St. 42. V Mariboru, sobota 13. aprila. Y. tečaj. 1072. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter volja po pošti prejeman, za avstro ogerske dežele ali v Mariboru 8 poSiljanjem nadom, za celo leto 10 gold.. za pol leta 5 golti., za četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 g<>M., za četrt lota 3 gold., 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje od cetiriptopno petit-vrsto 6 kr. čo so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. čo ne dvakrat in 4 kr. en so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat s0»laea stempelj za 30 kr. — Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo j« v Mariboru, v koroški 'Slici bišn. š:<'v. 220. O p r a v n i s t v o. na ktero naj se blatritvniim novinari nanionim«, rnklauiai-i i<\ oznanila, r. i. administrativne reči. je v tiskiirruVi: F. Skaza in dr., v koroški uliei hišn. at. 229 urcdovana dunajska „Deutsche Zeitung" pfše te-le prcpomenljivc izpovedi : „Vlada nciuško-uarodnega programa ne sine zapustiti. Vladin program je sicer tako že več ali manj nemško-narodni program. Nemško in avstrijsko morata veljati kot dva si cisto enaka pojma. Zadov>dj-nost Nemcev, zagotovljenjc njihovega gOspvdrfva v deželi, to je eminentni interes države. Gališka poravnava pomeni izobčenje motečih delov iz nemškega taborja" in takih izpovedi vee. Zdi se nam — odgovarja ua to „Wandereru — nepotrebno dokazovati, da je ustava pri tern samo kot sredstvo za ozkosrčen naroden terorizem, za nemočeno poprusovanje Avstrije mišljena, da se celo zaničuje za tisti čas, ko bodo Nc-nemcem usta za-mašena in Avstrija za Prosijo pripravljena. Ve selimo se izpovedi od državno-poslauskc strani, da vlada molčeče po neraško-narodnem programu po stopa. To nam razlaga mnogo, do sedaj nejasno prikazen. „ Nemci se morajo federalistični večji moči ubraniti znati", to jo zvrha najbližje akcije Tedaj pokaziti resnične razmere v močeh, to hoče .,stranskin organ" očitno: za države, posebno za konstitucijonalnc jako malo varen in pomirljiv položaj Kaj še hoče zraven takih izrekov hinavstvo o ustavni pravici, ravnopravnosti, hrambi manjšin, državo-vernosti in takih besedah! Gre za to, da postane Avstrija neinško-narodno torišče, tako nas uči ali ne bi moral za Avstrijo precej plemensko vojno, narodno hegemonijo, helotiziranje najkrepkejših in najimenitniših plemen pomeniti? Od avstrijske vlade terjati, naj za naprej samo ,,nernško-narodna" ostane, to se pravi gospodstvo frakcije proglaše-vati in najkrutejše stransko vladanje ozna-njevati. Da pa se o vladi Olaser-Ungerovi resno reči more, da je prav za prav tako nemško-narodna, to hoče dobro zapomneno biti kot znamenje časa"' Kako morejo višji krogi take reči slišati in videti, pa pustiti, da se dalje tako ,.gospodari" v stari Avstriji, kjer je poleg 7 milijonov Nemcev najmenj 17 milj. Slovanov, —to umej kdor moreš! Politični razgled. V dunajskem listu „Vaterland" beremo članek, kteri pripoveda, da je v Berlinu izdan nov zemljevid, na kterem so zaznamovane avstrijske cislaj-t a n s k e provincije, med temi Č e s k o, Slove n-s k o s T r s t o m — kot deli pruskega cesarstva, Dalmacija in južno Tirolsko kot deli Italije, Galicija in Poznanjsko kot deli Ilusije. — Omenjeni list opomenja, da so bili Pinei že pred končano vojuo 1. 1870. izdali karto na kteri je bila Alzacija z Lotaringijo zaznamovala kot del Nemčije. Kakor so je fantazija spolnila tam, tako strankin organ, kterega društvo državnih poslancev I naši ustavoverei z deuašnjo vlado vred, vodoma ni tudi Auersperg med njimi? — vodi in sedaj razumemo položje. Razumemo, piše dalje „W." da se imajo po samovoljstvu vsake vrste „svinčeni podplati" omeziti, razumemo hujskanje, ktero se zabija kot železen klin v sestavo Avstrije, razumemo brezvestno in brezsramno veselo u pitje protiavstrij-skih časopisov o vsaki naredbi, ki se kliki pripravna zdi razcepiti korenine, s kterimi je država v patrijotizem svojih narodov vraščcua, razumemo spodbujanje k taktiki razdraženosti in tujenja. Ako bi program, ki se neinško-uaroden imenuje, tndi drugega no pomenil, kakor kar firma pravi, ako bi no imel specifično pruske težnje na čelu zapisane in ako ne bi, za sedaj vsaj v viiauji politiki, Avstrije do brezvoljnega hlapca Prusije poniževal, ako ne bi preklinjal vseh protipiuskih gibanj u a Nemškem in bi Zollerstvu ne pripravljal pota — ali nevedoma, delajo na tem, da se to izdajalstvo avstrijske države izvrši. — Kje more biti avstrijski Slovan in posebno Slovenec — ..ustavoveren"! Kakor so o vsakem imenitnem dogodku borzo vznemirjene, tako se širijo v zadnjih dneh po av-strijanskih borsah vznemirjajoči glasi o čeških volitvah. Na dunajski in tržaški borsi so je govorilo o punta v Pragi, praška borsa pa je vedela, da je ministorstvo Auerspcrgovo odstopilo. Cesar ni potrdil vol ite v nekolikih odličnih Cehov za načelnike okrajnih zastopov. Med nepotrjenimi načelniki je tudi dosedanji najvišji deželni niaršalek kujez Jurij Lobkovic. Kakor pod (Jiskro! O volitvah na Ceskcm, t. j. o tem kako stoje glasovi v velikem posestvu, se še ne ve nič zanesljivega. Vlada neče mnoge narodnjake, ki I»ru«l v AvMtrlJI- Riiskc vednostue novine „Včstnik Evrop.v" so prinesle obširno študijo, ki Ruse in Slovane spoli podučujc iz narodov nemških političnih izrekov, spisov in dejanj o končni nameri nemške politike. Dokazuje se v reče nem listu, da se Nemci ali Pragi smatrajo za denašuje Rimljane ter da mislijo, kakor nekdanji, ustrojiti svetovno državo. Pruski pripada nalog, da germanizira Evropo. „Germanizacija Evrope" to je program bodočnosti za prusko politiko. Zares, črtež vrtoglave smelosti in velikosti! — ali ako pogledamo dejanja in izjavljanja nemške politike, vidimo, da Nemci v istini in praksi na tej vrtoglavi ideji delajo. Najprvo jim je v prilog slo Avstrijo — da si ravno so jo za prvi večji predmet poprnsenja izbrali — odriniti, da se mogo pripraviti na pobitje nadležnih Francozov. To se jim je posrečilo, zdaj so se vrnili nazaj, in zdaj so zopet v delo vzeli Avstrijo, v kteri so skrbeli, da se je ohranil nered, in da je med nemškim elementom nastal kvas, ki ima razgnati dozdanje vezi. Kakor zrela gruška ima Avstrija pasti Pruski v naročaj. Pritrditi so mora žalibog, da je doz-danja politika taka bila, da je notranji razpad Avstrije tako veselo napredoval, kakor si jo Pru-slja le /eliti mogla. In ko jo enkrat s Ilohcnvvar-tovo politiko hotelo se to razpadanje ustaviti, omeli so Prusi izvrstno zopet odstraniti zdravilen lek ter so srečno dosegli, da se njih gnoj veselo dalje razprostira za prusko žetev. Samo euo upanjo je, ki dovoljuje verovati, da se to tiranje v pogubo, na kakoršnem potu je avstrijska država zdaj, obustavi, in to je spozna n j o