprav so postali v zadnjih letih elektronski izdelki zanesljivejši, pa to ne velja za tiskalnike. Četrtina jih namreč tako ali drugače odpove v prvih petih letih uporabe, pri najslabši znamki je bil v tem času delež okvarjenih celo več kot 50 %. Bolj zanesljivi so tablični računalniki, po treh letih jih brez okvar v povprečju ostane približno 85 odstotkov, nekaj več kot 80-odstotno povprečno zanesljivost pa so po petih letih uporabe dosegli tudi računalniki vse-v-enem. / FOTO: Splet torek • 7. marca 2017 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da bralci spremljajo tudi spletne novice Štajerskega tednika. Komentar ob novički o 39 pustnih nesrečah je bil: »Od tega se jih je 30 zgodilo na parkirišču. Tega pa ne boste povedali, /ena živalska/ neorganizirani.« Samo ugibamo lahko, kaj se je zgodilo bralcu D. S., ko se je vračal s šotorske zabave. Govori se ... ... da se nekateri udeleženci pustne povorke jezijo, ker na koncu niso dobili za malico kranjske klobase. Pa so v bistvu krivi gledalci. Nekoč so gospodinje pustom dale kakšno klobaso za to, da so z njihovega dvorišča odgnali zimo in priklicali debelo repo, danespa škrti mestni gledalci ne bi dali od sebe ničesar. ... da so zdravniki v ptujski bolnišnici zaskrbljeni, ker ne vedo, kje bodo poslej Osel Štajerski tednik del l.i povezavo marec ob 8:10 1 Statistika policijskega dela v času pustovanja: 39 prometnih nesreč Največ kršitev v iasu pustovanja na širšem ptujskem so policisti beležili na javnih prireditvah v šotorih In okolici. V letošnjem letu so med 17. in februarjem... Všec mt je Komentiraj Deli z ostalimi Foto: Tajno društvo PGC poklicno izgorevali. Njihov bolnišnični svet jim je namreč prepovedal delati zunaj bolnišnice. Pa menda ne pričakuje, da bodo izgorevali na svojem delovnem mestu! Tja se hodi v službo, izgoreva se za dodatni denar kje drugje. ... da smo za izgubo v ptujski bolnišnični blagaj- ni krivi pacienti, saj prihajamo tja bolj bolni, kot to priznava in plačuje država. Očitno bomo bolj bolne morali izvažati v kak UKC (in njim povzročali izgubo), v ptujski bolnišnici pa bodo crkljali tiste, ki imajo vraščen noht in odvečno slepo črevo ... ... da ptujski okraševalci mesta znajo dobro unovčiti svoje zamisli, Najprej nam prodajo postmoderni-stično novoletno okrasitev, potem jo čez dva meseca reinštalirajo v pusta. Če bodo malo počakali, jo bo mesto kupilo še za 1. maj... ...da so v nedeljski pustni povorki nekateri pogrešali ljubljanskega zmaja, če že nt bilo samega župana Jankovlča, da bi se tudi v praksi potrdilo sodelovanje prestolnice s provinco. Sicer pa če Ima ljubljanski župan edino zamisel za Ptuj, naj se zapre mestno jedro, potem naj raje zapira po Ljubljani. ... da so slovenski nogometni prvoligaši v prvem spomladanskem krogu dali samo 11 golov. Punce, izberite si raje kakega ro-kometaša, ti so učinkovitejši. Pa tudi spretne roke so za življenje v dvoje koristnejše... Prireditvenik Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 8 4 5 2 5 6 4 2 3 1 7 4 9 2 3 5 7 8 5 3 4 1 9 9 6 8 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv © €€ O Bik v ©© €€€ GGG Dvojčka vvv ©© € OOO Rak vv © €€€ OO Lev vvv ©© € OOO Devica vv ©©© €€ O Tehtnica vvv © €€€ OO Škorpijon v ©© €€ OOO Strelec vvv ©©© € OO Kozorog VV © G Vodnar VVV ©©© GG Ribi VV ©©© G Torek, 7. marec 17:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, predstavitev waldorfske pedagogike, ob predstavitvi bo možen še informativni vpis v 1. in 2. razred 19:00 Zgornja Ložnica, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, podružnica Zg. Ložnica, predstava Še vedno Mame 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, Ne bodi kot drugi, koncert uglasbene poezije z Ditko in Ferijem Lainščkom, ob dnevu žena Sreda, 8. marec 13:00 Videm, občinska dvorana, proslava ob 1. marcu - dnevu civilne zaščite 13:00 Ptuj, Mestni kino Ptuj, Z dojenčkom v kino ob dnevu žena, ogled filma Loving in presenečenje ob dnevu žena 17:00 Ptuj, Gimnazija, tridnevni začetni izobraževalni tečaj spoznavanja gliv, 8., 9. in 10. marec, od 17.00 do 20.00, udeleženci bodo spoznali 80 vrst gliv, zakonodajo, pravila gobarjenja in obnašanje v gozdu, vodi Luka Šparl, determinator 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, predavanje Energetska samopomoč 19:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu, 13. dobrodelni koncert humanitarnega društva Soroptimist Ptuj, zbrana sredstva za nakup inkubatorja v porodnišnici Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Četrtek, 9. marec 16:00 Ptujska Gora, pri Starotrški hiši, Rez vinske trte in ureditev zeliščnega vrta pri Starotrški hiši na Ptujski Gori 17:00 Zgornja Ložnica, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, podružnica Zg. Ložnica, Pojemo, godemo, plešemo, 37. območno srečanje otroških folklornih skupin Petek, 10. marec 17:00 Slovenska Bistrica, glasbena šola, nastop učencev tekmovalcev GŠ Slovenska Bistrica 18:00 Slovenska Bistrica, projekcijska dvorana gradu, predavanje Slovenska Bistrica v zrcalu srednjeveških dni 19:00 Ptuj, CID, odprtje razstave Blues, And Anja 19:00 Ormož, Dom kulture, komedija Vaška Venera 19:00 Markovci, OŠ, Regijsko srečanje godb 2017 Leva ... desna ... 1 ... 2 ... 19:30 Sv. Trojica, Kulturni dom, Kdo se boji Milene Miklavčič, predstavitev knjižne uspešnice Ogenj, rit in kače niso za igrače Mestni kino Ptuj Sreda, 8. marec: 13:00 Z dojenčkom v kino: Loving in presenečenje ob dnevu žena. Četrtek, 9. marec: 19:00 Liffe po liffu: Ona. Petek, 10. marec: 16:00 Snežna kraljica 3: Ogenj in led; 18:00 Logan: Wolverine; 20:30 T2 Trainspotting. Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 7. marca do 13. marca 2017. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Naudatu RADIOPTUJ Ali bo obnova mostu ohromila promet v regiji? V četrtek ob 16. uri z Anemari Kekec. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 13. marca. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Qelix iy.uclla.sl UČILA Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo. Srečen izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Franc Rihtarič, Zamušani 48, 2272 Gorišnica. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Šport, poslovna sporočila torek • 7. marca 2017 Ljutomer • Izbor športnika leta 2016 Najboljša Sara Novak in Mitja Slavič Športna zveza (ŠZ) Ljutomer je že 47. objavila rezultate v izboru za najboljšega športnika, športnico, perspektivnega mladega športnika in športnico, športno društvo in šolsko športno društvo v letu 2016 ter podelila posebna priznanja. Po mnenju glasovalcev je naziv športnice pripadel Sari Novak, športnika Mitju Slaviču, najuspešnejše športno društvo pa je Kasaški klub Ljutomer. Slovesnosti so se v ljutomerskem domu kulture udeležili in priznanja tudi podeljevali županja občine Ljutomer Olga Karba, član občinskega sveta Občine Veržej Dominik Štrakl, predsednik ŠZ Ljutomer Aleš Vrbančič, podžupan Občine Ljutomer Janko Špindler, prvi podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Sodržnik ter predsednik Fitnes zveze Slovenije Dušan Gerlovič. Slavnostna govornica je bila prleška roja- kinja Jožica Antolič, znana slovenska tekaška rekreativ-ka. Sara Novak je članica karate sekcije TVD Partizan Ljutomer. Postala je državna prvakinja pri mlajših članicah (borbe, -55 kg) v Podčetrtku in bila dvakrat druga v borbah - na mednarodnem turnirju v Ljubljani (ml. članice, -55 kg) in mednarodnem turnirju v bolgarski Sofiji (ml. članice, -61 kg). Za Saro Novak se je na 2. mesto v izboru športnic uvrstila Hana AKCIJSKA PONUDBA W MUSMON cO@liTA MMÍTA RAZLIČNE VRSTE KLOBAS 400 G SAM01CZAK0M ZORJENA SV. RIBA (ZA TOPLOTNO OBDELANE JEDI KOT SO DUNAJSKI ZREZKI, PEČENKE...) 3,95 €/KG V PONUDBI TUDI: 0D0JEK V CELEM ALI RAZSEKU 3,97 C/KG, JUNEČJA REBRA 3,88 C/KG, ZORJEN ROZBIF, Z0RJEN0 TELEČJE STEGNO IN ŠE MNOGO VEČ... KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Najboljše športnice in športniki Ljutomera za leto 2016 v družbi Dominika Štrakla (levo) in Olge Karba (desno) Prelog (judo, TVD Partizan Ljutomer), tretja pa je bila Darja Antolin (kasaštvo, KK Ljutomer). Mitja Slavič (KK Ljutomer), skupaj z bratom Markom iz Ključarovcev, nadaljuje dolgoletno tradicijo svojih prednikov reje kasaških konj in udeležbe na kasaških dirkah. V lanski sezoni je bil najpomembnejši, celo zgodovinski dosežek Mitjeva zmaga s kobilo iz domačega hleva Romi MMS, ko je bil v Avstriji na t. i. Badenski milji s kilometrskim časom 1:11,4 postavljen absolutni rekord na avstrijskih tekmovalnih stezah. V izboru športnika je drugo mesto osvojil Tilen Stajnko (boks, BK Ljutomer), tretje pa Jernej Skuhala (šah, Ša- hovska sekcija TVD Partizan Ljutomer). Prepričljivo je prvo mesto pri športnih društvih pripadlo KK Ljutomer, ki že vrsto let zaseda najvidnejše mesto slovenskega kasaštva. V letu 2016 je klub na ljutomerskem hipodromu 2 016 pripravil sedem dirk. V 560 startih so Ljutomerčani osvojili 106 zmag, 70 drugih in 74 tretjih mest. Kasaški klub Ljutomer je v letošnjem letu zmagal na vseh treh državnih prvenstvih - za dve, tri in štiriletne kasače, kar je izjemen uspeh. Iz vrst KK Ljutomer prihajata tudi najboljša voznika Slovenije - Jože Sagaj mlajši in Mitja Slavič, med voznicami pa je Darja Antolin osvojila 3. mesto. Med dru- štvi je Judo sekcija pri TVD Partizan Ljutomer osvojila 2. mesto, ženski odbojkarski klub Ljutomer pa tretje. Perspektivni športniki: 1. Blaž Emeršič. 