MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
ilradnlitvo In upravni Maribor, Aleksandrova eaata it. 18 , Talelon 2440 hi 3408 lakaja raaan nadaija In prašnikov vaak dan ob id. url , valja maaaCno prajaidan v upravi ali po poit) 10 Din, doatavljen na dom 18 Din 1 Oglasi po ceniku / Oglase	_
■prejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Llubllanl 1 Poitnl Čekovni račun it. 11.409	"7
99
in izvedlilvost zakona proti drasinii
Odgovor no pomisleke beograjskih gospodarskih krogov
V beograjskih gospodarskih, zlasti triov s ki h in obrtnih krogih so se, kakor Poročajo nekateri listi, pojavili resni pO' ttiisleki proti zasnovanemu novemu, za' konu o pobijanju draginje. Ti pomisleki so izraženi .posebno v dveh trditvah, in
to: da upliva sedanja kriza že sama na zniževanje cen in da bodo znali speku lanti izigrati tudi nove predpise, kakor so one, Izdane 1.1921. Ne vemo sicer, kako in zakaj so beograjski gospodarski krogi prišli do takega zaključka, vemo pa, da je v obeh točkah temeljito napačen. Posebno napačna ih neresnična pa je trditev, da Kriza satfm znižuje cene, ko je vendar znano, da se razen poljskih pridelkov ni pocedila V zadnjih letih prav nobena stvar: ne industrijski proizvodi, ne stanovanja itd. Nasprotno, cene so se pri nekaterih vrstah blaga celo povečale, in podražila so se stanovanja, in to kljub temu, -da so zaslužki manjši, da so živila cenejša in da so tudi v cenah sirovine znathO padie.
Tekstilno blago, ki se pri nas Izdeluje ali vsaj prodaja, je skoraj prav tako drago, kakor je bilo I. 1929., za časa Še dokaj ugodne konjunkture in več ali manj Urejenih in stabilnih razmer. Tekstilne tovarne delajo s tako velikimi dobički, da visoko presegajo vsako normalo. Nekatere njihove proizvode bi brez zaščitne carine rw&gW dobki detajllsti Oz. kon-sumenti od tujuf grosistov — torej ne direktno od producentov, ki postavljajo še nižje cene — za 100 In več odstotkov ceneje. Koliko zaslužijo naši veletrgovci, Pa dokazujejo najbolj ugotovitve, da niti pri onih detajlistih, ki gredo v poravnavo, skoraj ničesar ali pa sploh ničesar ne izgubijo. Isto velja za našo produkcijo usnja, kjer dosega zaslužek včasih po več sto odstotkov. Dosti drugače ni z mjlpm jn raznimi drugimi industrijskimi proizvodi, katere moramo plačevati dražje kakor drugod, pa naj so že naše domače provenience ali pa uvozno blago. Zlo je tu pri korenini, ne pa pri naših detajlistih, kakor bi morda .kdo utegnil napačno misliti. Da konzument teh cen ne zmore več, in da propada naša detajlna trgovina, dokazuje pač najbolj to, da dolgujejo Mariborčani in okoličani 42 tukajšnjim manufakturistom že sedaj preko 13,000.000 El«. n 5 ,
Zakon o pobijanju draginje je torej več
nego potreben in od njega ne bodo imeli koristi samo konzumenti, ampak v enaki meri tudi naši solidni trgovci detajllsti, ki so bili doslej prepuščeni na milost in nemilost svojim dobaviteljem, producentom In grosistomu Prav tako je seveda zakon tudi izvedljiv, in sicer takoj, čim se uvede nad izvajanjem resna in temeljita kontrola, kakor se je uvedla v drugih državah, kjer so bili slični zakoni izdani. Lepih primerov za to nam nudita Italija in Nemčija, zlasti pa prva, kjer bi sedanje sorazmerno gospodarsko ravnovesje bilo že davno porušeno, če ne bi vlada z energično roko uravnavala cen. Kakor hitro so se znižale plače in mezde na meščencev in delavcev, so se morale na novo urediti, tudi vse. cene. In to se Ja zgodilo v 24 urah brez vsakega odpora in Izigravanja zakona. Kdor se je kljub temu uprl, je izgubil koncesijo brez pravice do priziva, če se mu ni zgodilo še kaj . hujšega. Prav tako energično je izvedla tudi Nemčija svoje lanske zasilne odredbe.
