Poštnina plačana v gotovini. Leto LXV., št. IS L]ttbl]ana9 sreda 20. januarja 1932 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN TJPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 312«. PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 12, — TeL 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 28. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. KAKO POMAGATI BREZPOSELNIM Važni sklepi konSerence predsednikov in šeSov borz dela — Stališče delavstva Ljubljana, 20. januarja. Na konferenci predsednikov ni šefov borz dela, kri se je vršila v prostorih Centralnega odbora za posredovanje dela dne 12. in 13. januarja so bili sprejeti sledeči sklepi: Konferenca smatra, da obstoječi sistem organizacije službe posredovanja dela na Široki samoupravni podlagi najbolj odgovarja prilikam in potrebam v državi. Zato je potrebno to samoupravo, vzporedno z konsolidacijo organizacije službe §c krepiti in širiti. Konfeienca je mnenja, da je glavna naloga službe posredovanja dela organizacija posredovanja dela in stoji na stališču da morajo borze dela v prvi vrsti razvit to panogo svojega delovanja. Po statističnih podatkih SUZD se je število brezposelnih stalno, posebno leta 1^31 silno večalo. Konferenca je mnenja, da sredstva, ki se zbirajo za borze dela na podlagi čl. 110. finančnega zakona za 1. 1922/23 in naredbe ministra socialne po-Htikc Br. 10.810 iz I. 1922 izdaleka ne zadoščajo za uspešno podpiranje nezaposlenih. Zneski ki se po teh predpisih zbirajo rn ki znašajo povprečno IS milj. dinarjev, bi zadoščali komaj za podpiranje brezposelnih v normalnih razmerah. V današnjj Vrizi je nujno potrebno, da se delavcem zasigura stalna redna podpora. Glede na to in na nevarnost, da se bodo v bodočem letu radi silne gospodarske krize prispevki za borze dela zmanjšali, je nujno potrebno, da se poviša odstotek prispevku za borze dela na dvojno sedanjo višino. Konferenca je mnenja, da so zbrane rezerve borz dela nezadostne za uspešno btorbo proti brezposelnosti. Zato jih je treba porabiti za zidanje in vzdrževanje azilov in delavskih kuhinj, ki naj se ustanove v večjih industrijskih centrih, predvsem za one brezposelne delavce, ki nimajo družine in so brez stanovanja. Uporabiti rezervna sredstva borz dela za druge namene znači onemogočenje vsake uspešne akcije za prehrano in preskrbo brezposelnega delavstva. Konferenca smatra, da je potrebno, da javne borze dela še nadalje izdajajo brezposelne podpore vsakemu brezposelnemu delavcu, ki je do podpore upravičen, ne glede na. to. kje je bil delavec zavarovan. Povrnitev podpor naj se kot brezkoristna ukine. Konferenca stoji na stališču, da morajo poleg delavcev in delodajalcev v fonde za brezposelne prispevati tudi država, banovina in občine- Do ta oi j a države mora znašati najmanj toliko, kolikor znaša prispevek delodajalcev in delavcev v dotičnem letu Ta dotacija naj bi se v prvi vrsti uporabila za zidanje delavskih domov, s či-mur bi se obenem podprla gradbena delavnost v državi. Uporabile naj bi se dotacije države, banovin in občin v smislu predpisov službe posredovanja dela preko javnih borz dela. Bolja preskrba sezonskih delavcev je nujno potrebna. Zato je konferenca mnenja, da je treba podpirati sezonske delavce v času sezone enako kakor ostale delavce, pozimi pa po preteku 3 mesecev, ko je delavec prenehal delati. Do izredne podpore pa naj bi imeli sezonski delavci enako pravico, kakor ostali delavci. Posredovanje dela za poljedelske delavce naj bi se po mnenju konference osredotočilo v borzah dela m Murski Sobo ti in Novem Sadu. Enako je potrebno da se organizira posredovanje dela za pomorske delavce. Konferenca smatra dalje, da je potrebno, da tudi vse privatne posredovalnice v državi sodelujejo pni obstoječi organizaciji posredovanja dela. Konferenca je mnenja, da je treba revidirati vsa iizdana dovoljenja z.- zaposlitev inozemskih delavcev in to ona za krajši, kakor rudi za nedoločen čas. Obenem se mora izvršiti ocenitev vseh delodajalcev, ki zaposlujejo inozemske delavce. Za one naše delavce, ki so zaposleni v inozemstvu, je potrebno, da se sklenejo z Feliks Bressart sijajni komik iz filmov * Gospodična tajnica« in »Nedolžni Jakob«., Vas bo sijajno zabaval v svoji novi šalo-igri Pisarniški ravnatelj Pride! Pride! državami, v katerih so zaposleni, tozadevne konvencije. Končno smatra konferenca, da je potrebno, da se Centralni odbor za posredovanje dela razširi na ta način, da sodelujejo v njem strokovnjaki in predstavniki delavstva in poslodavčev. Obenem je potrebno, da se organizira v tem uradu statistična služba, ki bo omogočala publikacijo službenega glasila o posredovanju dela. Kaj pravi delavstvo Predstavniki delavstva na anketi o brezposelnosti osvajajo v načelu predloge ekspertov borz dela, posebno one. ki govore o povečanju pomoči brezposelnim delavcem in o izpopolnitvi samouprave borz dela. Predstavniki delavstva stoje na stališču, da morajo v fond za brezposelne prispevati ne samo država, ampak tudi banske uprave in občine jn da se s temi d li-cijami ne more reševati vprašanje povečanja gradbene delavnosti in grajenja stanovanj, temveč da se morajo ta sredstva uporabiti za neposredno podpiranje brezposelnih delavcev. Za izvrševanje produktivnih del in za reševanje vprašanja stanovanj se morajo zbrati mnogo večja sredstva. V pogledu sezonskih delavcev so delav- ski predstavniki mnenja, da je potrebno zbirati za njih poseben fond v obliki prisilne štednje, iz katerpga b' dobivali brezposelne podpore v času redne, vsakoletne brezposelnosti. Vprašanje nameščencev borz dela smatrajo predstavniki delavstva za zelo važno. Revidirati se morajo sedanji predpisi o uradništvu v tem smislu, da se omogoči nastavitev ljudi, ki imajo stvarno kvalifikacijo. Nujno potrebna je tudi vposta-vitev središnje borze dela. Predstavniki deuivstva zahtevajo, da se za omiljenje brezposelnosti ukrene sledeče : Zabraniti se mora v>ako prekoračenje zakonito doiočene£a delovnega oa3a: olajševati izseljevanja de avcev; preprečiti, da se zaposlujejo upokojenci javn:h ustanov v teh ustanovah •-• oliki honorarnih na-meščenL'ev ali dnevnicarjev in .sploh zabraniti vsako dvojno z lposienje: podaIj£Bti potrebno osnovno izobrazbo na šest let in regulirati vajeniško vprašanje. Predstavniki delavstva izrecno poudarjajo potrebo sistematične gospodarske politike in ozdravljenja financ j a vrv h ustanov. V tem pravcu je potrebno predvsem, da se ukine žitni zakon, ker je socialno nepravičen, ekonomsko nezdrav in finančno nevzdržljiv. Iz budžetov javnih ustanov se morajo črtati vsi neproduktivni iz- datki. Izločen je kreditov za investicije iz teh budžetov smatrajo predstavniki delavstva za najopasnejše, ker bi to brezposelnost samo neposredno in katastrofalno povečalo. Delavski predstavniki zahtevajo, da se vzpostavi v svrho izvedbe aktivne gospodarske politike gospodarski svet, v katerem naj bi bih" zastopani tudi delavski predstavniki. Brezposelnost v dravski banovini Kako velika je brezposelnost v Sloveniji, je pač najbolj razvidno iz statistike, ki jo vodi borza dela v Ljubljani z ekspozitura mi v Mar:boru, Celju in Murski Soboti. Seveda ta statistika ne da niti približno točnM slike pravega stanje brezposelnost v Sloveniji, gotovo pa je, da je danes brez kruha in zaslužka v vsej dravski banovini najmanj 35.060 ljudi. To je gotovo ogromno število, zlasti če upoštevamo število prebivalstva dravske banov ne. Po sadnji statistiki je v Ljubljani pri borzi dola prijavljenih 2067 brezposelnih, in sicer 1252 moških in 8:<5 žensk. Gotovo pa je, da je v Ljubljani najmanj 4000 brezposelnih, k;ijti mnogo se jih ne prijavi, mnogo jih ne ve za urad, drugi se pa naravnsot ženi rajo iokala, ki gotovo n primeren za prostore borze dela. V Mariboru je 1133 brezposelnih, od teh 248 moških in 185 žensk, v Celju 850 brez-poselnib, od ten 624 moških in 226 žensk, v Murski Soboti pa 130, od teh 125 moških in 11 žensk. Seveda velja statistika za Mursko Soboto v gin vnem za kvalificirano delavstvo, kajti v Prekmurju je več tisoč sezonskih in poljskih dela vre v brez posla. ^đg©¥©r Amerike: NE Amerika odklanja podaljšanje Heovrovega moratorija in sporoča, da Evropa pri reševanju reparacijskega problema ne sme računati na sodelovanje Amerike V Španiji zopet vre Pariz, 20. januarja, g. Iz Španije prihajajo vznemirljive ve*ti, ki porofajo o naraščanju radikalno revolucionarnega pokreta. V premogovnem revirju okoli Sige*a je izbruhnila politična stavka. Okoli tiso* stav-kujočih je razorožilo civilno gardo. V mestu Bergasn so tekstilni delavci nehali delati in priredili demonstracije po mesta, pri čimer so izropali številne trgovine z živili. Tudi v Barceloni traja stavka tt*stH-nih delavcev in šoferjev dalje. Po v§ej državi razvijajo revolucionarne organizacija živahno propagando z namenom, da bi proglasile splošno politično stavko. Madrid, 30. januarja. AA. Iz Bilb*e poročajo, da se neredi nadaljujejo. Demonstranti &o poskušali napasti redakcije katoliških in tradicionalističnih listov ter zažgali katoliški samostan. Demonstracije so se razvile posebno pred tradicijooalUtič-nim klubom in še trajajo. Prišlo je večkrat do spopada med demonstranti in policijo, Barcelona, 2u. j^rmairja, AA. V prCmo-gokopih v Figoisu je izbruhnila stavk« revolucionarnega značaja. 