FOR Freedom AND Justice NCX4 Amerišk Domovina Ritvi a n : tfOTSSSe 5, V «' >gr A. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY V ■ ■■■■• ■ ;a»j :OP. '■ ..'SK- od teh pa večina na Srednjem vzhodu. Iranska mornarica ustavila in preiskala “nieriško tovorno ladjo — Dejanje zakonito po mednarodnu praksi 806 takih poročil, 95 jih je takih, ki zaslužijo podrobnejšo preiskavo. Vietnamci so rekli, da bodo sami ta poročila preiskali. Armitage je močno zanikal, da bi ZDA zanesljivo vedele, da je v bivši Indokitajski nekaj še živečih ameriških vojakov, ujetih v vietnamski vojni in nikoli vrnjenih. Poskus državnega udara v marksističnem Južnem Jemenu ni uspel — Zarotniki že usmrčeni — Država zaveznica ZSSR MANAMA, Bah. — Državni radio v Južnem Jemenu poroča, da se je izjalovil poskus državnega udara proti marksističnemu režimu predsednika Alija Nassarja Mo-hammeda. Zaroto sta vodila bivši predsednik Južnega Jemena Abdul Fattah Ismail in prvi namestnik predsednika Ali Ahmed Nasser Antar. Oba sta bila ujeta in usmrčena, več drugih zarotnikov je v zaporu. Že več let je Južni Jemen pod kontrolo marksističnega režima, ki je tesno povezan s Sovjetsko zvezo. Dežela je brez naravnih bogastev in tudi nima velikih naftnih nahajališč. V državi živi 2 milijona prebivalcev. Danes zjutraj pa poročila govorijo o obsežnem streljanju v glavnem mestu Adenu. Drugih podatkov ni. Kratke vesti WASHINGTON, D.C. — Preteklo nedeljo je iranska mornarica v vodah Oman-$kega zaliva ustavila in preiskala ameriško tovorno ladjo. Iranski mornarji so kapitanu }adje povedali, da nameravajo ugotoviti, ali le na ladji vojaški material, namenjen v *rak. Ladja President Taylor, z nosilnostjo 22.000 ton, je bila brez tovora. Po preiska-niu so Iranci ladjo zapustili. Ameriške vlada je sicer kritizirala iran-sko dejanje, priznala pa, da so imeli Iranci P° ustaljeni mednarodni praksi pravico ugo-toviti, ali prevažajo ladje v vojni nevtralnih držav vojaški material vojskujoči deželi, v penjenem primeru Irak. Larry Speakes, 'skovni predstavnik Bele hiše, je dejal med . ru8im, da Iranci že pet mesecev ustavljajo n Preiskujejo ladje raznih držav, ko plovejo P° Perzijskem zalivu. Tako so Iranci ustavili Pted drugimi zahodnonemške, italijanske, P°ljske in jugoslovanske ladje. .. ZDA imajo na območju Perzijskega za-'Va in sosednjega Indijanskega oceana pet °jnih ladij. ^IIA in Vietnam se sporazumele glede 'skanje pogrešanih ameriških vojakov za časa vietnamske vojne Washington, d.c. — Namestnik ° ra,nbnega sekretarja Richard L. Armitage e Povedal novinarjem, da je Vietnam pristal obsežen program iskanja zemeljskih v?tankov ameriških vojakov, pogrešanih v Ietnamski vojni. Pretekli teden se je v Viet-s^u mudila visoka ameriška delegacija, ki Je pogajala z vietnamsko stranjo glede verf 23 bolečega vprašanja. ZDA še j ,nP Pogrešajo okrog 2.500 vojakov, ki so Sinili v Vietnamu, Laosu ali Kambodži. ZDA vedo za kakih 250 krajev, kjer so tarttl°i*av^a amer'ška letala, je rekel Armi-S®. Šestdeset teh krajev želijo pregledati *elji, Y - > da bi našli ostanke ameriških vojakov. Pr^mci so pristali in celo obljubili pomoč kat Arinita8e Jc govoril tudi o poročilih, v y. er*h trdijo posamezniki, da so videli v jjvetPamu, Laosu in Kamdodži zadnja leta še ^-Amerikance. Pentagon je prejel kar Cape Canaveral, Fla. — Astronavti na vesoljskem letalu Columbia, ki je bilo izstreljeno v vesolje preteklo nedeljo, poročajo, da imajo težave z opremo, s pomočjo katere naj bi fotografirali Halleyev komet. Astronavti so že izstrelili umetni komunikacijski sond. Med člani posadke je tudi floridski kongresnik George D. Nelson. Kairo, Eg. — Egiptovski predstavniki izražajo zadovoljstvo nad izraelskim stališčem glede spornega dela meje med državama. Izraelska vlada je namreč pristala, da bo spoštovala odločitev neodvisnega posredovalca glede sporne meje. V februarju naj bi prišlo do srečanja med egiptovskim predsednikom Mubarakom in izraelskim predsednikom vlade Peresom. Boston, Mass. — Včeraj je uspešno prestala operacijo na srcu 62 let stara Jelena Bonner, žena vodilnega sovjetskega disidenta Andreja Saharova. Kirurgi so morali presaditi kar šest žil, kar je redko potrebno, je dejal predstavnik bolnišnice. Po okrevanju se namerava Bonnerjeva vrniti v ZSSR. New York, N.Y. — Zaradi suše v Braziliji se utegne cena kave podvojiti v naslednjih mesecih. Letošnja letina bo baje 44 odstotkov slabša od lanske. Povišane cene se bodo kmalu pojavile v trgovinah. Atene, Gr. — Socialistična grška vlada bo kupila 40 ameriških lovcev znamke F-16, kasneje se bo odločila, ali naj nabavi dodatnih 20 teh sodobnih letal. Washington, D.C. — Razpoloženje v zveznem kongresu je sedaj bolj naklonjeno predsedniku Reaganu glede pošiljanja podpore protisandinističnim gverilcem v Nikaragvi. Spremembo vzdušja v kongresu pripisujejo mnogi analitiki predvsem obnašanju sandinističnega vodstva samega. Tokio, Jap. — Na uradnem obisku na Japonskem se bo mudil sovjetski zunanji minister Edvard Ševardnadze. Gre za prvi obisk na tako visoki ravni v zadnjih 10 letih. Sovjeti se zanimajo za pospeševanje trgovinskih odnosov z Japonsko, predvsem se zanimajo za prenos visoke japonske tehnologije. Iz Clevelanda in okolice Kosilo Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti— Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti vabi na svoje letno kosilo, ki bo v nedeljo, 26. januarja, od 11.30 do 1. pop. v šolski dvorani. Cena kosilu je $6.- za odraslo osebo, $3.- za otroke. Za vstopnice kličite 731-3669 ali 481-3768. Pridite! Lovci vabijo— St. Clair lovski klub vabi na svojo 56. letno večerjo, ki bo v soboto, 1. februarja, v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Za ples po večerji bo igral Al Novak orkester. Za vstopnice lahko pokličete Eugene Kogovšek na 291-9559 ali pa Jožeta Caha na 261-5987. Lep uspeh— Iz Slovenskega doma za ostarele poročajo, da so bili prijatelji tega zavetišča zelo radodarni. V decembru so prispevali kar okrog 35 tisoč dolarjev. Prihodnje leto bo 25. obletnica odprtja te prepotrebne ustanove. Novi grobovi Mary Vogrin Sinoči je v Slovenskem domu za ostarele umrla Mary Vogrin, rojena Mahne. Pogreb bo v oskrbi Želetovega pogrebnega zavoda. Čas pogreba še ni določen. James P. Jarc Preteklo soboto je umrl James P. Jarc, mož Rose Ann, roj. Mack, oče Alicie, sin Frances in že pok. Franka, brat Franka (pok.), Williama, Jerryja, Clare Roeder in Margaret. Pogreb bo iz Brickma-novega zavoda na 21900 Euclid Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Noela dop. ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Anna Molek Umrla je Mary Molek, rojena Cesar, vdova po Ignacu, mati Albine Aspell in ;ze pok. Anne Ranik, 7-krat stara mati, 6-krat prastara mati, sestra Mary Virant (pok.). Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Ave. v četrtek, 16. jan., v cerkev sv. Pija X. dop. ob 9.30 in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, od 3. do 9. zvečer. Frank A. Zakrajšek Umrl je Frank A. Zakrajšek, vdovec po Mary H., roj. Hlad, oče Marianne Heredos (N.C.) in Davida F. Zak (Mentor, O.), 9-krat stari oče, brat Josepha, Teda, Ann Kuhal ter že pok. Louisa, Johna, An-tonyja in Edwarda. Pogreb je bil dne 6. januarja s pogrebno sv. mašo v cerkvi Naše Gospe Pomočnice. Pokopan je bil na pokopališču Vernih duš. Seja— Ta četrtek, 16. januarja, ob 1.30 popoldne bo redna seja Kluba upokojencev na St. Clair Ave. Seja bo v prizidku SND na St. Clairju. Na sporedu bo predvajanje filma, ki svetuje, kako se lahko branimo zimskega mraza. Člani vabljeni, da se seje udeleže. Novi člani so vedno dobrodošli. Pripravljena pomagati— Gdč. Angela Bolha, sveto-vidska faranka, je prostovoljna delavka v Department of Public Health and Welfare (oddelek za zdravstvo in dobrodelnost) v Clevelandu. Pripravljena je na različne načine pomagati starejšim ljudem v sentklerskem okolju, npr. pri oprostitvi zemljiškega davka, znižanju plačil za vodo in plin, Golden Buckeye Card, izpolnitvi dohodninskih prijavnic, prevajanju v različne jezike, medicare, medicaid itd. Delala bo popolnoma brezplačno za starejše ljudi. Osebno se lahko z njo pogovorite vsako sredo od 10. do 12. v sobi za sestanke v župnijskem domu. (Iz buletina) Kartna zabava— Materinski klub pri Sv. Vidu bo imel svojo letno kart-no zabavo v nedeljo, 26. januarja, ob 3. uri pop. v farnem avditoriju. V tiskovni sklad— Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk Amerike je daroval $30 v podporo našemu listu. Franc Hren, Euclid, Ohio je daroval $27 Ameriški Domovini. Oltarno društvo fare sv. Vida je darovalo $20 v naš tiskovni sklad. Vsem darovalcem se za velikodušno podporo prisrčno zahvalimo! Lepa obletnica— To soboto zvečer bo Slovenska pristava priredila svojo tradicionalno, že 25. Pristav-sko noč, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Čestitamo! Večerja in ples pri Sv. Vidu— Pri Sv. Vidu vas vabijo na večerjo in ples, ki bosta v soboto, 1. februarja. Vstopnice so po $15 in jih lahko rezervirate, ako kličite župnišče (361-1444) med 9. dop. in 6. zv., po 6. zv. pa Staneta J. Kuharja (431-2994). VREME Oblačno danes z verjetnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura okoli 23° F. Spremenljivo oblačno jutri z najvišjo temperaturo okoli 26° F. V četrtek pretežno oblačno z najvišjo temperaturo okoli 36° F. AMERIŠKA DOMOVINA MIMOGREDE IZ MILWAUKEEJA... 