Poftnfn* PfaCan» «ifovln1 Leto X, *t. Kinhiot maka meaetoo tb D ta. ta iocseiMtra 40 Din. Uredniit'«; LtahlUnv Knaflora ulica &. Telefon . it 8124. 3128. 8124. 812S ta 8126 Maribor: Aleksandrova cesta Telet iL 440. Ође: Kocenova ali» V Telefon it 190. Rokopisi и M тавај». _Oglaai po »rita _ Ljubljana, sreda 23. januarja 1929 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Din (JpraTBiitT»t Ljubljana, Preiernova ulic» 54. Telefon it 3122. 8123, 3124. 8126 io 812& (nseratni oddelek: Ljubljana Prešernova ulica 1 Telefon St 2402. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta 13. TeJefoo it «K» Podružnica Celje; Kocenova ulica 1 Telefon it 190. Računi pri poŠt бек ta vodih: Ljnb-ijana it 11-842. Praha čislo 78.180; Wies Nr. 105.24L VV Ista usoda je doletela tudi Slovensko kmetsko stranko Včeraj je ljubljanska policija dostavOa glavnima tajništvoma obeh strank dekrete o razpustu ter zapečatila njuno imovino Liubljana. 22. januarja. Danes je policija izvršila formalni razpust SLS m SKS. Vlada je obe stranki proglasila za prepovedani. SLS kot plemensko-versKo, SKS pa kot plemensko ter je odredila v smislu ČL 3. zakona o zaščiti dižave njun razpust. Policijski organi so tekom popoldneva izvedli ta odlok, ki pomenja v pohtičnem Življenju slovenskega dela našega naroda historičen dogodek saj je bila SLS najmočnejša slovenska politična organizacija. ki je z vsemi sredstvi svojega verskega in plemenskega obeležja in I vsemi triki moderne organizacije in demagogije držala ogromno število slovenskih volilcev v svojih rokah ter po prihodu do moči z brezobzirnostjo ki je narodu povzročila mnogo občutne škode, čuvala in lačala svoje pozicije. Kraljev manifest od 6. januarja je kot najvišje načelo vse državne politike svečano proglasi, čuvanje narodnega in državnega edinstva. V izvajanju tega man.festa ie bila v novi zakon o zaščiti države vneSena posebna odredba, ki izrecno prepoveduje vse politične stranke, ki nosijo mersko ali plemensko oboiežje. ter odreja njihov razpust. S tem so bile te stranke postavljene v isti red z raznimi prevratnimi političnimi organizacijami, le s to razliko, da se aktivno delovanje v prevratnih organizacijah v čl. L zakona o zaščiti države kvalificira kot najtežji zločin, kaznjiv s smrtjo ali do 20 letno ječo, dočim se udejstvovanje v plemenskih in verskih strankah proglaša sicer tudi kot kaznjivo deianje vendar pa naravno ne kot težak zločin. Cl. 3 namreč določa, da se kaznuje z zaporom do 1 leta in z globo do 10.000 Din vsak. kdor organizira podpira ali postane član verske ali plemenske stranke. Seveda se ta kaz. določba ne more nanašati na udejstvovanie v prepovedani stranki popreje. nego se je izvršil formalni razpust te stranke. V kon-kretnem slučaju velja torex da ie članstvo v organizacijah SLS kaznjivo šeie od danes, ko je bil razpust dejansko izvršen. Kakor javljajo iz Beograda, se je vlada odločila izvesti nače.a kraljevega manifesta do kraja, ter ie zato prišla do zaključka, da je treba razpustiti tudi vse na zunaj sicer kulturne ali gospodarske, a v stvari vendarle politične organizacije plemenskega in ver-skega značaja Zakon o za >čiti države razpusta takih organizacii sicei direktno ne predpisuje, a vlada očividno smatra, da je v duhu zakona, ako se tudi taka društva prepovedo. Gobovo je. da je težko ločiti, kdaj so posamezne organizacije izrazito verskega ali plemenskega značaia povsem nepolitične. odnosno politične. Vlada se ie Dostavila na stališče, da sta «Orel» in «Hrvatski Sokol» izrazito plemenski in torei v svoiem bistvu politični organizaciji. ki jih ie treba razpustiti Ako se razpust izvede, potem nastanejo glede članstva posledice čl. 3.. t. j. članstvo pri takih organizacijah postane kaznjivo. Z velikim zanimanjem pričakuje iav-nost odločitev vlade glede strank, ki niso prevratne, plemenske ali verske V tem pogledu besedilo zakona ni povsem jasno. Čl. 4. pravi, da je ustanavljanje in obstoj že obstoječih «po-litičkih društava, koja imadu drugi cil.i nego ona iz čl. 1. in 3.,» vezano na posebno dovoljenje velikega župana one oblasti, kjer ima «društvo» svoj glavni sedež. Če to dovoljenje v teku enega meseca ne bo izdano, je smatrati, da društvo ni dovoljeno in je potem članstvo pri takem društvu kaznjivo s kaznijo do 3. mesecev. Radi nejasnosti izraza «društvo», ni mogoče točno reči. ali se nanaša ta določba tudi na stranke. V vladi prevladuje mnenje, da se nanaša in da morajo torei stranke, ki aiso prepovedane, prositi za odobritev svojega nadaljnega obstoja To so tudi storile ter ie m. dr. tudi glavni odbor SDS predložil velikemu županu v Beogradu svojo prijavo. Odločitev bo padla, kakor se zatr-iuje, čimprej in s tem bo rešeno vprašanje, ali je smatrati v državi vse politično delo za sistirano. ali pa