Zakon o pobijanju draginje je torej nujno potreben in takoj izvedljiv, strinjamo pa se popolnoma z beograjskimi gospodarskimi krogi, da bo iluzoren takoj, čim se bo izvajal tako, kakor se je oni iz leta 1921., ki je ostal prav za prav ves čas samo na papirju. Kriva je bila njegova napačna in nejasna stilizacija, posebno pa okoinost, da ]• kontrolo prepuščal konzumentom, ki so videli In poznali pač cene detajlistov, ne pa tudi grosistov in producentov. Ovadbe, ki so bile1 s strani konzumentov predložene oblasti, so bile prav zato v večini primerov neutemeljene, in ko so ovaditelji uvideli, da niso dosegli zaželjenega uspe ha, so vsako nadaljno kontrolo spioh o-pustili. Vpogled v zakulisje producentov in grosistov, si more izposlovati samo avtoritativna državna oblast sama, in ona, ki je zakon izdala, mora skrbeti tudi ža točno izvajanje, in sicer po kazenskopravnem postopku, ki se absolutno ne da izigravati.
Ce se bo to zgodilo, potem smo lahko trdno prepričani, da bo ogromnega nesorazmerja med našimi cenami in zaslužki kmalu konec, kar bo uplivaio blagodejno tudi na vse naše ostalo javno življenje, posebno pa še na politično.
Za preorlentadlo madžarske politike
Milanič Pallavlclitl za naslonitev na Francijo Groftethlon proti rovarrtju levičarjev
BUDIMPEŠTA,' 22. aprila. Na vfie-rajšnji seji madžarskega parlamenta je poslanec Paiiavlcinl odločno zahteval, da se madžarska zunanja politika pre« orientlra v francosko smer In oddalji od Nemčije. Nemčija je že neštetokrat pokazala Madžarski, da jo vodijo zgolj sebični nameni« Tardloujev načrt, od katerega bi mogla Imeti Madžarska veliko korist, je preprečila samo zavezniška Nemčija,
BUDIMPEŠTA, 22. aprila. Od svojega Odstopa v avgustu lanskega leta je grof Bethlen vč^rgj prvič zopet govoril v par-laniejttu. Oglasil se je puri debati o proračunu ministrstva notranjih zadev, ter o-pozarjal vladt) na rovarenje levičarskih elementov, posebno na deželi, kjer skušajo, na vse mogoče, načine porušiti mir in fed. Zahteval je, da vlada , energično nastopi, proti tem elementom. Ob koncu je pohvalil prizadevanja.vlade za ohranitev proračunskega ravnotežja.
SRALAJKOVlČ O PODUNAVJU.
PARIZ, 22. aprija. iJugoslovanski po-slapljc dr. Miroslav SpalaJkovlč je imel včeraj vettk govor v društvu za pripravljanje panevropske carinske zveze, v katerem je med drugim dejal, da je ustanovitev podunavske gospodarske zveze ?rvi pogoj za bodočo panevropsko unijo.
VELIKA LETALSKA NESREČA V ITALIJI.
RIM, 22. aprila. V bližini Orbetella je padel včeraj v :morje velik vojaški hidro-plan. Trije častniki, med njimi en polkovnik, so mrtvi, štirje pa nevarno ranjeni.
Ministra Šibenik In Preka podala ostavko — Nova ministra dr. Stjepan Sr kul j in poslanec Viktor Pogačnik
BEOGRAD, 22. aprila. Kralj Aleksander je sprejel ostavko ministrov šr. Stanka Š i b,e n 1 k a in Nikole Preke. Namesto njiju sta imenovana: za ministra javnih del zagrebški župan dr. Stjepan Srku 1 j, za ministra gozdov in rudnikov pa poslanec Viktor Pogačnik. Oba ministra sta bila takoj po Imenovanju zaprisežena.