tega pota, spoznanje, kaj nameravajo naši ustavoverni kormani, naša vladna orodja, in berlinski gospodarji nam protivne klike. In to spoznanje se širi, ne samo po vsem Slovanstvu, ktero se tako kliče na pozor, in se more ob pravem času pripraviti na odpor proti namenom taoih sosedov, temuč naši nemški protivnik] ravno v Avstriji, v burnem boji prenagljeni, celo sami javno že izrekajo te svoje zvrhe, uničiti nas in vse kar se prusiznm ustavlja. Po nemški vladni stranki ustanovljena, po nemških ustavovernih poslancih Listek. £m<>veri!sl£ix «iiT'o čem bi se drugače od navadnega rmoža" razlikoval! ? Kakor se je v navedenih treh volilnih okrajih volišče v kako zamusano vas preložilo, ravno tako tudi skoro v vseh ostalih volilnih okrajih. — Po Zagrebu začel se je že guljaš kuhati. Orgije volilnega gibanja nas že obsenčavajo. Kdor hoče prav ,,geinlltlich£'r nekoliko tednov sprovesti, naj pride v Zagreb za Čas volilnih agitacij. Kortcševauje sieer še ni vse jeze odprlo, ker volilni dani Se zmerom niso ustanovljeni, vendar se pa že zdaj kaže, da bo nenavadno živo in burno. — Kar narodno stranko v njenem upanji ua volilno zmago še posebe utrjuje, je to, da so vladni kortcšij skoz moralično gravirane osebe, ncimajočc nobene veljavnosti, nobenega vpliva ua maso naroda. Kdor za vlado kortešuje, dela to zavolj plače: kdor pa nasprotno za narodno stranko kortešuje, dela to iz čistega rodoljubja. Kakor denes stvari Stoje, ni ,,Mars dubius", ampak on stoji po polnem v uarodnjaškcm taboru. V v nanj i politiki so se kakor za svarilo in resen opomin, naj Avstrija opusti politiko raz-draževauja svojih narodov, pokazovali te dni od vseh krajev oblaki na političnem obncbji. Od juga se je poročalo, da je Srbija in Crnagora pripravljena udariti ua Turka, od severa, da je od Rusije prišlo Audrašiju več prav resnobnih poročil, od vzhoda, da rumunski knez zopet misli zapustiti Moldavijo. Da mora na vseh teh poročilih nekaj resnice biti, če ravno to taje, kaže slučaj, da je Andraši na nagloma v Pešto poklical svoje referente za orijentalskc stvari. Francoski veliki obrtniki so sklenili ne udeležiti se dunajske razstave, ker je komisija sestavljena skoro iz samih Nemcev, kteri ne bi nepristransko soditi hoteli francoske izdelke. — Nam se zdi, da Franeozjc prav slutijo. Med Crnogoro in Turško se množi raz-draženost. Kakor znano, so Turki umorili nekoliko Črnogorcev, ki so lani zarad poslov prišli na tur- ško zemljo in knjez Nikola je terjal za to zadostenje od Turške. Turška je tudi obljubila storiti črnogorske željo, pa sedaj je ta stvar zopet resnejše lice dobivati začela in „Crnogorac" pravi, da je mirno končanje prepira uemogoče. Piše se tudi, da je dalmatinski namestnik Kodič bil zadnji čas večkrat zarad črnogorsko-turške zadeve v Cetinji in da je v isti stvari vojvoda Matanović na po velje knjeza Nikite prišel v Pešto, da se z An-drassvjem dogovori. Razne stvari. * (Glede ljubljanskih volitev) je našega mnenja tudi ,,Slov. Gospodar", kteri piše iz Ljubljane : ,,Res da bi takrat morebiti le 8 narodnjake spravili v občinski zastop, in tako malemu številu bi gotovo sitno in neprijetno bilo sedeti poleg tolike večine nasprotnikov. Pa pomisliti je, da bi tudi tako malo število marsikaj krivičnega vendar zabraniti moglo, in s časom bi se jih več nabralo C c bomo pa vedno le ugodnejših razmer od zgoraj čakali, da se namreč novi volit veni red potrdi, utegnemo še dolgo čakati". * (Za kranjskega deželnega glavarja) imenuje „Vaterlandov" dopisnik iz Ljubljane novega vladnega kandidata. Ako vlada na Ceskem zmaga, pravi, bode A. Auerperg deželni predsednik, Wurž-bach se bode dal v velikem posestvu zopet voliti in postane dež. glavar. Tako bosta torej svoja mesta menjala — ali opravila ne bosta nič posebnega. * (lz Prage) nam tamošni dopisnik piše: Predsednik slovenske narodne banke „Slovenije" knjez Lavoslav Salm-Keifcscheid ima tu dva brata, ki bosta oba glasovala z nemškimi ustavaki. Imenujeta se Franc in Alojzij „knez in stari grof". Frane je razdelil svoja posestva med tri ustavo-verce in tako pomnožil protinarodne glasove. Tudi pod llohenvvartoni je glasoval z ustavaki. Čudno se nam zdi, da zdaj Slovenec postali predsednik nema več vpljiva na svojo rojene brate. Ali ga morda ne upotreblja ? * (Crneta) Zagovarjajo zdaj zaporedoma vsi prusački listi: vse tri „Presse" „Deutsche Zcitung," in posebno „Triester Ztg." — Ima pa tudi ta značajni Slovenec še druge zagovornike za svoje ustavoverno ravnanje, kteri ga s tem zagovarjajo, da molče. Qui taeet etc. — Pristavljamo še, da ga po nasvetu „Tr. Ztg.", v ktero piše njegov prijatelj dr. Ostertag, nemške novine pišejo po nemško „Tscherne". Mi bi mu svetovali, naj po svojem ,,leibjournalistu" Ostertagu še drug daljši nasvet stori, da namreč njegovi novi zavezniki Nemci njegovo ime popolnoma poprusijo in ga odslej imenujejo ,,Sohwarzc". * (Dunajski ,,Wan de r cr") prinaša v številki od 12. aprila obširen članek: ,,dic verset-zung der professoren vom reehtlicbeu und gesetz-lichen standpunkte beleuchtet", — v kterem ob- jasnujc krivičnost in nepostavnost ministerskega prestavljanja slovenskih profesorjev gg. š u m a n a in Pa j k a. * (Vdova Kali str o v a) je darovala za stradajoče Notranjce f)()Ogld., ktere je izročila okrajnemu glavarju v Postojni. * (Prazne službe.) Na državni višji realki (učni jezik nemški) v Trstu štiri učiteljske službe in sicer za matematiko, za naravoslovje, za zgodovino in zemljepisje, in za francoski jezik; plača sistemizirana, razen tega lokalne dokladc 160 gl., stanovnine .']00 gl.; prošnje do 10. maja primorskemu uamestništvu. Na c. k. gimnaziji v Gorici dve profesorski službi, ena za klasično, ena za slovenščino. Plača je uredjena po postavi od 9. aprila in se imajo prošnje do (>. maja t. 1. poslati deželnemu šolskemu svetu. * (Iz Pulja) se nam piše: V nedeljo 7. t. m. so tukaj nekega grofa Lombarda pokopali in pri tej priložnosti je hotel lahomdd [reformator, znani ubegli pop Vulčičevič svojo visoko-učeno zgovornost pokazati in na gomili tega — katoliškega pospoda svoje liberalne pleve vejati, ter je povzdignil, Se pred ko je katoliški duhovnik svoje molitve za rajnega končal, svoj melodično ponavdarjen glas; pa duhovnik ga zavrne: „Mi smo kristjani in ne potrebujemo Vaših novoneverskih govorov, za katere sploh pokopališče ni primerno mesto!" Pa ker lakonski usiljenee vendar ni hotel odnehati, je vstal tolik liruš med nazočimi, da gaje okrajni glavar moral s policijo s pokopališča spremiti dati, sieer bi ga razkačena množica bila stepla in tako je torej zopet ta modrijan in zastopnik lahon-ske ošabnosti za eno blamažo bogatoj i." * (S r h i) v Novem Sadu so *a kandidata pri volitvi mestnega župana postavili dr. Subotiča, urednika