je strankam. ki stoje na programu narodnega in državnega edinstva, v gotovem ožjem okvirju nadaljna aktivna eksistenca mogoča. -Л. i ie- zavabovam viau iutrov ^ i v^r V/ matjottw Za РЯЖЕЙ 5«RTNf N&7&0i;fc Ljubljana, 22. januarja. Z današnjim rutranjim beograjskim brzovlakom sta se vrnila iz Beograda oba slovenska velika župana, dr Vodopivec v Ljubljano in dr Schaubach v Maribor Oba sta se mudila v Beogradu na poziv predsednika vlade in notranjega ministra generala Zivkovi-ča. od katerega sta dobila potrebna navodila glede razpusta plemenskih in verskih strank v Sloveniji, to ie Slovenske ljudske stranke In Slovenske (bivše Samostojne) kmetijske stranke. Glede splošne pol'tike. ki se nai izvaja pod novim režimom v Sloveniji, sta dobila oba velika župana navodila, da mora bit! politika strogo nacionalna ter Imeti v vidu samo državne In narodne interese. Za oovratek velikega župana dr Vo-dopivca ie vladalo v Ljubljani veliko zanimanie, ker se ie že vedelo, da prinaša nalog o razpustu SLS. S kolodvora se ie odpeljal veliki župan dr Vodopivec naravnost v velikožupansko oaiačo. kjer je sklical konferenco načelnikov svojih uradov ter iim dal in-strukciie v smislu navodil notranjega ministrstva. Po konferenci je pozval vel:ki žunan direktorja ljublianske policije dr. Gu-ština. kateremu ie dal naloe. da v smislu določb zakona o zaščiti države razpusti SLS in SKS. prvo kot versko in plemensko, drugo kot plemensko stranko. Policijski direktor se ie po kratki konferenci z velikim županom vrnil v svoj urad ter takoi izdal nalog. da «e sestavijo dekreti o ra/mi^tu orne njenih strank in še tekom današnjega poldneva vroče predstavnikom SLS--h*. SKS. izvrši oop's "movine. zapleni gotovina in zapečatijo tajniški orostori. V tain:štvu SLS je bilo že vse pripravljeno na razpust stranke. Že dopoldne so sneli napisno tablo na glavnem tamšfvu. v tain:šVe prostore pa namestili razne druge pisarne V glavnem ta'n'š*vu sta se naseMla uprava in konzorcij »Slovenskega lista« (no-nedelikove 'zdaie »Slovenca»), v ljubljansko tajništvo oa so namestili propagandni oddelek unrave »Slovenca« Prav tako so počistili arh'v ter odstranili vse sp'se in akte. ki bi mog'i stranko kakorkob' kompromitirati. V taini. Štvu ie ostab le nekaj tiskovin in par volilnih imenikov. V tajniških prostorih SKS V smislu naroči'a policijskega direktorja sta se policijski nadsvetnik Alojz Gerzinič ter revlrnl nadzornik Kek zglasila kmalu po 4. url popoldne v tajništvu Slovenske kmetske stranke v Kolodvorski ulici 7. V ulični sobi pritlične h;še ie uredništvo in uprava »Kmetijskega lista«, v sosednji, dvoriščni sobi pa tajništvo SKS Ker so bila vrata tajništva zaklenjena sta se policijska organa oglasila v redkciii »Kmetskega lista«, kjer je bil pravkar navzoč tajnik SKS. bivši obl. poslanec g. Bukovec Policijska organa sta mu pojasnila namen svojega prihoda, nakar so se podali-v tajniške prostore. Ker stranka ni razpolagala г obsežnejšimi prostori, je bila policijska procedura kmalu končana Policijska organa sta г g. Bukovcem Izvršila popis imovine, se-stoječe Iz pisalne mize in par stolov, nekaj spisov, kralieve slike ter napisne tablice. Vsi ti predmeti so bili spravljeni v predale velike pisalne mize, ki sta io nato policijska organa zaprla in zapečatila. Stranka bo sporazumno s policijsko direkcijo določila osebo, ki bo hranila pod zakonito odgovornostjo vso imovino stranke. Razpust SKS ie bil s tem končan. Dekret o razpustu SLS Istočasno sta se policijski svetnik Viktor Kokalj In policijski uradnik Ka-rol Pavlič oglasila v Jugoslovenski tiskarni. kjer se nahajalo tajniški prostori SLS. Poleg tajniškega osobja je bil navzoč tudi bivši narodni poslanec Kreiti-žar. ki ie prisostvoval л razpustu svoie stranke. Policijski svetnik Viktor Kokalj je navzočemu glavnemu tajniku Kosič-ku .izročil slecječi dekret policijske direkcije Pov. br. 244/1. Načeistvu Slov. ljudske stranke v roke gospoda dr. Marka Natlačena ali njegovega namestnika v Ljubljani Ker je Slovenska ljudska stranka po čl- 3. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1939, Uradni list ŠL 5 z Tudi „Orel" in „Hrvatski Sokol" razpuščena? Kot plemensko politične organizacije Beograd, 22. januarja p. Vlada je odločena izvršiti kraljev program narodnega in državnega edinstva v vseh konsekvencah. Zato se zatrjuie. da bo prihodnje dni razpustila tudi vse formalno sicer nepolitične, a stvarno ipak Dlemenskopolitične organizacije, pred- vsem telovadno zvezo »Hrvatski Sokol« ln slovenskega klerikalnega »Orla«. Razen tega bo razpuščenih več manjših plemensko-političn'h organizacij. Tozadevne odredbe ministra notranjih del bodo izdane še tekom tega tedna. dne 17. januarja 1929 zabranjena in razpuščena. Vas kot predstavnika stranke vabim, da omogočite mojemu