BEOGRAD, 22. aprila. Novoimenovani gradbeni minister dr. Srku i j je prispel danes zjutraj v Beograd in se nastanil v hotelu »ExceIsior«. Časnikarjem je izjavil, da mu je bila vest o imenovanju za ministra šele pred kratkim sporočena. Ob 10. uri je dr. Srkulj posetil ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Vojo M,a ri n ko v iča, ob 12. uri pa je bil skupaj z ministrom Viktorjem Pogačnikom zaprisežen.
Novi minister za gozdove in rude Viktor Pogačnik je bil rojen leta 1874. v Gjurgjevcu in je študiral filozofijo. Kot srednješolski profesor je bil nameščen v Zagrebu in Mostaru, 1.1919—1921 pa je bil poverjenik za socialno politiko pri bosansko - hercegovinski pokrajinski vladi. L. 1927. je bil v Osijeku Izvoljen za oblastnega poslanca, lani pa za narodnega poslanca.
Ogromen obsee poplav ob Savi
R«ka Je mestoma narastla na 10 m nad normalo in se razlila do 30 km na široko — Nove vasi uničene, druge poplavljene — Na tisoče bavunce«*
BEOGRAD, 22. aprila. Pri Beogradu Je stanje vode še vedno nespremenjeno. Izliv Save v Dunav je skoraj nemogoč. Voda stoji mirno, ne vidi se, da bi se odtekala. Pogled s Kalimegdana napravlja mogočen vtis. Povsod, kamor sega oko, je sama umazana vodna gladina. Vsa okolica mesta je pod vodo, ki sega vzdolž Save do železniške proge Beograd—Zagreb in Zemuna.
Poplava vzdolž reke Save presega vse doslej znane. Ponekod je voda ie presegla 10 m nad normalo. Nasipi so odpovedal!: širina vode znaša mestoma 26 do 30 km. Nekatere vasi so popolnoma Izginile s površja. Sremska Mitroviča je skoraj popolnoma izpraznjena. Nepoplav-Uenih In nepoškodovanih le samo nekaj hiš v najvišjem delu. Najstrašnejša usoda je sinoči doletela vas Orašje, voda le porušila vse hiše. Pod vodo je ha novo. 28.000 ha najrodovltnejše zemlje. Okoli 15.000 ljudi se je moralo izšeUtl, 50.060 pa jih čaka na beg, če bi se položaj še poslabšal. Okoli 6000 hiš je v nevarnosti: da jih voda popolnoma poruši Sava v gornjih delih narašča, v dolnjih pa neznatno padla.
Na Drogi Sremska MUtovica —Sava je oroniet popolnoma ustav-Hen. Istotako je na progi Vočin-Belišče-Osijek ustavljen promet zaradi pokvarjenega mostu med postajama Bare-Cačincl. Potniki morajo prestopati, blago pa se prenaša.
Komunistična revolucija na Kitalsken
Komunistično glaanje se naglo Širi — pesimistična sodba Amerik« o otinošajlh med Rusijo in Japonsko — Aretacije Rusov In Kitajcev v Mandžuriji
LONDON, 22. aprila. Po poročilih iz Kitajske se je pričelo komunistično gibanje v nekaterih pokrajinah vedno bolj širiti. Ponekod prehaja že v nevarno revolucijo, V pokrajini Amoya so komunisti zavzeli že celo vrsto mest m vasi in korakajo proti pristanišču, ki bo vsak trenutek padlo v njihove roke. Vladne čete so biie poražene in se umikajo. V pristanišču Amoya je ostala samo še posadka angleške križarke, ki je pripravljena do zadnjega braniti interese angleških državljanov. Ženske in otroci so se že vkrcali na ladjo. Premožnejši trgovci beže v strahu pred komunisti na vse strani. Zdi se, da je velik del Kitajske neposredno pred krvavo komunistih-no revolucijo.
WASHINGTON, 22. aprila- Državni tajnik je predložil departmanil poročilo o svojih posvetovanjih, katera je imel z evropskimi državniki v Ženevi o po’o-žaju na Daljnem vzhodu. Stimson naglasa, da napetost med Rusijo in Japonsko ni ponehala, temveč postaja še vsak dan večja. Dasj vojna nevarnost še ni neposredna, je položaj na Daljnem vzhodu vendar tak, da vznemirja vse državnike velesil.