srbskega lista „Narod", * (Kat. polit, društvo) v Slovenjemgradeu ima v nedeljo 14. t. m. o pol petih popoldne občni shod. Ravno tako ima tudi kat. polit, društvo v Konjicah v nedeljo 14. t. m. oh štirih popoldne svoj zbor. Ob 6tib potem je tombola. * (Med ruskim plemstvom) se jako širijo izjave, da plemstvo samo hoče popustiti svoje predpravice. Dozdaj je bilo plemstvo od mnogih davkov oproščeno, višje službe in zastopstva je samo ono imelo, zdaj — hoče to z narodom deliti. V tem smislu je nasvetoval general Sargin v petrogradskem zboru plemenitašev peticijo na carja poslati in zbrani so mu pritrdili. Gotovo prikazen, kteri je drugod malo cuacih. * (Volovski tat.) Cvetni petek, ko je bil v slov. Bistrici sejem, je tat pri neki krčmi, v kteri so pod večer kmetje pili, par lepili volov iz plota odvezal in po cesti tiho jo pobrisal. Drugi dan se prikaže v Konjicah, pa cestnine ne plača, nego pravi, da se uja gospodar za njim pelje, in ta bo plačal. Tako zleze skoz mito, pa mitničarju to sum vzbudi in stvar pri žandarmeriji oglasi. Pri sv. Križu v Strauiški fari ga dojdejo in v Kon- (Daljc v prilogi.) kolikor se jih je in se ho še v prihodnje v ta namen nabralo , milodari , ki se za stradajoče, pogorelce itd. nabirajo, zakladi matice slovenske, družbe sv. Mohora itd. 1 metek ogerske akademije znanosti, iznašajoči več miljonov goldinarjev je vložen v poštanskoj banki, in tudi jugoslovanska akademija v Zagrebu, kar je piscu tega iz naj boljega vira poznano, že misli o tem, da bi tudi ona ves svoj imetek hrvatskej eskomptnej banki v upravo izročila. Zakaj ne hi isto tudi Matica slovenska in družba sv. Mohora storili ? Zlasti še z obzirom na to, da s tem podpirajo naroden zavod, ki nam je potreben kakor ribi voda! In gotovo hi bila dividenda pod upravo banke večja, morebiti dva in trikrat tolika kolikoršui so sedanji letni obresti. Da! celo kranjski deželni zbor bi mogel deželno premoženje slovenskej narodnej banki v upravo izročiti. IJankna uprava še deseti del tega ne bi stala, kar sedaj deželna blagajna in deželno računovodstvo stojite. V em, da bo o tem mojem predlogu marsikter z glavo odmajeval. Temu dam samo to na premišljevanje, da to ni noben nov še manje pa drzen predlog, saj tudi države same svoj zališen denar v banke vlagajo. — V ta namen pa, da bi mogle vse gore naštete asocijacije zlasti pa deželni zakladi deležni biti dividende, moral bi se ves njih imetek, ki sedaj brž ko ne v vrednostnih papirjih sestoji, v gotov denar spreobrniti, kajti banko samo za v nje vložen gotov denar dividende plačujejo. Ce se pa v to iz ozko-srčnib pomislekov večje sigurnosti ne bi privolilo, bi pa banka tudi vrednostne papirje v svojo shrambo vzela, obresti za nje uterjavala ter ž njimi zadevna plačila ponamirivala. — V slovensko narodno banko bi nadalje mogle vlagati svoje denarne zalihe vse občinske in vse cerkvene blagajne, akcijna narodna tiskarna, hranilnica in celo zavarovalna banka „Slovenija", in zadnjič vse osnovati se imajoče slovenske založnice in posojilnice. — Slovenska narodna banka naj bi bila za kmetske založnice in posojilnice centralen organ, ona naj bi bila tako rekoč založnica založnic in posojilnica posojilnic. Ona naj bi bila mati, posojilnice in založnice na kmetih pa njene pod-dnmiicc. Poleg mojega nemerodajnega mnenja hi so na ta način dala slovenska narodna banka osnovati, in do fonda, več miljonov goldinarjev iz-našajočega, priti, kdor pa vo drug pot, naj ga objavi! Vložniec naj bi glasile na 10 gold., kajti samo s tem bi mogel tudi mali kapitalist deležen postati velikih hanknih podvzetij. Do sedaj smo rekli: ne vdajmo se! od seli mul pa recimo: združimo se! Zgromadimo ves slovenski kapital veno plast, napeljimo tok slovenskega denarja skoz en osreden organ, vredimo njegovo kolobarenjc tako, da se bo denarna moč našega naroda vedno ja-čila, vedno pomlajevala in vedno oživljala. Sezi-dajmo si v slovenskej narodnej banki novo trdnjavo v borbi za našo narodno eksistenco. Dokler preobračenjc naših kapitalnih sil ne organi zu-jemo, pri nas o narodnem gospodarstvu v ožjem smislu besede niti govora ne moro hiti. —p. Priloga „Slov. Naroda" k št. 42., 13. aprila 1872. jiee pritirajo, od koder je sel uklenjeu v Bistrico na preiskavo. („Gosp.u) * (V P t uj i) mislijo ustanoviti novo bolnišnico in imajo v ta namen že neki precejšnjo svoto nabrano. * (Slavin, slovanski Plutarh.) V zalogi F. Bartola v Pragi bodo izšli životopisi, autografi, in slike vseli velikih mož vseh slovanskih plemen. Prvi zvezek je v naših rokah in obsega slike in životopise štirih mož, med njimi Palaekega. Ob enem gospod F. Hartel prosi, naj bi mu kak Slovenec pomagal s slikami in životopisi slovenskih imenitnih mož, da mu bode mogoče, vse slovanske veljake opisati. Upamo, da bodo gotovo Slovcnei skrbeli, da tudi naši veljaki najdejo prostor v slovanskem Plutarhu. Izdatci) bode skrbel, da bode vsako slovansko plom« v svojem jeziku dobilo životopise in slike svojih velikih mož. Ker je tako delo Slovencem ne samo ugodno, temveč jako potrebnoj prosimo tudi mi slovenske pisatelje, naj stopijo v zvezo z gospodom Bartolom, čegar adresa je: „F. Bartel, dfevoryteeky ustav, v Čeme ulici čis. IG — II. v Praze (Prag.)" * (Iz Kanala) se v Tomiu preseli notar g. lvančič. * (Ljubljanske uradne novine) „L. Z.' omenjajo naš nasvet občno slovensko politično društvo (Pobratimstvo) v Ljubljani ustanoviti — pa pristavljajo: „mi dvomimo o dopusti jivosti (zu-lassigkcit) takega društva". Zakaj vladni list ne dvomi o „dopusUjivostl" neniškutarskega političnega društva v Ljubljani? * (V Ljutomeru) so prijatelji šole darovali kakih tiso- sadežev, murvinih drcvesec in semen tamošnji šoli za poduk šolske mladosti. * (Tatvina.) Iz Gornjega Gradu se nam piše: V noči med H. in 9. aprilom so štrli tatje v pisarnico tukajšnjega c. k. notarja in upravitelja graščine ljubljanskega Škofa, g. U. \Volfa. Pisarnica jo v prvem nadstropji in tatje so pristavili do pisarniškega okna lestvico: pa železno križje na oknu jim je branilo noter. Tatje se niso ustrašili, temveč začeli so pod oknom poltretji čevelj debeli zid prekopavati, so ga tudi res prekopali in potem iz pisarnico vzeli drago notarjevo zimsko suknjo in okolo 35 gld. v denarjih. Vloma varne Wie-sejevc blagajnice in ene skrinje, v katerih je mnogo denarjev bilo, tatje niso mogli odpreti. — Precej je zadel suni glasovito tatvinsko druhal, ki se okolo Vranskega klati in posrečilo se je žandarjem 10. aprila v Kaplji za veliko cesto dva tatova prijeti in ju v veliko veselje ljudstva v ječo prignuti. V Gornjem Gradu tatje nemajo sreče. Ko so ono-krat v davkarski urad štrli, so jih dobili in sedaj tudi; da bi le tudi od tatov slavljena kazenska postava jim bolj do živega šla! * („T age s p os tu a") novica, ktero smo tudi mi posneli, da je bil teharski kaplan oropan, po dopisu „Gosp." ni istinita. * (Obesil) se jc en vincar pri vinogradu grofa Brandisa blizu Maribora. * (Tunel med Angleškim in Francoskim.) Ako so lansko leto mislili napraviti čez „Canal la Manchc" vclikansk brod, ki bi bil v malih minutah cele železniške vlake čez morsko ožino med Francijo in Anglijo prevažal, mislijo sedaj izkopati pod ono morsko ožino tunel, po katerem bode železnica Francosko z Angleškim vezala. Podvzetuiki velikanskega dela so predložili prvosedniku francoske republike Thicrs-u svoj projekt in Thiers sc jc kazal prijaznega nameravanemu podvzetju. V No ve m mestu. Pšenica o" gld. 40 kr., ječmen 4 gld. 40 kr., oves 2 gld. 20 kr., ajda i gld. 20 kr., tur.