2. Anže Ja-klin (oba judo), 3. Tic Budja (strelstvo). Perspektivne športnice: 1. Tija Janžekovič (karate), 2. Brina Stajnko (strelstvo), 3. Ekipa kadetinj (strelstvo). Posebna priznanja so prejeli: ŠD KMN Meteorplast (mali nogomet), ŠD NK Ver-žej (nogomet, mlajše selekcije), Samo Rauter (strokovno delo na področju športa) in ŠŠD Ljutomer (za uspešno delovanje na področju športa). NŠ I GLASBO DO SRCA VOSVECE^^EVU ŽfEtffr jO&EfOM ^mfe-TEDHIK Nedelja, 19. marec 2017 ob 16.00 VEČNAMENSKA DVORANA MARKOVCI Cena vstopnice: 10€ Predprodaja vstopnic: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj in dve uri pred prireditvijo vvečnamenski dvorani Markovci. Informacije na tel. 02 749 3410. it fS tz Foto: NS torek • 7. marca 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko je tudi starejša ali v okvari. Telefon 031 424 684._ KUPIM traktor znamke Zetor, IMT, Ur-sus, Štore, Univerzal, Deutz in Tomo Vinkovič. Tel. 041 235 349._ KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. NJIVE vzamem v najem na relaciji Ptuj-Ormož. Tel. 041 670 766. PRODAJAMO bele piščance, domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 041 881 949._ PRODAMO prašiče od 120 do 150 kg. 031 474 766._ PRODAMO pujske, težke od 25 do 40 kg. Cena 2,30 € za kg. Tel. 031 781 483. IŠČEJO samostojno kuharico za delo v gostinskem lokalu Kureš, Šikole 26, Pragersko. 041 687 869. PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. ELTEK, d. o. o., Placar 32, De-strnik, išče več električarjev in elektromonterjev za delo v tujini. Nudimo urejeno delovno okolje in dobro mesečno plačilo. Resni kandidati pokličite na telefon 051 660 174 (od 8. do 16. ure). DOM IN STANOVANJE NA PTUJU na Volkmerjevi cesti, v vrstni hiši, oddamo v najem opremljeno garsonjero. Ener. iz. 2016-234-23541105. Informacije 031 503 142. v Štajerski TEDNIK Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. www.tednik.si lT3stajerskitednik Stajerskitednik Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona SZ-1 (Ur. list RS, št. 69/03, 18/04, 47/06, 45/08, 57/08, 87/11, 40/12), 23. člena Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11, 47/14) in Javnega razpisa z dne 7.10.2016, PSS PTUJ d.o.o., Vošnjakova ul. 6, Ptuj, objavlja SEZNAM UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV NEPROFITNEGA STANOVANJA - lista B Zap.št. Priimek in ime Naslov Štev. točk 1. Lačen Saša Kraigherjeva ul. 15, Ptuj 360 2. Piljak Aleksandra Potrčeva c. 50a, Ptuj 360 3. Goričan Gregor Ul. 5. prekomorske 17, Ptuj 340 4. Jumerovič Erol Gregorčičev dr. 3, Ptuj 320 5. Bračko Dejan Ciril-Metodov dr. 10, Ptuj 280 6. Irgl Vid Volkmerjeva c. 74, Ptuj 260 7. Vrabl Natalija Klepova ul. 28, Ptuj 260 8. Bezjak Sašo Žabjak 5a, Ptuj 240 9. Krajnc Darinka Minoritski trg 2, Ptuj 240 10. Vertič Laura Ul. 25. maja 17, Ptuj 230 11. Kresonja Barbara Kraigherjeva ul. 15, Ptuj 210 12. Kočevar Tamara Trnovec 23, Lovrenc na Dr. polju 210 Udeleženec razpisa se lahko pisno pritoži v roku petnajstih dni po prejemu odločbe o zavrženju ali razvrstitvi na upravo PSS Ptuj d.o.o., Vošnjakova 6, 2250 Ptuj. PSS Ptuj d. o. o. 08:00 57, Kure ntovanje na Ptuju 10:10 Gostilna pri Francetu 11:10 Z muzikanti po domače 12:10 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Revija tambura&kih skupin 20:00 Mednarodni dan materinega jezika 21:30 18, Pustna povorka v MajŠperku 23:00 Video strani SIP pn o Ol a * UJ t- CSL F Lj «j PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 08:00 21. FaSrok po Dornovsko 09:50 Ljudski pevci