odposlancu, g. polic nadsvetni-ku Alojziju Gerziniču popis celokupne imovine Slovenske ljudske stranke, da mu izročite ves denar v gotovini in vrednostne papirje proti potrdilu, nadalje, da izročite vse ostalo premakljivo in nepremakljivo imovino SLS na čuvanje pod zakonito odgovornostjo skrbniku. ki ga bom določil sporazumno z Vami. Vabim Vas. da mi takoi predla-gate primerno osebo ki bi prevzela posle oskrbnika. Policijski direktor: dr. Guštin s. r. Nato se je vršil komisijonalni popis strankine imovine. Kot tak je bi deklariran del v prostorih se nahajamčega inventarja razni tajniški spisi in seznami. V blagajni so našli 6.30 Din gotovine. Napisne table in druge slične predmete ie osob.ie tajništva že dopoldne odstranilo. Nepremičnin stranka kot taka ni imela. Po komisijonalnem popisu imovine, ki je bila spravljena v omare in pisalne mize. so policijski organi sestavili zapisnik. Bivši tajniški prostori niso bili zapečateni. Skrbnik zaplenjene imovine bo do'očen naknadno. Vsa procedura je trajala približno pol ure. S tem ie bila S'ovenska ljrd-ka stranka formalno uradno proglašena za raz-puščeno- * Razpust SLS in SKS na Štajerskem Maribor, 22. januarja, d. Danes je tukajšnje tajništvo SLS izvršilo likvidacijo. To se je zgodilo z ozirom na razpust SLS. ki je bil danes izvršen v Ljubljani. V Mariboru je. kakor znano, imela SLS svoje ob astno tajništvo, ki je obsega'o mariborsko oblast. Z razpustom SLS ie smatrati za razpuščene tudi vse okrožne, okrajne in krajevne organizacije klerikalne stranke ter njena strokovna udm*enia. Ravno tako ie smatrati za razpi-ščene tudi vse organizacije SKS na Štajerskem. Kai bo z ostalimi strankami Beograd, 22. januarja, р. V notranjem ministrstvu se vršijo danes konference, kako postopati s strankami ki po zakonu niso prepovedane in razpuščene Kakor smo že poročali, se glede teh strank oojavliaio razna mišljenja Prevladuje га enkrat naziranie da te stranke sicer niso prepovedane, ker ne zasledujejo ciljev, ki bi bili v direktnem nasprot-stvu s kraljevim programom, vendar da bi trebalo na njihove programe, ki niso v skladu z današnjim stanjem v državi, njihovo nadaljnje aktivno delovanje začasno ustaviti Odločitev še ni padla ter se pričakuje za iutri. V po-štev prihajajo poleg obeh srbi.ianskih strank, radikalske in demokratske, še zemljoradniška. socijalisitična in samostojna demokratska, ki edine sedaj še obstojajo. ★ Razpusti političnih organizacii no drusrih Dokrjnbiab Sarajevo, 22. jan. r Včeraj so bili v srni» slu čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti razpuščeni vsi odseki bivše JMO. S tem so prenehali obstojati delovni odbor, krajev« ni odbor in vsi pododbori Prevzeta goto* vina in arhivi so bili položeni na sodišču, dokler ne bo imenovan skrbnik. Istočasno je bil razpuščen tudi krajevni odbor bivše HSS. Split, 22 jan. n. Danes dopoldne ie po» lici ja izvršila razpust tukajšnjih organiza« cij HSS. federalistične stranke iti hrvatske klerikalne stranke Prostori so bili zapeča« teni brez incidentov Sisak. 22 jan. n. Danes je policija za« pečatila in popisala inventar orgninzacije radičevske, klerikalne in federalistične stranke SuSak, 22. jan. n. Danes je policija zape> čatila prostore odnosno obvestila o razpu* stu njihovih strank tukajšnje organizacije HSS ir federalistične stranke. Prepoved hrvatskih skavtov ukinjena Oslek. 22 januarja 4 Tukajšnja policija Je pred dnevi prepovedala nadalhio delovanje •Hrvatskega skavtskeea ttega« Prepoved Je bita motivirana z novim položajem v državi. Danes le policija razveljavila prvotno prepoved ter pozvala skavtsko organizacijo, da lahko še nadalje deluje. Л, -ЪоЧ sar - V škofovske intervencije v Beogradu Ponovna konferenca z ministrom ver — Vlada se bavi z mislijo skorajšnjega izenačenja koledarjev — Patrijarh Dimitrije pri ministrih Beograd, 22. januarja p. Jugoslovenski škofi, ki se mude že dva dni v Beogradu. so danes ponovno posetili ministra ver ter zopet imeli z njim daljšo konferenco. Deb časa so se posvetovali tudi z dr Korošcem in s papeškim nunciiem Popoldne so bli škofi spre-eti v avdi.ienci pri kralju Poleg interkonfesiionalnega zakona, ki ie sedaj najaktualnejši, gre pred vsem tudi za sklenitev konkordata z Vatikanom in za izenačenje koledarja, da bi se na ta na črn odpravili brezkončni prazniki, ki zelo oviraio celokupno gospodarsko in iavno življenje. To- zadevno se je vršila danes daljša konferenca med ministrom ver m univ. prof. dr. Milenkovčem. znanim strokovnjakom za koledarska vprašanja. Že od prej obstoja načrt za izenačenje koledarja. Ta načrt ie bil tudi že odobren od pravoslavne sinode povodom zasedanja v Karlovcu. Sedaj bo na oodlagi tega načrta sestavljen zakonski predlog, ki bo uredil tudi to pereče vprašanje. V zvezi z vsemi