šica 6 gld., ližol 8 gld. 80 kr.. krompir 2 gld. 50 kr. V Mariboru. Pšenica 6 gld. 60 kr., rž 4 gld. 20 kr., ječmen 3 gld. 60 kr., oves 2 gld. 15 kr., turšica 4 gld. 10 kr., proso 8 gld. 60 kr.. ajda 3 gld. 40 kr., krompir 1 gld. 90 kr., seno (cent) 1 gld. 50 kr., slama [(cent) od 90 kr. do 1 gld. BO kr., špeh (funt) 37 kr., maslo 66 kr. V Celji. Pšenica 6 gld. 70 kr., rž 4 gld. 50 kr., koruza 4 gld. 40 kr., ajda 4 gld., ječmen 4 gld., fižol G gld. 20 kr., oves 2 gld. GO kr., proso 4 gld., konoplje 4 gld. — V Trstu je žito iz slovenskih krajev izgubil o poniembo. V poročilih od ondot beremo samo o žitnih pridelkih tujih dežel in posebno ruskih in bolgarskih. Pšenica iz Odeso (težka do 116 funtov) se plačuje v Trstu po 8—10 gld. Turšica iz Odese (1JG funtov) po 5 gld. 75 kr., iz Bolgarskega po 5 gld. 80 kr. Moke pa dohaja razen iz Ogerske največ iz slovenskih dežel v Trst. Mehanična mlina v Meugešu in Kranju je posebno mnogo pošiljata, hodi si za Trst sani ali za dalje poslanje po morji. Ceno za moko najdemo za različne sorte zaznamovano od 10 gld. 60 kr. do 16 gld. 50 kr. za cent. Iz Slovenskega je prišlo moke v Trst v času od 12.—29. marca: iz Štajerskega in Kranjskega 2723 centov, iz Ljubljane same 152G cent., iz Goriškega 7682 centov. V Zagrebu je pšenica (vagan) po 6 gld 70 kr. — 6 gld., turšica 3 gld. 50 kr., oves po 2 gld., ječmen 3 gl., krompir (cent) 3 g!., vagan 2 gl. 50 kr. špeh (funt) 34 kr., maslo (funt) GO kr., ko uoplje (vagan) 4 gl. 50 kr. — Drva (za kurjavo) voz po 3—5 gl., bukova drva (3G", sežeuj) 11 —12 gl. \ hrastov les (3" debel, seženj dolg) GO—80 kr. Seno (cent) 1 gld. 20 kr. — 1 gld. 40 kr. V Varaždinu. Pšenica G gld. 50 kr., rž 4 gld. 10 kr., ječmen 3 gld. 20 kr., oves 2 gld., turšica 4 gld. 29 kr., krompir 2 gld. 60 kr. Gospodarske stvari. '■'■•■/.II«* t'4*ll«>. V Ljubljani. Pšenica (vagan) 6 gld., rž 4 gld., ječmen 8 gld. 10 kr., oves 2 gld. 20 kr., ajda 4 gld., proso 3 gld. 20 kr., krompir 2 gld. 50 kr., fižol 6 gld. 10 kr., maslo (funt) 66 kr., špeh 88 kr., seno (cent) 1 gld. 30 kr., slama 1 gld. 15 kr., drva (seženj, 22") od 4 gld. 80 kr. do 6 gld. 40 kr. Delniško jLiitvo „Narodna Marna" IV T^jiVbljoirii. Oziraje se na razglas od 28. decembra lanskega leta opominja podpisani odbor, da se ima vplačati drugi obrok 25 % na delnice „Narodne tiskarne" ena delnica po 100 gld. 15. fllllll fOJfU llt€»M4-C*a. Dotični zneski pošiljajo n a j se društvenem blagajniku gospodu Petni Orrasselliju v Ljubljani. V poslednjem času raznašala se je govorica — in to menda ne iz nevednosti, ampak zlobnim namenom —, čel da zdanji upravni odbor, v prvem občnem zboru delničarjev izvoljen, po postavi nema pravice prejemati vplačila, ker delniško društvo ni še dovoljeno, Na to šteje si v dolžnost odgovarjati podpisani odbor, prvič da postava nikakor ne prepoveduje n a b i r a-11 j a denarjev pred dovoljenjem društva (glej art. 211 trgovinske postave), in drugič, da jc odbor z razpisom vplačil samo izvršil s k 1 e p občnega zbora delničarjev dne 19. novembra lanskega leta. Ob enem pri tej priliki naznanja podpisani odbor, da se jc skoro nadejati končne p o t r-ditve pravil „Narodne tiskarne", ker je si. ministerstvo te dni vrnilo pravila zato. da «e sem ter tja v formalnem obziru prenaredc. V Ljubljani I O. dan aprila 1872. Upravni odbor za delniško društvo „Narodna tiskarna". Dr. Vošnjak, tajnik. Dr. Razlag, predsednik. Nekateri p. n. delničarji „Narodne tiskarne" želeli so dobili za potrdilo svojih \plačil „začas ne liste". Ker formularom teh ..začasnih listov", delnic in kuponov kakor pravilom treba vladne potrditve, tej želji zdaj ni še moč ustreči. Da pa p. n. delničarji ne bodo v skrbeh zaradi svojih novcev, in da bodo priliko imeli, če treba reklamovnti, javljam dene^ vplačila, k a-terasem d o zdaj prejel, vplačila odšle pak potrjeval bom konci vsacega meseca v ,.S I. N aro du." Po mdjem mnenji kazalo bo sploh, vne-DJim delničarjem pošiljali ..začasne liste" še le po poslednjem vplačilu, da sc delničarju iu društvu prihrane nepotrebni stroški, ker se vsa vplačila potrjujejo na enem in istem začasnem listu. Končno uljudno prosim, v ne nji p. n. delničarji naj i z violi po ši 1 j a tij m i novce po poštnih nakazili. — Vplačali pa so na svoje delnice: v Vmm, Gospod pl. Kapus Albert v KanmigoHei. n Ravnika* Dragotin v Oradci. „ Krisper Valentin v Ljubljani. „ Jesenko Ivan v Trstu. „ Mencinger Janez v Zgoši. Gospa Florijanova Katarina v Kranji. „ Pesjakova Lujiza v Ljubljani. Gospod dr. Munda Franjo „ „ Strelba Josip „ „ dr. Ahačič Karol „ „ Gorup Josip v Trstu. „ Lavrenčič Andrej v Postojni. „ IloŠ Sebastijan na Vrbovskem. „ Iludež Kari na Gracarskem Turnu. „ Vidmar Janez na Dobrovi. „ dr. Ploj na Ptujem. „ Novak J. v Hrnetiču. „ Alijančič Andrej v Velikovci. „ Vras J. v Dobrni. „ dr. Orozel v Smarji. „ Zamolo Jarnej v Fravhajmu. „ Candolini Vojteh v Velikih Laščah. H. 11*» »lir»kn i Gospod Cerny Janez Ladislav v Ljubljani. „ Dekleva Franjo v Trsti. „ dr. Dolenec Hinko v Ložu. „ dr. Ipavec Benjamin v Gradcu. „ dr. Kapler Josip v Ljubljani. „ Kos Anton v Zagrebu. „ Kavčič M. pri sv. Jurji. „ dr. Križan Josip v Varaždinu. „ Kobler Alojzij v Smartncm. „ Kocijančič Andrej v Podgori. „ Lavrič Franjo v Rakeku. Lavrič Jurij v „ Mesar Janez v Bohinski Bistrici. Pesjak Franjo v Celovcu. Pavalce Jurij v Cmureku. „ Robič Luka v Postojni. SI. društvo „Slavija" v Pragi. Gospod dr. Steiner Janez v Ljubljani, „ Šerbicelj M. v Celovcu. „ Tanšek Ivan v Brežicah. „ Vavru Ivan v Ljubljani. „ Zupan Toma v Kranji. „ Žuža Anton na Laškem. €\ Prvi olii*«kt Gospod Arce Hajko v Ljubljani. „ AleŠovcc Jakob v Ljubljani. „ Berdajs Matija v Maribora. dr. Bizjak Josip v Trstu. „ Bradaška Franjo v Varaždinu. „ Burger Ferdo v Litiji. „ Blaž Franjo v Reki. „ dr. liratkovič Franjo na Krškem. „ Cepon Antoo v Ljubljani. „ dr. Cucek Josip pri sv. Lenartu. „ Čolnik Dominik v Drvanji. „ Divjak Franjo v Mariboru. „ Dolenec