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 18 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 t7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 4 Tuesday, January 14, 1986 ®a^g^>83 Cerkev kot del družbe (Nadaljujemo in končamo intervju, ki ga je imel ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar z Delom dne 21. decembra 1 985.) D. — Ali prizadevanja za uveljavitev enotnosti v različnosti in obratno pomenijo, da bo v Cerkvi sčasoma prišlo tudi do novih pogledov na nekatere etape v našem zgodovinskem razvoju, tudi do ravnanja Cerkve med NOB, oziroma da se utegnejo različna mnenja združiti v drugačen pogled? S. — To se je dogajalo, kar kažejo nešteti zgledi v zgodovini. Naj jih naštejem samo nekaj: Konstantin, križarske vojne, francoska revolucija. Tu se je sodba Cerkve sčasoma spremenila. Pri osrednjih rimskih uradih je šlo to počasneje kot pri teologih, pa vendar. Ne gre za kakšno posebno sodbo Cerkve, ampak za sodbo zgodovine, znanosti, ki jo Cerkev upošteva. Sodba o naši polpreteklosti se utegne spremeniti, ko bodo znane in razčiščene vse različne komponente. Vendar to ne bo posebna sodba Cerkve, temveč sodba zgodovine. D. — Tudi cerkvena rehabilitacija Galileia ni več daleč. Š. — Upajmo. Sem za to, da se pokaže resnica. Tudi Lutrove obletnice pred dvajsetimi leti ne bi mogli obhajati na tak način. Sedaj pa je to postalo samo po sebi razumljivo, posebno v ZR Nemčiji, tako da so se čudili katoličani in protestanti. D. -r- Kokot pa kaž&js- skupnimi mašami raznih krščanskih Cerkva? Š. — To je teok3išl*o vprašanje, ki so ga nekoliko načeli tudi na sinodi. RazmettVaS^j^tu^askem podrog^ pa š&.nisPtzrelg za skupne maše. D. — Ob bližnji 400-letnici Trubarjeve smrti se zastavlja tudi vprašanje, ali se je spremenilo vrednotenje katoliške Cerkve na Slovenskem do kulturne dediščine, ki jo je prinesla reformacija, in do vloge Cerkve po njej? Š. — Raziskava te vloge bo najbrž ob Trubarjevem jubileju še bolj v ospredju kot doslej. Naj povem, da na teološki fakulteti v Ljubljani pripravljajo simpozij o Trubarju. Marsikaj iz preteklosti se natn danes zdi nerazumljivo. Zelo sem za to, da bi čim bolje prikazali zgodovino reformacije ter pozitivno oziroma negativno vloge katoliške Cerkve ob njej. D. — Tudi to je verjetno stvar koncila. Zdi pa se nam, da ste v Sloveniji nekaj časa koncilski veter zajemali s polnimi jadri, potem pa se je začel krog navdušencev ožiti, tudi med mlajšimi duhovniki, če ne celo predvsem med njimi. Kaj menite o tem? Š. — Imam zelo pozitivno mnenje o vplivu in uspehu koncila v Sloveniji. Ko sem to primerjal z drugimi deželami, sem bil kar presenečen nad našo koncilsko obnovo. Za nas je koncil pomenil pravi preobrat, zato je vladalo izredno navdušenje, zlasti med mladimi, v zelo odprti Cerkvi po koncilu. Danes med mladimi teologi in duhovniki tedanjega doživetja novega ni več. Nekatere stvari so postale same po sebi umevne, s tem pa ni rečeno, da sta navdušenje in zanimanje za koncil pojenjala. Na različne načine pa se trudimo, da vrednote koncila ne bi presahnile, in za to ravno mladi duhovniki kažejo veliko odprtost. D. — Kaj menite o različnih interpretacijah koncila? MILWAUKEE, Wis. - Slovenci pravimo, da smo vesel narod, to pa zato, ker praznujemo veliko število svetnikov in praznujemo tudi vse, kar se splača: Rojstne dneve in smrti, zaroke, poroke, ločitve in tudi državne ter cerkvene praznike. Zato je umevno, da po starem narodnem in ljudskem običaju pred bogato obleženimi mizami, polnimi kuhinjskih dobrot in pijač, praznujemo Silvestrovo. Tako se spodobno poslovimo od starega leta in nazdravimo čvrstemu zdravju in sreči v Novem letu 1986. Opažam pa, da pri mnogih naših starostnikih in njih boljših polovicah, ni več tistega vročega navdušenja in plešočega praznovanja, kot je bilo leta nazaj. Dandanes raje prebiramo razne pratike in se navdušujemo ob prebiranju vremenskih pregovorov, ki pravijo: Prosinec mrzel, da poka, sadje v jeseni in moka. — Mnogo snega, mnogo sena. — Če bo prosinca mokrilo, bo polje in grozdje slabo obrodilo. — Če prosinca grmi, slabo vreme preti. — Kadar prosinec odpira dežnike, žetve poletne ne bodo velike. —- Prosinca gorkota, v jeseni sirota. — Če prosinca zelo lisica laje, še huda zima nastaja. V januarju toplota, v svečanu mrzlota. — Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušeč to nadomesti. — Če prosinca ni snega, ga mali traven da. — Malo vode prosinca, da obilo vinca; prosinec često naznanja v vodi, da bo malo v sodi. Očitno pa je Slovencem najbolj pri srcu patron in svetnik sv. Vincenc, ki je odgovoren za vinske pridelke. Ni še čisto jasno, zakaj bi moralo biti ravno na Vincencev god 22. januarja sijati sonce, da bo vino dobro in sladko: Če na Vinka sonce sveti, bo dosti rujnega vinca v kleti. — Ako je Vinku vroče, pripravljaj kašče, nabijaj obroče. — Če se na Vincenca sonce le toliko pokaže, da bi mogel konja osedlati, dobra napoved za vino ne laže. — Če Vincenca sonce peče, po grlu vince gladko teče. Naj bo kakorkoli, veliko ali malo snega, vsem, ki so rojeni v tem mrzlem mesecu ali imajo svoje osebne praznike, pošiljam lep pozdrav in vse najboljše želje. Zapomnimo se Stritarjevo misel: »Če ne moreš ljubiti človeka, imej usmiljenje z njim; malo jih je, ki so vredni ljubezni, usmiljenja je vreden kdor hodi po zemlji!« Neko so imeli kristjani 1. januarja, en dan prej in en dan za njim strogi post, s čimer so hoteli pokazati, da se ločijo od poganskih Rimljanov, ki so te dni obhajali svoje saturnalije -praznik v spomin na srečno vlado Saturna. To je bil čas veselega popivanja in objestnih šal, ko so gospodarji stregli sužnjam pri mizi, ko so si sorodniki, prijatelji in znanci poklanjali razne darove. Na ta dan — in samo na ta dan! — so sužnji lahko svojim gospodarjem odkrito povedali, če ravnajo dobro ali slabo z njimi. Toda previden suženj je tudi na ta dan molčal, kajti vedel je, naj se obrne na levo ali desno, naprej ali nazaj, njegova zadnjica je bila vedno poza-daj, kajti gospodar je izkoriščal sužnja do skrajnosti! Ali ni tako nekako še danes ! Matija Golob umrl Preteklega decembra smo na pokopališču Mt. Olivet Š. — Te so možne in dovoljene in se pojavljajo tako kot drugod po svetu tudi v Sloveniji. D. — Tako prihaja tudi do različnih predstav o tem, kako naj se Cerkev odpira in prilagaja svetu. Za nekatere je posodobitev bogoslužja tudi vključevanje pop in rock glasbe, drugi se takim prvinam odtočno upirajo. Prefekt kongregacije za verski nauk kardinal Ratzinger je pop in rock prepovedal. Kaj pa vi menite o takem »ttggiernamentu«? ' V Š. — KardinaNRsitftmger po svoji pristojnostHej^rei«mogel prepovedati! Povedal je le svoje mnenje. D. — Toda če so v afriškem bogoslužju dovoljeni plemenski plesi in pesmi, zakaj ne bi bita kje drugje glasba, ki jo imajo radi stotine milijonov mladih po svetu? Š. —- V Afriki je ponekod to edina možna oblika liturgije. Toda to ne pomeni, da bi jo lahko prenesli tudi v ljubljansko stolnico. Sem proti načelnim prepovedim, so pa meje, do kod je kakšna stvar še sprejemljiva. D. — AH je znala Cerkev izrabiti naše posebne razmere, v katerih deluje, in kaj posebnega prispevati v zakladnico univerzalne teološke misli? Mislimo na vse izvirnosti (samoupravljanje, neuvrščenost itd.), ki jih je Jugoslavija vnesla na svetovno prizorišče. Se vam ne zdi, da bi se morala tudi teološka misel gibati v teh razsežnostih in da ni posebej dobro izrabila teh posebnosti? Š. — Ena tema je, koliko je naredila, in druga, koliko je sploh lahko naredila. Če bi imeli več ljudi in tudi bolj sposobnih, bi najbrž lahko naredila veliko več. Priznam, da je premalo naredila. Je pa tudi zelo težavno vprašanje, čemu naj mi posvečamo primarno pozornost: proučevanju naših razmer, ali teologiji kot teologiji, torej Svetemu pismu in razodetju. Naloge teologije različno pojmujemo. Nekateri bi radi, da bi se predvsem poseve-čala družbenim razmeram, drugi pa se bolj zavzemajo za teologijo v temeljnem pomenu besede ob hkratni čim večji vkoreninjenosti v konkretni prostor. Glede tega je tudi v Sloveniji vsaj nekoliko pluralnosti. (dalje na str. 4) položili k večnemu počitku znanega slovenskega rojaka, 97-letnega Matijo Goloba. Iz njegovega plodnega življenja naj omenim, da smo pred sedmimi leti skupno z Matijem, njegovo hčerko Ruth in midva z ženo odpotovali v Romunijo na starostno kliniko v Bukarešti, kjer so nam hoteli z injekcijami in tabletami pričarati nazaj mladnostno moč. Matijo je res prijela neka mladostna vzhičenost, pa ne od injekcij in tablet, marveč zato, ker so mu stregle mlade in lepo Romunke. 'Lepo in prijetno smo se počutili v kliniki, še bolj pa, ko smo pristali na letališču v Beogradu in kasneje v Ljublani-Matt Golobu ni šlo v glavo, da je po več kot sedemdesetih letih stopil na slovenska tla in kasneje v rojstno hišo v vasi Bučka na Dolenjskem. Tega ni mogel pozabiti vse do svojega slovesa v večcnost. Bil sem počaščen, da sem imel priliko v pogrebnem zavodu Tebo-Klemer pri odprti krsti, posloviti se od dragega prijatelja Malta: »iu prea nami lezi ■ nem spanju ponosni arneri-kanski Slovenec Matija-Mad Golob, ki je po kratkem trpUe' nju, v svojem 97. letu, dne 5. decembra 1985 umrl in se P°' slovil od svojega plodnega življenja, od svojih skrbečih hčerk, sorodnikov in prijateljev. Pred 97 leti, 28. oktobra 1888, se je v takratni Avstriji-današnji Jugoslaviji, v SR Sloveniji na Dolenjskem v vasi Bučka, rodil Matt, ki so g3 doma klicali Matija. Takrat v starem kraju 23 mlade in stare ljudi, življenj6 je bilo zelo težavno, revščin3 na vseh koncih in krajih- ^ sreči je Matijo življenjska Pot še v mladih letih pripeljala v Ameriko, deželo svobode-dela in upanja. Tudi v Ameriki ni bilo vS® postlano z rožicami, toda M3t je imel bistro glavo, korajžn0 srce in delavne roke. Zato J uspel in si ustvaril lepo 1 dobro življenjem Radi tega si J® tudi že v mladih letih izbr3 zakonsko družico, rojakinja danes že pokotrao«*-^31^ Štamcar, ki mu je tekom z3 konskega življenja P°v*3 osem otrok, šest še danes Živ6^ čih hčerk, vse poročene in otroci ter življenjsko odličn0 preskrbljene. Pokojni Matt je bil dob6'” oče in je držal v družini strC^ disciplino. Bil je gospod3 družine, gospodar svojega Ijenja, vse dotlej, ko ga je v 1»*" M3tt dru- poklical v svoje varstvo, je bil človek kot stotero gih, spominjajoč se svop mladostnih starokrajskih e Rad se je spominjal življell.