600 stavkujoeih delavcev je razorožilo državljansko gardo in naskočilo orofništvo, ki »e je moralo umakniti v svoje vojašnice, dokler ne dobi pomoći. Tudi v Bergiju je prišlo do izgredov* Tamkajšnji tekstilni delavci »o napOvadaO stavko in oplenili nekatere trgovine s žra« ljenskimi potrebščinami. Madrid, 20. jamuerja, AA. Iz Barcelona poročajo, da je stopilo 3600 šoferjev mestnih taksometrOv v stavko v znak protesta proti sklepu občinskega odbora o c"ifiV^-ciji tarif. Pariz, 20. jan. Odklon rtev podalj- šanja moratorija s strani Amerike v tukajšnjih krogih ni presenetila. Kaj bo storila Francija dalje, še ni znano. V kaki smeri pa se bo gibala njena nadaljna akcija, pa se da precej jasno ga trga ne bo doživela lepših časov. Pariz, 20. jan. Ministrski predsednik Laval je po francoskem poslaniku v VVashrngtonu izvršil demaršo pri ameriških Zedinjenih državah ter zahteval, naj se Amerika jasno izjavi sklepati iz pisave »ExceJsiora«, ki po- I glede podaljšanja fioovTOvega mora-vdarja, da odgovor Zedinjenih držav | torija in končne ureditve reparacij in ne pušča nobenega dvoma več gieae možnosti podaljšanja moratorija za nemška reparacijska plačila. List meni, da bi bik) absurdno, če bi se Nemčiji dovolila nova odgoditev plačil, a šele nato bi evropski dolžniki Amerike prosili za podaljšanje moratorija za svoje dolgove. Zato je najbolje, če se ostane pri tem, kar je in počaka, dokler Amerika ne bo uvidela, v kak položaj spravlja s svojim nepopustljivim stališčem ne samo Evropo, marveč tudi Ameriko. Evropa brez Amerike se ne more razvijati in konsolidirati, prav tako pa rudi Amerika brez evropske- vojnih dolgov. V demarši povdarja Laval v imenu francoske vlade, da ni mogoče rešiti reparacijskega problema, dokler ameriška vlada jasno ne pove, ali je pripravljena sorazmerno z znižanjem reparacij ortati rudi vojne dolgove. Danes je ameriška vlada po svojem poslaniku v Parizu izročila odgovor na to demaršo. Ameriška vlada v odgovoru izjavlja, da ne more obljubiti ali dati pristanka na podaljšanje Ho-ovrovega moratorija, ker so voditelji ameriških strank v Beli hiši odsvetovali ter resno svarili pred podaljša- njem moratorija. Evropa mora rešiti reparacijski problem brez sodelovanja Amerike. Predsednik Zedinjenih držav je moral upoštevati ameriško javno mnenje, ki je zek> hladno sprejelo francosko pobudo za podaljšanje moratorija. Amerika se ne more odreči vojnim dolgovom, ker bi tc znatno obremenilo ameriško gospodarstvo, na drugi strani pa smatra, da evropske zave, ki dolgujejo Ameriki, med njimi zlasti Francija, lahko plačajo svoje dolgove. V ostalem pa prevladuje v Ameriki mnenje, da ni združljivo s kampanjo, ki jo vodijo zlasti nekatere evropske države proti Ameriki, zahtevati istočasno od Amerike ugodnosti. Naposled pa vztraja Amerika slej ko prej na svojem znanem stališču, da se reparacijski problem ne sme vezati z vprašanjem vojnih dolgov. Laval pred zbornico Nova Lavalova vlada hoče nadaljevati dosedanjo politiko miru in mednarodnega zbliževanja — Reparacije in razorožitev Pariz, 20. jan. Včeraj popoldne se je nova Lavalova vlada predstavila zbornici in senatu. V zbornici je prečita) vladno deklaracijo ministrski predsednik Laval sam, v senatu pa pravosodni minister Berard. Vlada povdarja v svoji deklaraciji uvodoma, da hoče nadaljevati dosedanjo politiko miru. ki jo odobrava ves francoski narod. Kar se tiče reparacij, deklaracija naglasa, da Francija ne more sprejeti nobene rešitve, ki bi kršila francoske pravice in ki bi pomenila uničenje mednarodnih pogodb. Francoska vlada slej ko prej vztraja na tem, da se vse sklenjene mednarodne pogodbe spoštujejo, pripravljena pa je pogajati se o znižanju repara-cijskih bremen, ako istočasno tudi one države, katerim dolguje Francija, znižajo dolgove. V razorožit vene m vprašanju bo Francija vztrajala na svojem že ponovno obrazloženem stališču, da more pristati na razorožitev samo v toliko, v kolikor ta razorožitev ne bi ogrožala varnosti Francije. Pariz, 20. jan. V debati o vladni deklaraciji je prvi govori ; rbnec Ledouix (radikal), ki je izjavil, da novi vladn ne more zaupati. Socialist Btos-sard je izjavil, da se je vlada oči vid- no udala iluziji, da Francije gospodarska kriza ne bo zadela. Danes takšnega mnenja ne more nihče več vzdržati. Brossard je izjavil, da Maginotova smrt nikakor ne bi bala morala imeti za posledico ostavke celokupne vlade. Zato se zdi, da je Laval mislil le na to, da bi se vrnil v vlado brez Brian-da. Nato je govornik med frenetičnim odobravanjem dveh tretjin zbornice izrekel polno priznanja za Briandovo politično delovanje. Poslanec Louis Martin je vzkliknil: »Danes je izginila oseba Brianda, jutri pa bo izginila njegova politika.« Brossard: »Večina kaže danes svoje pravo lice! Toda mirovna politika je z reakcijonarno večino nemogoča. Ministrski predsednik Laval mora izjaviti, ali hoče dejansko uničiti Briandovo de k).« Nato je nastopil socialistični vodja Leon Blum. ki je vprašal vlado glede bližnjih konferenc in izjavrl, da vlada izjav državnega kancelarja dr. Bru-ninga ne sme gtedati z naočniki časopisnih komentarjev, temveč mora vprašati, afi ni bila dana istočasno francoskemu m angleškemu poslanfku. Državni kancelar je načeloma sklepal z začasne plačilne nezmožnosti Nemčije nad korrSnovefaavno. Zanj m za Nemčijo je reparacijsko vprašanje urejeno. Med opetovanimi protesti sredine in desnice je vprašal Leon Blum, ali so razne vlade v Franciji storile vse. da bi podprle republikanske in demokratične elemente v Nemčiji. Ce se Francija oklepa črk svojih pravic podpka s tem Hitlerjevo propagando. Blumova izvajanja so opetovano prekinjali desničarski poslanci. Bkirn je menil, da je treba sipor, aH je Nemčija že plačala stroške za obnovo, predložiti mednarodnemu razsodišču. (Živahni protesti na desnici.) Pravice do re-paracijskih upnikov do Nemčije so upravičene. Toda od Nemčije zaradi sedanjega položaja ni mogoče dobiti plačii. AH se hoče vlada morda vrniti k politiki pritiska in zastavnin? Govornik noče, da bi Youngov načrt propadel enostransko, toda ravno tako noče, da bi bil komurkoli vsiljen. Blum nastopa za francosko tezo, da se Ameriki ne sme nič plačati, dokder Francija ne bo dobila denarja od Nemčije. Glede razoTOžitvenega problema je bfl Leon Blum mnenja, da se Franciji ne bo izplačalo poslati delegate na raz-orožitvemo konferenco, če bo vztrajala na tezi. ki jo razvija v svoji spomenici. Francija bo tamkaj ostala izolirana ne samo politično, temveč tudi intelektualno. H koncu je Blum stavil vladi vprašanje, ali namerava nadaljevati Briandovo politiko. Ko je hotel poseči v debato Louis Marin, so pričeli socialisti razbijati po klopeh. Debata je bila nato sporazumno z vlado odgođena Bivša cerkev — protiverskj muzej Mokva, 20. januarja. AA. Starodavna kazanska saborna cerkev v Ljenmgradu bo pretvoTJema v velikanski proti verski tm»* zej. Pri ustvarjanju tega muzeja bodo sodelovale najboljše moći znanstvene akademije m drugih javnih u-stanov. Francoska delegacija za razorožitveno konferenco Pariz, 2b. januarja. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bila končno veljavno sestavljena francoska delegacija m. razorožitveno konferenco. Delegacijo bo vodil vojni minister Tardrieu, kot njegov namestnik pa bo šel v Ženevo senator Pmd Boncour. Dalje bodo člani delegacije mornariški minister Dumond. zrakoplovni ms-nrister Dumesni 1 in kolonijami roinisre* Ravnant ter predsednik armadne komisija v zbornici Fabrv. Tehnična strokovnjaki za konferenco bodo določeni pozneje. Vremensko poročilo Ljubljana, 20. januarja. AA. Vremensko poročilo direkcije državnih železnic v Ljubljani po stanju ob 8. zjutraj: Bi strica-Bohinjsko jezero —2, oblačno, snega 18 cm, Brežice —2, oblačno, Celje —1, oblačno* Dravograd-Meža —8, oblačno, snega 8 cm, Jesenice —2, oblačno, snega 12 cm, Kamnik —1, megla, enepa 1 cm, Kranjska gora —3, jasno, snega 35 cm, Kočevje —2, oblačno, Koto riba —2, oblačno, snega ni, Ljubljana g. k. —1, oblačno. Ljutomer —2, oblačno, Maribor g. k. —S, oblačno, snega 5 ©m, Novo mesto 0, megla, snega 15 cm, §t Jani na Dolenjskem —1, oblačno, snega 2 cm, Ts-fiič —l, oblačno, Rakek —3, oblačno. Ljubljana, 20. jan. Davi je prejel JZSS iz raznih krajev Gorenjske poročila, da sneži in da povsod naletava suh sneg pršič trn da je smuka idealna. RateČe-Planiea _2,. sneži, sever, 5 cm svežega pržica. S staro podlago skupaj 35 cm snega. Smuka idealna. Bohinjska Bistrica —1, 15 cm, snega, sneži, pršič. smuka idealna. 8v. Jane* ob Bohinjskem jezera: 30 cm snega, prSig, smuka ideahia. Kranjska gora: barometer 774, —3, sneži, 2 cm pršiča na podlago 40 cm sreža, smuka idealna, skakalnica uporabljiva, sankalisče uporabno. Izgledi a* nedeljo odlični. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2263.06 _ 226990, Bruselj 783.21 — 785.57, Curih 1097.26 do 1100.55, London 193.81—196 41, New York 5599.98—5616.98, Pariz 221.23—221.89 Praga 166.56—167.06, Trat 281.54_283.94. * INOZEMSKA BORZA Čarih: Beograd 9.10, Pariz 20.16«/*, Loa-don 17.70, New York 512.50, Bruselj 71.40, Milan 25.75, Madrid 43.36, Amsterdam 206.20, Berlin 120.80, Sofija 3,71, Praga 15.18, Varfava 57.35, Bukarešta 3X6. Bilanca dela sokolskega Tabora 24. redni občni zbor ene prvih naših sokolskih postojank Ljubljana, 20. januarja. Snoči je polagal Sokol I. LJubljan ra-ftun o svojem delu v preteklem letu. Občni abor je pokazal, da je Tabor ena prvih sokolskih postojank, tabor naSega sokol-stva — po svoji delavnosti in po uspehih. Zborovanje je bilo dobro obiskano. Poročilo staroste Starosta br. ini. L .B e v c je otvoril 24. redni občni abor. ugotovil sklepčnost, Imenoval zapisnikarja in predlagaj dva ove-rovatelja zapisnika ter pozdravi1, navzočega načelnika SKJ br. Bajželja, župne-ga starosto br. dr. Pipenbacherja in starosto Ljubljanskega Sokola br. Kajzelja, brata čebularia in Štravsa ter vse ostale. V uvodu svojega poročila je starosta spregovoril nekaj krasnih programatičnih besed, povdarjajoc da ima sokclstvo že od nekdaj zapisano na svojem praporu v prvi vrsti slovansk: program in da sta mu pri izpolnjevanju in zasledovanju nacijonalne-ga programa srečna u'soda ter napredek domovine v o*mredju aktivnega zanimanja. Spominial se je nedavno umrloga staroste SSZ in COS br dr. J. Scheinerja, čigar spomin so počastili prisotni, naglašal je njegove neprecenljive zasluge ter pomen njegovega dela. Savezu SKJ je predlagal pozdravno brzojavko in prav tako župni upravi; predlog so zborovalci sprejeli z odobravanjem. V predsedniškem poročilu je omenil vse važnejše društvene dogodke, ki jih ni bilo lam malo. Bilo je lepih praznikov, impozantnih proslav, pa globoka pijetetna svečanost .odkritje spomenika br. T. Maleju. Proslavljali so lep jubilej lOletnega dela požrtvovalnih mladinskih vodnikov, s. M.. Kržetove in br. T. Gorjanca, v septembru so imeli v svoji sredi svojega največjega dobrotnika ter prijatelja br V štepaneka. 15. novembra so se javno oddolžili vsem činiteljem, predvsem COS, Mestni hranilnici ljubljanski banski upravi in mestni občin:, k: sc pripomogli da je bila glavna etapa sanacijske akcije Tabora srečno zaključena Spominjal se je tudi med letom umrlih članov in članic, ki so njih spomin prisotni počastil:, nato je pa naštel še nekatere druge važnejše dogodke. Govoril je tudi o nalogah, ki čakajo bodočo društveno upravo, da dostojno proslavi 251etnico društvenega obstoja in proslavo lOOletnice Tvrševega rojstva. Končno 3e je starosta zahvalil naprednemu časopisju za naklonjenost ter prosil, naj ostane Taboru še nadalje naklonjeno. Tajniško poročilo Ko je prosvetar br. V. Iskra pTečital Savezno poslanico, je podal br. tajnik J. Tratar temeljito poročilo v prijetnem, od časa do časa v šegavem tonu. Uprava je imela 11 rednih sej, 2 slavnostni ln eno izredno sejo. Pisarniškega dela je bilo ogromno, saj izkazuje vložni zapisnik 1015 vlog, med katere niso vštete okrožnice, obvestila Itd. Uprava pa ni delala samo doma, temveč se je po zastopstvih udeleževala nastopov, prireditev ln slavnosti bratskih društev in drugih slav-nosti. Skozi vse seje se je pa kot rdeča nit vlekla skrb za sanacijo Tabora. Bilo je nešteto truda ln črnih skrbi, končno se je pa vendar obrnilo vse na bolje. Mestna hranilnica je podaljšala rok in tudi iz Prage je prispela pravočasno pomoč. Tajnik je natančno opisal vse obširno delo, ki ga je starosta omenil splošno, ba-vil se je pa tudi z vsem ostalim društvenim udejstvovanjem. Na seji junija so sklenili, da bodo oddajali vso najemnino Mestni hranilnici v odplačilo obresti. Za odkritje spomenika br. Maleju so določili 19. julij*. Grob brata Maleja je prevzelo julija društvo v stalno oskrbo in sklenilo vse potrebno, da dobiva Malejeva mati redno podporo. Podeti je bil naraščaj na letovišču ob Kolpi pri Metliki. Ob odkritju kraljevega spomenika se je udeležilo številno članstvo obhoda s svojo godbo pa tudi sicer so posodili brezplačno za slavnostne predstave inventar (stole) ter tako gmotno prispevali za slavnostne prireditve. Za stradajoče brate Mostarske župe je društvo odposlalo 30 kosov blaga in 2950 Din, prispevalo je pa tudi za Beiokrajino. Odkritja spomenika dr. žerjavu se je društvo udeležilo oficijelno in sodelovala je društvena godba. 1. novembra je bila običajna vsakoletna komemoracija za med letom umrle člane. Ena najlepših društvenih proslav je bila slavnostna proslava asanacije Tabora 15. novembra, ki so se je tudi udeležili mnogi odlični gostje. Slovesno je društvo tudi proslavilo 1. december. O Miklavžu je napravilo veselje mladim in starim z miklavževanjem, kot pač zna takšne prireditve prirejati najbolj Tabor. 22. decembra je uprava sklepala o proračunu. Tajnik je naglasal, da je takšna seja najneprijetnejša, češ, saj veste, kako Je, ta predlaga lo, drugi ono, končno pa pride računovodja ter Črta brezobzirno vsevprek. Končno je tajnik pošteno, kot v resnici zasluži, pohvalil gospodarja br. Vrečarja, ki ima izmed funkcionarjev skoraj največ dela in skrbi, zlasti pozimi, ko oddaja druđtvene prostore za razne prireditve. Od 10. januarja naprej je trajala pol leta prednjaska šola na Taboru. Vedno mora skrbeti gospodar, da je vsem ustreženo ln sploh je težko voditi vse tako vzorno, saj je Tabor veliko poslopje. Poleg gospodarja as prav požrtvovalno tudi udejstvujejo člani prireditvenega odseka. Ta odsek je sodeloval pri mnogih domačih pa tudi pri tujih prireditvah. Društvo Šteje 1680 članstva, 992 članov, 312 članic, 136 naraščaja in 240 dece. Končno je tajnik pozival članstvo, da se Živo oprime dela. da se bo društvo lahko ponašalo še z lepšimi uspehi. Poročilo načelnika Najoibsirnejse poročilo, pa tudi krasno, je podal načelnik St, Vidmar, iz katerega veje velika ljubezen do sokolstva in Tabora ter je njegovo poročilo zapustilo najgloblji vtis, zlasti še, ker se je poslovil od prednjaškega zfoora kot načelnik zaradi prezaposlenosti. Moški predniaški zbor šteje 20 članov. Pri župni orodni tekmi je dosegel br. J. Sket v višjem odd. IV mesto, v srednjem odd. je dosegia taborska vrsta ITT. mesto, br. St Pire je pa zavzel kot posameznik I. mesto. V nižjem oddelku je bila taborska vrsta TI. Moški naraščaj je dosegel kot vrsta v višjem oddelku IT. mesto. Maja je priredil vodnik br. Prosenc več izletov. 7 junija je bil društveni javni nastop, toda v dvorani zaradi slabega vremena; zato so morali tudi reducirati program. Nastop je pa kljub vsemu v vseh točkah dosegel uspeh. Julija so odposlali naraščaj za 5 tednov na letovišče pod vodstvom br. Pro-senca. Prednjaški zbor je poskrbel kritje za letovanje sam. Nekaj denarja so nabrali pri društvenih dobrotnikih, živila pa pri naših zavednih trgovcih. Vodnik Prosenc je predal v preteklem letu načelniku četo 31 naraščajnikov. Članstva je telovadilo lani v 143 telovadnih urah 8S77. povprečno 62 na uro. Mnogo telovadcev je biio, ki niso zamudili skoraj nobene telovadne ure, za zgled pa sta brata Prosenc in Nahlik, ki nista zamudila nobene telovadne ure. Naraščaja je telovadilo v 143 telovadnih urah 11.109. povprečno 77 na uro. Deco je vodil br. Gorjanc. Moška deca je imela 72 ur s skupnim obiskom 7128 dečkov, povprečno 99 na uro. Delovanje prednjaškega zbora je bilo omejeno na delo v telovadnici. Misli seveda na vsesokolski zlet v Pragi in ker se zaveda, da bfc društvo težko kaj prida prispevalo za odpravo, je osnoval svojo hranilnico na pobudo br. Prosenca. Zbrali so že 29.052 Din na 168 hranilnih knjižic. Tudi mladinski odsek, ki se je osnoval jeseni, vodi br. Prosenc. Imel je že 3 seje. Priredil je Miklavžev večer za otroke, proslavo 1. decembra, ki je bila v lutkovni dvorani z nagovorom in igro in s pripovedovanjem pravljic. Aprila bo ta odsek priredil mladinsko akademijo, uvedel bo redno mesečno pripovedovanje pravljic itd. Kot vidimo, je Prosenčevo delo res ogromno. Načelnik Je še poročal o zfoorovi knjižnici, ki šteje nad 500 knjig in mnogo časopisov. Njegovemu poročilu je sledil nene-hajoči aplavz. Poročilo načelnice Poročilo načelnice je podala s. M. Krfe-tova. Članic je telovadilo v 91 telovadnih urah 3471, povprečno 38 na uro, ženskega naraščaja v 91 telovadnih urah 3335, povprečno 36 na uro, ženske dece v 62 urah 4004, povprečno 64 na uro. Poleg rednih telovadnih ur so ime h* še mnogo izrednih. Dnrga poročila Poročila prosvetnega in obenem lutkovnega odseka ter Simon Gregorčičeve in Ignac Gruntarjeve knjižnice je podal br. prosvetar V. Iskra. V zadnjih letih je stopilo v društvo mnogo članstva, ki ga je pa treba pritegniti k ožjemu sokolskemu deru, kar je prosvetar posebno naglašal, in da je najboljši Sokol tisti, ki gre škod telovadnico. V tem smislu so tudi imeli številni bratje nagovore v telovadnici ob raznih prilikah. Prosvetar je dejal da Tabor zdaj odgovarja namenu, zaradi katerega Je bil zidan s podporo sokolstvu naklonjene javnosti in da se mora razvijati še v bodoče v tej smeri, da postane pravo duhovno središče v tem delu Ljubljane. Dom je sokolski in mora služiti ljudstvu. Pozival je članstvo, da se naj bolj oprime sokolskega tiska in po možnosti sode-iuje pri njem. Knjižnični odbor se je sestal trikrat k sejam. Knjižnica je poslovala 96 poslovnih dni; posodila je 590 odjemalcem 1821 knjig. Knjižnica deluje bolj slabo, ker je skrita na dvorišču, pa tudi članstvo se premalo zanima za njo. Lutkovni odsek je priredil 13 predstav. Izvežbal Je skupino članov in članic Sokola IV. ki Je nastopila dvakrat na Taboru. Oder je vzorno urejen in si ga hodijo ogledovat prosvetarji iz raznih krajev. Godbeni odsek s« deli na pihalno godbo in orkester, pri prvi je 47 članov, pri orkestru pa 22. Pihalna godba je imela 105 skupnih vaj s skupnim obiskom 2964 sodelujočih. Odsek je nastopil javno 92-krat. Dohodkov je imel 37.840 Din, izdatkov pa 37.787 Din. Poročilo računovodje je podal podata-rosta br. MarolL Poročilo se deh na dva dela, na račun Izgube ln dobička in na bilanco. Skupna vsota dobička ali izgube znaša 907.773 Din. Društvena aktiva znaša 6,928.911 Din, društveno premoženje pa po odšteti pasivi 2,729.354 Din. Proračun za 1. 