Viktor v Gorici. „ Poljak Matija v Solkanu. „ Einšpieler Andrej v Celovcu. „ Krjavcc Franjo v Gorici. „ Firbas Fr. y Noveingradu na Češkem. „ Franeelj Jarnej v Varaždinu. „ Ferenčak Franjo v Kostrivuici. „ Guttman Emilij v Ljubljani. Gospod Gerbic Franjo v Zagrebu. „ dr. Gregorie Alojzij v Ptuji. n Gradišnik Luka na Vranskem. „ Hohn Hugo v Ljubljani. „ Hren Franjo v Begunjah. „ Hrasovec Franjo v GmUnd-u. „ Hausenbichler Janez v Žavcu. „ Hočevar Anton v Dobrnči. „ Heidrich Karol v Ljubljani. „ dr. Ipavec Gustav pri sv. Jurji. „ Jugovic Leopold v Kranji. „ Jelovsek Martin v Mariboru. n Jurca A. v Ptuji. „ Jurčič, v Mariboru. „ Jeras Josip v Oseku. „ Kalister Franjo v Trstu. Kadiluik Franjo v Ljubljani. Kreč Matevž „ „ KoČevar Matija v Rakeku. Kosti Josip v Ljubljani Kurent Makso v Trstu. Klavžar Ernest v Gorici. Kapus Franjo v Celji. dr. Kočevar Štefan v Celji. Krisper Franjo v Kranji. Kandernal Franjo v Ljubljani, dr. Kopač Josip v Zagrebu. Kastelec Franjo v Trstu. Kotnik Franjo na Vrhniki. KiroviČ Sofija v Varaždinu. Knez Slavoljub pri sv. Lenartu. Kulavic Matija v št. Vidu. Kastelic Gašpar v Materii. dr. Križau Kajetan v Ptuji. Kolman Franjo v Ljubljani, Lenček Alojzij na Blanci. Lipold Marko v Lješah. Mežnarc Anton v Kranji. dr. Moše Alfons v Ljubljani. Mandelc Valentin v Karlovcu, dr. Mele Janez v Gradcu. Mihelač Radivoj v Ljubljani. Naglic Rajko v Loki. Nolli Josip v Ljubljani. Omersa Franjo v Kranji. Obreza Adolf v Cerknici. Pajk Janko v Mariboru. Pletersnik Makso v Ljubljani, dr. Poklukar Josip v Ljubljani, dr. Pogačar Janez Zlat. v Ljubljani, dr. Pavlic Ignacij v Velikovcu. Pire Matevž v Kranji. dr. Preveč Valentin v Kranji. dr. Poznik Albin v Kranji. dr. Papež Franjo v Ljubljani. Gospa Gospod n n n n n n n 77 n n n n n n n n n n t) M >> » Gospod Peruavsel Štefan r Kamnici. „ Pfeifer Viljem na Krškem. „ dr. Pogačnik Ferdo na Dunaji. dr. Prus Anton na Dunaji. „ Pogačar Simon v Ljubljani. Planinšek J. v Ptuji. ,, dr. Radej Franjo v Mariboru. „ dr. Ravš Franjo v Mariboru. „ dr. Razlag Jakob v Ljubjani. ,, Ravnikar Franjo v ,, „ Ripšl Milozvan pri sv. Jurji. „ Raič Božidar pri sv. Barbari. „ Sovan Franjo ml. v Ljubljani. „ Sovan Ferdo „ ,, dr. Sernec Josip v Brežicah. ,, dr. Srebre Guidon „ Skočir Augustin v Umagi. „ Sevnik Vinko v Varaždinu. „ Svetec Luka v Idriji. „ Senabel Gregor v Ziljski Bistrici. „ Spendal Franjo v Kranji. „ Sentak Franjo na Vranskem. „ Sirca Ernest ml. v Žavcu. „ Truden Miha v Trstu „ Turk Hugo v Ljubljani. „ dr. Tonkli Josip v Gorici. „ Tomšič Jernej v Trstu. „ Trstenjak Davorin na Ponkvi. „ Tobias J. v Ptuji. tfospod dr. Tarbauer J. v Žavcu. „ dr. Vošnjak Josip v Ljubljani. „ dr. Valenta Alojzij v „ „ Vodušck Matevž v Kranji. „ Vilhar Ivan v Ljubljani. „ Vales Marko v Renčali. „ Vigele Ferdo v Ziljski Bistrici. „ Vizjak Jurij v Weier-u. TVegscheider Hugo v Ptuji. „ dr. Zarnik Valentin v Ljubljani. baron Zois Anton v Za stradajoče slovenske brate na Kranjskem je dalje „Slovcnskemu Narodu" došlo: gld. kr. Prenesek iz št. 40 „Slov. Nar." . . . 074 94 Gosp. Pole Franc iz Vitenja .... 2 40 Po gosp. Matiju Žvauutu smo sprejeli donesek slavne narodne čitalnice rojanske 33 25 Skupaj . 710 59 Administracija -SI. Naroda". Listnica uredn. G. —c. Vašega članka o „brczplač-nem orglanji" ne bodemo tiskali, ker take polemiko zdaj nemaj o drugega vspoha, nego da prečijo to, kar vi na koncu sami želite, namreč edinost in vzajemnost delovanja učiteljov in duhovnikov. Dunajska borsa 12. aprila. Srebro........ 108 „ 83 C. k. cekini.......fi „ 31 Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s. zlato svetinjo nadarjena. Piva štajaruka o. kr. priv. tovarna (.fabrik.-O ognja in vloma varnih blagajnic [kas] za denar in pisma, miz za pisanje Vinceiicij-a Kunduth-a v Gradci, fora«*»»#i t Hr r t ht»v*'HHtr <»**€• 9Š, priporoča svoje iz najboljšega štajarskega blaga, s ključavnicami po posebnih patentih, in najsolidneje dovršeni; izdelke, za k toro je porok po jako znižani ceni. Proti primernemu vplačilu na olajšanje p. n. občinstva tudi plačila na sv6te. Izključljiva prodaja pri j^mrV'€XN korosi, (nO) žolezninar, Griesgasso Nr. 10, v Gradci. S? -a t o •A o c s — cd © o m S OD "1 Ž I S .S* Cj P, ali 6 a i W S c • « _ ^ 'S -'i- g J I V E. JS » - j _J n g 5 = 5 9 o f O? te te* * cd N C C« se M "5 O 5 Ji Si 51 s _ u ir i- *u B. Jz ■ — C o — — —j: > i- S - — »j 5« a Cm O _ O S rt -S u . tj' S S 1 - . a '= r; ♦j _ o rt ■ ta. O i: e i. «1 c C rt .fl B — B » ■ s rt n C © S* sa a wj a « s S ,S m wj "J 9 -i ca t- Cj C 3 ML rt „ rt C S S £ rt « > S M r g-s1 & o. o - rt-?8 M 00 - & 2 5*^ S 5 2 g rt g So C 73 iS rt ^ _> m IS1 «S o B, S > -r bo M 3 2 e rt v o o B 5 tj •»I I p "S E rt 5 o CS3 «1 'i' B >o a. "o £ 3 o 3 o »iS iS 2£ V— - *,* ^ ? »t« fi c n ! R O "o 5» jjj rt 6 C c 7 ^ le - w • i- —-"B* ■*! 2 »t* fi O .5 S s rt t s 8-1 C o 1* 1 i e tb 2 i (M ^ !9 «4£ _rt ffli "c - v. — . O £ o O. C. I e I se rt ^ CS3 Prof. Dr. Lappierre-a Vbrizgovalno zdravilo (►/(travi *] v 3 dneh vsak tok iz seavnika, kakor tudi beli tok pri ženskah, če jc tudi zastarel. Cena za steklenico s podukom o ruhljcuji l tolar 'JOsrob.gr. Za poslan denar 16 itTOffO skrivno dobi po A. Witt-u. L i n d e n - S t r ass e 18. Bori in. *) Na stotine ozdravljenih. (.r>0—30) <4 mm ! i' i •v H 5 s H S m S d B 3eo rt 5p H (- 7-1 "g S S »Q *•*> o co »71 .o o r-« CO ** 9 71 212 •? i 71 O —i l-S O S «> ?( ii(bt*i|tif«; man Rub per etflcf a ao tr. |u babtn. I •g II I] "»t 1 Si c 1 »J 5 B /j a: 5 B 8 B e« bient taber bttn \ut m: lArir&t, bafj bie ©tflđjt« L'aM.i mir ii( ©ar mirt ft. X>iebUT(bmicb in u 11 tel gebracbtc Faata-Fompadour, ■■ .• ,bc m iiiiiuut Actt t aut) i^re'AJc i tcef e.icb fei t a« Hemeiue Vlnetfetiniing gi funt n tat, irirb ieit einiger ."ieit «011 intb' reteu tfirui»n ,iefati(6t, Š. ge.biten Vubtitutn alletn ertiie OtUlMl* ter flfttllflUn 'Jhem* -ne 0)1 ju baben ifl. Sirk tin tinfatbe«, icbr linnrei*«« 3io'tr 1» mtnt ift te Mlungtti, ban e<" fitu-aite« 'iluat fpflac in ttr 5~;imtiirruii3 in tU tUmiite Viabcl cbnt 'Jliiftrtn-iun,) tinfoocltt faiin, imb fcflct bit-(el sJDtjf.uittitieit lamini Jluittiiiinfl hlot 25 tr.. Iiemc i 11 it 4 h. ■|n.y a^iilluntiiit Vulotf, ti.i ueiit* mF»£y nelnn.v'nt«, ibcmdb uifaninun.itfti'* te« mit«tt1(e>el l-uter. mtubt« \0.K0.. men ben ibm ene'itn điamt.i »eefmrtlat. "4'n (S)e.5eii(ta.b a t ebltm cbtr utubUiu 9)i>-taH, u'cict't unb <.iU'aat lula. l <£tiii* 5 tr. T,vi Vcrriibtriiug«t>ii(i}cr leirtet tel'l' b n 19 .Lil.' C,. .ibnet-: i ic:ift< , biefcf Utrftileri bauerub it^e« -.'.'itt. n In tinto jtcu Vtitiuien n . 1 ft ftir • I o . :at:u.e ^'e ■ 11* (tintr, tvtla)« te RMfl n.o.ibe-i cjabe.i, be« ictl^cr1 \n tntpftpltil. 