se predstavijo 11:20 Utrip iz Ormoža ¡2:30 Video strani i 5:00 Italijanska trgovina - v /.iv.1 19:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Kronika iz občine Dornava 21:00 Utrip iz Ormoža 2.1:00 Video strani 08:00 Kronika iz občine llajdina 09:30 Uživajtno 30:00 Oddaja iz občine Starce 11:45 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 30 let KUD Hrane Ilec 20:00 Večer vinskih pesmi v Skorbi 21:30 Kronika iz občine I lajdina 23:00 Sreda v sredo program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.3i kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o,; 02 749 34 27; 031 627 340 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________^p_______ naročnica -^štajerski Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Umrl je Ivo Ciani IZ CIRIL-METODOVEGA DREVOREDA NA PTUJU upokojeni glasbeni urednik družbe Radio-Tednik Ptuj Pogreb bo v četrtek, 9. marca, ob 16. uri na mestnem pokopališču v Škofji Loki. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Kolektiv družbe Radio-Tednik Ptuj In memoriam Odšel je naš Ivo Umrl je Ivo Ciani. Tako nas je zapustil eden naših najstarejših sodelavcev, ki je pomembno prispeval k programskemu in tehničnemu razvoju Radia Ptuj. Bil je novinar, tudi dopisnik Radia Slovenija, glasbeni urednik ter ustvarjalec številnih priljubljenih in zelo poslušanih oddaj s področja domače ustvarjalnosti in življenja v teh krajih. Najbolj je bil znan in prepoznaven z oddajo Iz vasi v vas, ki je dolga leta kraljevala na naši postaji in v domovih prebivalcev Spodnjega Podravja. Ob tem je naredil izjemno veliko posnetkov naših glasbenih skupin, predvsem pevskih zborov ter ljudskih pevcev in godcev. Bil je od začetka tudi eden najpomembnejših členov slovenskega festivala narodno-zabavne glasbe ter izjemen fotograf in glasbenik. Na ptujski radijski postaji je bil gonilna sila pri vpeljevanju vsega, kar je potrebovala za tiste čase sodobna radijska postaja. Vedno mu ni bilo ustreženo, možnosti so bile odločilne. Kljub temu pa je vedno stremel za najboljšim. Tako kot je želel najboljšo mešalno mizo, gramofone in magnetofone, tako je bil ' snemanju in montaži oddaj, za katere si je vzel čas in se resnično potrudil, da je bilo vse kakovostno in tehnično brezhibno. To je vcepil tudi nam, svojim sodelavcem in nato po njegovi upokojitvi sledilcem njegovih načinov, čeprav nam včasih, odkrito zapisano, niso ustrezali in bi mi malce po domače. Vendar, imel je prav! Tako nam je vcepil odnos do radia, do takrat vedno bolj uveljavljenega medija tudi v našem okolju. Zato smo nadaljevali in nadgrajevali z njim začeto ter uspeli zgraditi uspešen radio, prepoznaven, cenjen in spoštovan tudi v širšem okolju. Ivo, sodelavci in prijatelji smo ga klicali tudi Cic, je tako kot nam lahko vzor vsem, ki želijo v življenju in delu veliko doseči. Nepozabni so trenutki, ko sva na njegovo pobudo snemala po glasbenih šolah, tudi na Hrvaškem, ter številne pevske zbore in glasbene skupine, enkrat pa sva celo ozvočevala naš festival narodno-zabavne glasbe, čeprav je običajno rad delal sam. Zanimivo in pestro je bilo z njim! Sodelavci družbe Ra-dio-Tednik Ptuj mu ob hvaležnosti za vse želimo miren počitek! Ludvik Kotar MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 