temi problemi ie bil tud: današnji poset pravoslavnega patrijarha Dimitrija pri ministru ver in zunanjem ministru dr. Ku-manudiju. Beograd, 22 januarja r. Današnje »Vreme« objavlja uvodnik pod naslovom »Nova pota in vzvišeni cilji«, kjer pravi med drugim: »Sedanji režim je bil obeležen tako od Nj. Vel. kra!:a. kakor od predsednika vlade Pere Živkov ča kot izraz nujnosti. kot posledica specijalnih razmer, v katerih se nahaja naša država zadnja leta. Režim si je postavil veliko nalogo. da organizira našo državo, da ii da Drirodno in moderno obliko, v kateri bodo prišle do Izraza vse tvorne lastnosti našega naroda v vseh krajih ?n ki bo hkrati varovala ponolno narodno in državno edinstvo. Režim ie prehoden in bo trajal do završitve svoje misije. »Naša naloga je. da pripravimo decentraliziran in liberalen rež'm, ki pa bo obenem ščitil duhovnn in teritoriji-no edinstvo Jugoslavije«, to so kralieve besede uredniku »Matina«. s katerimi ie izražen ves program sedanjega režima. Z ukinjenjem ustave in parlamenta. kakor tudi vsega onega, kar ie s tem v zvezi, so odstranjene vse zapreke za ustvaritev tega velikega cilja. Razbita ie oblika, ki je ovirala, da se reši vsebina. Vse delo vlade Pere Zivkoviča je usmerieno v to stran. Vlada se trudi da predvsem odstrani zapreke in da likvidira staro težko stanje, popravljajoč s tem poereške prejšnjih parlamentarnih vladavin. Vse. kar dosedanja Glavne naloge novega režima Z decentralizacijo in liberalizmom k narodnemu in teritorijal-nemu edinstvu Jugoslavije — Nova ustava naj sankcijonira samo, kar obstoja kot stvarnost — Sedanji režim bo trajal dalj časa vlada dela, je samo pripravljalno delo za ustvaritev one glavne naloge, ki s| jo je postavil kralj. Zakoni in ukrepi, ki se ,sedaj sprejemajo, naj predvsem učvrstijo režim, ki je izraz razpoloženja vsega' našega naroda. Ti ukrepi naj omogočijo čim pravilnejše in hitrejše delovanje tega rež ma. Izboljšanje uprave Hi finančno ozdravljenje države so najbližje naloge vlade, kar bo omogočilo izvedbo vsega njenega do zadnje podrobnosti preračunjenega načrta. Nova ustava naj sankcijonira samo to, kar obstoja kot stvarnost in kar se ie v praksi pokazalo, da ie dobro. Popolne in stabilne so samo one ustave, ki obstojajo v narodnem in državnem življenju kot stvarnost. Dosedanja ustava je obstojala večinoma samo na papirju in se je imela šele naknadno izvesti. Ker pa ni odgovariala realnim razmeram v državi, je bila neizved .iiva in zapreka za pravilno nulziranje državnega življenja Tudi zakoni, ki jih je parlament sprejel na podlagi te ustave, se niso mogli lzvrš:ti, ker niso odgovarjali narodni zavesti in potrebam. Delo sedanje vlade je predvideno v etapah. Veliko delo. ki ga hoče izvršiti, ni izvršljivo preko noči. Zato ie predviden daljši rok sedanjemu režimu. Trajal bo dotlej, da bo ustvarien program. ki je obeležen z manifestom in z izjavami Nj. Vel. kralja. Kako dol^o bo to trajalo časovno, še ni mogoče reči.» Konec slovenskega šampanjca Važna konferenca pri zunanjem ministru — Vorašanje inozemskega posoiila oos ta j a zooet aktualno — Posebna zaščita francoskih vin — Trgovinska pogajanja s Španijo bilo sklenjeno, da odpotuje trgovinski minister dr Mažuranič v Pariz, kier bo prihodnje dni na svečan način izvršen podpis po- Beograd. 22 ianuaria p Danes dopoldne ve je vrš:la v kabinetu zunanjega ministra dvs-urna konferenca med zunanjim ministrom dr Kumanudjiem. finančnim ministrom dr Švrljugo in ministrom za trgovino dr Mažuraničem Razpravljali so o treh važnih problemih ki so na dnevnem redu inozemsko posojilo podpis trgovinske pogodbe s Francijo in trgovinska pogaian.ia s Španijo Kakor se zatrjuje iz vladnih krogov ie vlada prejela v zadniem času več novih po-nudb za inozemsko posojilo V Beogradu se mudi tudi znstopnik londonske finančne skupine Rotschilda. s katero so se že lansko leto vršila pogajanja za na'etje trinajst, mililardnega posojila. To vprašanie postaja znnet aktualno Prav tako ie velike važnosti podpis trgovinske pogodbe s Francijo. Na današnjem sestanku v kabinetü zunaniega ministra ie Intervencije pri oblasteh prepovedane Beograd, 22. ianuarja č. Danes ie predsednik vlade in minister, notranjih del razposlal vsem veliKim županom naredbo. k' prepoveduje vse intervencije in oosredova n'a pri upravnopolitičnih oblastvih Uradniki naj v teh uradih sprejemato dTŽavjjam uljudno. nai iim dajeio nasvete in navod;b kako in kje naj opravijo svoie zadeve Tudi naj skrbe za to. da opravljalo svoje posle čim hitreje. S tem postopkom na' se izključijo vse intervenciie in posredovanja, ki se vrše na škodo državne oblasti in preb'-valstva, ker je jnano. da so ta posredova nja večinoma plačana. godbe Najbolj sporno ie bilo vprašanje uvo za francoskih vin Po dolgotrainih pogajanjih ie bii končno dosežen sporazum tako, da je šla naša država Franciji pri uvozu francoskih vin toliko na roko. da določa pogodba zaščito francoskih vin Tako se bo po uveljav1jen.it] trgovinske pogodbe smelo prodäiati pod imenom šampanjca samo vino iz Champagne, ne pa več domače šumeče vi no Carina ie določena za francoska vina na 56 zlatih frankov za 1ГЮ kg Kar se tiče trgovinskih pogalani s Španijo, bodo pričela v najkrajšem času Naša vlada ie izrazila želio. d? bi bila pogodba s Španijo na svečan način podnjsana po. vodom otvoritve mednarodne razstave v Barceloni dne 15 maja. Podpis razsodisčne pogodbe z Ameriko Beograd. 