1932 predvideva 313.540 Din dohodkov in 346.960 rednih izdatkov. Poročilo nadzorstvenega odbora je podal predsednik br. dr. J. Kune in predlagal absolutonj odboru. Predlog je bil z odobravanjem sprejet. Volitve Končno je predsednik kandidacijskega odbora br. Dermelj predlagal v izvolitev naslednjo kandidatno listo, ki je bila soglasno sprejeta: Inž. Bevc Ladislav, starosta; Turk Josip, prvi namestnik staroste; profesor Ma-rolt Nande, drugi namestnik staroste; Medic Fran, tretji namestnik staroste; Lubej Lojze, načelnik; Sket Janko, prvi namestnik načelnika; Poreč ta Ivan, drugi namestnik načelnika; Jordan Herma, načelnica; K rže Mica, prva namestnica načelnice; Podpac Marta, druga namestnica načelnice; Iskra Vekoslav, prosvetar; Tratar Jože. tajnik in Ropič Edo. praporščak. Člani uprave: Završnik Rudi. statističar; Rebec Fran, blagajnik; Laze j Janez, računovodja; Vrečar Fran, gospodar; Jereb Fran, zapisnikar; prof,. Aplenc Rihard, namestnik tajnika; ćotar Anton, namestnik statističarja in Urbas Miroslav, Ropič Avgust in Hribar Adolf. Namestniki članov uprave: Kraigher Fran, namestnik gospodarja; Sede j Lado, namestnik blagajnika; Kraigher Jurij, namestnik računovodje; Tkaceva Marija, namestnica zapisnikarja in Turk Rajko Zupančič Polde. Flegar Stane, štrajto-»r Silva, Cenčur Olga in Kobal Branko. Nadzorni odbor: dr. Kune Josip; inž Završnik Jože: Jeretina Josip; Majcen Fran in Bačnar Filip. Namestniki nadzornega odbora: Lovšin Evgen: Tkačev Fedor; Smrkolj Albin; Rak Drago in Prosenc Ivan. Razsodišče: Janša Josip; dr. Kuhar Andrej; dr. Strasser Vinko; dr. Rape Stane in Dermelj Ljubo. Namestniki razsodišča: Erbežnik Ivan: Požar Ladislav in Podgornik Ivan, Predsedniki odsekov: Vrečar Fran. gospodarski odsek; Ropič Avgust, prireditveni odsek; Tratar Jože. knjižnični odsek; Zida-rič Joso. lutkovni odsek in Sirnik Fran. godbeni odsek. Pred zaključkom skupščine je spregovoril župni starosta br dr. Pipenbacher, zahvaljujoč se za pozdrave ter je pozdravil društvo v imenu župe izražajoč veselje nad krasnimi uspehi. Starosta inž. Bevc se mu je zahvalil in vsem prisotnim za udeležbo ter zaključi! zborovanje. Zagoneten zločin« smrtna nesreča, napad in pretep Neznan obesenec pod kozolcem — Kap ga je zadela — Dva junaka nasilja Dobrova pri Ljubljani, 20. jan. Snoči okrog pol 9. je pričelo rdeti nebo v »meri proti Viču in videti je bilo, da iie-kje na Viču aLi v bližnju okolici gori. Kes je izbruhnil ogenj v kozolcu posestnika Antona Dolinarja, po domače Kocijana v Ko-zarjah, občina Dobrova. Kozolec, ki stoji ob Gradašcici, je bil poln sena in je \>\ hipoma v plamenih. Na pomoč so takoj prihiteli gasilci iz Koza rij, z Dobrove, Viča in Brda in takoj stopili v akcijo. Posrečilo se jim je sicer ogenj omejti, vendar je kozo lec z vso zalogo vred pogorel, ostalo je samo ožgano tramovje. Ko so gasilci začeli razkopavati ožgano tramovje, ae jim je nudil grozen prizor. Na tramovju je visel obešen neznan moški, njegovo truplo je bilo deloma že zogljenelo, zgoreli sta mu tudi obe nogi. Truplo so sneli in prepeljah" v mrtvašnico na Dobrovo. Kdo je neznanec, še niso ugotovili. Baje gre za nekega mladeniča z Brda. O zadevi so bih' že snoči obveščeni orožniki, ki so uvedli preiskavo. Ni izključeno, da je nesrečni mladenič postal žrtev zločina, mogoče je pa tudi, da je zažgal in se obesil na kozolec Skoda je precej velika, a Dollnar je bil zavarovan za 40.000 Din pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. ★ LJubljana, 20. januarja. Slambergerjevo rodbino, stanu jočo v Rožni dolini, cesta VI. Stev. 43, je davi zadel težak udarec. Neizprosna usoda je ženi in trem otročdčem iztrgala moža in redni ka, 491etnega Franca ftlambergerja, zidarja v kemični tovarni v Mostah. Kakor običajno, je tudi davi Slamber-ger zgodaj vstal, sedel na kolo in se odpeljal v službo v kemično tovarno v Mostah. Ko je privozil na Kongresni trg, je na vogalu blizu Obrtne banke nenadoma s kolesom vred padel na pločnik naravnost na glavo in Obležal nezavesten. Mimoidoči so o nesreč! obvestiti na Marijinem trgu službujočega stražnika g. Zore a, ta je pa telefoni čno obvestil reševalno postajo. Slambergerja, ki je Imel neznatno krvavečo ranico na glavi, so naložili na avto in prepeljali v bolnico, toda že med prevozom je umri. Truplo so prepeljali v Mestni dom in obvestili uradnega zdravnika dr. Misa. Ta je ugotovil, da je nesrečnega Slambergerja zadela kap. ReSevalna postaja je pozvala v Mestni dom pokojnikovo ženo. Ta je izpovedala, da je bil mož zadnje čase zelo potrt, "ker mu je grozila redukcija v tovarni. Pokoj- nikovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Križu. V zvezi s tragičnim dogodkom smo se obrnili na vodstvo kemične tovarne v Mostah, kaj je resnice na govoricah o redukciji delavstva. Tvorniško vodstvo izjavlja, da je zaradi pomanjkanja naročil iz inozemstva prisiljeno zmanjšati produkcijo. Zato bo tovarna obratovala v skrčenem obsegu, kar zadostuje za kritje domačega konsuma. Seveda je s tem v prvi vrsti prizadeto delavstvo. Tovarna je morala odpovedati delo okrog 50 delavcem, ki ostanejo brez zaslužka Med prizadetimi je bil tudi pokojni člamberger, ki je sicer še hodil v službo, a bi bil že prihodnji teden odpuščen. * V Rožni dolina je bil snoči okrog 18. izvršen surov napad, katerega žrtev je postala 231etna služkinja Angela Basnerje-va, uslužbena pri stranki Samida na Cesti n. Dekle je neslo na pošto pismo, blizu Končano.ve gostilne se ji je pa pridružil neki približno 351etni moški, in jo nagovoril. Silil je vanjo, dekletu je pa bila njegova vsiljivost zoperna in je vinjenega možakarja pahnila od sebe. Tedaj je pijani moški zakričal: *€akaj, hudič, bom videl, ali boš šla, ali ne!« Se predno se je dekle zavedlo, je potegnil nož in jo dvakrat sunil v prsa, nato je pa pobegnil. Ranjena Angela je imela še toliko moči, da je odšla domov, kjer je legla v posteljo. Samidovi so obvestili policijo, ta je pozvala reševalno postajo, nakar je bila Basne rje va prepeljana v bolnico. Njene poškodbe niso nevarne ln bo lahko že danes bolnico zapustila. Policija je v zvezi z napadom prijela nekega moškega, ki je okrog- 18.30 bežal po železniškem tiru z Viča proti Ljubljani. Danes bo osumljenec konfrontiran z Bas-nerjevo. da ugotovi, če je Identičen z napadalcem. V dalmatinskem vinotoču v Aškerčevi ulici je bila zbrana smoči okrog 20. večja družba pivcev, med njimi tudi delavec Ivan Robida ln bivši polir Pavel Tepina. Nenadoma je med njima nastal prepir. Robida je vstal tn zapustil lokal. Takoj nato je za njim odhitel Tepina, ga dohitel ln ga udaril s nekim topim predmetom tako močno po glavi, da se je Robida nezavesten zgrudil. Napadalec mu je prizadejal krvavečo rano na čelu ln so morali pozvati reševalno postajo na pomoč. Robido so prepeljali v bolnico, k sreči je pa njegova poškodba lažjega značaja. Tepina je bil aretiran, pozneje pa Izpuščen. častne višine naše stavbne umetnosti ld » je izvojevala ugled in spoštovanje tudi v inozemstvu, ne vidimo nikjer tako jasno kakor v odlični reviji >Arhitektura<, ki jo izdajajo naši amb cijozni mladi arhitekti pod vodstvom ing. are h. Dragotina Faturja V 2. številki nas je revija seznanila predvsem a najvažnejšimi deli ljubljanskih stavb rtih umetnikov in je v njej opisana ing. aren. Vladi m i rja Subiea palača Delavske zbornice, ing. areh. Stanislav Rob rman n pa objavlja svoje projekte velike koncertne zgradbe za Beograd. Posebno zanimivi so osnutki ing. areh Hermana Husa za za vodno cerkev na Kodeljevem in za za vod no cerkev v Brnu. Mojster Hečnik je prispeval dva kehiia a Ing. arch. Fatur, Kos in Platner objavljajo podrobne projekte za vzorno gostilno pod šmarno goro. ki odgovarja vsem zahtevam tujskega prometa, poslopje se pa prilega tudi naši pokrajini. V tej številki vidimo tudi j ing. arch. Rada Kregarja vilo >Soklič^ in vi-toRottner v Mariboru ter arch Jožeta Mesarja vilo I. M. A. v Ljubljani ter nekaj Jei drugih jugoslovenskrih arhitektov. Ziaeti gostilno in vile naj si ogledajo vsi, ki nameravajo zidati! V 8. številki piše ing. areh. Rado Kregar o sodobni arhitekturi prav prepričevalno, objavljena je pa tudi grobnica dr. Žerjava, ki sta jo po osnutkih ing. arch. Vinka Glan-za izdelala ak. kipar Boris Kalin in tvrdka Kunovar Velik del številke je posvečen vzorni stanovanjski opravi in gotovo bodo javnosti všec oprave za sobe dr. Guzelja. ki so j»b opremili in«, arch Fatur, Kos in Plat ner, kakor tudi oprave za več sob zdravnika dr. Basalna. ki je zanje napravil načrte areh. Jože Mesar, a ing. arch. Omahna m Se rajnika bufet in dnevno sobo je publika občudovala že na vel esej mu. Tudi ing. arch. Herman Hus objavlja omaro za knjige in spise ter jed lno m zo, ing. arch. Fatur, Kos in Platner tudi nekaj skic za notranjo opremo. Večji del te številke zavzemajo orisi raznih del najbolj znanih arhitektov iz Za greba, Beograda in drugih krajev, za našo javnost je pa posebno interesantna osnovna šola v Sarajevu po načrtih arch. Mate Baj-lona, prav tako eo pa poučni tudi ing. arch Armande projekti za hotel v Splitu, ing. arch. Antolića načrti za velik higijenski zavod v Banjaluki. Ljubljančani bodo pa primerjali malo tramvajsko upravo in čakalnico v Sarajevu, delo arch. BaTlona, ter arch Ulricha tloris kolodvora v Skoplju z našim novimi tramvajskimi stavbami in načrti za kolodvor. Seveda ima >Arhitektura< rudi polno druge dobre vsebine, še mnogo ve* je pa izvrstnih slik. skratka, brez te lepe revije za stavbno, likovno in uporabno umetnost ne sme biti doma. ki hoče imeti dober okus. BOMBE SMEHA! PRIDE! FELIX BRESSART Pisarniški ravnatelj Petek, 22. januarja. 