3410, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Ptuj • Statistika prometne varnosti Številni odseki cest zelo nevarni Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) Mestne občine (MO) Ptuj se redno sestaja na sejah in obravnava problematiko varnosti v cestnem prometu. Skozi leto vseskozi spremljajo stanje v cestnem prometu, opozarjajo na kritične točke oziroma nevarne cestne odseke, izvedejo pa tudi vrsto preventivnih aktivnosti. Slovenija: število umrlih v prometnih nesrečah 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 138 141 130 125 108 120 130 Vir: SPV MO Ptuj Kot v letnem poročilu ugotavlja predsednik SPV Franc Kozel, je cestna infrastruktura na območju MO Ptuj na več odsekih za udeležence v cestnem prometu še vedno nevarna. Medtem ko se je v primerjavi s podatki iz lanskoletnega poročila pet nevarnih lokacij saniralo, pa jih problematičnih ostaja še vedno 15. Prehod za pešce pri minoritskem samostanu Kot nevarnega SPV označuje prehod za pešce pri Minorit-skem samostanu, ki povezuje center mesta s peš potjo v parku. Po oceni SPV je ta prehod izredno nevaren predvsem za šolarje in starejše, zato predlagajo, da se ga ukine. Ker je cesta državna, mora soglasje za ukinitev podati republiška direkcija za ceste (DRSI). Alternativna pot, da bi se izognili prečkanju ceste na tem nevarnem delu, je mimo Miheličeve galerije, ob Dravi skozi park. SPV zaradi nepreglednosti predlaga ukinitev prehoda za pešce na drugi strani mostu čez Dravo, na Bregu, pred mostom čez Studenčnico. Tudi v tem primeru bo potrebno soglasje DRSI, ukinitev bi lahko izvedli po prenovi obeh mostov. Cesta od Budine skozi Spuhljo Naslednji pereč problem je glavna cesta od Budine skozi Spuhljo, kjer bi bilo treba zgraditi pločnik in kolesarsko stezo. Po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo se je tovorni promet na tej regionalni cesti še povečal. Pločnike in kolesarske steze bi bilo treba zgraditi skoraj na vseh glavnih vpadnicah v mesto: na Mariborski, Slovenjego-riški in Zagrebški cesti. Po posodobitvi kliče tudi cestna infrastruktura na območju blokovskega naselja na Volkmerjevi cesti, Ulici 5. pre- komorske brigade, vključno z gradnjo pločnikov. Regionalna cesta Ptuj-Grajena Še vedno je problematična regionalna cesta Ptuj-Grajena. V naselju Štuki je bil lani zgrajen pločnik, ne pa tudi avtobusna postajališča. Strokovna komisija SPV je ureditev le-teh predlagala že v letu 2004. Po mnenju SPV bi bilo za zagotavljanje večje varnosti v prometu treba zgraditi pločnike med ulico Na postajo in Zagrebško, na Rogozniški cesti med prodajnim centrom Mercator ter pekarno, v Vodovi ulici, v Suhi veji oz. Turnišču ob glavni cesti proti Vidmu ... V zelo slabem stanju je tudi cestišče v Peršo-novi ulici, od gostilne Grabar do šolskega centra Ptuj. Kateri projekti so bili izvedeni Lani proti koncu leta je MO Ptuj začela gradnjo pločnika, avtobusnega postajališča in ureditev prehoda za pešce na Dorna-vski cesti, nasproti novega rogo-zniškega pokopališča. Prehod za pešce so uredili tudi v nase- IK1 m ifflfflo PBOMMOms s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Sava, ' Triglav, Adriatic Slovenica, Generali, Grawe, ERGO in Porsche Versicherung