|. skih trenutkov, ki so pom6111^ in predstavljali sončno stran ^ življenju. Bil je šegav vese^3 in imel je rad prijateljsko ves lo družbo. Pokojni Matija je bil z3v6 den Slovenec, delaven 'n ^ ^ nosen Amerikanec, ponOs na svojo družino, na sV (Dalje na str. 3) Ha-Hec-Hi-Ho-Humor! Skuhal „_____ an pogrel mecan Ko so nekemu Kraškemu kmetu zelo zvišali davek, se je šel pritožit v Ljubljano. Poslali so ga v Beograd. Tam je vprašal visokega uradnika, zakaj so mu vendar davek tako zvišali. Odgovor, ker smo na zahodu tako zelo ^dolženi, je sprožil tale zanimiv razgovor: »Če bi prodali mojo kmetijo, ali bi lahko poplačali dolg?« »Kaj še,« se je zasmejal uradnik. »In č&bi prodali ves Kras?« »Tisto vaše kamenje je malo vredno!« »Kaj pa, ko bi prodali vso Slovenijo?« je kmet povpraševal dalje. »No, to bi pa menda že nekako zadostovalo.« »Takole naredite, pa nikomur tega ne povejte: Prodajte Slovenijo Zahodu, pa se boste vi rešili dolgov, mi Pa vas.« Danes sem srečal nekoga, ki ga že 20 let nisem videl. Kaj tisto! Jaz sem srečal več kot 20 takih ljudi, ki Se nikoli v življenju nisem videl. I lost a lot of weight this summer. I don’t see it. How could you? I lost it! Moral bi biti zares pravi norec, kdor bi kupil delnice v vašem podjetju. Dobro! Koliko jih želite? Ata, koliko pa stane, če se kdo poroči? Ne vem. Jaz še vedno plačujem. Jure bi se rad poročil, toda dekle se kar ne more °dločiti. Slednjič ji Jure zagrozi, da se bo obesil na lipo Prad hišo, če ga še enkrat zavrne. »Nikar, Jure, saj veš, da oče ne vidijo radi, da bi kar naPrej visel tod okrog.« Her age is her own business, but it is safe to say ^at she’s been in business a long time. Najslavnejši angleški pesnik Milton se je drugič p°ročil leta 1656, ko je bil že popolnoma slep, z neko PrePirljivko, Katarino Woodcock. Mnogim se je zdela lePa kot vrtnica. »Ne vem kakšne barve je,« je dejal Milton in prista-"verjamem pa, da je vrtnica, ker dnevno čutim trnje.« Neki študent je pri predbožičnem izpitu napisal na ^°hec papirja: »Samo Bog ve za odgovor vsem tem vpra-Sahjem. Vesel Božič!« ^ Profesor je pripisal: »Bog bo dobil ‘A’, vi pa ‘F’. bračno Novo leto!« . He was very liberal with his liquor. But it was of very bad quality! In fact, it was so bad, I nearly left some! Po dvajsetih letih skupnega življenja, sta se Fran-cka 'm Ivan odločila za razvezo. ^ "Sklenil sem, da vaši ženi dodelim za vzdrževanje ^300.00 mesečno,« je rekel sodnik Francetu. . »Zelo prijazno od vas, gospod sodnik! Tudi sam 0rn primaknil kak dolar.« Jakova žena leži v globoki nezavesti. Zdravnik: »Pri teh letih se bo že še izlizala.« »Ne vem, jih ima le že triinštirideset.« "Ti lump, ti! Dvainštirideset!« se oglasi žena. »Moj avto ima 60 konj.« "Ja, ampak pol teh je že za zakol.« Poročilo o potovanju zbora Kočne med rojaki v Kanadi in ZDA (Poročilo, ki sledi, je za koro.ski Naš tednik napisala Marija Inzko. Izšel je dne 7. novembra 1985, prejeli smo ga šele ta teden. Op. ur.) id) ■ i f------------------- Mimogrede iz Milwaukeeja (Nadaljevanje s str. 2) otroke in prijatelje. Dragi Matt, pogrešsali te bomo. Počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška gruda. Žalujočim ostalim, naše globoko sožalje.« Slovenski rojaki in rojakinje v Avstraliji, Kanadi in v Ameriki so nabirali denarne prostovoljne prispevke v korist in pomoč stari domovini in tamkajšnjemu režimu. Nabrali in poslali so v domovino okrog sto tisoč dolarjev. In v nekako zahvalo je kanadski rojak, pisatelj Ivan Dolenc v časopisu N.N. napisal zelo mično pesmico z naslovom: Slovenska aritmetika Toliko gluhih ušes toliko nemih ust toliko planih src... Spravi na kvadrat! Prištej Kanado, Avstralijo, vstavi Ameriko, sever in jug trikrat pomnoZi, stokrat, če hočeš — kaj pa dobiš? Preveč gole neumnosti, preveč zijoče praznine, preveč smešne nevednosti, preveč izgubljenih duš, preveč političnih laZi... ...in samo dva glasnika resnice samo dva hrabra rojaka; enega edinega Bojana Štiha, z njim še preroka-samohodca za nas hudo zmešani čas, domoljuba Velikonjo Joža. Zadnja leta je v navadi, da okrog božičnih praznikov uprizarjajo vsa večja gledališča Čajkovskijevo baletno pravljico »The Nutcracker -Hrestač«. Tudi v Milvvaukee-ju smo z izvrstnimi plesalci in plesalkami uživali to staro, toda še osvajajočo melodično baletno predstavo. Tudi za Novo leto dan je že v navadi, da TV prenaša z Dunaja novoletni pozdrav Filharmoničnega orkestra s Straussovimi valčki, polkami in arije iz raznih dunajskih operet. Simfonični-Pops orkester tu v Milvvaukeeju v času novoletnega praznovanja, nam je nudil pod vodstvom mladega in odličnega dirigenta Paul Polivnicka ter izvrstne sopranistke Diane Ketche toplega in veselega razpoloženja. Na sporedu so bili skladatelji von Suppe, Strauss in Lehar. Lep glasbeni večer polno spominov na stari kraj. »Nostradamus, zgodovinar in prerok«, ki ga je napisal zdravnik Jean-Charles de Fontbourne, je najbolj brana knjiga v Franciji. V knjigi zopet obnavlja velike prerokbe iz 16. stoletja. Fontbournov oče je imel težave s podobnim delom, ki je izšlo pred vojno in kjer je Nostradamus napovedal prihod Hitlerja in svetovno vojno! Zdaj Nostradamus napoveduje 3. svetovno vojno pred letom 1990, potem prebuditev arabskega sveta, konec Vatikana in sploh zahodne Potovanje se je začelo na sejmišču v Svečah ob eni ponoči, dne 17. oktobra. Odpeljali smo se do naj bližje mednarodne železniške postaje v Podrožco. Od tu nas je brzec potegnil v Miinchen. Skupino je tvorilo 15 ljudi: 12 pevcev, katerim sta se za Mohorjevo družbo pridružila dipl. inž. Franc Kattnig in mag. Ivan Olip ter jaz, ki sem želela srečati v Ameriki sorodnike in znance ter spoznavati še neznano deželo. Na letališču v Mlinchnu smo že mogli opazovati vrvež in pestrost. Ob določenem času je velika boeing-zračna ladja stekla, se dvignila visoko nad oblake in pričela šestumi polet s 350 potniki in posadko čez ocean. Leteli smo pri -5° C mraza 11.000 metrov visoko, 6200 km daleč z brzino 750 km na uro. Z majhno zamudo (zaradi okvar lučic in nasprotnega vetra smo pristali po mirnem letu mimo Islandije in Grenlandije, v kanadski provinci Ontario na letališču v Torontu. Vračali smo se po isti progi, samo da smo se z vlakom peljali do Celovca in se nekako ob polnoči dne 30. oktobra znašli na domačih tleh. Hvala Bogu zdravi, nihče se ni zgubil, nobenega termina nismo zamudili. Polni novih vtisov, obogateni in obdarjeni od čudovitih slovenskih rojakov bomo še dolgo mislili na to enkratno potovanje. Pevski nastopi Toronto je bil naš prvi cilj. Že na letališču so nas sprejeli rojaki z župnikom fare Brezmadežna s čudodelno svetinjo, lazaristom Janezom Kopačem, ki je bil slcupaj s sedmimi člani pripravljalnega odbora glavni organizator potovanja. Vsako leto v tej fari priredijo Koroški večer. Vsoto, ki jo dobijo za vstopnice, vedno podarijo Družbi sv. Mohorja v Celovcu. Na letošnjem večceru so v dvorani Brezmadežne v New Torontu, 19. oktobra, nastopili pevci Kočne prav s koroškimi narodnimi pesmimi. Koncert so 20. oktobra ponovili v Hamiltonu, v cerkveni dvorani fare sv. Gregorija Velikega, kjer oskrbujejo Slovence salezijanci. V ZDA so Svečani nastopili v dvorani pri sv. Štefanu v Chicagu dne 26. oktobra, v Clevelandu pri fari sv. Vida pa v nedeljo, 27. oktobra. Pevovodja dr. Anton Feinig je v številnih vajah pevce dobro pripravil na nastope, pri glasbeno zelo izvedenih roja- civilizacije. Bomo videli. Toda dokler ne bomo videli, želim vsem, ki so dobre volje, pa tudi slabe — Srečno novo leto 1986. A.G. kih. Dr. Janko Zerzer, predsednik Krščanske kulturne zveze in Slovenskega prosvetnega društva ,,Kočna“ je predstavil strešno organizacijo in sveško društvo. Pri vsakem koncertu je predstavil tudi posamezne pevce in njih delo. Dr. Valentin Inzko je govoril rojakom v imenu Mohorjeve družbe. Izročil je pozdrave in zahvalo odbora, posebej še ravnatelja prelata dr. Janeza Hombčcka. Na vseh prireditvah je povezoval pesmi dr. Tomi Partl. Ogled znamenitosti v Torontu in po Ontariu Kjerkoli smo se zadržavali in vozili smo imeli strokovno vodstvo. Že 18. oktobra smo se podali v središče velemesta Toronta. Povzpeli smo se na najvišji stolp sveta, na 553 m visoki stolp CN Tower. Pri vstopu smo se razveselili napisov v vseh jezikih, posebno slovenskega. Tam je stalo z velikimi črkami Dobrodošli. Iz restavracije sredi stolpa smo se razgledovali po velemestu z okoli 2,800.000 prebivalci, s številnimi nebotičniki, z ravnimi širokimi cestami in zelenimi parki. Cesta kraljice Elizabete — The Queensway ima kar 16 voznih pasov, osem v eno, osem v obratno smer. Blizu cerkve Brezmadežne je 22 mostov, nad-, pod- in obvozov. Največji hoteli, najvišje banke in upravna poslopja so se nam s stolpa zdeli kot pritlikavci. V obliki prisekanega stožca se je bleščela pod nami naj novejša koncertna dvorana. Zgrajena je okroglo z neštetimi vhodi, da ne more priti do kake panike. Ogleda vredna je nova mestna hiša City Hall, ki je zgrajena v obliki očesa po zamisli finskega arhitekta z imenom Viljo Revell. Pred palačo je velika ploščad, ki jo pozimi zamrznejo in se spremeni v drsališče. Na tem trgu je tudi spominska kapelica žrtvam Hirošime z večno lučjo, ki jo je septembra 1984 prižgal papež Janez Pavel II. ob obisku v Torontu. Zelo smo bili navdušeni nad slovensko sobotno šolo. Starši vozijo otroke vsako soboto k fari, kjer v sedmih razredih, deloma tudi vzporednicah, učitelji idealisti poučujejo otroke materinščino, domoznanstvo, zgodovino Slovencev in petje. Na misijonsko nedeljo so pevci Kočne oblikovali sveto mašo, ki jo je ob somaševanju daroval polni cerkvi mag. Ivan Olip. V Hamiltonu in pri slapovih Niagare V Hamiltonu blizu Toronta se je vršil koncert v nedeljo, 20. oktobra. Tam smo spozna- ; li vrsto kulturnih delavcev, filmske amaterje, pevovodje, ansamble. (dalje na str. 4) Potovanje pevskega zbora ,,Kočne“ (Nadaljevanje s str. 3) V ponedeljek, 21. oktobra, zjutraj smo se ob čudovitem vremenu odpeljali h kanadskim slapovom reke Niagare. Doživeli smo veličastno naravno predstavo. Zaradi globine padca vode priži daleč čez cesto. Mnogi obiskovalci (nikdar tu ni prazno) so razpeli dežnike. Vse je urejeno tako, da se bolj poudarja veličino teh vodopadov. Druga zanimivost v bližini je zabavni park Marineland, ki je last Mariborčana. John Holer nas je povabil na ogled akvarija in gledališča z delfini in kiti (zastonj). Kak dan obišče do 20.000 ljudi ta park, tam ostajajo z otroki po cel dan, saj je dosti priložnosti za zabavo. Pevci so zapeli v zahvalo ,,Mi smo mi, smo pri Dravci doma“. V torek smo se odpravili na kanadsko božjo pot v Midland, severno od Toronta. Ob vožnji smo opazovali pokrajino. Cesto stalno spremlja drevje, če ga ni, ga zasadijo. Listavci in iglavci so podobni našim, le javora je veliko več. Javor je simbol Kanade. Javorov list krasi srednje polje rde-če-bele-rdeče državne zastave. Ti listi so sedaj v jeseni čudovito žareli v vseh odtenkih rdeče barve. Pri meni bo Kanada ostala v spominu kot dežela javora. V Midlandu, kjer stoji novejša božjepotna cerkev, častijo osem kanadskih mučencev iz 17. stol. Bili so to francoski misijonarji, katere so umorili Indijanci, prvotni prebivalci Kanade. Indijanci žive le še v kakih 2000 rezervatih. Predvsem za indijansko pleme Oči-pvejcev je bil zaslužen slovenski rojak Friderik Irenej Baraga (1797—1868), ki je deloval kot misijonar in škof ob Michiganskem jezeru. V ZDA so njemu v spomin izdali posebno znamko. V Midlandu je tudi muzejska naselbina indijanskega plemena, ki je tu prebivalo, zgrajena na temeljih nekdanjih zgradb. Tu sem je poromal 1. 