0Miaft*llb< au<> ^avt« feug fi-iincii 111 • iii'ct tertoaiibeU nerben. I *0afct it. rt. (Sin ?ieniilnror oller litimi if! tic vcfliiliite ^oiitttnitt(Oit» luiittifit fiil^cv gojen jeben Oinbuuti. 1 itiid IlL-ine 5rvtc 8(>,'40, O tr. 1 £tucf (tvo':e Šot« TO, »o fr. bi« I ll. 1 Stiiit ,tief;c mit •i Štbtttfjtlii 1 fl. 1 €iiicf filr »IciielaUbtn a'>. 4 • bi« :.0 tt. Hulgatlcbftte ffotfeJlaiii«Wlttif«, mil 'i.-.nifi'j.if iH-vtntngi um taf Veter t>a(tba( iii m a a en ti ine - iVai'.tti (e:n U'fur.t) .ti Ir. W?ag$Č?~ Ti* Štifte t>or 9tafT« IN idnincu ii)*4»'u i ft .r« t t1111.m11 ^u ciiiv'tblen, ta ti bit OJ.iit tbett jiitrialinj i(i. Bel HtttDtiibtlMg tet aufdc.i-nbnft 11 'VIc g 1 IiLmi Vctei .'liuv.tu . »c.ibc ta.' Vtttriccrl tretn) unb ur mdi:: i::..u,t ii'od>i, fo baO na* betn uingfien Itlcbtaua) bet ©rbubc in ber Mf\t feiue fffuajftLgftit ju vrr fpiircu iu unb tein fitofđf im bčcbfteti SJaSt (itiU'i'f-boi tcirb. l tiUuoii uo tr. tte iifnt 11 W.Mi-tiiiit>ltnli|tc; nun etipait ta« laftiif _ nten in b itt gegen ta« dieten bet in{.' gettebert. 1 6iii«t itt v-;» I g tafit tO tt., 1 <2t'ief in ^ein 16 ft.. 1 €>tit(t mit fteterbalter unb 9Weiiet JO tt., t ftapfel-Rtfimj. n.v bret Ui na-t aentigenb. 'O tr. 1 2 tuđ Unien - »tatirgumnii f ur iUlei unb line ft tr * »ihntratifltn.?iinflt au« JInaora> UUcUe. 1--' fetiiif 95 tt. ■iVai.iipiiiotr, um blenbenb f&čtte BaMi }ii trfiaittn. «tt flnwit tem o)aifttn Rngi etn l&tbeinraift 1 mit Xer tm.tt a ki iju letu, ber bie V imeiiiittg bi.ju bat 1 ai t iVtn totibcr tinti M tt Vrattiitb (inb ti« *ofenfthiiflttr trcldjt rit 4iofe bei |fl» ncite aut Ctiiticanb, fSeite unb anbeni ©toff-gattuttgcn, (onie au.0 uon 2iub\' unb inćune geiift.mben. 1 . a ■ e t S6tr. M^BP* O■tiolii'rlitr Vtbfi-lirf, tDCbltrd) %jffSS^ jete i'iiatmit ■. Cetci etne^e(d)mtitia> te 11 mu- bie|d)bnfte i vi •.v.-iiaettvtiiiii ett)alt. vini i>taccn ileln ^5 tr.,grofi C5 tt. Mflfflftt Verni. Tia« Unetttbcbt« licbfte in ieber $au(l>altuit(j, ba m«it fbfl tleueilrtjiebenPcn in ltb.ni ajtaujt ror. toutintnbtn Stecaraturett felbft bef^rgen t.m 1; bickt Vetrn t j t niti jabrtlaiip unb ift iu faltem - u ; >nte )U >tebratia)en. 1 fttaccu grofi 20 tt M-* OttiucMiMt ipniTcrbiriit« Jtfittiii« «*^^ larttu, jur iBetbtttuna te« Hurtbndf. jen« bei Jtinbcrn, Jttanten unb liUeibitctinnui |u reruietibcu, 1 ©t. 90 tr., |I. 1.»'. 1.60, 1.7n. aH! f. vt. s2npDiiiii-i\ett--Ilethfi- entfetnt in tinlgen >žefunbtn aDe »ie illlltter -Jaiutelt babciiien nlatvu len jeter ? ti-jfiattuug obne UluJiiabuit. 'i 1 led neue L; 10-butt u i c uri ti t in fe n« KUlrtung a lit dbnli« rbtn ftabrifate. ba t0 fttbft bie jartefte rtat.c uttbe|d)abct lafit unb |ogleicb ttocten — gi-rurt). bieibt. tli nO ift e« jum ^ubtn tet4)anb< febube belonber« ju (tiipfeblen. l (Jtacon ncbft .Hiitvetfuug 4« tt. imi, ■ Varifer Unt»erfal«Aitt, um ntcbt W^ nut erbin» ten, fobafteiiiu)ertri'tinIia)tvirb, fonbtrnumlBtt> fibtetene* ju tereiniteti, J ». 4>0lJ mit UNctall, Q)Ia« mit fiorjellan tc., fo bog t« trie ein Jcm-er n-ii t. 1 -1'afet oon biefem in ie tem ^aufe uiient t-bt■ l.t-tn -iKiitel nur 10 tr. Srrfclbe Mitt im • ;i"t eu juflaubc, febr aitagiebig, 1 jj}(acon 30 tt. ltiš ben Cblateu unb bem ~f i*-.. u.ut bctjUjjtbtn (inb, in fetnfltr Oualitat, mit leliebiger nitma« SOaVPen. atanteti ottt •A.iu- .lamin on iliiif fl. t.:i", 10' o SlUtf n 1 ,eo. lat Btfte, um i.n> .v a ar ftifcb |u trbalten unb ti.' te. obet aiaut-' vaat tu ■ * r I JU tai (e-, n Oiiiiiial; .. Ilf ,t cintlil-eii 'l;t .i • ! . tal: |'i:tt frb t i.b. .l.b becbie mia). biemit tem b.-.!-,-(eeL'ile;i V. 1. 'iMtt'li 11111 aujlljeigen.. taf; iib tilt Va.,er v.-:i imv.ifa,jiblein, ftiicbeit tct-i eitai'iti.nt 1 9lui'fiil babe. 1 ola.cti tlein »6 tr , grčo * > fr. ftub pet etilet a vo tr. |u babtn. Tttaiilator-Vebern jum »iiejten |Ur !■ te fant- unb 111 l-bcm ilavier. fo tatj man mit bet cinen riebet tie feinfieit taligta fifeben, 'e 111 l* aii.b bit ftattften Gtbriitjlige au« i n bie n lann. U €t. >4 tt. BUT- 'JI It r rti 0 rti ft patentirte« fflift )ur ■»^■^ 'Uii*rottuno alltr OT.iuff, ?teitttii. *amfttr unb OTauIrourft. D« i*ertauf ifi unttr (Sarantie i grotje •JMe.tbiicbfe t fl. o. 8D MtJ*- tJlutif.ilf« ^JOftel, um .viihntr« t^^kr aiiaen in lanjfttn« 8 laatn fpurle« ju bctHT|«n; bieft« ntu ttfuubene -J.' i 111.1 iibet tulit aUe bi«beiigen unb rniib baber unttt i^a ramie ecrtauft. 1 €a>atbtet ncbft Otbiaud)« ontrtifttng 40 tr. mggm tSinjige« Tepol in Ceflerteiđ) bt« WW uiti'eituticbteii Hriufa Ctl<#. tttl ete« bie j^untertvirtuitg in ftd) vat. Jt.-v fianf-1 cu n ju t- ie 11 uj u, ben vaarbobeo anb bit 9icr ven ju flaiten u.it botura) ba« HUacbSIbum ttr Vaaie, Tclbft auf tablui «te .ten, in ikbeira-irbenb fajncUer .Sei' Ui beforbern, aua) entfernt e? tie vortommcttte JtopffrbuppenHlbung. Ril fltllmitttl ift e« ju braucben bet C.ttttiibun tu Bcireutungeii. (Alitberttitjen, SRbeuma, Branb ii-.tnt en tc. tHabett« in ber bcigeltgten Ceftbret bntii 1 Q'acon l fl. AMA! Vtterpaftotnit Jtaittfehnf, um ba« ■T** Ceberteett unoetmUfllia) 111 macben, befoubtr« ju eutv-cVIeu I tir tufevbegeieliire tiine J-ie.vt'Uib|e t>o tr. MK^ 2tefte JtafirniefTer Vofta. Turu) kt—^>T bieft ^Jafta erlpart man, ba« Otafit mcffet fcbltien ju laffen. 1 ©ifiaibtel 3* Ir. IMMF* lliieutbrRrlieh ftir itttu .V'aii*l)nlt ■i**T finb bie neuen Vottnt-lebltiftr, n :-r uvtb man mit grbOltr (eicbttgTeit unb obne -licu c aUe i(biitittn evtjcuge. U-tric Saecreii, JUieiier ic. in tintr 1'iiuute (cbUifen faun. C:in ■< ni rt bio« S5 tt. Xei8 btftt TOltner XltDir entfetnt augenbliđtirb au« 4U;iirbe obet anbereu 6toff.jat tuugeit ieben ftifeben Zintenfject. l Clacon toftet S5 tt. Ailea Unalchtbare wlrđ alofatbar I buteb bit neuen tafdien • OTnfroffopt, meiebe 10', £0', 30« bi« lOOmal ieben Gbtutn ftaub Bergri-tjern, fo tatj titan felbit bie ibiere im teinen Iriufteaffet beutticb febett fann, unb iint biefe Stittoffope febr otclfaa) ju pettven btn, j. S. bet Sittfaufen bon Hiebl, &tua)t, ^Ulfenfriitbten, ©pejetcien, itBctCiraareu, 'Ji 11 a Ibfen, 9tatutfotfte ^lPtetmuHioetttrrorfntioi-tDta J0^W frtiine. 'ijurdj tiefe lliaicVin" taitu man tebe O'.airbe fcbntU unb luftbttbt verlctfeu 1 etitrt b > tr. 1 etUct feinfte ©vrte f ur -uib i ten fl. 1 SO. iv-iiolifthf t*ntrprfuno« . *D?a fci'iiit mit *fbtltrnef. 3)01 let.ier iUIafcbint fann ielbft ein ftiub obne '.»in. ttrt.iau: fj bie fiattfl cettotlte dlifa)! entfotttn 1 e.itđ toftet n. 1. MT> Clt.jtiiinan.f 1 au« teaitetMtbtem u iveiwufUia>em ©toffe obne flabt, tngtifcbe« fitjeugaitj; biefet 371aittel ift bevart gemarbt, ba« man iVu felbit bel fd>bnfl«m HUet Itt aua) tragtn fann, ba tr auf ter jttteiten Č«i|( bem fcbbnfifn Ucberjicber gleicb fiebt, 1 - = t-.ief, «2 .-Joa Vdnge toftet ft. lO.iO, iebe reetieren'J ,SiQ fl. 1.