22. januaria p Iz Washington» noročaio. da je bila danes podpisana razso-liščna In poravnalna pogodba med našo državo In Ameriko. Za našo ie podpisal pogodbo naš poslanik v Washingtons za ame-riško vlado pa ameriški zunanji minister '■'pllogg Poljsko odlikovanje zunanjega ministra Beograd. 22. Ianuarja p Predsednik poljske republike ie odlikoval z redom Polonia rostrtut* l stopnje zunanjega ministra dr. Voia Marn-koviča in г istim redom 11. stopnje dr Aleksa* dira Bodita, direktocia tTgovinslcee? oddelka гц-«яв1ега ministrstva in poslanskega svetnika. Nova nečedna afera v Franciji Sladkor iz reparacij so prodajali na Angleško — Država fe oškodovana za 80 milijonov frankov Parte. 22. Januarja s Danes ie bila odkrita nova korupcijska afera V aiero ie zapletena »Societe Fermicre Sucrenes«. velika sladkorna tovarna, ki ie oreiemala sladkor na račun stvarnih dajatev Poročila o rišini deficita so do sedaj zelo nasprotujoča Dočim cenijo nekateri, da ie držav» oškodovana za 80 milijonov frankov, ugotavljajo drugi, da znaša škoda samo 30 do 40 milijonov Tvrdka Je izjavila, da nemških pošiljk sladkorja ki Jih ii ie država prepuščala na račun stvarnih dajatev, ne more poravnati ?ato »e Ы' danes pregla-šen nad njo konkurz Ravnateli tvrdke ie bil aretiran Razen tega ie bilo izdano zaporno povelje za dva upravna svetnika Kakor se zdi fe bil sladkor, ki ga do'guje tvrdka državi, večji del prodan v Anglijo. Coty iztožil milijonsko odškodnino Tiskarna, založništvo in konzorcij tiska obsojeni skupno na 1,900.000 frankov odškodnine — Tovarnar parfuma kot politik in lastnik časooisov Pariz. 22 Ianuarja d. Včeraj ie sodišče Izreklo sodbo v odškodninski tožbi znane-sa tovarnapa oarfemov Cotvia zoper tiskarno. zoper založništvo »Hacbette« in zoper konsorcii časopisov. Tiskarna 'e obsojena na 200.000 frankov, založništvo na 500.000 frankov konzorcii časopisov pa na l tr.i'ijon frankov odškodnine Cotyju. ^ Tovarnar Coty. ki si le zaslužil v časih boljše konjunkture težke miliione. se ie spustil pred leti trdi v politiko da zadosti svoji slavblepncsti Korsika niegova domovina. ga ie izvolila v senat vendar ie bil njegov mandat razveljavljen Da si za-»igura iavno mnenie. ie Cotv nato kupil dva velika pariška časopisa. »Oaulois« in »Figaro« in začel izdajati svoi poseben list »L* Am- du Peupte«. To Cotyjevo glasilo, ki se ie prodajalo po 10 santimov bi belo kmalu izpodrinilo ostale časopise, ki so stali 25 santimov za številko »L* Ami du Peuple« ie dosegel v kraikem času naklado eneza milijona in ostali časopisi so se odločili d» mu onemogočilo izhajanje. Tiskarna in založništvo »Hachette« sta kljub pogodbi na pritisk časopisnega konzorcija odpnveda'i tisk oziroma razpečevanje li sta. konzorcii sam pa ie dajal og'ase novega lista pod zaporo Ako ie kaka tvrdka inserirala v listu »C Ami du Peuole« ni nienih orlasov spreiel noben drue list Tako se ie posrečilo prizadeti novemu listu občutno škodo Cotv pa se ie zatekel na sodišče ki le obsodilo tiskarnarja. založništvo in konzorcii časopisja na silno odškodnino. Carigrad že dva dni v plamenih Ves grški del mesta je zajel os! en j — Gašenje onemogočeno radi hudega mraza — 1000 hiš je voepelfenih, preko 5000 naj-bednejšib ljudi je brez strehe Carigrad 22. Januarja s Ves grški del mesta je že dva dni v plamenih Zaradi silnega vetra se ogenj katastrofalno širi Rešilna moštva ne morejo uspešno nastopiti proti divjaiočemu elementu Orški del leži na griču, po niegrvih oizkih ulicah ie vsak pro met z vozovi nemogoč ker so ulice zgrajene večinoma v terasah Vrhutega zsradt silnega mraza voda v ceveh sproti zmrzuje Doslej ie pogorelo preko tisoč hiš. ki so v velikem dela lesene Hiše so b le prenapolnjene. zato je število žrtev brez strehe ogromno. Prizadeti spadaio med najsiro- -našnejše sloje prebivalstva Vlada le pro-Я1а prizadetim pomoč v hrani in iih za silo oorazmestila po šolah ln voiašničah Vojaštvo je odposlano na pomoč gasilcem in Je zaposleno s podiraniem nekaterih ulic da na ta način zabrani razširienje ognja v druge mestne dele Turški in evropski mest-ni del še nista ogrožena Stvarna škoda se ne da za sedaj niti približno