11.30: šolska ura: Nasprotnik (športna etika) dr. Stanko Gogala; 12.15: Plošče: 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza 17.30: Salonski kvintet; 18 30: Gospodinj ska ura. vodi Krekova gospodinjska šofa. 19: Dr. Lovro Sušnik: Francoščina: 19 30 Dr. Valter Bohinec: Narodi zemlje: 20* Sokolsko predavanje: 20.30: Prenos iz Beograda: 22.30: Cas. poročila, napoved programa za naslednji dan. KOLEDAR Danes i Sreda, 20. januarja, katoličani: Fabijan in Sebastijan, Živoj n, pravoslavni: 7. januarja. DAN A s VIK PRIRKIU l\ B Kino Matna Polkovnik Redi m ■jegova špijonažna afera Kino Dvor* Žrtev osvete. Kino Ideal: Bič opOfBOeti Predavanje $ A Laj<»M«:t ob |*>l 18. » predavalnic. ?t 00 na univ^izi Predavanje int dot M Kakina v gra i beni msalmci na tehniki. Predavani«* dr. A. <>osarja ob 18. v zbornični dvorani. Sloven>ko f ilateli.-hfno društvo, druitve ni večer v restavraciji »fmkulec ob 20. DBSU1HHILKAKNL Danes; i)r. Pia-uh. Dirianska cesta b ln BakarČič, Sv. Jakoba tr« 9 JuMlej Mateja Hedžeta Ljubljima, 21). januarja. Danes obhaja v najožjem krogu po svoji znani skromnosti brez slovesnosti oOternico lastnik ugledne manufakturne veletrgovine Hedžet & Koritnik g Matej H e d ž o t. Ta življenjski iub lej p« bo v kratkem združen tudi s 30lcuiico trgovskega udejstvovanja, kajti gg. Hedžet m Koritnik sta pred 30 leti v prav toikth razmerah otvorila svojo trgovino v Gorici in sta bila tedaj, ko so i-^li rudi v trgovini prvo besedo Italijani, prava pionirja slovenskega trgovstva. Med vojno sta te morala preseliti v Ljubljano, kjer si je njuno podjetje kmalu pridobilo velik sloves tudi daleč preko meja oijc domovine. Jubilant g. Matej Hedžet Jc prlcški rojak, rodil se je kot kmečki sin v Žirovin-cih pri Ormožu, Šolal se j« v Ormožu, v trgovski stroka pa aobrasil v St. Jurju pri znani Kavčičeva tvrdki. Predno se je osamosvojil, je služboval v Celju in v Sevnici ter so ga delodajalci kakor ruda obiskovalci trgovin zaradi njegovih lepih lastnosti visoko cenriii. Iskreno želimo, da bi praznoval srečno Je več jubilejev ter še doLgo užival sadove svoje vzorne delavnosti Narodao Gledališče DRAMA Zafetek ob 20. Sreda 20. januarja: Zapravljivec Red B. Četrtek 21. januarja: Arsene Lupin. Red CL Pelek 22. januarja: zaprto. Sobota 23. januarja: Vtrok. Red A, Nedelja 24. januarja: ob 16. Jurcek. Izven. Ob 20. Revna kot cerkvena mifi. Znife- ne cene. Opozarjamo na nocojšnjo rprisoritev > Zapravi ji vra< v ljubljanski dramu za rod BL V četrtek 21. t m. ae vpriaori v običajni zasedbi detektivska komedija Arsone Lupin za red C. V soboto, dne 23. t. in. se vpnzon prvič v letošnji sezoni št'ridejanska drama Vzrok, katero je napisal Leonard Frank. Prva letošnja repriza bo za abonma reda A. OPERA Zafetek ob 20. ^da 20. januarja: Dežela smehljaja. Red E, Četrtek 21. januarja: Židinja. Red D. Petek 22. januarja: zaprto. Sobota 23. lamiarja: Viktorija in njen ho-zar Red D. Nedelja 24. januarja: ob 15. Prodana nevesta. Znižane cene. Ob 20 Trije mušketirji. Premijera. Opereta. Izven. Drevi ob 20. ari se poje v običajni zasedbi Leharjeva vDežela smehljajac za red E. Halewj: Židinja V Četrtek, dne 21. t m. se poje ponovno na nasern odru velika Ralewyjeva opera >2idinja« poti takt rko dr. Svare in v režiji ravnatelja Poliča. Zasedba elavnih vloc je naalednja: Židinjo Reho poje ca. Cijuntnenac-Gavella. Zida Kleazaria g. Tvič. princeso Fvdoro ga. Ki bieeva. kneza Leopolda g. Kovač Kardinala poje g. Rumpel. sodnika g Janko. Op*ra ima velike pevske in plesno ansamble. Predstava se vrši za red D V naši operi vrši intenzivne priprave za vprizoritev vek ke pa tudi težke operete >Trije mu*ketirjit Režija ]e Krefto-va, v posame7nih glavnih vlogah bodo nastopili: ga GinnL'ienHf'-GaveUa. no stomrcah? — N č Dosebnega Moia žena se je r-azie^la. pa ie vre/la po stojnicah moj kožuh. — In to je tako ropotalo? — Da. ker sem bil še v kožuhu. Danes velesenzacijonalna premiera! POLKOVNIK REDL IN NJEGOVA ŠPIJONAŽNA AFERA Generalštabnl polkovnik - izdajalec Avstrije! ASera, ki je vzbudila ogromno senzacijo po vsem svetu! NAJNOVEJŠI VELEN VPETI govoreči film V GLAVNIH VLOGAH THEODOR LOOS LIL DAGOVER Najnovejši FOXOV ZVOČNI TEDNIK prinaša med drugimi novostmi SPREJEM NAŠEGA KRALJA V PARIZU . Predprodaja vstopnic od 11. do ^213.! Predstave ob 4., ^48. in 9 U zvečer. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. 8vne vesti — Poštni promet i inozemskimi nakaa-nicarni. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani opozarja občinstvo, da dovoljuje eprc-tuenieni člen 15 pravilnika o prometu z devizami m valutami poštni promet z inozemskimi nakaznicami Ln vrednostnimi pismi mesečno samo do najvišjega zneska 300u Dn, kar znači, da sme vsak pošiljatelj v dobi 30 dni poslati z nakaznico ali v vrednostnem pismu v inozemstvo največ 3000 D m. Vsakdo, ki bi to odredbo zlorabil, bo kazno van po določilih zakona. Požte bodo glede predaje teh nakaznic in vrednostn b pisem vodile točno evidenco in javde vsak presto pek nadrejeni oblasti. V krajih, kjer je vet pošt, sprejema inozemske nakaznice in vrednostna pisma samo ena. Tako je za področja dravske poštne direkcije določena kot spre jemna pošta v Ljubljan poŠta Ljubljana 1 (glavna) v Mariboru pošta Maribor 1. na Bl«-du pošta Bled 1 in v Trbovljah pošta Trbovlje 1. — Iz >Službor;eira lista<, »Službeni Tčt kr. banske uprave dravske banovine* št. 5 K dne f?0. t. m. objavlja ustavo srpske pravoslavne cerkve, zakon o organizaciji in kon troli izvoza živine in živalskih proizvodov, prav Inik o oglašanju zdravil in zdravilnih specijalitet, pojasnila glede potrdil o plača nem davku, odločbo o pregledu sadnih rastlin ob uvozu, popravek k razglasu o 10*/« pribitku k avtobusnim vozo\nicam. razglas o trajanju paše in žlre.ija v gozdih ter objave o pobiranju občinskih trošarin v 9 ob činih dravske banovine za leto 1932. — Iz zdravniške službe V imenik zdrav n-iške zbornice za dravsko banovino sta bi la vpisana zdravu ka v Ljubljani dr. Ivan Peršič in dr. Vladimir Orel — ttazid društ va. Okrožna skupina državnih nameščencev s sedežem v Novem mestu se je po sklepu izrednega obcnegri zbora razšla. — Prepoved zahajanja v krčme. Sresku sodišče v Gornjem gradu je prepovedalo delavcu Leopoldu Roscu iz Luč za ha janje v krčme za dobo enega leta. — Razpisane službe. Banska uprava dunavske banovine razpisuje natečaj za sreskega sanitetnega referenta s sedežem v Rudniku. Prošnje je treba vložiti do 31. l m. Državno posestvo !3elje razpisuje natečaj za mlajšega zdravnika. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m. Oddelek katastrov ;n državnih posestev v Beogradu razpisuje natečaj za pet uradniških pri-pravniko\ nrženjersko-agronomske stroke pri finančnem ministrstvu, oddelek katastrov in državnih posestev. Prošnje je treba vložiti do 15. februarja. — Ustanovitev podružnice Narodno strokovne zveze v Hudijami. Narodno zavedni rudarji iz Hudejame so si ustanovili v nedeljo 17. t m. podružnico Narodno strokovne zveze. Občn? zhor se ie vršil pri sv. Jederti in se ga ie udeležilo nad 100 zavednih nacionalnih rudarjev. Občni zbor je vodil rudar Franc Šuntar. Strokovni tajnik Kravos je pojasnil pomen in namen pokreta narodnega delavstva in orisa! položaj delavstva. Predsednik trboveljske podružnice Miha Koren ie govori o položaju rudarjev in o bratovskih skladnicah. Govorilo je še več govornikov, med njimi tudi stari borci narodnega pokreta, med njimi Joško Kaplja in Franc Suntar. Občni zbor je končal ob splošnem navdušenju za pokret narodnega delavstva. Po zaključku občnega zbora so sokolski pevci zapeli »Hej Slovani« in več drugih narodnih pesmi. — Občni zbor podružnice Narodno strokovne zveze v /ireh. Podružnica Narodno strokovne zveze v 2ireh je imela ▼ soboto 16. t. m. svoj občni zbor. Občnemu zboru ie predsedoval predsednik Pavel Zaje poročal pa je o delovanju podružnice Mrovlje Delfin. Centralo je zastopal tajnik Vladimir Kravos, ki je poroča! o položaju delavcev in se dotaknil tudi vprašanja ustanovitve tovarne »Bate« pri nas ter poročal zbranemu članstvu o kongresu v Beogradu in o stal'šču organizacije do »Bate«. Po poročilih se je izvolil nov odbor, kateremu načeluje Rudolf Dermota. Na občnem zboru se ie razpravljalo tudi o težkem položaju čevljarskih pomočnikov, ki vsled pomanjkanja dela izgubljajo službe in ie njih eksisten- ca ogrožena. Nekateri so ostro žigosali one domačine, ki nabavljajo čevlje izven Čirov ter bckotirajo domače izdelke. Med njimi je tud' nekaj obrtnikov. Potočniki so odločen- bojkotirati vse i>tiv. :l bojkotirajo domače izdelke. Občni zb\, ie potekel v naifepši harmonij' in pokazal, la so pomočniki enotni tn ponosni v vrstah nacionalnega delavstva. — Tudi Zagrebčani radi pijeio. Zagrebčani so popili lam okrog 156.000 ha alkoholnih pijač, približno 10.000 ha več. kakor predlanskim. Samo mesto ie dobilo na trošarini od alkoho'nih jo brezalkoholnih p;jač 23.626.691 Din. — Bogat ribolov v Dalmaciji. V Dalmaciji imajo že 14 dni lepo vreme, ki zelo ugodno vpliva na ribolov Na splitskem ribjem trgu je bilo včeraj okrog 20 kvin-talov rib. izvozili so pa 60 kvintalov. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, brez 'zprememb. Tudi včeraj je blo po vseh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 12, v Skoplju 3. v Linbljan; 2.1, v Zagrebu 2. v Mariboru 1.8. v Sarajevu I, v Beogradu —0.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 782.7. temperatura ie znašala —1.7. Čudno ie. da stoi; barometer tako visoko, pa se vendar nebo ne more zjasniti. — Živa starka zgorela. V vasi ZačiČ blizu Sarajeva se ie onpetila v ponedeljek težka nesreča. Nad 80 let stara Stana Gierovič je živela v svoji hišici m vsako jutro je kuhala kavo sebi in domačim Tudi v ponedeljek zjutraj je zakurila potem ie pa še malo egla na posteljo. Ko je pa hotela kavo odstaviti, se je spotaknila in prevrnila konec vrele kave na ognjišče. Pri tem se ji je vnela obleka m ker m mogla vstati, niti klicati na pomoč, je živa zgorela. Domačih ni bilo doma in ko so prišli, so naši: samo še strahovito obogatio starkino truplo. — 15 letni samomorilec. V Sarajevu je jmrl v ponedeljek 15 letni Rade Dragino-vić, ki si je bil pred dvema dnevoma pognal dve krogi' v glavo. — Blagajnik z 1,300.000 Din izginil. Te dni ;e *zginil iz Beograda blagajnik Čedomir Milovanovič. z njim je pa izginilo iz blagajne nekega urada 1.300.000 Din. Ne ve se še, ali si je defravnant končal življenje ali pa je kam pobegnil. — Foto sport zariovolji vsaKogar s kamero, kupljeno pri Fr. P. Zajec, optik. Ljubljana. Stan trg 9. Ceniki brezplačno _ Poskušati je najbolje. Več kot 6 mrl ILjonov rjuvM uporablja dnevno prijetno osvežujočo CloTodont zobno pasto, da ohrani svoje lope bele zobe. Poskus Vas oo prepričal. Tuba Dm 8— Iz Ljubljane —lj Tatjan in večer. Zveza ruskih akademikov v Ljubljani priredi dne -3. januarja v Kazini svoj tradicional li Tatjan in vecei Čisti dobiček je namenjen dobrodeln m ustanovam zveze. Leložnja prireditev se lx> vršila pod pokroviteljstvom dvorne danr-jospe dr. Franje "Tavčarjeve ter častnega damskega komiteja, ki se je letos polnošte-vilno zbral, da bi s svojim sodelovanjem in podporo omogočil nadaljevanje Študij najbolj revnm lijakom zveze, ki so pod pritiskom naraščajoče krize v še bolj težkem gmotnem položaju nego prejšnja leta. Upamo, da se bo ljubljansko občtistvo odzvalo naši prošnji z obilnim posetom večera. Koncertni del prireditve je okusno sestavljen in predvsem iz glasbe najboljših ruskih skladateljev. Po koncertu ples. Vstop ni vezan na posebna vabila: Odbor. —lj Članstvu krajevnega odbora Rde« e-ga križa v Ljubljani. Ker radi prememb^ stanovanja in netočnih naslovov ne moremo ob skati vseh naših članov, ki so za loto 1931 zaostali s članarino, vljudno prosimo, da se nam pošlje članarina Din 30 za leto 1931 po naši položnici št. 11.104 ali pa osebno plača v naši p sami v VVolfovi uliei Št. 12,'dvorišče, od 9. do 12. ure. Ljubljanski krajevni odbor Rdečega križa je izvršil v zadnjih letih velika human tarna dela. Da bo pa moG©T*kega Venca* od Vladike Rada. Petra Petroviča-Nje-i:oša, ki ga ie lito^rafsko natisnila po naročilu Nj. Vel. kralja, univerzitetna tiskarna J. BJasnika tiasL v Ljubljan-, vezala za knjigoveznica J. BonaČ, je raastavljen > izložbenem oknu * knjigarne L. Schwentner. —lj Nadaljevalni plesni tečaj Jenkove šole v Kazini je redno vsak četrtek ob 20. Pouk »Sk>w-fox« in »Passo-doble«. 46m —lj Lanski absolvent) in absolventinje drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, podmladkarji, so namesto, da bi priredili ob absolvirani šoli običajno pojedino, obdarovali neko siromašno družino s kurivom. Posnemajte! —lj Drevorede trebijo shiranih kostanjev. Kostanji se suše drug za drugim. Kar jih ie starejših v tivolskih drevoredih, so skoraj vsi znotraj gnili, le obod je še zdrav, kar se vidi pri drevesih ki jih podirajo. Takšen kostanj so podrli na vele-sejmišču. K sreči v Ljubljani ni hudih viharjev, sicer bi naši drevoredi mahoma izginili s površja zemlje in gotovo bi s kostanji obležal še kdo drugi —lj Tečaj za esperanto. Ker se je pokazalo od strani publike mnogo zanimanja za mednarodni jezik esperanto, je sklenil »Klub esperantistov v Ljubljani« otvoriti nov tečaj za začetnike. Tečaj, ki bo trajal približno 3 mesece, se bo priče! v petek 22. jan. t L ob 19 H (*8. zv.) v St Jakobski šoli. Priglasi se lahko vsak. —lj Tovarisice pevke! Pevska vaja ženskega akad pevskega zbora se ne bo vršila v sredo, pač pa v četrtek 21. I. ob 19. na univerzi! Pndite vse! — Odbor. —!j Komorni večer 18. stoletja. Trio za flauto, gosli m čelo! Trio za dvoje gosli in čelo! Kvartet za gosli, violo. čelo. klavir! Mvsliveček. Jiranek, Starmtz, Mozart! V petek, dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani kina Ljubljanski dvor. Cene običajno nizke. —lj Belokranjci! Odbor za pomoč po suši prizadetim kmetijam v Beli Krajini sklicuje v sredo dne 20. t. m. sestanek ob 8. zvečer v restavraciji Zvezda. Prosimo polnoštevtlne udeležbe._ Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrof ulozi in rani tisu, povečanju sčitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Klinike svetovnega slovesa so opažale pri jetičnih, da v začetku bolezni, porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz J ose f ova« g renči ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. j _lj Zaključni veiu-ek PropagauUnega ' društva je danes ob 20. v dvorani Uniona. _lj Redni letaj u In-u i ibvr pevskega društva . K rakovo Trnov o< *e bo vršil v soboto, dne 23. L m. ob 20. uri v &alonu gostilne Ivan Oblak (pri Sokliču) v Trnovem. 4S-n Iz Litije — Dva zanimiva koncerta V nedeljo 24. t m pr redi Narodno ielezniearsko tflnt-beno društvo ^kvja iz Ljubi|ane dva konrer ta na orglice m -sicer ob pol 16 v Smart-nem m ob 19 30 v Litrji v lamkaišnjib so-kob-kih telovadnicah. Orkester vodi ajega ustanovitelj %i prof K Jeraj. Spored ie pester in obsega ciklus narodnih pesmi Cene: Sedeži: 8 in 6 Din. etojišca za odrasle 4, za deco 2 Din. Iz Kamnika — V pojasnilo glede na včerajšnjo notico. Neinformirani g. R. Kos piše. da ADJT za predstoječ družabni večer s plesom ni povabilo gospodov, pač na samo dame. Resnica pa je. da ADJT sploh 5e ni odpos'alo nikakih vabil, ker jih odpošlje šele te dni. Osebno je društvo vabilo samo g. pokrovitelja in častni damski komite. — Odbor ADJT. (Scsedc imet) o naši čitatelji Klaverne misli ob novi Carmen Si tacuisses, pfoilosopJru« mansises. To bi namreč bil edino pravilni naslov za sestavek, ki ga je včeraj posvetil neki g. Karel Rigler modernim režiserjem in meni Ne vem, ali hoče g. pisec s svojimi re> kolosaln'mi mislimi zaradi bližajočega se pusta zabavtai sebe, mene ali številno občinstvo, ki je do zdaj posetilo tako strasno »nemogoče zrežirano* Carmen. Ni mi najmanj za to. da polemiziram z njim. ker je sam že naredil križ čez sebe. Zakaj ves sestavek rzzveni v klavemi klic »Na nomoč!« — rwi ne teatru, arrrpak piscu. Oe že vidi g. pisec v modernfzaciiah nekake injekcije kafre, bi ne bilo napak, če bi poskusil s tako injekcijo še pri sebi. Mogoče bo potem govoril malo bolj trezno in ne bi primerjal opernega orkestra s kavarniškim, vse nastopajoče soliste označil z »nc Kaš sijajno* karakterizacijo*, nadalje, da je bila uprizoritev v muzikalnem oziru zelo slaba, da je imel utfs, da je nekdo v naglici poklical Escamilla iz operne kleti itd. Oprostite, dragi gospod, po teh citatih iz Vašega članka imam pa jaz prav resen utis, da ste rnogoče VI prišli k predstavi iz operne kleti Za g. Eacamilla namreč lahko garantiram, da pride vedno iz garderobe desno, preko hodnika, na levo — za Vas pa si ne bi upal garantirati, da niste prišli iz operne kleti. Sicer pa. dragi moj gospod, pišete, pišete kar naprej, če čutite potrebo. Zato, ker taki ljudje, ki se tako dobro razumejo na gledali^e in režijo kot Vi, bi zaslutili boljši kulturni položaj kot Vam ga nudi rubrika: »Besedo imajo naši čitatelji«. Na zdravjo — pa še več takih! Pred-poist je in Vi imate humor. Priporočam Vam, da izdate brošuro. Z najudanejiimi pozdravi vedno Vaš Brat ko Kreft. Ljubljana, 19. januarja 1°32. P. s. Še to: pridno prebirajte »Švejka« in mi oprostite, da Vas nisem vzel resno. Res, ni bilo mogoče! Kje je resnica? Minuli teden sem napadal na "trm meslu nokaj vrstic v ponfo ornim, ka ne poznajo običajev in reda na d i jaške tam na Lalost ne veoejo spodobno, pravimo da so nedostojna. Med neumnostjo \n nedo-stojnoetjo pa je precejšnja razlika. Za dostojne ljudi pa je resnica le eno. Nikakor ni res, da »ni nihče prisiljen vleči na uho oe resnega ne veselega p govora drugih«, pač pa ie res, da so vsi obsojeni m DTrmorarri neprostovoljno poslušati te neUvUsnosti ki so prikrajšani na umetniškem užitku predstajve. Ni res, »da smete povedal samo svoje mnenje,« pač pa je edino pravilno, da se vedete v gledališču tako. kafkor ostala dostojna mladina. Ono neumnost, o kateri trdite, da spremlja vašo mladost, pa lahko brez vsake nesreče izpustite na otroškem igrišču. Torej vse o pravem času. Ako je ta trojica danes prepričala, da »nihče vedoma« ne uničuje rdečih tapet na zidu, je to peč le njem privatna zadeva m je pmarv lepo. de je oporortta storilce, naj tega več ne delajo. Javnost pa tega ne verjame in se s tem Še ne zadovoljuje. Opozoriti vas mora, de so taksna de*aj storjena po voiem mnenju »podzarves^no« vseeno brezvestna m kazniva. Ako bo koga pri predstavi mučila zopet »nervoe-nost« — kd spada prarv za prarr pred aol-saho