LONDON, 22. aprila. Iz Tokia porč čajo, da so mandžurske oblasti aretiral okoli 250 RusoV in Kitajcev, ki šo osum Ijenl atentata na transport japonskih č< v bližini Harblna, Te aretacije so’ odru: šaje med Rusijo in Mandžurijo Je še pč ostrilo. Rusi nikakor ne morejo m im trpeti japonske vojaške aktivnosti ' Mandžuriji. Če pride do sovražnosti, s bodo Japonci postavili z vso, s.vojo sil Rusom v bran.
PRIPRAVE ZA VOLITVE V PRUSIJI
BERLIN, 22, aprila. Od jutri opoldrte do pondeljka conldne bo stalno pripravljeno vse berlinsko redarstvo. Prav tako je tudi na deželi poskrbljeno za red in mir. Agitacija se stopnju-n t	,	/	. Je do skrajnosti, ki presega borbo za
Današnja vremenska napoved (opol- volitve predsednika republike. Po-
sebno Hitler in njegovo vodstvo se zaveda, da bo nedelja odločilna za vso
dne); Lepo, toplo vreme, jevne nevihte.
mogoče kra-
bodočnost nacienalno-socialistieneg, pokrela. Hitler sam potuje v letalu o kraja do kraja, prireja sestanke, slio de, obljublja in grozi. Agilna so tud vodstva vseh ostalih strank. Posebn socialni demokrati ne zaostajajo dost za Hitlerjem. Volilcev se polašča ner .voznost. Vsaka naooved usDeha te a one stranke je pa spričo splošne zme de absolutno nemogoča.
Stran 2
Mariborski »VEČERNIK« Jutrd
Dobro si postrežen le, če si sam postrežeš !
ETIENNE.
Proslava materinskega dneva.
Na prošnjo glavnega odbora »Podmladka Rdečega križa« je prosvetno ministrstvo odredilo, da se tudi letos proslavi materinski dan po vseh osnovnih, meščanskih in srednjih šolah. Na ta dan se bodo učenci s hvaležnostjo spominjali ljubezni in žrtev matere. V ta namen bodo učencem vseh razredov srednjih šol dane pismene naloge o materi in njeni ljubezni. Najboljše naloge bodo prejele razpisane nagrade: prva nagrada 500 Din, dve nagradi po 300 Din, tri po 200 Din in tri nagrade po 100 Din. Na dan 7. maja bo posvečena prva ura pouku v vseh razredih na vseh šolah materi. Popoldne io drugi dan v nedeljo 8. maja dopoldne pa bodo na vseh šolah slavnostne prireditve v čast materam.
Pravoslavni velikonočni prazniki.
Verniki pravoslavne cerkve bodo praznovali svoje letošnje velikonočne praznike po tem-le redu: jutri na Lazarjevo soboto 23. t. m. ob 14. uri procesija od pravoslavne kapelice do Jugoslovenske-ga trga in nazaj v kapelo, kjer bodo večernice; na cvetno nedeljo 24. t. m. ob pol 10. uri v kapeli liturgija in obhajilo šolskih in drugih otrok; na veliki četrtek
28.	t. m. ob 18. ari molitve; na veliki petek ob pol 17. uri večernice; na veliko soboto ob pol 17. uri večernice; na velikonočno nedeljo 1. maja zjutraj ob 4. uri procesija in po procesiji liturgija; na velikonočni ponedeljek pa bo ob pol 10. uri liturgija.
Napredovanje v šolski službi.
V višjo položajno skupino so napredovali: Ivan Tomažič in Ivan Koropec, o-krajna šolska nadzornika v Mariboru, Miloš Grmovšek, okrajni šolski nadzornik v Slovenjgradcu, nadalje učitelji in učiteljice:	Otilija	Fajglova v Slovenski
Bistrici, Rudolf Kocmut pri Sv. Urbanu pri Ptuju, Mirko Kožuh v Mariboru, Valentina Kauklerjeva v Ptuju, Valentin Kajnih v Ptuju, Henrik Karničnik v Mariboru, Ivan Mohorko v Račah, Ivan Lukman v Mariboru, Adolf Rozina v Ormožu, Jakob Preindl pri Veliki Nedelji, Matija Perger pri Sv. Jurju v Slov. gor., Ivan Žolnir v Ptuju, Fran Zupančič v Gerlincih, Srečko Stres v Prevaljah, Ivanka Straškova na Sladki gori, Adam Sardoč v Št. liju v Slov. gor., Angela Po-rekar in Franc Haberman v Mariboru, Zvonko Predan v Majšperku, Vlasta Doj-činovičeva v Mariboru in Alojzija Kocbekova v Slov. Bistrici.