1984 papež Janez Pavel II., se poklonil mučencem in bral mašo za številne romarje. V Midland romajo narodnostne skupine vsako leto meseca septembra. Slovenci so postavili pod cerkvijo lep kovan križ za žrtve vojne v Sloveniji med leti 1941—1945, ki nimajo nikjer spomenika. Ko smo se vračali, smo si ogledali,,slovensko letovišče" pri Boltonu. Na obširnem zemljišču z osrednjo stavbo so bazeni, kegljišča in počitniške hiše. Tu sem prihajajo na oddih Slovenci iz velemesta. V Chicagu in ZDA Dne 25. oktobra smo se odpeljali v Chicago. Ob obeh straneh ceste so farme. Opazovali smo nasade tobaka, sušilnice koruze, daleč proč ceste so bila večja mesta. Na meji med Kanado in ZDA je bila stroga kontrola. Opravila jo je črnka. Prvo večjo mesto čez mejni most je Detroit z močno industrijo. V ravni črti smo se peljali proti zahodu, potem smo se ob jezeru vozili do velemesta Chicaga, ki smo ga dosegli po nelepem industrijskem predmestju Gary, Ind. Naš izvrstni voznik je našel, ker se je spoznal na številke cest, pravi izhod in nas po deseturni vožnji izložil pred slovensko cerkvijo sv. Štefana v Chicagu. Že tu nas je župnik frančiškan dr. Vendelin Špen-dov pozdravil, skrbne slovenske žene pa so pripravile dobro večerjo. Dne 26. oktobra, je bil v veliki dvorani koncert ob zelo sproščenem vzdušju. Tu sem je prispela tudi skupina iz Milwaukeeja z avtobusom, rojaki iz Lemonta, Jolieta in drugih krajev. Po koncertu smo se rokovali z znanci, med njimi je bilo tudi nekaj Korošcev. Na državni praznik smo obiskali Lemom v bližini Chicaga, kjer je frančiškanski samostan s cerkvijo Marije Pomagaj — takozvane ameriške Brezje. Na samostanskem pokopališču počiva koroški rojak dr. Gregorij Rožman, ljubljanski škof. Zanj smo imeli mašo v kapeli, naši pevci so ob grobu zapeli ,,Nmav čez izaro“ ter prižgali svečo. Chicago je tretje največje ameriško mesto 8,000.000 prebivalcev. Doživeli smo utrip mesta tudi z nebotičnika v 96. nadstropju. V Cleveland V nedeljo smo se peljali v Cleveland, središče Slovencev v Ameriki. Po večurni vožnji smo se ustavili pred cerkvijo sv. Vida. Tu je tudi velika dvorana za nastope in družabne prireditve. Prehitro smo morali zapustiti to slovensko središče in drage znance. V ponedeljek smo se peljali na slovensko pristavo, ki leži izven mesta v čudoviti okolici. Veliko zemljišče z reko in gozdovi je urejeno za rekreacijo. Tu so Slovenci postavili križ v spomin na pokojne domobrance. Nazaj v Toronto in slovo Po drugi poti smo se vrnili v Toronto. Počasi se nas je začela polaščati potovalna mrzlica, v torek je bil odlet. Zadnjo noč smo spali pri naših gostiteljih. Slovo je bilo težko, zaradi prisrčnosti in gostoljubnosti, ki smo je bili deležni od vseh strani. Kot doma smo se počutili med Slovenci. Povsod smo govorili slovensko, nihče nas ni gledal postrani. Čutili smo toleranco Kanadčanov, občudovali red in disciplino v Kanadi. Obsežna zelena dežela se nam je priljubila. Za skrbno organizacijo, za izredno gostoljubje, za vso naklonjenost ob turneji pevskega zbora ,,Kočna" po Kanadi in ZDA vsem iskrena hvala in Bog plačaj! Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu! MALI OGLASI Wanted Dental receptionist. Call 431-6644 or 481-8748 for interview. (x) Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villa view Road at Neff •92-1172 Babysitter Needed For 4 yr. old boy, from 9:30 to 6:30 p.m. A few times a week. Call 585-3292 after 7:30 p.m. or before 9 a.m. (4-7) For Rent 2 bdrm. apt., up. Near St. Vitus, off St. Clair. Appliances inc. Call after 6 p.m. — 361-6858. .. _ FOR RENT 5 rooms, up. E. 67 St. No garage. No children or pets. Call 431-9380 5 to 10 p.m. (3-6) FOR RENT 6 rooms in Collinwood area, near St. Mary's Church. Call 851-5761 (3-6) FOR RENT 3 rooms down or 4 rooms up. E. 67 St. Call 431-2043. (3-6) FOR SALE E. 73 St. off St. Clair. Well cared for 4 bdrm home. Full dining rm. 1 Vi baths, basement & garage. Will sacrifice at $24,900. Upson Realty, 499 E. 260 St. 731-1070 (3-5) Home for Sale To Settle Estate Single home, 19617 Mohawk. Air cond. Carpeting & drapes. 3 bdrms. Open Sat. & Sun. 1 to 4. Call during those hours: 481-4710, or call anytime: 531-0375. (x) Hiše barvamo zunaj in znotraj Tapeciramo (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela. Lastnik TONY KRISTAVNlK Pokličite 423-4444 ali 729-1023 (x) Cerkev kot del družbe (Nadaljevanje s str. 2) D. — Ste tudi kancler teološke fakultete, zato našo teološko misel gotovo dobro poznate. Kako se ta odziva na potrebe časa in kako se vključuje v teološke tokove drugod po svetu? Š. — Sem za to, da bi se naši profesorji čim bolj znanstveno udejstvovali in predavali res solidno teologijo ter bi bili čim bolj odprti za vprašanja, ki prihajajo iz različnih krajev, pa tudi iz naše resničnosti. Zavzemam se tudi za njihovo mednarodno sodelovanje. Vendar pa v mednarodnih teoloških revijah ne objavljajo veliko, pa tudi slovenskih teoloških knjig ni veliko prevedenih v tuje jezike. Slovenska teologija je v svetu sicer navzoča, ne pa toliko, kot bi si želeli, kajti naši profesorji imajo skromne finančne in delovne razmere, silno so angažirani tudi v Cerkvi. Pišejo, predavajo, ukvarjajo se z dušnim pastirstvom in težko najdejo čas za vse to. Lahko pa rečem, da je pluralnost teoloških tokov navzoča tudi med slovenskimi teologi. D. — Kaj menite o socialistični teologiji? Š. — Zdi se mi, da bi bilo bolj primerno govoriti o teologiji socializma. Pravzaprav se mi zastavlja vprašanje, katere teze taka teologija socializma na novo oblikuje in ali to pomeni napredek teologije ali samo njeno aplikacijo na določeno področje. Ali to pomeni samo novo metodo ali samo odgovor na posebne izzive v času in prostoru? Ne bi si upal izreči dokončne sodbe, temveč gledam na teologijo socializma kot na izziv k razmišljanju in iskanju novih spoznanj in dogovorov. D. — Kaj je za vas najpomembnejše teoretsko teološko vprašanje? Š. — Cela vrsta jih je. Med temeljnimi je gotovo vprašanje govorice, kako naj na nov način govorimo o Bogu. O njem ne moremo več govoriti tako, kot smo pred tridesetimi leti. Isto velja za resnice o Kristusu, o smislu življenja, smrti, posmrtnosti. Ljudem je treba govoriti tako, da bodo razumeli. IZREDNA PRILIKA! Pri Ameriški Domovini je v teku nova kampanja za pridobivanje novih naročnikov. Kampanja bo trajala do 1. julija 1986. Tisti, ki se bodo prvič naročili na Ameriško Domovino do 30. junija 1986, ali tisti, ki niso naročeni na list najmanj pet let, bodo naš list prejemali za izredno nizko naročnino — $ 1 5 za eno leto za torkovo in petkovo številko, ali pa $ 10 za izključno petkovo, ki ima obsežen angleški del. ŠE BOLJ PRIVLAČNO! Vsak študent, ki obiskuje univerzo oziroma visokošolsko ustanovo, se lahko naroči prvič na Ameriško Domovino za eno leto za le — $ 10, ako naroči torkovo in petkovo skupaj. Ako se zanima samo za petkovo številko, je prvoletna naročnina le — $5. Isto velja tudi za vsakega, ki služi v ameriški vojski. Poudarjamo, da je ta ugodnost omejena na tiste, ki se bodo prvič naročili na naš list, in za tiste, ki nanj niso bili naročeni najmanj 5 let. Naročnino na Ameriško Domovino lahko po tej izredno nizki ceni podarite otroku, vnuku, drugemu sorodniku ali prijatelju v ZDA in Kanadi. Darilo je primerno ob priliki različnih praznikov, rojstnega dneva, družinske obletnice, graduacije iz šole, itd. Ako boste nam sporočili ustrezne podatke, bomo novemu naročniku poslali posebno pismo in mu povedali, kdo mu je podaril naročnino. Ako bi želeli podariti naročnino komu, ki živi izven ZDA ali Kanade, bo naročnina višja, to izključno zaradi veliko višje poštnine. Izpolnite in nam vrnite naročilnico spodaj že danes! Naročilnico za Ameriško Domovino __Naročam se na list —Naročnino podarim —Torkovo in petkovo — $15 __Petkovo — $10 —Za visokošolca ali vojaka, dnevno — $10 -Za visokošolca ali vojaka, petkovo — $5 za eno leto Ime Naslov. MOJE ime, MOJ naslov. .Pošljite novemu naročiku pozdravno pismo. Kanadska Domovina V spomin pok. Franca Gruma Dragi France! Nikoli nisem mislil, da Ti bom jaz pisal besede v slovo; na tihem sem včasih upal, da boš Ti imel.zame zadnjo besedo: da boš omenil, kako sva marsikaj skupaj naredila, marsikaj skupaj napisala, predvsem pa, da sva bila vseskozi enih misli in v isti cilj zagledana... Samo to, vse drugo je brez pomena... Najvišji Gospodar nas vseh Pa je hotel drugače in zdaj ne vem, kje naj začnem, da bom Povedal, kar v s.cu ob tej žalostni uri čutim, in da tistih, ki za Teboj žalujejo, ne bom še bolj potrl, ampak jih po svojih močeh dvigal k upanju, ki se je Tebi