oceniti nit' ni znano, koliko človeških žrtev le zahteva' požar Vlada ie doslej razmestila po lavnih in privatnih poslopjih preko 5000 brez domcev. Proslava obletnice ujedinjene Rimrnnije Romuniia namerava letos kar naisloves-neie praznovati obletnico svojega uiedi-njenia in osv->boieni4 Tud- они iiraznuie sedai desetletnico odkai so se s propadom Avstro-Ourske in oo rusk- revoluciji uiedinile tn osvobojr'e vse pokrajine v katerih so naseliem Romun- Kei oa se ie psvoboienie posameznih ookraiin izvršilo v razičnih datuvih ie skienila romunska vlada, da izbere jz dan slovesne proslave drugo obletnico, ki ie spomin na odločilne 4renutke iz stareiše nar 'dne zgodovine Prvi tak dan ie 24 lanuar Letos na ta dan poteče 70 let. odkot sta se združi:! obe romunski kneževini. Vlaška in M-ilda-vija. pod skurnesa viadaria 'n se ie šele « tem postavila osnova za naciionaino državo Romun« so tud: prid turškim režimom imeli precejšnjo samoupravo. Bili sta dve kneževini. Vlaška in Moldavija ki sta imeli krščanske kneze seveda ord sultanovo ebastio: kneževini oa sta ureial' svoje notranje zadeve avtonomno S'cer ie bilo to romunskemu kmetu razmeroma m.inj v korist zakai dejansko oblast v deželi so imele boiarske rodbine Turški režim pa seveda spričo teea nikdar ni bil tako krut kot v balkanskih deželah Tekom avstriiskih in ruskih vonj s Turki ie pričelo romunsko ozemlje postajat1 važneiše in ekspanzivne težnie habsburškega in carskega gospostva so merile tudi na Moldaviio in Vlaško Večje uspehe pa ie Dri tem imela Rusija saj ie preko romunskega teritorija vodila pot na Čari grad Koncem XVIII stoletla ie Rusija dosegla Protektorat nad kneževinama toda ne da bi se sultanova nadoblast s tem nehala Krimska voina. ki so io Turkom v to-pioč vodil? zapadne države zoper Rusijo, je spremenila mednarodno politične odnošaje romunskih kneževin Rusiia se ie morala odreči protektoratu nad niima. prevzeli pa sta ea zato zapadni velesili. Ta čas oa ie bilo že pričelo romunsko naciionaino sribanie. ki si ie postavilo za c'ij uiedinienie v eno skupno državo Toda na konferenci v Parizu se ie 18.5Л fkienilo da morata kneževini imeM vsaka svoiega vladaria pod sultanovo nadoblastjo K.iub temu pa ie dne 24 ianuaria 1 1859 Via&ka izvolila moldavskega kneza Aleksandra Cuzo tudi za svoiega kneza, kar le Domenilo uiedinienie v obliki personalne uniie Seveda so sosednje države protestirale proti izvršenemu deistvu in novega. stania niso hotele Priznati Tudi so v nötranii politiki vladale hude razprtije Situaciia se ie izbolišala šele. ko so čez sedem let izvolili novega kneza Carola, enega od nemških princev. ki se mu ie posrečilo da so velesile priznale tudi pravno uiedinienie obeh kneževin v eno državo S tem ie bil postavljen pričetek enotni romunski državi in Romuni po pravici praznuieto 24. ianuar kot svoi narodni praznik Vendar se slovesna obletnica romunskega osvobojenia in uiedinienja ne bo praznovala dne 24 ianuaria marveč dne tO maia Na dan 10 maia 1877 ie namreč Romuniia. ki se ie udeležila nrotiturške volne na iusk' strani nropiasi'a svoio po-po'no neodvisnost od Turčije in « tem po-sta'a zares povsem samostojna država Temu Je knez Kari hotel dati tudi na zu-nai izraza « tem da se 'e da' 10 mala le'a 1881 kronat' za кгяНа dočim ie svojo državo za kraljevino proglasil že v marcu L 1881 Srečne okolrh>stl so orhwmog'e. da si ie mogla RnmtmlJa z izidom sveiovnp volne priključiti vse romunske dežele. Sai. da tudi mnoge predele s slovanskim prebivalstvom Slovesna obletnica vseh teh na-cijonalno pomembnih dogodkov se bo vršila dne 10 maja letošnjega leta. Ponovna sovjetska ponndba Poljski Moskva, 22 januarja s. Litvmov je spre» jel poljskega poslanika Patka in mu v ime» nu sovjetske vlade sporočil sledeči pošto» pek pri podpisu prottvojnega pakta- Ruska in poliska vlada bosta podpisali Erotokol nemudoma po pooblaščenih ose» ah Takoj po podpisu bo pozvala sovjet» ska vlada neposredno Ftnsko. Estonsko m Latviju (Litva je na tako ponudbo že pristala). Romunijo pa preko potiske vlade, naj pristopijo k protokolu Te države od» pošljejo pismen akt o pristopu in tredlože prepis oni državi. H je dala pobudo za sklenitev pakta. Protokol med sovjetsko unijo in Poljsko bj veljal od trenutka, ko bode izmenjane ratifikacijske listine med sovjetsko unijo in Poljsko ter ostalimi dr» žavam pa od tedaj, ko bodo sporočile sov« jetski vladi v Moskvi, da je izvedena rati» fikacija protokola. Poljski poslanik je vzel predlog in navodila na znanje in jih bo sporočil svoji vladi. Preko 3000 zločincev, v eni noči Chicago 22 ianuaria d Tukajšnja policija ie včeraj- v enem samem pogonu zajela in zaprla nič man» ko 3394 zločincev To znamenito noč se v vsem mestu ni pripetil niti en zločin Zadnjih sedem dni so bili iavljeni oblasti 104 roparski napadi in umori. To grozovito naraščanje zločinov ie policilo orisi Ho. da ie energično posegla v znana skrivališča zločincev ter pograbila kar je bMo količkaj sumliivo Med aretiranimi ie lepo število znanih razbojnikov in svedrovcev Volitev »Miss Europe« Parte. 