— ineLir. (£0 toirb Ctfua)t, biefe« fjabrifat nicbt mit inl.nibifcbcu |u »er» weo>ie!n iib barauf aufnterf(am, tag nut in r gtfer- __ • ' ' m - Da beitaitntc ilititel aucb gcfalidjt recrten.fo macbe ww Sm • mm mm B■ ti ttu Viiercvlngc alltiii ftlbt ertit ju &abrxte Oaterrviclilaclic C'ommlaalona-Oeaclilin bei A. l^rietlltllinil in Wien. Pratentrasie Nr. 26. Ifl S'g a 3 • t—i ** l ti Pl 9 ! Zvit Pravi prostor najboljše ure najceneje kupovati, je tovokriiica za lire* FIIJIM FROJtlMA Vso uro Jiothenthurmstrassc, Ni na sekundo regulirano, so prodajajo s oletno garancijo. Samo 17 ali 18 gld. i\nL.v wgioiiu» preano v ounji /Imena sr<»brfin kruiuiiitctrsUn cm, pii-linn ciiiniliriinit, /. VOfliloo uru /. dvoJolin |>la I/, tikhni/.liila in miMlaljiiiiuin vrcii. SaiHO 14 ali 17 0|(I l"';lv "»Ultika sn-lirna Uiniiiiiiie- a " traka aru /. onojnlin plaiOom in kristaliiiinl slekli /. verižico in iiiiilal|.int>iii v toku. SamO 19 ali 20 Old Sr,l"lli remeni..ari, lire/, ključu ■ M navijanje, | kristalnimi slekli V liajtitlejicm lesenem Inku. Samo 8 ali 10 nld. '"':,v oiiindriutu ura. v whmiw « iu ijiu. e n|b)nUl kr|8tlul„.m Htfklu, lino veri/ico iz lalini/.lala. usnjasiim tokom iu pismenim f> 1 a ■ 111 i i u txu ru u I i I u im listom. SamO 14 ali 18 Old ,,niv ""^'''ika remontoarska ura a * a la priuco of Wnles uajinoencj-ie^a kalibra ■ kiislalniin sleklom, kolesjem i/, nikla v pravem, čistem 7.1 ntu ; te ure imajo proti drugim P rodno« t. da hc dajo bre)J kUufrl naviti; k tatvini uram .lobi vsak vari/.ieo i/ tatmi/.lata /. ineclaljononi in fforantUnlm Ustom anatonj. Samo 12 Old 111" * l«dmi»l«ta '/. dvojnim plaAiem, sa- « " voliclo , skukuleein, kristnlnlini stekli in niklovim kolesjiin, /. verižico i/, pravega talini/lata, inctlaljonoiii, iisiijnstim lokom in garaiitiliiiiii listom vred. •rebrna lidorno-remontoaraka nia, ki 8(t da brez ključa na-%iti, /. verižico i/, talmi/.lata in medaljonom vred. Samo 15 ali 20 old. |,r'lv |in',"'lm ■Idonm ara. s a " kristalnim steklom, elegantno verižico in medaljonom. SamO 12, 15, 18 Old. 1,11 Zik «,,SI"' I« »r«bru h kri-7 7 ° stalnimi slekli, minijaturni for- mat, pretiiio v ognji pozlačena z verižico /.uokolo vrutu Vleil, vsi' V tokll. SamO 16. 18, 20 nld. lHt" ' dvojnim plaič.-m in ve-■ rižico za okido vratu. Samo 22,25,30 gld. z!u.ta ura. *«k<«i»;h krisininim vrutu. Samo 28 do 34 gld. okolo 9, gegenUber dar Wblldeue na Dunaji. Take, ki se vsak lnesee navijajo Uro za pisarnico gld. 10 15, 20. Uro za kavarno gld. 15, 'Jo, .'10. /lato ure /.a gospe z diamanti in verižicami za okolo vrutu. Istu z dvojnim plaičeni. zlati reinontoari Z i 11 u .i nt m m i V za gospode rižicaml za /lati reinontoari za gospodo h krlitalnim steklom. Isti z dvojnim plaJSom« zlati kronomelrovi reinontoari /. d v ■ i j n i i n plaičein. J.60, P, 4, 6, 0. 7, 10 do 20, ;io, ;ir», 40, 60, Samo 40 ali 48 gld. Samo 60 ali 70 gld. Samo 75 ali 100 gld okolo vratu. Samo 70, 80, 100 gld Samo 90 ali 120 gld. Samo 2O0 ali 400 gld. Srebrno urne verižice gld gi.i. h. Zlate urne verižico gld. IS, 80, 70, 80, 00, 100. Budilo] /. uro 7 gld. Uro za na steno s podobo, gld. 70, 80, 90. Ure s trepetiketjem, 2, 3 in 100, 120. Igralnico, 2, 4, (J, 8 kosov igrajoče, gld 15,85,55, Album za fotografijo z muziko gld. 8, 10, 12 do gl. Tobačttico z muziko 7 gd. .r>0 kr. Sinodkarnice z muziko 18 gld. Šivalnico z muziko lf» gld. Ure s trepetikeJjem lastnega izdelka 8 5letno garancijo: Take, ki so vsak dan navijajo gld. 10, 11. 12. Take, ki so vsak 8. dan navijajo gld. 10, 17, 19, 20, -22. Take, ki se vsak 8. dan navijajo iu vsako pol ure bijejo gld. i30, 88, 85. Take, ki no vsak 8. dan navijajo, vsako četrt ure J, 3 in 4 kose igrajoče, 1 koso igrajoče, gld. SO, To. ir>. 18. gld. '28, 30, 82. d. jir" r Vela delavnica za popravke. Stare ure, gostokrat dragi rodovniški spominki, se popravljajo in narejajo tako, kakor bi bilo nove. Ceno za popravke s Tdotno garancijo l*/t, 3, 5 do 10 gld. EUliiia in sam a zaloga amjlcšllh tO* o«r# itt #/. #.'**««##«#«"#« r #>«*»••*#»»••«. VhIimI |m»**«'i>iieu,tt liiM'iiovimJn dvorna salagarja Nj. Vel. kraljico Viktorije, kralj. Visokosti princa NValeskcga in vojvode JMinbtirgskega, Nj. Vel. Sultana in Nj. Vel. kralja Portugalskega, Pismenu naročila se za postni povzetek ali poslan znesek v 24 urah store. Na posebno željo se tudi ure in verižice pod povzetkom na izbir pošiljajo iu za nazaj poslano denar vračajo. "90 Cene naše tovornice so vedno ni/.je ko povsod najnižjo in stojimo vedno s svojimi izdelki na vrhuncu časa. VhI, ki nove naročiti žele. VmI, ki stare za nove zamenjati žele, VhI. ki slabe za dobre zamenjati žele, so prošeni, naj se na to firmo obrnejo. ME* Staro zlato in srebro, državni papirji, so za najvišje cene namesto plačila jemljejo. DiiittiJ. bijejo in uro ponavljajo gld. 48, 60 Tovornica za ure l<\ ■ roiiim-u KotlienthurmstrasRc 9, tmft*49 m M«* V najnovejšem Času naznanjajo trgovci z igračami in bazarji, ki si ime tovoruičarji ur pri- Bvojujejo in celo svarila na svitlo dajejo, popolnem navadne ure brez vrednosti za angleške. Mnoge pritožbe, katere uani o tem dohajajo, nam dajejo povod svariti pred tem sleparstvom in p. t. občinstvo varovati škode. (86-—6) A, Friedmaim, Wien, Praterstrasse 26 Neverjetno, pa vendar resnično je, da se spodaj zaznamovane regulirano I p filfi Ifl prav nngli ika srebrna eilindrosta ura a kristalnim i stekli, ka-1>c yiU« IU Batom minut, ■ tlim verižico vred ll pravega talml-zlata. z me- daliononi in garaiitiliiiin pismom -, bolj lino irid. 12, lt. Unlrl IQ Ifl l'r;lV UiJJflrtk, prcllno v ognji pozlačen srebern [kronome-IJIU. I3.JU t(.r R dvojnini plaščem, pretino cmnlltran, z tino verižico vred iz talini/lata, medaljon in Karan t lino pismo. Le gld. 15.50 pismo. Unlrl Id. >'riVV angleška dobra ura iz lahni-zlata, e i 1 i odrasta, najnovejši yiu. It tason, /. dvojnimi kristalnimi stekli, kjer se tudi [zaprto kolesji- vidi, i verižico, medaljonom in guruntlliiltn pismom. Le gld. 14 pruv angleik, pretino v ognji pozlačen srebrn kronometer z enojnim plaščem z verižico vred, medaljon in garantUno ura v tulmi-zliitn z dvojnim plaščem, snvoneto, skakalcem in kristalnimi stekli, z veriZico vred iz pravega tahni-zlata, medaljonom in giirunttlTiiiti pismom. prav anglešk remontoar a la Prince of Wales, nuj-tnoCnojia vrsten K i ista I n i m i stekli, kolesjem iz nikla v pravem čistem talini zlatu; to ure imajo prednost, da se lahko brez ključa Le gld. 15 ali 18 tako nizki ceni prodajajo. navljejo: k takim uram dobi vsaki verižico iz talini /lata z meduljononi In ga rnnt iluim pismom vred zastonj. Elito majhna ti rit za gospe, iz pravega srebra in prav pozlačena,'' z verižico vred iz talml-zlata /..i okoli vrutu in guruntilnim pismom. fllfi |Q srebrna cilindra sta ura s skakalcem In močnim kristalnim JJIU. I steklom, z verižico In medaljonom vreil Iz talml-zlata. prerinil srebrna siderna ura na 15 rubinov z preflno verižico ln niedaljonoiu iz taluil-zhitii. srebrna remontoiirna ura, ki se da brez ključa naviti, z verižico iz talmi-zlatii in incdnljonom vred. On fin OC zlata eilindrasta uru št. 8 z verižico iz tulmi-zlata, OU UU wll medaljonom In garaiitilniiu pismom. zlala siderna ura z verižico i/, tulml-zlata, ineila-IJonom in garaiitilniiu pismom. zlata ura za pospe ■ verižico iz talml-zlata, medaljonom in garaiitilniiu pismom. 