Iz carinske službe.
Za carinskega posredovalca pri glavni carinarnici v Mariboru je postavljen višji carinski inšpektor v pokoju g. Ljuba Da-binovič.
Občinska davščina na vozila.
Mestno načelstvo razglaša: Ker je ministrstvo financ potrdilo prorc” - ’ mesta Maribora, se v smislu pravilni izpre-membah glede obč. davščine na vozila poživljajo vsi lastniki kočij, osebnih in tovornih avtomobilov, priklopnih vozov in motociklov, da prijavijo najpozneje do 15. maja 1932 svoja vozila mestnemu knjigovodstvu.
Vsa vozila, izvzemši kočije, morajo biti na mestni občinski tehtnici uradno steh tana in je dotično potrdilo o čisti teži, kakor tudi certifikat o tipi vozila, pri prijavi predložiti. Za čisto težo je razumeti težo vozila v običajnem in vožnje zmožnem stanju. Proti lastnikom vozil, ki ne prijavijo svojih vozil v danem roku, se bo postopalo po členu 9 naredbe o obč. davščini na vozila.
Važno za železniške upokojence.
Po naredbi generalne direkcije drž. železnic morajo biti vsi kuponi vložkov k rumenim legitimacijam opremljeni s številko in podpisom določenega železniškega organa. V to svrho naj prinesejo vsi upokojenci In slični svoje in rodbinskih članov legitimacije na postajo, kjer so jih bili naročili, in se bo oprema kuponov izvršila sproti. Vse prizadete pozivamo v lastnem interesu, da store to čim prej, da se izognejo neprilikam pri vožnjah. — Odsek upokojencev UJNŽB.
Naše učiteljstvo za tociialno pravičnost
v svojem stanu
Nekoliko odgovora g. Radivoju Reharju in pojasnila javnosti
Pod naslovom »Enake dolžnosti — enake pravice« razpravlja v »Večer-niku« od srede g. R. Rehar o oni točki resolucije, ki jo je sprejelo naše učiteljstvo minulo soboto na svojem zborovanju in ki zadeva poročene učiteljice. Podpisani sem sodeloval pri pripravah za to zborovanje, torej tudi pri resolucijah; zato sem poklican, da vsaj kratko odgovorim na ta članek. To je toliko bolj potrebno, ker je v njem postavljeno učiteljstvo in njegova stanovska organizacija v kaj čudno luč in je utegnila naša javnost o stvari spričo tega članka zadobiti neugoden vtis.
Saj je učit. stanovska organizacija med najstarejšimi in velja še danes za vzor drugim stanovskim organizacijam. Kako bi torej moralo priti v taki stanovski organizaciji do resolucije, »ki. nima primera v vsej zgodovini našega stanovskega in društvenega gibanja in ki krši najprlmitivnejša načela državljanske osebne svobode ter socijalne pravičnosti«, kakor pravi pisec.
Brezposelnost, ki karakterizira današnjo dobo, se je naselila tudi med učiteljstvom in je zavzela tak obseg, da se mora prav resno baviti s tem problemom stanovska organizacija in vsak njen član. Naši javnosti in tudi g- R. ni neznano, da čaka več sto učiteljskih abiturijentov in abiturijentinj pri nas na službo, ne samo eno, ampak mnogi celo že dve leti. V kakšnem položaju so ti mladi ljudje, ki bodo danes ali jutTi postali člani uč. stanovske organizacije, ni potreba razpravljati. Naj zadostuje, če navedem primer, da je šel tak abiturijent letos v Ljubljani kidat za občino sneg,
samo da se je preživel. Razen teh revežev pa čaka v Ljubljani še 60 učiteljev beguncev na namestitev; mnogi tudi že nad leto dni. In med njimi so možje z družino ter z 10—20 let službe. Kako se godi tem, si lahko mislimo. Zdaj pa pridejo čez en, dva meseca še novi absolventi. In tako bo imela naša banovina v najkrajšem času nad 600 brezposelnih učiteljev in učiteljic.