tablo — pa mu v bodoče priporočajtef da «si pogrize vse nobte, javno iaKtnino pa naj pusti pri maru. R 8. (Uredništvo meni, de je aadova dSje- škega stojišča že dovolj pojasnjena tn aa-klručuje to polemiko). Še dobrodelna akademija Nekdo v poročilu o dobrodelni akademiji (VS^oveoec«, 17 L m.) obupuje nad mojim glatfSeoim delom in prihaja na koo-oo svojjih izvajanj do vi:lepa. da iaz ie nisem /a eviro^fvi nao^k>-pre*>os. V svojo obrambo navajam, da je oddajala lani Češka fr!'hormon*ija iz Smetanove dvorane po radiu moj koncert za gos«' in mali oifcesrter m brrtffea fa^armonija mojo suito za orkester. Nadalje *©m bfl Lani v Pra^i ne sporedu fesrtivala s preKKtticm ze četrti < »nsloi klkrvtr. Ce&ka fimermoniia je sprejeta moj novi koncert za orkeerter na program ▼ ee-I932-3& Let on Kodo izvaji*ne v Pi aajB moje fetrttoneke pe«ni e kva»r*«rtom. Koncerten mojster (":e:lce fiJhairroomje Stamsiav Novak. Id je kuni izvaja*! moj končen za gosli me je naprosi L da mu napssem sonato. Bratislavska filharmonija me je pozvala, da ji prispevam za prihodnjo sezono kako orkestralno skladbo, c*taka*d*4oij Haba mi je pisal, naj pošljem praškemu društvu za moderno glasbo v izvajanje kako komorno rHclad^bo. To so auba dejstva in na fiirvte, Id mn jdh pripisuje anonimua. Toteko, da n*di mene m medina rodinih sporedov ne bo več obupavei Z enakimi kaVfari kakor name, streija seveda tudi na dirigenta pevskega ztk na Glasbene Matice, opernega ravnatelja Poliča in s tem na ves zbor. Kdor je anaal Matico le enkrat peei, si je v zadevi na jasnam. Kvaliteto zbora in njegovih sporedov so priznali najodlionejdi glasben U v tujini, pa tudi vse ostale kritike doma. AnoniimuB (in V.) pa negirata ta«, dosrteo-no vse! Prodjuktivinfl in reproduktivni umetniki se mi ade kot mfamtenja, Id je v prvih vrstah, ki atremi naprej, kritiki pa kot arterija, (ci iz zaledja a p 'Je granate na nasprotnika. Pa se je neštetokrat dogodtio, da en granate Sle mimo cilji sili pa niso espiodirale. Dogajaio se je pa tudi. da je streljala artifi eri ja prrljaza«, objektivna sebičnost, absolutni interes — to je bila podlaga in temelj njegove življenjske filozofije. To je bil močan značaj, toda proži-na je delovala krivo; perje mu je popadalo iz kril, ostale so mu samo mišice z živci in ni se mogel dvigniti v zračne višave velikih idej. V prizadevanju izsušiti vse, je oplenil samega sebe: duša in telo sta bila samo še živa okostnjaka. S svojo osredotočeno mogočnostjo, s svojo redukcijsko silo je imponiral drugim, Maurica je pa ranil in razburjal. Trpka filozofija Chebskega mu je šla ha živce. Ta pokvarjeni kvas je našel v njem preveč prikritih strasti, pripravljenih vreti in prekvasiti vse, kar se jih dotakne. Maurice, ki je imel spontanejši, sa-movolnejši, rahločutnejši in vsemu trpljenju dostopnejši značaj, je bil v svojih mislih fantast, živel je v razmahu in vzletu. Chebskv se je pečal s tem, da ga je pognal v višave, zrl za njim in ga naenkrat ustavil v poletu s krepkim udarcem, z ostrim kamnom. Nekoč mu je dejal s čudnim smehljajem : — Vi ste naj plemenitejše hrepenenje, najkrasnejša aspiracija, kar sem jih kdaj poznal. Ne vidim pa izhoda in mi se du-šimo nad oblaki; mi se moramo plaziti, prijatelj! Orli ?e dvigajo v zračne višave, toda orli ne mislijo! Maurice je postajal proti svoji volji zgovornejši, zaupljivejšL S prijateljem se je pomenil o svojih nadah, čeprav je bil Chebskv trdo ironičen, ga je imel Maurice vendar zelo rad. Prosil ga je, naj pojasni zagonetko njegovega življenja. Chebskv mu je odgovoril : — Ta zagonetka je zelo enostavna. Vaš oče je nagle jeze, ljii#,sumen, maščevalen. On ni bil srečen z vašo materjo. Ločil se je od nie: to je bila nervozna ženska, bolna na duši in na telesu. Oče vas nima rad; spominjate ga žalostnih dni; nikoli več vas ne bo videl, vam pa svetujem in želim, da bi ga nikoli ne srečali. On že ve, zakaj vas ne pusti k sebi; to boste itak kmalu zvedet. Ponavljam, kar sem rekel o vaši ljubezni: Zaprite srce in čakajte. Maurice se je razjezil. Misel na sleparijo ga je razburila. Chebskv pa je dejal: — življenje je borba; zmaga pride po krvavih bojih z najmodernejšim orožjem, z dobrimi strategi. Oborožujmo se, I prijatelj, pripravliajmo se, ker ne vemo ne ure, ne dneva. Če smo pripravljeni vse pretrpeti, imamo tudi pravico vse delati. Oko za oko, je dejal stari žid in prav je imel. To pomeni ene oči manj pri opazovanju človeških neumnosti in zmešnjav sveta; ene oči manj za prosvitlje-no človeštvo na njegovem krivem, mračnem in opotekajočem se pohodu. Tiho se je smejal; ta smeh je bil tako bolesten in razjedajoč, da se je fant Mauricu smilil. Dočim je Chebskv takole besnel, je videl Maurice v sanjah Genovefo srečno, ubogega Chebskega pa mirnega in zadovoljnega pri nji. Sredi junija je dobil Maurice poziv, naj pošlje v avgustu v Pariz po denar. Chebskv je bil že zdrav in rad bi bil spoznai Francijo; in tako sta sklenila odpotovati takoj. V Parizu je bila revolucija; v predmestju so divjali krvavi boji. Maurice je bil v duhu plemič s temperamentom verskega reformatorja: revolucijonarji so se mu smilili, obenem jih je pa obsojal. Chebskv je videl v njih agente uničenja, prisesane k človeški družbi kakor zarodki nalezljivih bolezni, razvijajoči se v gnijočem telesu. Zatiral jih je, kakor zatiramo raka: z žaganjem kosti in obžiganjem mesa, toda brez najmanjšega upanja, da bi bolnik okreval. Dejal je Mauricu: — To je prazna beseda: pravica! Pravica do dela. pravica do plače, pravica do zabave, pravica do sreče! Pustite jih, naj imajo svoje pravice! Oni zavežejo jezik drugim, pa se zopet vname stari boj za življenje. Zmaga seveda zopet močnejši. In to je zadnja beseda pravice. Med nami jih je nekaj, ki bi se radi igrali in ki igrajo važno vlogo in te pobijejo in to bodo imeli za igro. Ta kri bo rodovitna. V njo pade krasno seme mržnje, osvete in zlobe, ki vzklije z majskim solncem pod našimi nogami. Bodočnost je res lepa. Bodi pozdravljen, napredek! To je res vredno študirati. Znanost bo mnogo pridobila; tako nastajajo družabne ustanove. Naši otroci bodo srečni. Lahko se bodo udajali podlosti, lahko ji bodo dali grško ime in napovedovali dan svoje smrti. Maurice se je vpisal v narodno gardo. Chebskv je šel z njim kot zdravnik. Dejal je: — Obvezoval bom rane tem lopovom in razbojnikom. Mislim na bodočnost človeške družbe. Kdor hoče kaj ujeti, ne sme pohoditi niti črvička. Ne da bi se zmenil za svoje slabo zdravje ali za nezaceljeno rano, se je ves posvetil bojišču. Ko je pa napočil dan plačila, ga ni bilo nikjer. Maurice ni bil tako hud filozof; njegovo ime je zaslovelo v javnosti in to ga je veselilo. Bilo je prvič, da se je počutil tako dobro; bil je srečen in zadovoljen. — Oče stori vse po svoje, — je dejal Chebskemu, — in čez nekaj dni bom svoboden in bogat. Nič na svetu me ne zadrži, da bi se zopet ne sestal z Genovefo. SOKOLU DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKRM PISEMSKEM Tovarna za izdelovanje strašil V Berlinu imajo tovarno, ki dobavlja odjemalcem vse, kar se rabi za strašenje ljudi Ali že imate doma najmodernejše naprave za strašenje ljudi? Ali potrebujete belo ženo ali brezglavega dečka, ali pa se zadovoljite samo s tajnimi kriki? Vsaka želja v tem pogledu se vam lahko izpolni. V Berlinu imajo namreč tovarno, kjer izdelujejo stra-j šila. Tovarna inserira sicer v mnogih i domačih in inozemskih listih ter po-I nuja svoje izdelke, vendar pa ve za njo malokdo. Brata Bresslov. lastnika te menda edinstvene tovarne na svetu, dobavita svojim odjemalcem vsako leto več sto duhov in strašrl. V tovarni dobite vse od -svetlikajoče se barve za tajne napise na stenah do zajamčeno pristnega zmaja, ki bruha iz žrela ogenj. Med odjemalci tovarne za strašila je nad 300 medijev, ki kupujejo najrazličnejše pripomočke za varanje spiritistov. To je pa samo ena stran te dobickanosne trgovine. Druga je še zanimivejša in dobičkanosnejša. Tovarna namreč skubi tudi za opremo hiš in gradov, kjer straši: Ljudje, ki kupujejo stare hiše, hočejo imeti za vsako ceno v njih strašilo, pa naj bo že pristno ali umetno. Strašrl ne kupujejo za šalo, kakor pravi Bresslov mlajši, temveč zato, da se lahko z njimi pobahajo. Nedavno se je zglasil v tovarni lastnik starega gradu, češ, naj mu preskrbimo za eno noč meniha, ki bi se prikazal njegovim gostom in ki bi bil neranljiv. Za take primere imamo v tovarni več kvalificiranih moči. Oblekli smo torej enega uslužbenca v jeklen oklep, da bi bil neranljiv, čez oklep si je pa nataknil meniško kuto. Poleg tega smo morali pa še poskrbeti, da so bili naboji slepi. Cez nekaj dni se je zglasil v tovarni angleški plemič, ki je pravil svojim prijateljem, da ima v svojem gradu mizo, ki na nji ne ostane nobena steklenica. Zatrjeval jim je. da vrže vsako steklenico in kozarec z mize nevidna roka njegovega prednika, ki je bil velik prijatelj dobre kapljice. Prijatelji mu seveda niso verjeli in hoteli so se na lastne oči prepričati, da je v gradu res miza. ki ne drži nobene steklenice in nobenega kozarca. In tovarna je dobavila plemiču, ki si je bil to storijo izmislil, posebno mizo. na kateri so bili razloženi srebrni pribori, krožniki in svečniki vpričo zbranih gostov. Kozarci in steklenice pa niso ostale na svojem mestu, temveč so vse popadale na tla. Gostje so bih prepričani, da je na mizo res posegla roka gostiteljevega prednika in tovarna je dobila za mizo kraljevsko