že v vsej polnosti izpolnilo. Govorim Ti kot domobranec domobrancu, predvsem pa kot prijatelj prijatelju. Ne vem za Tvoje zasluge in hrabrosti me^ revolucijo (ker 0 tem nisi nikoli govoril), toda Tvoje rane so pričale, da jih ni bilo malo. Vem le, da si bil nted prvimi, ki so se uprli veliki laži 20. stoletja, vem, da si bil vedno prvi v načrtih in delu, zato nam boš kot prvi ostal še naprej, čeprav si že °dšel po plačila za svoja dela. Prvič sva si izmenjala misli nekako pred 30. leti, ko še nisi vedel, s kom si se srečal na teh tujih poteh. Že ob tem prvem Pismu sem spoznal, da Ti je domobranska ideja svobode tako velika in sveta, da ne sme hiti pozabljena in zakopana v Kočevskem Rogu. Bolele so Te rane naših invalidov, na katere takrat ni nihče mislil. Vedel si tudi, da našega upora proti žagani rdeči tiraniji ne bo nih-zapisal, če tega ne bomo naredili mi, preživele priče tistih krvavih dni. Ko so drugi še vsi s strahom ^ očeh kukali iz raznih skriva-'^> je Tebi že bilo jasno, kaj tam je bilo v tistih dneh potrebno. Mislil si na organiza-C|i0. ki naj v drugih okolišči-nah in z drugačnimi sredstvi nadaljuje delo, ki so ga slovenji domobranci začeli. Po v°ji zamisli je zrasla Zveza **°venskih protikomunističnih °rcev, ki je po krajevnih drugih našla pot čez vse konti-nen.te- Že na prvi seji si organi-2aciji začrtal smer: Povedati svetu resnico o eČi revoluciji na Slovenskem. Po naših močeh skrbeti 0rUobranske invalide in r Nadaljevati boj esnično svobodo naše naroda. Krazvalinah izdajstva °bov smo stopili v nove ' e ter šli na delo, Ti pa si v: 0v°* kazal pot, ki je bila bt ginkov, prav zato pa pol lr od vseh strani. Stopal prravnost, govoril resnico, l težv ^ k'*° dostikrat hudo ^ °- Sel si tudi preko teg ° Sm° dvigali, kar so mnc zavrgli, in svet nas je največ po Tvoji zaslugi spoznal in ocenil. Žarele so Ti oči, če so naše knjige in revije razkrinkale to ali ono komunistično laž, še bolj si bil vesel, ko so naše podpore invalidom in drugim potrebnim iz skromnih dolarjev prešle v tisoče in stotisoče in si vedel, da smo s tem obrisali marsikatero solzo, ali pa jo spremenili v solzo veselja. Že doma so Te obsojali zaradi Tvoje idejne odločnosti, še bolj so Te zasovražili potem, ko tudi v Ameriki nisi prenehal izpričevati resnice. Ko je bilo težko, da si se dostikrat počutil sam na svetu, nisi klonil, ampak podžigal in hrabril še druge: Nič ne pomaga, če je lahko ali težko, moramo ostati v prvi liniji, dokler pravica ne pride na dan in bo belo...belo, rdeče pa rdeče. In kolikokrat si ponovil: domobranec sem bil, domobranec bo tudi umrl! Zdaj seje izpolnilo tudi to... Tvoje besede ne bo več, toda Tvoj zgled bo ostal z nami kot ukaz in Tvojih ciljev ne bomo spreminjali. S tabo se je podrl steber, ki je nosil idejo slovenske svobode in nam neustrašeno kazal pot od prvega dne. Brez Tebe se počutimo kot otroci brez očeta in Te pogrešamo že zdaj. Samo obljubljamo Ti, da bomo strnili svoje vrste in nadaljevali idejni boj, katerega si Ti tako dolgo vodil. Ob misli nate, dragi France, mi še nekaj stopa pred oči: s kakšno vero si nam za praznike tolikokrat narisal božično zvezdo in jo kot simbol miru v okrožnici poslal vsem soborcem ter vsem dobrim ljudem po svetu. Verjetno ni samo slučaj, da si nas zapustil prav v tem času, ko je misel na mir tako živa. Prepričan sem, da to zvezdo že gledaš v vsej svetlobi na večnem nebu ter uživaš mir, ki si ga iskal, zanj delal in po njem hrepenel v življenju. In še nekaj mi prihaja na misel v tem mrazu in snegu: Ko Ti v večnost ponujam roko in Te prosim: pozabi, France, kar je bilo med nami navzkriž, se mi zdi, da Bog hoče od nas več kot besed, zato je tole žalost določil in postavil v čas, ko Ti moramo v burji in zametih dokazati, da Te imamo radi. France, ko nas gledaš, zbrane ob Tvojem vse prezgodnjem grobu, si gotovo vesel, kakor si bil vselej, ko smo stari borci prišli skupaj. Gotovo vidiš našo dobro voljo in sklep, da bomo nadaljevali, kar smo skupaj začeli, dokler naša domovina ne bo svobodna. Kar pa bo naši dobri volji in moči manjkalo, pa Ti pride-ni s svojo priprošnjo pri Bogu, v mogočnem zboru s tistimi, katerim v spomin si toliko žrtvoval. GLAS IZ DOM O VINE:. Kršenje javnega reda in miru v Idriji S to oznako so policijski in politični krogi v Sloveniji označili dogajanja, do katerih je prišlo konec septembra v Idriji, majhnem, a zgodovinsko zelo pomembnem rudarskem mestecu, ki je med obema vojnama pripadalo Italiji. Kaj se je v tistih jesenskih dneh v Idriji dogajalo je bolj ali manj znano, vendar vseeno poskušajmo na kratko ponoviti. Po nekaterih vesteh se je vse začelo s tem, da je na plesu neko dekle zavrnilo Bosanca. (V Idriji je, kot po vseh slovenskih krajih na stotine priseljencev - delavcev iz drugih republik). Bosanec je punco zaradi tega udaril, tedaj so domači fantje planili, on pa jim je začel groziti z nožem. Takoj sta se izoblikovali večji skupini domačih fantov na eni strani, južnih bratov pa na drugi. Prišlo je do fizičnih obračunov med skupinama. Kot že povedano, so uradne oblasti dogodke označile za »kaljenje reda in miru«. Obsojenih ali upravno kaznovanih je bilo več deset Idrijčanov in tudi nekaj »onih«. S tem naj bi bil primer uradno končan. Nihče pa se ni, vsaj uradno ne, vprašal, kaj to pomeni. Zato je potrebno pogledati nekaterim dejstvom v oči: 1. — Ob vse večji brezposelnosti v Jugoslaviji, je vse težje dobiti delo tudi v Sloveniji. Ker pa je v Sloveniji že nad 10 odstotkov prebivalstva iz drugih republik, je razumljivo, da slovenska mladina vidi v teh priseljencih nevarnost za svojo prihodnost. 2. — Južni bratje se v Sloveniji — ne le v Idriji — obnašajo kot gospodarji. Ne le da se slovenščine nočejo naučiti, marveč razglašajo, da bodo v Jugoslaviji govorili v svojem jeziku in da jih »peščica« slovensko govorečih res ne more od tega odvrniti. 3. — Gre pa tudi za ljudi z drugačnimi, enostavno balkanskimi navadami, ki so srednjeevropskemu narodu, v katerega so se infiltrirali, zoprni ali vsaj tuje. Vse to je netivo ali kar eksploziv, ki se v naši mladini nabira in zdaj se je pač začel proces, ko bo strpnosti počasi konec. Kot je bilo že omenjeno, je Idrija, z njo pa vsa zelo razširjena Primorska med obema vojnama spadala pod Italijo. Starejši Idrijčani se še spominjajo, da niso imeli slovenskih šol, da je bilo celo prepovedano zapeti slovensko pesem. Povsod italijanska govorica. Zdaj, ko smo osvobojeni, kot je nedavno dejal Mitja Ribičič, član predsedstva CK ZK Jugoslavije, spet povsod poslušamo petje, vpitje in tudi razgrajanje po slovenskih mestih v tujem jeziku. Ljudstvu se je temperatura dvignila do vrelišča. Dovolj mu je hlapčevanja. Slovenci smo navsezadnje NAROD. In kako je mogoče, da že stoletja dolgo ne moremo sami gospodariti na svoji zemlji! V civilizirani Evropi! To so tista vprašanja in to so tista dejstva, ki so pripeljala do idrijskih dogodkov in ne gre le za neko »kaljenje reda in miru«. Ljudje so se dvignili tudi v Kamniku; v Sežani so se pojavili napisi: »Ven z Bosanci« ipd. Počasi sicer, a premika se. In za konec: Nismo za rasno in tudi ne jezikovno povsem čisto Slovenijo, smo pa za to, da nas južni bratje ne bodo ogrožali v naši kulturi in civilizacijski samobitnosti, in smo nazadnje tudi za to, da slovenska podjetja pretehtajo vse možnosti in najprej zaposlijo vse brezposelne Slovence, šele nato bi imeli pravico delovno silo »uvažati«. Oblaki Mitje Ribičiča Ko Ti v imenu vseh preživelih domobrancev kličem zadnji zbogom! Ti želim miru in počitka v svobodni ameriški zemlji, katero si spoštoval kot državljan, ljubil pa le svojo slovensko zemljo, za katero si doprinesel toliko žrtev. Naj Ti bo lahka ameriška zemlja, ženi Albini in hčerkam z družinami pa naše iskreno sožalje... Zbogom, dragi prijatelj! Počivaj v božjem miru! S.P. (Pripravljen kot nagrobni govor. Ker je pa to vlogo prevzel drugi govornik, ni bil podan. Op. ur.) Od 21. do 23. novembra je bil v Novi Gorici 13. Kulturni plenum OF, ki je imel delovni naslov »Enotni slovenski kulturni prostor«. Dne 22. novembra je na plenumu govoril tudi član predsedstva CK ZK Jugoslavije Mitja Ribičič, ki je bil v svoji politični karieri že tudi predsednik jugoslovanske vlade in še marsikaj, skratka poklicni povojni politik. Zadnjega pol leta se je bil sicer zavil v molk, to potem, ko se je slovensko politično vodstvo ogradilo od nekaterih njegovih nastopov v Beogradu. Kakorkoli, zdaj je v Novi Gorici spet spregovoril. Saj večji del njegovega govora ni bil spotakljiv, zarekla pa se mu je vendarle tudi nerazumljiva nerodnost, s katero je poskušal slepiti Slovence in ves civilizirani svet. Ljubljansko Delo je 23. novembra navedlo glavne misli iz njegovega govora in med drugim tudi njegove besede: »... da slovenski narod ustvarja svojo suverenost v matični Sloveniji in v Jugoslaviji, zato ni mogoče sprejeti trditve, da živimo v štirih državah in da še nismo osvobojeni...« (S tem je dal nekoliko pod nos Josipu Vidmarju). Ta del njegovega nastopa je seveda iztrgan iz celote, vendar to nič ne spremeni njegovega pomena, ker je povsem nedvoumen in jasen. Torej član najvišjega jugoslovanskega vodstva zanika, da Slovenci strnjeni živimo v štirih državah: Jugoslaviji, Italiji, Avstriji in na Madžarskem. In to si je upal reči na plenumu, ki je imel naslov »Enoten slovenski kulturni prostor«. Se je potem čuditi koroškemu Heimatdienstu, se je čuditi protislovenskim krogom v Italiji, če beograjski predstavniki iz Ljubljane (doma je Ribičič celo iz Trsta), govori isto, kar govorijo vsi, ki bi radi zanikali obstoj Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem?! Mar Mitja Ribičič res živi v oblakih, da ne vidi resničnosti enega slovenskega naroda, ki je razdeljen na strnjenem ozemlju med štiri države? In kako si upa reči, da smo osvobojeni: So mar v Italiji že sprejeli zaščitni zakon za Slovence, je koroški Heimatdienst prenehal s svojo dejavnostjo? Verjamemo, da Ribičič misli, da smo Slovenci v Jugoslaviji osvobojeni (ta svoboda se plačuje v hudih slovenskih dajatvah tako imenovanim nerazvitim republikam in še v marsičem), toda na kaj je mislil, ko je rekel, da smo kot narod osvobojeni? Mar član predsedstva CK ZKJ sanja ali se mu je pripetilo še kaj hujšega? Kakorkoli; to je njegova težava, nikakor pa nim s tem pravice varati Slovence in vsega sveta. V pravljice verjamejo, kot je znano, le še zelo majhni otroci. Pa Heimatdienst mu bo verjel... Ti dve pismi iz domovine (drugi dve bosta objavljeni v prihodnji številki Kanadske Domovine, op. ur.) potrjujeta, kar je g. Arko napisal v svojih nadaljevalnih člankih o vtisih, ki jih je doživel ob obisku svoje rodne domovine. Žalostno, toda resnično! Svoboda, ki naj bi jo OF prinesla slovenskemu narodu, je vse nekaj drugega, kakor so si jo njeni podporniki predstavljali in želeli. O.M. KOLEDAR PRIREDITEV /c«fl :6ibov jaguar maj ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE 18. — Slovenska pristava priredi Pristavsko nqč (25. obletnica) v Slov. narodnem domu na St. Clair A vet.igraj o Veseli Slovenci. 