Tak je položaj, ki neizprosno sili tudi stanovsko organizacijo, da išče izhoda. To je njena ne samo socialna, ampak tudi stanovska dolžnost* In žalostno bi bilo za njo pa tudi sramotno, če bi ne razmotrivala na svojih zborih tega perečega vprašanja. Zato je umevno, da je zadnji veliki učiteljski zbor v Mariboru razpravljal tudi o tej zadevi in zavzel jasno in odločno svoje načelno stališče, ki je seveda precej drugačno, kakor ga pa slika g. Rehar.
Dotična točka resolucije se namreč glasi: »Z ozirom na sedanje razmere in stotine brezposelnega učiteljskega na-naščaja, naj se upokoje, oziroma prejmejo odpravnino one učiteljice, ki so poročene izven stanu s privatniki, in so njihovi možje v zadosti ugodnem so-cijalnem položaju.«
Resolucija je tako jasna, da ne potrebuje prav nobenega komentarja. Utemeljena pa je več nego potreba v izrednih razmerah, ker imamo nad 600 brezposel nega učiteljstva, prostih pa bo k večjemu 16 mest.
Tako stoji torej stvar faktično, in zato bi bil odgovor na druga izvajanja g. Reharja odveč.
Hren.
Ljudska univerza v Mariboru.
Drevi ob 20. uri predava g. prof. Baš o pričetkih slovenskega političnega življenja na Spodnjem Štajerskem.
Važna konferenca za ustanovitev nižje
obrtne šole v Mariboru.
Akcija, ki so jo pokrenili merodajni krogi za ustanovitev nižje obrtne šole v Mariboru, je v toliko dozorela, da razpravljajo danes o tem vprašanju v mest-ui posvetovalnici. Pri konferenci so navzoči načelnik trgovinskega ministrstva g. David Korenič, mestni župan g. dr. Li-poM, narodna poslanca gg. dr. Pivko in ravnatelj Krejči, ravnatelj trgovske akademije. g. Dolenc, sreski načelnik g. dr. Ipavic, obrtni nadzornik g. Zaločnik, ravnateljica »Vesne« ga. Rapotčeva, ga. Ašičeva, g. prof. Fink, načelnik trgovskega gremija g. Weixl, magistratni svetnik g. Rodošek in drugi zastopniki trgovskih in obrtnih krogov. Konferenca ob zaključku našega lista še traja.
Znani grafolog Karmah,
ki biva že nekaj dni v našem mestu, vzbuja s svojimi analizami rokopisov veliko pozornosti. Točnost, s katero pogodi značaj posameznika, je presenetljiva in priča ne samo o izrednih fizioloških in psiholoških sposobnostih, ampak tudi o temeljitem znanstvenem študiju tega re-nomiranega jugoslovanskega grafologa. Opozarjamo občinstvo, da ostane g. Karmah v Mariboru samo še par dni, zato naj ga obišče vsakdo, ki si želi analize svojega značaja ali značaja oseb, ki ga bliže zanimajo. Odkril mu bo g. Karmah prav interesantne plati...
' Razne nezgode.
V Mihovcih pri Cirkovcih se je pri rezanju slame ponesrečila že priletna delavka Marija Juršičeva. Stroj ji je odrezal kazalec desne roke. Posestniška hči Ana Kukovičeva se je, ko je nesla na glavi škaf vode, spotaknila in padla tako nesrečno, da si je poškodovala desnico v zapestju. V Dolgošah pa se je pri sekanju drv nevarno usekal v koleno leve noge hlapec Tomaž Reven. Vsi ponesrečenci so se zatekli po pomoč v mariborsko bolnišnico. Istotako tudi s hudo rano na glavi delavec Karel Kobal iz Zbelo-vega pri Poljčanah, ki ga je neki Vinko Egenstein v prepiru udaril z motiko.