22 lanuaria e V ponedeljek 4 februarja se bo г bralo v slavnostni dvora«' redakcijskega poslopja «Journaia« 20 nallepSih žena Evrope. izmed kaierih bo izvoljena »Miss Europa« Miss Europa bo tekmovala na prihodnji ameriški lepotni konkurenci г Miss Ameriko za prvenstvo naijlepše i ene na svetu. Demisija vlade v Iraku Bagdad. 22. januarja (be.) Kakor poročajo. |e celokupni iraški kabinet odstopil Vsi ministri so izjaviti. da spreimeio zopet svoje mesto, ako bo Anglija usedite nekaterim njihovim zahtevam vojaškega in finan&neza značaja. Silni potresi po svetu London, 22 lanuaria (lo.) Sinoči so zabeležili v Pairbanksu na \laski silen potres, ki le eden nalsilnejših in najdoleotrajne.'Sih. kar lih ie bilo kdaj zabeleženih v tem delu Sveta Potres le pričel ob 0.40 я le trajal skoraj štiri ure Prebivalstvo le zbežalo v strahoviti paniki oa prosto. da reši solo življenje. Peking. 22. lanuaria (lo.) V okraju Suijuan. v severozapadnem delu pokrajin Sansi Je bil zabeležen katastrofalen potres. Po dosedanjih podatkih ie pojinilo 200 oseb. Vahabiti umorili misijonarja Basra 22 ianuaria % Kakih 100 Vahabitov Jt tostran >га5ке met* napadi» 4 Američan« Misijonarja kj le bil med niimi. «o ustrelili Ostali trije »o ušK In pri-povedujelo da jo bi K napa dalci tako skriti v goščavi, da ni bilo тодайг opaziti niti njih. niti nlihovih konj in vriblodov Američani vale vso krivdo Z£ üapad na vaha-bitskega vodjo Iba Sanda. Situacija v Afganistanu Vojna ш poulična sceoenja v Aiganista» du se spreminja tako hitro, da se nihče ne more napraviti količkaj jasne slike o si» tuatiji Poročila iz onih virov, ki se jim sme re» ii, da poznajo deželo m razmere v njej, so pred abdikacijo kralja Amanulaha trdi« la, da „re pri up.»ru pravzaprav za zelo vsaKdanje pojave, vsakdanje vsaj z afgan= skega stališča Navajali so vzroke dvojne vrste za uporno gibanje. Po eni je šlo za plemena, katerih moško prebivalstvo je va» jeno živeti vs'aj v precejšnji men od ro» pa. Tolpe te vrste so napadle karavane, ki so bile z blagom na potu iz Indije v Ka= bul. z blagom, ki je bilo namenjeno za kra» lja. Druga plemena so se uprla zaradi .e» form. ki jih je na hitro uvajal kralj Naj» večje ogorčenje so vzbudile uvedbe obče vojaške dolžnosti, splošnega obdavčenja, dalie pa osobito še verske reforme, ki so vzbudile med muslimani povsod kjer so se uvajale, r.ezadovoljstvo in so ga morale vzbuditi tembolj v tej kulturno zaostali islamski državi. Plemena, ki so nastopila zoper kraJjev re» žim. tega niso storila prvič, marveč je imel Afganistan tekom zadnjih let že ponovn« opvraviti z večjimi in manjšimi lokalnimi upori Poznavalci afganskih razmer pa so trdili, da ravno spričo tega ■«tvar ni tako tragična Zakai kralj si je doslej že često pomagal na ta način, da je podkupil vodje nekaterih plemen jih izigral proti drugim in kmalu zagospodoval zopet nad vsemi, v kolikor ie seveda v patrijarhalni državi kot je Afganistan, sploh mogoče govoriti o gospodstvu. Koliko je poteg tega bilo ie vnanjega Sčuvanja. ki je seseda tudi mogoče, o tem nihče n' ve povedati ničesar Konkretnega Dosedanji potek upora v Afganistanu ka» že. da je tolmačenje v gorenjem smislu močno verjetno Zd se zares, da je upor le delo nekaterih p'emen. da pa je ogrom» na večina države povsem pfsivna Pred vsem je gotovo, dj uporniki ne predstav» Ijajo neke organizirane politične enote, marveč precej epizoden. Posebno se to vb di iz dejstva, da more bivši kralj Aman» ulah vztr» ati v deže!: v enem od mest iz» ven prestoJice. da preklicuje svoj odstop in se znova smatra za vladarja Vidi ее :z tega. seveda ako so poročila točna, da upa dobiti na svojo stran del prebivalstva, neka plemena in z njihovo pomočjo obvladati upor V Kabulu samem se zdi. da novi kralj samozvanec, Habibulah. ne predstavlja ni« kake avtoritete in da ga morejo že dogod* ki bližnjih dni vreči v pozabljenje. iz ka» terega se je dvignil tako nenadoma. Da si zgradi svoj prestol, zato bi bilo treba sa» mozvancu pač nekaj več. nego samo uspeh nad kabulskimi četami, potrebna je zato vsaj večja organizacija in izdatnejše za» ledie Zato je zelo mogoče, da nam že prihod dnevi prinesejo nova presenečenja in da notranji položaj v kratkem popolnoma spremeni. Angleški parlament za predor pod Rokavskim prelivom London. 