15 ali 18 24 40 do 70 24, 26, 28 kakor tudi Srebrna eilindrasta ura s -I rubini . . od gld. 10 do 12 .. delto z slutim robom, na skok od gld. ki do 14 .. detto za pospe......od gld. Ifl do IS .. na cilinder, t d vojnim zaporom od gld. Ifl do 17 „ detto s kristalnimi stekli . . od gld, 14 do 17 „ ure s sidrom na l."> rubinov . od gld. it! do iti „ detto, bolj tlne, s srebrnim plaščem .........od gld. 20 do 2:1 „ s sidreni /. dvojnim zaparom . od gld. is do 23 „ s sidrom, bolj line.....od gld. 24 do M .. angleške s sidrom s kristalnim ■taktom........od gld. is do 25 .. vojne ure s sidrom, dvojni zapor ..........od gld. U do IC „ remontarne uro s sidrom, prave, k t ero se da j.j z obodom naviti......... „ remontarne ure z dvojnim zaporom ........ .. remont on rn e ure 9 kristalnimi stekli......... „ vojne remontonvnr* ure . , . Zlate na cilinder, zlato št. :t, /. 8 rubini „ ure za gospe, s 4 in s rubini . . .. detto cmuilirunc....... „ delto z zlatim plaščem . . , . ., detto emnilirane z diamanti . . „ detto s kristalnim steklom . . . od gld. 28 do 30 od gld. 88 do 40 od gld. od gld. od gld. od gld. od gld. od g lil. od gld. od gld. 30 do 38 do 30 do 25 do tlO do »5 do :ih do 88 do „ detto dvojni zapor, H rubinov . . od gld. .. detto emnilirane z diamanti . . od gld. ., siderne ure s t."> rubini .... od gld. .. detto bolj line, zlat plašč . . , od gld. n s sidrom in dvojnim zaporom . od gld. „ detto z zlatim plaščem gld. »iti, 70, 811, tU), 11 detto s U r i s tu 111 i ni steklom . , , cd gld. „ ure s sidrom /.a gospe .... od gld, „ detto s kristalnimi stekli . . . od gld. „ detto z dvojnim zaporom . . .od gld. n rcmotitouriio ure .... od gld. 7n, sn, „ detto z dvojnim zaporom od gld. 100, lin, Zlute remoiitotirne ure, plosnate, s steklom gld. „ detto, dvojni plašč .... gld. 100. 110, in 11 in do 50 do Bfl do 45 do no 55 do 5H 100 do 180 45 do 75 40 do 48 15 do lio 50 do 50 M do 100 180 do 180 8o, BO, ino HO do 180 dalje Srebrne urne verižice po gld. 8.00, 4, 5, G, 7, 8 do gld. 10, Verižice iz talmi-zlata, kratke, po gld. 1, 1.80, 1.60, 2, 3, 4, 5, G. dolge, * „ 1.60, 9.60, 8, 4, r>, 6 in 7. Ure m« m e n J u j e j o. Vso uro so i/, blaga prvo vrsto in so no smejo zamenjavati z drugimi navadne sorto. se vsako naročilo Za naprej poslan denar ali za poštno povzetje v 21 tnali stori in če blago ni po volji, radovoljno so zamenja. — Neregulirana ura za 2 gld. cenejša. — Naznanila cen zastonj. I rai-JI. kn |M««» \ nlr I w. urami najdejo veliko EAlogO vsakovrstnih ur pripravljenih; le ker ure iz prve roke iz Angležkega dobivamo in ker jih mnogo prodamo, nam je mogoče, jih tako po ceni prodajati. BI« faililttftli« Uhrmacher, Wion, Karntnortrsasso Nr. 51, Palais Todesco. Praktično občinstvo zdaj le redko še kupuje in nosi lišp iz pravega zlata, kteri silo denarja požre, ker za prečtidno dober kup imamo, kar pravo zlato popolnem namestuje (66—13) I* nivo li* t u Kaj novo iznajclen metal T a I nt i - Ta I a t o ! krilili Ir tiaknj #*«/#»■•# Wm fmiflfttitl-ft. Garantira se, da a:-- ta liap tudi po dolgoletni noši ne spremeni, da so no da ločiti od prav zlatega in pripraviti zamore, za pWo*|»<»: t krasna broia, kr. Ho, gld. 1, 1.20, 1.80, gld. 2.50, 3, 3.50, 4, 5, G, 7, 8, t), 10. 1 pur uliatiov ho kr., gld. t, 1.80, 8, 2.5u, :t, 8,60, i, i.80. i garnitura broša in tiliani ].....nem okusu gld. 1, 1.50, 2, 2.50, 3, ">.5n, I, 4.50, 5, 5,50, i". U.50, 7, 7.50, 8, 8.50, i). 1 iničin ovratnik z.a (TOlpe, s križcem 85 kr., tiu gld. 1, pretili gld. 1.5o, nnrliiiiJU gld. 2, 2.50. 1 težek zapestniU gld. 8, 8.50, 8, 840, I. 1.50, 5. 5.511, 8, 7. 1 krasen medaljon, k,-. 80, *n, gld. l, l .80, 1.80, 8, 8.60, 8, nailineji gld. B 50, 4, 5. 1 eleganten prstan s kjuni I i ali brez. njih kr. 50, Ho, gld. 1.5o, 2, 2.50, 3. 3.50, I. l.5o. 1 iničcii llšp /a okoli vratu z meduljononi gld. 2.80, 3, 3.50, 4 , 4.50. 1 elegantna, najiiiodcrniia . .• i/i. i sa uro gld. 1, 1.30, l.iio, 8, 2.5o, :t, :t.5<.. I, /. iiieilaljnnoiii, gld. L'.50, :t. :t.50, I. 4.50, 5, 5.50, (>. I dolga verižica za okoli \ratn, neločljiva od prav zlate, gld. 1.80, 2.80, 3.50, 4, 4.5U, ',, 5,50, 0, 7. X fln prstan za gospode | kameni ali brci njih kr. 50, Ko, gld, 1. i.2i», i.5o, l'. i'.,'.". :t.5o, t. t zvezek ii rti i li miveskov 40, no, ho kr. 1 par narbnlj modernib gumb za muiišete z eniailii anlini kameni ali bfc/. 11J i 11 itd. kr. BO, so, gld. 1, l.5o, H, 8,60. I guriiitnra predsrajčnih in manšetiiili gumb po enem okusu kr. 60, 70, 85, gld. 1, t..Vi, 1,80, l», 2.50, 3, 3,50, 4, 4.50. II ■*! I lil III«' IB llš 11. ,ilk" UtpeAlan, ko pravi, tako ■ »■ IIJHII11 II ■■"■»• da celo pozniitelje prekani. Ta l|ip jc i/, pravega klneškena srebra ali iz. pravega talml-zlata, kameni iz gorskega kristala, z. iliainaiitoviui pruliom brušenega, tuko da nikdar živega blišča no zgubijo. Najlincjše sorte io v pravo srebro vkovane, t broia gld. 1.5U, 8, prav Ana gld, 2.50. 3. 3.511. .1, 4.511. 5, o, 7, s, d 10. 1 par uhanov gld. 1.5o, 1', popolnem ti 11 i li gld. 2.5o, ;i, ;,.;,o, 1, i.r.u, 5, 6, 7. 8, 8, tu. 1 par predsrajčnih gumb gbl. 1,10, 1.50, 2. 1 par maiišctnili gumb, gld. t.so, 8.80, B, 3.50. 1 i|tla za ovratnik gld. 1, 1.50. 2, 2.50, 3. I briljniiten ]irstiiu, pndin, gld. I, 1,50, 2, 2.50, 3, 4, 5. t /apestnik ■/. briljantnim! kameni nastavljen, gld, B, 8.60, 5.60 4.50, 5.50. coi u*\i ravno vonjav., vedno obdrll ln le po najnovejši modi nalet. Klegunliiejšc-n ko ta lišp nij in zavoljo vonjave je zelo priljubjen če gospa garnituro lega lišpa nosi iu v kak salon prid., ga v malih minutah parluinira. t broša kr. ko, gld. t, 1,20, 1.50, 2, 3. 1 par uhanov kr. so do gtd. 1, 1,80, 1.50. 1 hrasteta kr. 60, DO. 80, gld. t, 1.511, fl. 1 ovratnik kr, 80, 80 do gld. 1, 1.50,' «.50, 3, 3.50. 1 urna verižica za gospode, dišeča «1.1. l.ln. ilii.n na l lina igla za šalo ali vratnike, kr. 50, 80, gld. 1, 1.60. 2. t pretio medaljon za na urne verlllee za goapode, gld. 1, idlO, 2.50, 3, 3.50, 4, 5. Kdor to reči hoče, naj se obrne pismeno ali osebno samo itt t N. Glattau-ov prvi pariški bazar za Avstrijo na Dunaji, t' #*'«?#*o#fa I mfi< i .51. i>