ter registracijo. Tehnični pregledi se bodo izvajali po naslednjem razporedu DATUM URA (od-do) KRAJ - LOKACIJA četrtek 9.03.2017 08.00-11.00 12.00-15.00 petek 10.03.2017 08.00-12.00 13.00-16.00 Lovrenc na Dr.polju- društvo upokojencev Lovrenc Apače - vaški dom Dragonja vas - Plastika Medved Njiverce - kmetija Podgoršek sobota 11.03.2017 08.00-11.00 Zetale - igrišče za Osnovno šolo ponedeljek 13.03.2017 08.00 -13.00- 12.00 16.00 torek 14.03.2017 08.00-11.00 12.00-14.00 14.30-16.30 Juršinci Zagorci - avtoservis Zajdela - gasilski dom Grabšinski breg Gabrnik - trgovina Hrga Lasigovci - kmetija Kukovec Polenšak - gostilna Šegula sreda 15.03.2017 8.00-11.00 12.00-15.00 Majšperk - parkirišče pri pokopališču Stoperce - gasilski dom četrtek 16.03.2017 08.00 -10.00 Leskovec - pri pokopališču 10.15-12.00 Videm -MarketŽerak 13.00- 15.00 Nova vas pri Markovcih - Servis Kekec petek 17.03.2017 08.00-11.00 12.00-15.00 Jablane - Kmečki turizem Medved Mihovce - Avtoservis Dobič sobota 18.03.2017 08.00-11.00 Cirkulane - Bar Marinka ponedeljek 20.03.2017 08.00-10.00 10.15-12.00 13.00-15.00 Podlehnik - MarketŽerak Tržeč - gasilski dom Gerečjavas - gasilski dom torek 21.03.2017 08.00-10.00 Cvetkovci - gasilski dom 10.15-11.30 Moškanjci - bencinski servis Žiher 12.30 - 15.00 Dornava - kmetijska zadruga sreda 22.03.2017 08.00 -10.00 Zamušani - Guma bar 10.15-12.00 Gajevci - gasilski dom 13.00 - 14.30 Grajena - dom krajanov Grajena četrtek 23.03.2017 08.00-10.00 Stražgonjca - vaški dom 10.30- 12.00 Sestrže - športni park Sestrže 13.00 - 15.00 Draženci - gasilski dom petek 24.03.2017 08.00 - 9.30 Lancova vas - krajevna skupnost 10.00 - 12.00 Stojnci - gasilski dom 13.00- 15.00 Zabovci - športni parkZabovci Dominko d.o.o. TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8, 2251 PTUJ, TEL.: 02/ 788 11 75 Foto: Črtomir Goznik Med vzroki prometnih nesreč na območju MO Ptuj so najpogostejši nepravilna stran vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. lju Grajena ter razširili most čez potok Grajena. »Na ti dve nevarni mesti smo v SPV opozarjali že nekaj let, sedaj se bo nevarnost za udeležence v cestnem prometu bistveno zmanjšala. Pričela se je tudi gradnja krajšega odseka pločnika na Zagrebški cesti, pri perutninski klavnici. Treba bo zgraditi še del pločnika ob Zagrebški cesti pri gradu Turnišče ter pločnik ob Ulici na postajo.« Lani manj nesreč SPV v poročilu navaja tudi oceno prometnovarnostnih razmer: »V primerjavi z letom 2016 so bile razmere v cestnem prometu lani ugodnejše. Obravnavanih je bilo 364 prometnih nesreč, predlani 384. Beležili smo eno prometno nesrečo s smrtnim izidom, predlani tri. Manj je bilo nesreč s telesnimi poškodbami 96 (111), medtem ko je bilo število nesreč z materialno škodo v letih 2015 in 2016 enako (270).