22 ianuaria (ln> Danes popol dne «e je sestal prvič po božičnih počitni cah anzlebčine za gradbe in popravilo občinskih ooslopii ter potov S tem so zanemarjene ne samo zgradbe in pota v občinah temveč so zapostavljena brez zadostne nazlrivosti in skrbstva tudi ostala kulturna vprašanja lokalnega značaja, kakor n pr narodna pro-sveta sanitarne in zdravstvene potrebe zlasti pa podp'ranle pnlledetstva In živino-reje. v kar se se^aj v podeželskih občinah Izdajata Jedva 2% celokupnega proračuna. Ta izdatek za poljedelstvo in živinorejo ie predvsem produktivnega značaia Zato nai bo merilo o tem ali se primerno upo-števajo ti naib tneiši interesi našesa podeželja in poljedelstva, s katerim se bavi nad so^ vs»ga prebivalstva v državi. Pri iskanju dohodkov za pokritje svojih v največM meri neproduktivn h izdatkov so podeželske in mestne obCne dokaj malo računale s 0'э<41"0 «pnsn^ostio «tvn»?h občanov In z načelom socHaln« oravlce. nai vsakdo nosi bremena Po svo'1 eosoodsrskl moči. Sedan'e noktade In davčna bremen* пя račun ovčln so dosezta vf«ek otač*1ne son«o**nos'l. Naltasne'šl dokaz ♦emn le dejstvo. da pobira le 26 odst vseh občin samo Л n *00 (»""st. rtnfcl-»«*/» IS б оЛч». ohčt« «qfaga doklade do I"00 odst.. 17.8 n^st. oVti do-klade do 2000 ocfs*. 4o,'?t. občin oa celo do-klad«, oreko 2°fll o-4t Med »eml eo občine г dnkJ-dtml 3400. 5000. 7120 In celo z 10.010 «dstofkL Takse in trošarine mestnih občin predstavljajo težko breme za gospodarsko sla-belše icroge konzumentov dražilo produkcijske izdatke in preprečuieio promet dobrin Vse to vpliva na ztianišin!e nrod"kri'e :ma škodljive posledice na narodno blagostanje in na splošne interese prebivalstva in države tei povzroča obubožanie ptebival-stva na Škodo splošnih ciljev države in državne finančne pol.tike Гаке pojave je treba presekati pri korenini Občine, ki so nižji organi državne skup-nosti ki so državi podrejene in od države ustanovljene, naj usmerijo svoio delavnost tako. da bodo zadovoljevale in urejevale krajevne potrebe lokalnega /.načaia na način ki bo odgovarjal interesom občanov, kakor tudi splošnim interesom države Občina naj bo ustanova Javnopravnega značaja Iz katere mora biti odstranjen vsak osebni interes; sinekure In osebne nagrade naj se umaknejo pozitivnemu delu po načelih racijonalne štednje. Glede na vse to pozivam vse občinske uprave v državi da takoj pokrenejo in iz-vrše naslednje ukrepe: 1.) Revidirajo naj vse osebne izdatke In üh zmanjšajo na ractjonalnt obseg s tem. da odstranijo Iz službe vse nepotrebne lu odvisne osebe, ki so prišle na sedame oolnžaje brez potrebe le s pomočjo svoiih osebnih in strankarskih prijateljev Pri tem na) se upošteva da se obdrže v službi kot neobhodno potrebni samo oni. ki se odlikujejo s poštenjem z izobrazbo, prizadevnostjo ln zaupljivostjo in ki so obenem gospodarsko 'Ueotovlleno le. da Ima Weiss tš t vrsto goljufi! Državno pravdnistvo in izpustitev Orjunašev «Ponedeljek» je obširno poro5al o izpu *titvi aretiranih Orjunašev iz preiskovalnega га i юга in je poročal tudi o interni uradni pnveduri pred osvoboditvijo pritvorjencev Na to poročilo ie poslalo ljubi aneko državno pravdništvo tponedeliku» uradni popravek. ; ki bo gotovo zanimal vso naše. javnost in ea ; zato priobčujemo tudi mi Glasi se: ! cNi res da ie državno pravdništvr oredla- • galo ustavitev preiskave, čemur je minister pravde pritrdil ni res. da jf državni prav.i nik predložil poročilo s predloaom. Ha ka žensko postopanje ustavi vitemu državnemu pravdništvu ki ie spise odposlalo v Beo ь!rad pravosodnemu ministru, da odl.iči v predlogih državnega pravdništva. ni res, aa je minister pravde dr Srskif podpisal odlok da se vsi osumljenci takoi izpuste na svo bodo ker preiskava ni mogla dognati nobe nega dejstva iz kojeaa bi ep >ialo sklepati na kakršnokoli njihovo sokrivdo pri umoru Egidija perica, in ni res da «e ie dr Ma stnak. ki da le z jutraniim beograjskim br zovlakom prispel menda <9 t m v Ljubljano takoj napotil k državnemu pravilniku kate remu ie izročil odlok pravosodnega mini tra. - res pa je da državno pravdništvo po za konu ni upravičeno staviti predlogov min' stru pravde da drbvno pravdništvo tudi cj& jemu državnemu pravdništvu ni stavilo pred losov. b« lasti Po novi razdelitvi in klasifikaciji posameznih pokrajin ljubljanska io mariborska oblast ne spadata med pasivne kraje. Svetislav Petrovič toži madžarske liste Beograd 22 januarja, p. Znani filmski igralec Svetislav Petrovič, rodom iz Novega Sada. ki se ie nedavno mudil na posetu v svoji domovini, je sedaj vložil tožbo proti j»em madžarskim listom ki so uprizorili zaradi tega njegovega poseta na Madžrirskem pravcato kampanjo proti njemu, ter i»ozivaii na bojkot filmov v katerih nastopa »n v glavnih ulogah. Petrovič zah'eva 1 mili on pengov odškodnine Za prni'i-iona dinarjev V Istem času lanskega 'eta ic znaša' :rvoz hmelja 3434 ton v vrednosti 50.5 miliiona dinariev Glavni kupec ie bil» tako predlanskim kakor lani. Nemčiia.