nagrado. A trik je bil zelo enostaven. Pod predprogo tik pod mizo je bil skrit majhen električen aparat, pod vsako steklenico in vsakim kozarcem pa košček jekla. Drugače na mizi ni smelo biti nič jeklenega in električni tok je opravil svoje delo tako gladko, da so bili vsi gostje prepričani, da je stal med njimi duh. Bojne opice V kitajski armadi imajo posebne opice in sicer že od zavzetja Pekinga po Mongolih. Te opice se imenujejo vahvah, ker se nekaio tako de«ro, kadar so jezne. Repov nimajo, hodijo vedno pokonci in odrasle so visoke 4 čevlje. Opice vlove, ko so še čisto mlade in vzgajajo jih v koči na samotni planini. Dresiranje teh opic traja dolgo in je zelo naporno. Malo je verjetno, da bi se ukvarjal z njimi kdo drugi, razen Kitajcev z njihovo neverjetno potiTrježljivostjo in vztrajnostjo. Opico izpuste rz koče na vrvici in jo prisilijo, da pobere v zemljo zapičeno žolto zastavico, pri kateri sta zapičeni v zemljo dve modri zastavici. Ko prinese opica v kočo žolto zastavico, dobi nagrado v obliki slasčdc, če se pa hoče dotakniti modre zastavice, jo potegnejo za vrvico nazai in ozmerjajo. Počasi se vrvica podaljša m čez nekaj let znajo opice prinesti zastavico že več milj daleč. Druge ošpice navadijo na modre Ln rdeče zastavice, dokler nima poveljnik armade pri rokah več sto opic,^ ki se razlikujejo med seboj po razKčno pobarvanih zadnicah. Kitajske divizije se namreč razlikujejo med seboj po zastavicah, ki jih nosijo praporščaki, to so vojaki, odlikujoči se kot posebno hrabri. Kadar se pripravlja poveljnik k napadu in bi rad zanesel v sovražne vrste paniko, si izbere kakih 20 opic sovražne barve. Te opice nekaj dni ne dobe jesti in nameščene so tako. da lahko ves čas vadijo sovražnika in njegove barve. V noči pred napadom pobarvajo opice s svetlo barvo in jih izpuste. Opice zdrve takoj v sovražne vrste, kjer širijo s svojo čudno zunanjostjo in besno stjo grozo. In ko zasli- ši poveljnik vahvah svojih opic, začne napad, keT ve, da je zavladala v sovražnih vrstah zmešnjava. Angleži se selijo iz Lausanne Angleški listi poročajo, kako se vlada pripravlja na konferenco v Lau-sanni. Pri tem se pojavljajo različni komentarji o Lausanni, kjer so se razmere zelo izpremenile, odkar Angleži z dobro zlato valuto ne posečajo več Švice v tolikem številu, kakor prejš-fp. leta. Bili so časi, ko je lahko nudil angleški častnik ali državni uradnik svojim otrokom prvovrstno vzgojo v Lausanni, kjer so znani učni zavodi. Zdaj si pa Angleži tega ne morejo več privoščiti. Število Angležev v švicarskih hotelih je zelo paddo, posebno odkar je Anglija opustila zlato valuto. V primeri s prejšnjimi časi se bo zdelo sedaj delegatom to uJtrafranco9ko mesto v Švici zelo hladno. Hladno je pa bilo v Lausanni vedno, kajti izmed vseh mest ob Ženevskem jezeru je Lausanna najbolj dostopna hladnim vetrovom. Zato pa imajo tam zgodovinsko atmosfero. V bližini Lausanne je prebival pesnik lord Byron, v restavraciji Beau Rrva-ge je ustrelil po vojni neki Rus Leninovega prijatelja, ljudskega komisarja Vorovskega in tudi Mussolini je 'preživel v izgnanstvu nekaj časa v Lausanni. Pripovedujejo pa tudi pristno angleško prigodo, kako ie svetovno znani kirurg dr. Roux pred leti ravnal z angleško vojvodmjo, ki jo je pustil dolgo čakati. Slednjič je stopil v čitalnico, rekoč: Sedite, prosim, mada-me, tu je stol. Počakati morate, kakor vsak drugi, da pridete na vrsto. — Toda jaz sem vojvodinja ta in ta, — je odgovorila Angležinja ogorčeno. — Po sedite na dva stola, — je zamrmral kirurg. Janet Gavnor Charles Farrell oopularni in oboževani ljubavni par govori nemški v prekrasnem velefilmu Bič opojnosti Borba moškega proti trem zlom, alkoholu, opiju in razuzdanosti! Premiera danes! — Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. zvečer. Zvočni kino Idea1 Mikroskop v prstih Splošno prevladuje nabiranje, da je tip pomanjkljivo nadomestilo za vid. Slepec pa razločuje s tipom na otipa -nern predmetu toliko podrobnosti, ki jih ljudje z očmi na prvi pogled ne opazijo, da človek kar verjeti ne more, da ie to mogoče. S čudovitim tipom je pa obdarovala narava 23 letno Parižanko Louisetto Oilbertovo, ki s koncem svojih prstov spozna ne samo to, kar prostemu očesu ni več dostopno, temveč razliku je tudi . medine mikroorganizme, ki jrti spozna učenjak le s pomočjo drobnogleda. Njen tip )e torej pravi mikroskop. Prvotno so učenjaki misali, da gre pri Gifbertovi za neke vrste jasnovidnost in da ugane dekle vrsto predloženih h" miikroskopičnih telesc z dojemanjem prenesenih m isti, ne pa s svojim tipom. Zato so jo vzeti v zdravniški laboratorij, kjer so fi predložili več vrst mikrobov in bacilov še predno Je stopil zdravnik k mikroskopu, da W ne mogel misekio vplivati na njo. In OMbertova je brez večjega truda in točno spoznala 28 vrst mikroorganizmov ter opisala njihovo obliko m približno velikost. To je pač edinstven primer presenetljivo razvitega tipa. NOGAVICE z 2.I60M najcenejše! Razlika. — Lepo kašo si mi skuhal, moži-Ček! Kuharica mi je danes odpovedala. — Zakaj pa? — Pravi, da si jo po telefonu na~ hruHi. — Jaz sem pa mislil da govorim s teboj. Cenik oglasov Znižane cene malih oglasov: Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda ..........Din 0.50 Oglasi trgovskega značaja; vsaka beseda..........» 0.50 Kapital, v najem, posest, lokah, stanovanja, službe itd. itd. ... » 0.50 Mali oglasi se plačujejo brez kake pristojbine, in sicer naprej, deželani lahko plačajo v znamkah. Poslužite se ugodne prilike, uspeh bo siguren. Oglasi v inseratnem delu: do 30 petitnih vrst petit vrsta......... po Din 2.— od 31 i 100 > > > > ......... » » 2.50 „ 101 > 300 > > > > ......... » > 3.— „ 301 in dalje > » > » .........> » 4.— Oglasi v tekstnem delu: do 200 petrtnih vrst petit vrsta.........po Din 8.— od 201 in dalje » > > > .........» > 10.— A. Društvene prireditve brez vstopnine ali brez zvez z materijalnimi dohodki vsaka beseda 50 par. B. Društvene prireditve z vstopnino ali v zvezi z materijalnimi dohodki kulturnega značaja (koncerti, predavanja, javne telovadbe, akademije, športne in druge društvene tekme) vsaka beseda Din 1.—. Društvene notice priobču-jemo le proti takojšnjemu plačilu, plačuje se lahko tudi v znamkah. C. Nedruštvene prireditve, objave zasebnih in gostilniških koncertov, notice trgovskega ali reklamnega značaja (objave trgovcev, zdravnikov, obrtnikov ter sploh podjetij manjšega gospodarskega značaja) vsaka beseda Din 2.— Č. Izjave, poslana, preklici, naznanila ter druge objave zasebnikov vsaka beseda Din 3.—. D. Objave velikogospodarskega, veleindustrijskega, veletrgovskega, bančnega itd. značaia vsaka beseda Din 5.—. Uprava »SLOVENSKEGA NARODA44, Ljubljana, Knafljeva ulica St. 5 SUHA BUKOVA DRVA dostavlja na dom: cela 115 dinarjev, žagana 125.— Din, klana 135.— Din za m8. — Putrich, Dolenjska cesta 6. 624 KLAVIRJI Zaloga in izposojevalnica prvovrstnih klavirjev. Strokovnja-ško popravilo in Cisto uglaše-vanje, VV ARBIN EK, LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica 5. 612 HLADILNICO (Gelert Wien) 3000 kalorij, novo, proda I. Kliček v Mariboru, Krčevina. 631 DVA LEPA LOKALA za vsako obrt pripravna, oddam v najem. Natančna pojasnila daje tvrdka M. Berdajs, Maribor, Trg svobode. 630 2 HIŠI V PODČETRTKU prodam po najugodnejši ceni. " eni je posta in oddelek finančne kontrole, v drugI pa trafika, z vrtom, sadovnjakom, vinogradom, travnikom in gozdom. Informacije daje Peter-nel, Podčetrtek. 629 MREŽE ZA POSTELJE izdeluje najceneje točno po naročilu ter jih sprejema tudi v popravilo v lesenih in železnih okvirjih tvrdka Pavel Strgulec, Ljubljana, Gosposvet^ka cesta št. 13 (Kolizej) poleg skladišča »Alko«. 1257L IščEM UČNO MESTO v mestu ali na deželi za mojo hčerko v trgovini z mešanim blagom ali tudi v drugi branži. Stara je 15 let, ima meščansko šolo in že predlzobrazbo v trgovini. Za poštenje in vse event. sem odgovoren. Pojasnila daje in ponudbe sprejema Anton Naglic, trg., Gornji Dolič, pošta Mislinje. 539 Modroce otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE Ljubljana, Gosposvetska cesta št 16 (pri Levu) 114/L DOBRI POTNIKI se iščejo. Dober predmet. Naslov v upravi »Slov. Narodac. 578 Najcenejše vezenje perila, zaves, mono« gramov pri MATEK & MIKEŠ, Ljubljana (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) Entlanje, ažuriranje, predtiskanje. — Na izbiro krasna* med tiskan i p rtu* i po izredno nizkih cenah. NAZNANILO. C en j. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svoj krojaški atelje iz Lepodvorske ulice v Wolfovo 10 ter bom nadalje po znižanih cenah izdeloval najmodernejše fazone od 250—300 Din. Točna in solidna Izdelava. Se priporoča LUDVIK LOGAR, modno krojafttvo Woifova St. 10. žrebanje drž. razr. loterij V državni razredni loteriji so bili dne 15. in 16. januarja izžrebani naslednji dobitki: Din 800.— štev. 4.420, 13.002, 19.525, 19.582, 22.712, 22.717, 23.426, 31.137. 35.510, 35.518, 37.003, 37.063, 37.070. 45.725. 45.739. 45.742, 45.751. 54.220, 54.270 58.360, 62.234, 62.241. 65.310. 65.391, 69.433. 69.459. 73.339. 75.661, 75.664, 75.670' 80.249, 81.702, 81.725, 81.748, 84.412, 84.443, 86.601, 86.665, 88.213, 88.247, 93.028' 98.663. Zadružna hranilnica r. z. z o. z.« Lfubl jana. Sv. Petra c. i c Urejuje Josip Zupančič. — Za >Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za opravo tn maeratni del usta; Oton Chnstot, — Vat ? Ljubljani