« Člani SPV ugotavljajo, da med povzročitelji prometnih nesreč v letu 2016 izstopajo kolesarji. V primerjavi s prejšnjimi leti so povzročili za sto odstotkov več nesreč. Več nesreč so lani v primerjavi s predhodnimi leti povzročili tudi vozniki tovornih vozil. Mladi vozniki med 18. in 24. letom starosti so bili udeleženi v 70 prometnih nesrečah, v 38 primerih so bili povzročitelji. Vozniki, starejši od 64 let, so v letu 2016 povzročili manj prometnih nesreč kot v prejšnjih letih. Med vzroki prometnih nesreč so najpogostejši nepravilna stran vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. V 40 primerih so bili povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola. Največ prometnih nesreč v lanskem letu se je zgodilo v januarju in aprilu, najmanj pa februarja in septembra. Po dnevih je bilo največ prometnih nesreč ob petkih in najmanj ob nedeljah. Mojca Zemljarič Število prometnih nesreč na območju MO Ptuj 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 515 449 447 322 337 384 364 Vir: SPV MO Ptuj Osebna kronika Rojstva: Natalija Horvat-Štabuc, Šardinje 17, Velika Nedelja - deček Kevin; Sabina Pravdič, Mihovci pri Veliki Nedelji 60, Velika Nedelja - deček David Lev; Maja Belec, Lo-čič 10, Trnovska vas - deklica Tia; Špela Likavec, Apače 133, Lovrenc na Dravskem polju - deček Lin; Karmen Strelec, Volkmerjeva cesta 23, Ptuj - deček Nejc; Andreja Žma-her, Trg Alfonza Šarna 16, Slovenska Bistrica - deklica Neža; Katja Lendero, Bolečka vas 3 a, Ptujska Gora - deček Nace; Nataša Cvetko, Ulica heroja Megle 5, Ormož -deček Aljaž; Tanja Kvar, Strmec pri Polenšaku 19, Polenšak - deklica Sara; Helena Ajdnik, Mestni Vrh 35, Ptuj - deklica Živa; Patricija Kajzer, Spodnja Polskava 98, Pragersko -deklica Kiara; Tatjana Jurgec, Paradiž 92, Cirkulane - deček Luka; Tina Gorinšek, Stanečka vas 24, Majšperk - deklica Lia; Nina Kosi, Mo-ravci v Slovenskih goricah 89, Mala Nedelja - deček Evan; Petra Šegula, Grajena 15, Ptuj - deklica Vita; Gordana Lešnik, Zgornji Leskovec 16 d, Zgornji Leskovec - deček; Nina Rudolf - Žižek, Kajuhova ulica 67, Slovenska Bistrica - deklica Zala; Carmen Pelcl, Štrihovec 69 b, Šentilj v Slovenskih goricah - deklica Clara; Suzana Cafuta, Ulica Žetalskega Jožeta 8, Ptuj - deklica Alja. Umrli so: Olga Kralj, roj. Bratec, Placerovci 22, roj. 1947 - umrla 20. februarja 2017; Matilda Belšak, roj. Jeza, Janški Vrh 48, roj. 1936 -umrla 22. februarja 2017; Slavica Štumberger, roj. Žnidarič, Muretinci 36, roj. 1928 - umrla 23. februarja 2017; Friderik Kosi, Mihovci pri Veliki Nedelji 106, roj. 1927 - umrl 23. februarja 2017; Antonija Šori, roj. Rojko, Spodnji Velovlek 41, roj. 1924 - umrla 25. februarja 2017; Ana Cafuta, roj. Jurič, Skorba 1 b, roj. 1938 - umrla 24. februarja 2017; Anton Kozel, Zg. Gruškovje 26, roj. 1942 - umrl 25. februarja 2017; Terezija Arnečič, Veliki Vrh 73, roj. 1932 - umrla 26. februarja 2017; Štefan Vršič, Slavšina 2, roj. 1933 - umrl 27. februarja 2017; Marija Simonič, Dornava 12, roj. 1924 - umrla 28. februarja 2017; Hilda Rojs, Kidričevo, Tovarniška c. 6, roj. 1941 - umrla 1. marca 2017; Veronika Fostnarič, roj. Žuran, Belski Vrh 106 a, roj. 1926 - umrla 1. marca 2017. Napoved vremena za Slovenijo Če sušca grmi, dobra letina prihiti. Danes bo pretežno oblačno, predvsem v južni, osrednji in vzhodni Sloveniji bo deževalo. Popoldne bodo padavine ponehale, v zahodni Sloveniji se bo jasnilo. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, ob morju 7, najvišje dnevne od 8 do 14 stopinj C. Obeti V sredo bo pretežno jasno, pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. V četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, veter bo oslabel.