26. — Slov. šola pri Mariji Vnebovzeti prireja kosilo v šolski dvorani M. V. Serviranje od 11.30 do 1. pop. FEBRUAR 1. — St. Clair lovsko društvo priredi 56. letno lovsko večerjo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra Al Novak orkester. 1. — Fara Sv. Vida priredi večerjo, kulturni program in ples v farni dvorani. Pel bo Korotan, za ples bo igral Jeff Pecon orkester. 8. — Dramatsko društvo Lilija priredi pustno zabavo v Slovenskem dpmu na Holmes Ave. Začetek ob 7. zv. Igrajo Veseli Slovenci. 22. — U.S.S. priredi 8. zimski koncert godbe na pihala v SDD na Recher Ave. Začetek ob 7. zv. Igra Joey Tomsick orkester. 23. — Misijonska Znamkarska Akcija priredi kosilo v farni dvorani pri Sv,- Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop. MAREC 8. — Primorski klub priredi Primorski večer v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 22. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v farni dvorani, od 11.30 do 1. pop. APRIL 5. — Tabor, DSPB Cleveland prireja svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 26. — Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra Alpski-sekstet. 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. 18. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi materinsko proslavo v Parku Triglava. JUNIJ 15. — Tabor, DSPB Cleveland poda spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije ter obhaja 40-letnico umora gen. Leona Rupnika. 15. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi prvi piknik. Začetek ob 11. s sv. mašo pri kapeli v Parku Triglava. JULIJ 27. — M ZA krožek v Milwau- keeju priredi Misijonski piknik s sv. mašo ob 11. Kosilo, igre in srečelov. AVGUST 10. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi drugi piknik. Sv. maša ob 11., sledita kosilo in ples. Igra Amonov orkester. 28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi Vinsko trgatev. Kosilo opoldne, sledi veselica. OKTOBER 18. — Tabor, DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. NOVEMBER 15. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. ISKRICE Država ni družina, država samo druži tiste, ki to zdrže. Lipah (nadaljevanje) Trocki je sicer uvideval in razumel Stalinove namene, ni pa umel zavarovati sebe in svojega gibanja proti Stalinovi tajni službi. Imel je mogočne in številne pristaše v Angliji, Nemčiji, Franciji in Ameriki, skoro povsod po svetu, pa namesto da bi njim zaupal organizacijo in snovanje zaščitne službe proti Stalinovim agentom, se je zanašel le na židovske somišljenike in sioniste. Oblastniki v Moskvi so dobro vedeli za to njegovo šibko stran; pošiljali so mu »somišljenike«, da so o njem in-njegovem gibanju stalno poročali ter po naročilih ubijali važne osebnosti v politični stranki Trockega. Ruske tajne službe so bile od vsega početka, to je od tako imenovanih opričnikov pod carjem Ivanom Groznim, zavratne, brezsrčne, a nikdar tako zvijačno ubijalske kot v tridesetih letih, ko se je Stalinova gonja osredotočila na trockiste in pod tem nazivom pokončavala očete in otroke ruske revolucije. V poglavju za poglavjem, katera sem napisal na podlagi dokumentov, je razvidno, da Trocki s številnimi ustanovami pripadnikov ni nič vedel o zarotah in umorih. Obratno pa je izjavil o nasprotniku: »Vse, kar (stalinovci) vedo o meni, je to, kar berejo v časopisih.« Ni vedel, da so njegovi glavni židovski zarotniki dnevno poročali Stalinovim agentom o njegovem delovanju na Turškem, o potovanjih po Evropi, bivanju v Skandinaviji in končno o njegovem zatočišču v Mehiki. Njegov sin in on sam sta se ponovno po naključju ali zaradi nerodnosti Stalinovih agentov izmuznila iz pasti; končno pa sta podlegla. Sin, pisal se je Sedov, je ravno okreval v pariški bolnišnici od operacije na slepiču; namesto da bi kliniko zapustil, so agenti poskrbeli, da se mu je »bolezen« povrnila in da je v nekaj urah umrl. In glavna pristaša, ki sta ga oskrbovala, sta bila odgovorna Stalinovim morilskim vohunom. Nato umor očeta, Trockega, v trdnjavski vili, katero mu je zajamčil sam predsednik Mehike. Velika tolpa agentov je v maju 1940 ponoči vdrla v trdnjavo, s strojnicami streljala v spalne sobe, a je ranila le vnuka. Trocki z ženo je bil rešen, a samo za dva meseca. Prišel je drugi skrbno izbran in pripravljen morilec, ki se je predstavljal za vnetega pristaša Trockega in za ljubimca njegove tajnice. Ob prvi prilo- žnosti je Stalinovemu obsojencu z alpinističnim cepinom razklal lobanjo. Ko so ga ujeli, je med stokanjem izpovedal, da je bil primoran to storiti. Njegovo mater, Španko Mer-cader, je Stalin v Moskvi držal kot talko in ga tako primoral k uboju. Razpravljal sem v poglavjih o celi vrsti drugih zločinov nad važnimi voditelji, s katerimi je Stalinov režim upropastil trockizem kot politično, njemu nasprotno gibanje po svetu. Namen študije nikakor ni bil za to, da bi opisal ogabne umore, temveč da se razkrinkajo laži in se čimveč izve o načinu razpletanja tajnih mrež obveščevalcev in morilcev, torej sistema, katerega je komunistični režim razvijal v predvojnem času za ohranitev in povečanje svoje oblasti po svetu. Življenje v Washington!! Stolno mesto Združenih držav sem obiskoval že v dvajsetih letih, ga izbral za svoj dom med drugo svetovno vojno ter v njem prebil najmanj četrt stoletja. Mesto in njega menjajoči se živelj ter socialne probleme torej precej dobro poznam. Zato mislim, da kratek opis ne bo odveč. V zgodnjih tridesetih letih, ko sem dve poletji sodeloval pri seminarjih glavne univerze mesta, je Washington štel manj kot sto tisoč prebivalcev, v pretežni večini uradništva zvezne vlade. Bilo je lepo, brez dvoma najbolj čisto mesto Amerike, brez tovarn, brez važnega trgovskega ali prometnega pomena, toda veličastno kot sedež vlade, z razkošnimi palačami in spomeniki. Stolno mesto ni imelo župana ali svoje uprave; ustanovljeno je bilo kot skupna last vseh Združenih držav; upravljal ga je poseben odbor zveznega kongresa. Življenje v Washingtonu je tedaj potekalo mirno in varno in v njem se je preživljalo ceneje in bolje kot drugod po deželi. O zločinih se je redko slišalo, rasni izgredi so bili nepoznani. Zamorskega prebivalstva ni bilo več kot nekaj tisoč, nastanjenega v svojem delu mesta poleg prostrane reke Potomac. Ti so bjli potomci izvirnih meščanov, torej rojeni Washingtončani, medtem ko so belopoltno prebivalstvo tvorili večinoma ljudje, ki so prihajali v vladno službo iz vseh držav. Ti so stanovali v stolnem mestu le, dokler je trajala služba. Po drugi svetovni vojni se je živelj naglo, v enem pokole-rtju, povsem spremenil. Iz južnih držav se je priselilo letno na desettisoče zamorskega prebivalstva. Washington je čez noč postal milijonsko mesto. Prebivalstvo črne polti je iz šestih odstotkov začetnega narastlo v 85 odstotkov konec leta 1974. Belopoltneži sd se odselili v predmestja, ki so zrastla iz neznatnih vasi v četrti s stotisoči prebivalcev. Zamorci so zavzeli skoro vse četrti mesta. Z njihovim prihodom se je začelo propadanje. Prelepi stanovanjski deli Washingtona, v katerih ni ulice brez bujnih nasadov novoangleškega gabra, platan in tulipovcev (tulip tree - drevo s cvetom v velikosti in obliki tulipana) so v teku nekaj let postali slums (umazani zloglasni deli). Novi stanovalci iz južnih podeželskih krajev, ki niso poznali mestnega življenja, niso znali vzdrževati stanovanj. Vrtove je prerastel plevel, okrasno grmičevje je preraslo v džunglo. Če se je okno razbilo, niso nadomestili stekla, streh in odvodnih žlebov niso popravljali. Prej cvetoči domovi so razpadli. Vlada in razne organizacije so sicer skušale napraviti iz novih priseljencev odgovorne meščane, a večinoma brez uspeha. Kako pač naučiti primitivce iz selišč, sličnih lujzi-janskim Benetkam, opisanim v prvi knjigi? Kako jih privaditi čistoči in redu po potrebah civiliziranega mestnega življenja. Kako je prišlo do masivnega priseljevanja črncev z juga v Washington in druga velika mesta severa, ni težko razumeti. Z novimi postavami po drugi svetovni vojni ter vojna sama, ko je črnec nosil isto uniformo kot belopoltnik, so prišli novi družabni odnošaji med rasama. Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - “SLOVENIA RADIO PROGRAM” HEARD COAST TO COAST 6 to 7 on Saturday evening E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 *10.0% Interest Tax Deferred Investment • No Income Tax as Accrued • 10% Withdrawal Feature without penalty Not Included in estate (opt.) Contact: Frank J. Feola 1353 E. 260th Phone 216-261-1546 ‘Subject to change NEW YORK LIFE Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster Ameriška Slovenska Katoliška Jednota American Slovenian Catholic Union Društvo SV. VIDA St. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Bobnar; preds.: Joseph Baškovič; pod-Preds.: Joseph Hočevar; taj.: Albin Orehek, 18144 Lake Shore Blvd., 'el. 481-1481; 'blag.: John Turek. Nadzorniki: Mary Hodnik, James Debevec, Stan Martinčič; vratar: Frank A. Turek. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti: Joseph Hoce-var. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 10:15 dopoldne pod cerkvijo sv. Vida. Mesečni asesment se Prične pobirati pred sejo in tudi 25. januarja in 25. julija od 6. do 7. ure zvečer v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. V slučaju bolezni naj se bolnik javi tajniku, da dobi zdravniški kst in karto. Društvo SV. LOVRENCA št. 63 Duhovni vodja: Rev. Anthony Re-bol; preds.: Joseph L. Fortuna; pod-Preds.: Ray Habian; taj.: Ralph Gobec, 847 E. Hillsdale, tel. 524-5201; zapis.: Mary Ann Sray; blag. James T. Weir, 1 5052 Rochelle Dr., Maple Hts., OH 44137; nadzorniki: Anthony B. Lausche, Olga Sray, Vir-9inia Fortuna; zastopnika za SND na 5' 80. St.: Joseph Fortuna, Ralph Godec; zastopnika za SND na Maple kits.: Joseph Fortuna in Ralph Gobec; zastopnika za atletiko in »boo-ster« klub: Joseph Fortuna in Ralph Godec. Zdravnika: Dr. Wm. Jeric in br- F. Jelercic. Seje so na 25.-ega v mesecu na 5316 Fleet Ave. Začnejo se ob 2.30 zv. Novi člani sprejeti od roj-stva do 60. leta starosti. Bolniški esesment je 65 centov na mesec in Plačuje $7 bolniške podpore na te-b*n, če je član bolan 5 dni ali več. ^°jaki v Nevburgu, pristopite v društvo sv. LovrencaI Društvo SV. ANE št. 150 Duhovni vodja: Rev. Anthony Re-bo|l preds.: Angela Winter; pod-. Helen Krofi; taj.: Josephine ^Winter, 3555 E. 80. St.; blag.: Lau-*fc»rdyck. Nadzornice: Anna Win-'t*'»-:th®r^JS£.Zupancic, Helen Krofi; aPis.: Katherine Zabak; zastopnica LaUra Berdy^; J^topnica ža SND na Maple Hts.: Jfetmofk -aetopn.c, 2a Federitci-Angela Winter in Josephine 'bter. Zdravniki: Vsi slovenski in zlriski. Seje so vsaka prva nedelja ^ rr’esecu ob 2.30 popoldne v šolski v°rani šote pri Sv. Lovrencu. DrUštv0 sv. MARIJE MAGDALENE št. 162 j duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-r; preds.: Frances Nemanich; °dpre(js. Anna Zakrajšek; taj.: garY Ann Mott, 760 E. 212 St., BUc|id, OH, tel. 531-4556; blag.: Orehek; zapis.: Frances No-' nadzornice: Frances Macerol, r°®epbine Gorencic in Mary Palčič; Ce beljica: Rosalia Palčič; zastopni-2 2a Ohio KSKJ Federacijo: Anna Hj raiSek, Frances Novak, Frances ,?rnanich; zdravniki: vsi slovenski Ovniki. 5eje se vr5jj0 vsako prvo sredo v So!Secu' ob 1.30 pop. v društveni Srn' avbitorija pri Sv. Vidu. Ase-ce ent se P°bira 2-krat na leto in si-dQr7na 25. jan. in 25. julija od 5.30 i^6 SV V bru^tveni sobi pri Sv. Se ' Ge je 25. dan meseca sobota, Se p°bira v petek, če je nedelja, pa Se Pobira v ponedeljek. Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 159 St., Cleveland, OH 44110, tel. 541-7243 Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243 Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Joseph Ferra, John Obat, Antonia Lamovec Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129 Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma Vratar: Gary Kokotec Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Dorothy Ferra Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8. uri zv. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo od 7.30 naprej in po vsaki seji, kakor tudi 25. vsak drugi mesec (jan., marec, maj, julij, sep. in nov.) ob šestih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, pobiramo asesment naslednji ponedeljek. Društvo sprejema člane od rojstva do 55. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle do 70. leta za zavarovalnino od $2,000 do $40,000. Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Dragica Gostič Podpreds.: Frank Kuhel Tajnica: Ludmila Glavan, 13307 Puritas, Cleveland, OH 44135, tel. 941-0014 Pomožna tajnica: Tanja Gostič Blagajnik: Joseph Melaher Zapisnikar: Bogomir Glavan Revizorji: Joseph Lach, Angela Bolha, Draga Gostič ml. Vratar: Štefan Marolt Častna predsednica: Theresa Lach Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu tajnice ob 7. uri zvečer: februar, april junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., isto ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta pol ure preje. * Lodge OUR LADY OF FATIMA No. 255 Stwertwal-■•■Adviser: Rev. "John Kumse President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz Womens & Youth Activities: Maureen Furlich Men's Sports: Bob Schulz Meetings: Second Wed. of the month at Pres.-Vice Pres, home, 1 8709 Kewanee Ave., at 6:30 p.m. Tel. 486-6264. Physicians: All Slovene physicians in the greater Cleveland area. Društvo KRISTUSA KRAI JA št. 226 Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306 Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172 Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc, Anthony Rigler Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344 Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler Vratar: Antonia Šega Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 12. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji. KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva. Slovenska Ženska Zveza Slovenian Women’s Union PODRUŽNICA št. 10 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Jean Planisek Podpreds.: Frances Žagar Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7635 Taj.-blag.: Rosemary Susel Nadzornici: Marie Gombach, Elsie Watson »Sunshine Committee«: Faye Moro in Joyce LaNassi. Zgodovinarka: Mary Zimperman Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slovenskem Domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: Januar, marec, maj, junij, september, november in december. PODRUŽNICA št. 14 Duh. vodja: Rev. Francis Paik Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Mary Stražišar Taj.-blag.: Donna Tomc, 2100 Apple Dr., Euclid, OH 44143 Zapisnikarica: Addie Humphreys Nadzornice: Vera Bajec, Antoinette Zabukovec, Frances Plut Poročevalka: Alice Kuhar Zastopnice za SDD na iTecher Alto?: Anna CekadC Celeste Frolla,’ Donna Tomc . Zastopnici za Klub društev: Celeste Frollo, Lucille Korencic "'Seld*5?“vrše vsšk prvi torek' V' mesecu tsb 7.30 zvečer v SDD na ReCher Ave. PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Marie Telic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja, aprila, julija in oktobra, od 5.30 do 7. zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje. Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! PODRUŽNICA št. 41 Duh. vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Justine Girod Podpreds.: Rose Pujzdar Taj.-blag.: Justine Prhne, 1833 Kapel Dr., Euclid, OH 44117, tel. 261-8914 Zapisnikarica: Cecelia Wolf Nadzornici: Rose Pujzdar, Justine Girod Poročevalki: Cecelia Wolf, Justine Girod Seje se vrše vsak tretji torek v jan., marcu, maju, sep. in dec. v Slov. delavskem domu na 15335 Waterloo Rd., ob 1.30 pop., soba 2. PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja: Rev. Anthony Re bol Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice-pres.: Dorothyann Winter Secy.-treas.: Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Rec. Secy.: Ann Winter Auditors: Anne Ryavec, Frances Marolt Sentinel: Stella Baum Reporter: Vera Šebenik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome. Ameriška Dobrodelna Zveza American Mutual Life Association Društvo SV ANE št. 4 Društvo SLOVENSKI DOM št. 6 President: Joseph G. Petrič \ Vice President: Marie Hosta Secretary: Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119 tel. 481-7554 Treasurer: Virginia Kotnik Rec. Secy.: An’he Cecelic Auditors: Jeah Fabian, Caroline Lokar, Louise Fbbec ’ Youth Coordinator: Joseph G. Petrič Medical Examiner: Dr. Anthony Spech Meetings: Second Tuesday of the month, 7:30 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škerl Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.: Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Gabriel Mazi, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seje: Prva nedelja v mesecu, ob 10. dop., na domu tajnika. v' Društvo KRAS št. 8 Preds.: Vida^j^ Podpreds.: Mary Price Tajnik: Anton'M. Eavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Sophie Matuch Zapis.: Jennie Kapel Nadzorniki: ^Joe, Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje: Drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Antigoni Podpreds.: Stanley Ziherl Tajnik: Andrew Champa, 1874 E. 225 St., Euclid, OH 44117, tel. 481-6437 Blagajnik: Robert Menart Zapisnikar: Ronald Zarnick Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa, Tim Dybzinski Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amlgoni Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki Seje: Vsaka prva nedelja v mesecu v uradu ADZ, 19424 S. Water-loo,Rd., ob 10. url dop. Predsednica: Antoinette Malnar (’odpreds.: Ann Zak v Marie Orazem, 20673-^— Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735 Blagajničarka: Josephine Orazem Ambrosic Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Marie Telic, Frances Kotnik, Frances Macerol Mladinske aktivnosti: Nettie Malnar Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5 Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, John Nestor, Edward Pečjak; mladinski koordinator: Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ. ml Dništvp DANICA št. 11 . jfc, Pt^dštjlJUrl-ouise Graham r „ .. ^ Vice-Pre§.: Julie Zak Secretary: Mimi Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, OH 44117 Treasurer: Mimi Turk Rec. Secy.: Mazy'Hrovat Auditors: Josephine Trunk, Ann Bell Medical Examiner: Dr. A. Spech Meetings: Second Tuesday of the month, 2 p.m., AMLA Home Office, 19424 S. Waterloo Rd. Društvo RIBNICA št. 12 Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, OH 44092 tel. 944-7965 Zapisnikarica: Frances Tavzel Nadzorniki: Frances Tavzel, John Cendol, Louis M. Šilc Mladinski koordinator: Carole Czeck Seje: Seje v I. 1985 bodo ob 2. pop. v dneh 21. julija, 20. oktobra, in 22. decembra, v uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd. Zastopniki: Klub društev - John Cendol; Slov. nar. dom. - John Cen- (Dalje na str. 8) Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster (Nadaljevanje s str. 7) dol, Frances Tavzel; SDD, Recher Ave. - Frances Modic, Frank Plut, Louis Šilc; Slov. dom za ostarele -Louis šile, Frances Modic, Frank Plut; Slov. Čitalnica: F. Tavzel Društvo COLL1NWOODSKE SLOVENKE št. 22 Preds.: Stefie Koncilja; pod-preds.: Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Milile Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave. Društvo KRALJICA MIRU št. 24 Preds.: Agnes Žagar; podpreds.: Ann Perko; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80. St., Cleveland, OH 44105, tel. 341—7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Mary Prosen, Mary Sever. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80. St. Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna Šilc, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Stepic, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki prvi torek v mesecu ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida. Društvo MARTHA WASHINGTON št. 38 President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Josephine Cimperman, Jane Royce Youth Coordinator: Joanne For-dyce. Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.) Oltarna društva Altar Societies OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnik, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; redite-Ijica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik In Ann Brinovec. Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica: Mary Kokal; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Maria Ribič, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Društvo Najsv. Imena Holy Name Society DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar Tajnik: Joe Hočevar, 1172 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Joseph Cimperman Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. HOLY NAME SOCIETY of St. Mary Parish Spiritual Director: Rev. Victor N. Tome President: Frank Zernic Vice-Pres.: Mike Pozun Slov. Vice-Pres.: Rudy Knez Secretary: Dennis Sušnik Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184 Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga Program Chairman: Frank Zgonc Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Ed Lah Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic Catholic Order of Foresters BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar Chief Ranger: Rudolph A. Massera Vice Chief Ranger: Charles F. Klkel Past Chief Ranger: John J. Hočevar Recording Secretary: Alphonse A. Germ Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031 Treasurer: John J. Hočevar Trustees: Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, Joseph C. Saver Youth Director: Angelo M. Vogrig Visitor of Sick: Joseph C. Saver Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440 Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m. ST. MARY’S COURT No. 1640 Spiritual Director: Rev. Victor N. Tome Chief Ranger: Alan Spllar Vice-Chief Ranger: Virginia Tre-pal Past Chief Ranger: Hank Skra-bez Recording Sec.: Joseph Sterle Financial Sec.: John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119 Treasurer: Dorothy Urankar Youth Director: Jennie Jesek Trustees: Gerri White, Harold White, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skrabez Field Representative: Frank J. Prijatelj, tel. 845-4440 Meetings are held every third Sunday in St. Mary Study Club Room. Slovenski narodni domovi Slovenian National Homes FEDERATION OF SLOVENIAN NATIONAL HOMES President: Charles Ipavec 1st Vice-Pres.: Joseph Petrie Jr. 2nd Vice-Pres.: Tom Meljac Secretary-Treasurer: Bill Jansa, 20251 Ball Ave., Euclid, OH 44123 — tel. 481-0124 Corresponding Sec.: Pauline Stepic Recording Sec.: Robert Kastelic Executive Sec.: Frank Mahnlc Auditors: Steve Shlmitz, Dan Pavšek, Sr., Stephie Pultz Historian: Ella Samanich Legal Counsel: Charles Ipavec SLOVENSKI NARODNI DOM 6409 St. Clair Avenue President: Edward Kenik Vice-Pres.: June Price Secretary: John N. Perencevic Treasurer: Josephine A. Stwan Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Auditing Committee: Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Committee: Edward Bradach, Mary Batis, John E. Leonard, Frank Stefe, Anthony J. Tomse, John Vatovec, Thomas Slak, Daniel Shimrak, Don Mausser. Ways and Means Committee: Anton J. Petkovšek, Frances Tavčar. Alternates: Irene Nosse, James Novak. Meetings every second Tuesday of the month in the room adjacent to the SNH office, 7:30 p.m. Office hours: 11 a.m. to 3 p.m. Tel. 361-5115 SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Ave. President: Daniel L. Pavšek Vice-Pres.: Keith Smrekar Recording Sec.: Mary O’KIcki Financial Sec.: Frank Koncilja Treasurer: Leroy Koeth Auditors: Frank Ferra, Mary Podlogar, Gus Petelinkar House Committee: Jack Videtič, Al Marn, Daniel Pavšek Club Room Mgr.: John and Alba Plutt Federation Rep.: John Habat, Roy Sankovič, Dan Pavšek Other Directors: Gus Petelinkar, Charlotte Ferra, Jim Krann, Frank Koncilja, Frank Podlogar, Roy Sankovič, John Habat Meetings for Directors every fourth Monday of the month at 7:30 p.m. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President: Anthony Sturm 1st Vice-Pres.: Steve Shimits 2nd Vice-Pres.: Mary Dolšak Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. & Corr. Sec.: Cecelia Wolf Legal Advisor: John Prince Auditors: Frank Bittenc, Cecelia Wolf, Steve Shimits, Luka Mejak; alternate Helen Sturm House Comm.: Tony Silc, Frank Koss, Helen Sturm, John Vicic, Ernest Tibjash, Stanley Grk, Frank Slejko, Luka Mejak, Frank Sadar; alternate Catherine Vicic Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: S. Shimits, Mary Dolšak, Frank Koss; alternate Millie Bradač Office hours: Mon., Wed., and Fri. 7 do 9 p.m. or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047. SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, OH President: Max Kobal Vice-Pres.: George Carson Secretary: Elmer Nachtigal Treasurer: William Frank Rec. Sec.: Rose Mary Toth Auditing Comm.: Al Novinc (Ch.), Walter Frank, John Hrovat House Comm.: Joseph Petrie (Ch.), Edward Koren, Ed Novak Membership: Rudy Lokar, Josephine Trunk, Bill Jansa Director: William Strah DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikar: Edward Stepic Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer. SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Hts. Predsednik: Robert Kastelic Podpreds.: Frank Urbančič Tajnik: Tom Meljac, 5704 South Blvd., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-5111 blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikarica: Marjorie Church Nadzorniki: Frank Urbančič, Anton Kaplan Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Anthony Zupančič, Louis Fer-folia, Lud Hrovat, Martin Planišek, Joe Glivar, William Ponikvar, Anton Kaplan, Bob Hribchak Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., OH; tel. 662-9731 Upravni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 St. Clair Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor: France Šega, Lojze Bajc, Jernej Slak Odborniki: Anton Meglič, Franc Kamin, Anica Kurbus, Feliks Kur-bus, Anton Lavriša, Ferdo Sečnik, Maks Eršte, Janez Košir, Jože Dov-jak in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo. Dom ima prostore za razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska št.: 881-9617 SLOVENSKA PRISTAVA, Inc. Duhovni vodja: č.g. Viktor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann I. podpreds.: Branko Leben II. podpreds.: Maks Jerič Taj.: Stane Mrva, 3014 Rockefeller, Will. Hills 44094 tel 943-1442 Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar: Vitko Sleme Nadzorni odbor: Inž. Franček Gorenšek, John Hočevar, Peter Osenar Razsodišče: Inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek Slovenska šola Marije Vnebovzete: Gabriel Mazi, Jože Tomc S.N.P.J. FARM, Heath Road Ladies Auxiliary President: Mary Dolšak Vice-Pres.: Wilma Tibjash Recording Sec.: Jennie Kapel Financial Sec.: Vida Zak, 1865 Sagamore Dr., Euclid, OH 44117, Tel. 481-6247 Auditors: Betty Rotar, Rose Mary Toth, Karen Allch Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Jr. Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Henry Kersman, Frank Fabec Meetings every three months at alternate Slovenian homes, at 1 o’clock, the months of March, June, September and December. KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za St. Clairsko okrožje Predsednica: Margaret Kaus I. podpreds.: John Škrabec II. podpreds.: Frances Kotnik Tajnik-blagajnik: Stanley Frank Zapisnikar: Anton Žakelj Nadzorni odbor: Jewel Karpin- ski, Hattie Gorgan, Nettie Malnar Odbor za potovanja: Margaret Kaus Veselični odbor: Margaret Kaus, Frances Tavžel, Michael Vidmar Kuhinja - mesečno: Frances Tavžel, Vida Dovjak Gospodarski odbor: Michael Vidmar Sestanki se vrše vsak tretji četrtek v mesecu ob 1.30 p.m. v spodnji dvorani Slov. nar. doma na St-Clairju. SLOVENIAN PENSIONERS CLUB of Euclid, Ohio President: Frank Cesen 1st Vice-Pres.: John Kausek 2nd Vice-Pres.: Ann Mrak Rec. Sec.: Helen Levstick Fin. Sec.: Ray Bradač Treasurer: Emma Cesen Auditors: Mae Fabec, Caroline Lokar, Josephine Trunk Meetings are held on the first Wednesday of every month, t>e' ginning at 1 o'clock, at the Slovenian Society Home on Recher Ave- CLUB OF RETIRED SLOVENES OF HOLMES AVENUE President: Joe Ferra Vice-Pres.: Gus Petelinkar Sec.-Treas.: Mary Lavrich, 960 E-232 St., Euclid, OH 44123, Tel-732-7529 Rec. Sec.: Molly Segee Auditors: Christine Bolden, Mary Gornik, Elsie Wasson Sgt.-at-arms: Alice Struna Reporter: Joseph Gornick Federation Reps.: Joseph Ferra, Frank Fabec, Mae Fabec, Petelinkar, Henry Kersman; a|te nate: Emily Kersman . Meetings are held every 2n Wednesday of the month at 1 P ^' at the Slovenian Home on Holh10 Ave. (dalje na str. 7) Ali je tudi Vaše društvo zastopano v našem Imeniku društev! AMERIŠKA DOMOVINA druži Slovence po vsem svetu!