Zimskošportni odsek SPD Maribor
poziva svoje člane, da se udeleže občnega zbora »Mariborskega zimskošportnega podsaveza« v soboto 23, t. m. ob 20. uri v Lovski sobi hotela OreL
Kdo se spominja Šlapšu-Hansla?
Prijatelj našega lista, mož iz ljudstva, nam piše: Pred dnevi je poročal »Večer-nik« o nekem možu čudaku. V Mariboru je tudi pred približno 30—40 leti živel neki tak čudak v hiši na Koroški cesti št. 13. Bil je stare sorte pek, klicali so ga Šlapšuhansl (Schlappschuh-Hansel), nekdaj je delal v Hausnerjevi pekariji na Koroški cesti tam, kjer je sedaj pekarija Robaus. Obleko si je kar sam šival, zato je izgledal kot kako strašilo; postelje tudi ni imel, spal je na cunjah na klopi pri pe či. Rekel je, saj tudi pes nima boljše po stelje, pa le živi. Na prodaj je imel pekovsko robo, loparje »simprle«, okrogle in podolgovate, ter različne košare. Pa je imel hiše v Mariboru, v Gradcu in tudi v Zagrebu. Kadar je prišel v Gradec pogledat svoje hiše in davke plačat, ga je policija aretirala, ker je izgledal kot berač. On se jim je pa smejal, ko so mu na policiji izpraševali »beraško« vest, pa je nazadnje povedal, da je večkratni hišni posestnik iz Maribora in da je prišel v Gradec, tudi tukaj pogledat svoje hiše in davke poravnat. Seveda so se na policiji debelo spogledali in moža brž izpustili Morda se ga stari Mariborčani še spominjajo in bi morda kdo vedel kaj več povedati o tem originalnem Šlapšuhanslu s Koroške ceste št. 13?
Konji so se splašili.
Na cesti v bližni Sv. Marjete so se včeraj popoldne posestniški ženi Tereziji Žumrovi, doma iz okolice Sv. Lenarta v Slov. gor. splašili konji v, hipu, ko je hotela potegniti za vajeti, a po nesrečnem naključju padla pod voz. Splašene konje je s težavo ustavil neki voznik. Žumrova, ki se je močno poškodovala na glavi, je ostala v domači oskrbi.
S policije.
Aretirani so bili: Marija R* zaradi tatvine, Terezija in Herman zaradi prepovedanega beračenja in štirje postopači. Zabeleženih je tudi 14 prijav zaradi manj ših policijskih prestopkov.
Drzen vlom.
Preaeklo noč je bilo vlomljeno v šolo v Dobročah. Tat se je splazil skozi okno v notranjost šole in odpeljal šolskemu u-pravitelju g. Francu Kasperju dobro ohranjeno kolo znamke »Waffenrad«, vredno 1800 Din. Tatvipe sumijo nekega brezposelnega delavca, ki je beračil po vasi prejšnji dan, danes zjutraj pa izginil brez sledu.
V M ariSor u, dne 22. TV. 1932.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Petek, 22. aprila: Zaprto.
Sobota, 23. aprila ob 20. uri:	»Brez
tretjega«. Premijera. Proslava 25-let-nice pisateljskega delovanja M. Bego-viča. Ab. A.
Nedelja, 24. aprila ob 20. uri: »Viktorija in njen huzar«. Znižane cene. Zadnjič.
Begovičev večer. Jutri bo v proslavo 25-letnice pisateljskega delovanja znanega jug. dramatika M. Begoviča premije* ra njegove najnovejše drame »Brez tretjega«, katera je šla z velikim uspehom že čez vse velike odre Jugoslavije. Kot režiser debutira B. Stupica iz Ljubljane, nastopita pa ga. Sava Sever-Šerbanova in VI. Skrbinšek. Predstavi bo prisostvoval tudi avtor.
Haydnova proslava v Mariboru
ki jo priredita mariborska »Glasbena Matica« in pevsko društvo »Maribor« dne 3. in 4. maja v dvorani »Union«, bo za naše mestu brez dvoma glasben dogodek. Glasbo ljubeče naše občinstvo bo imelo priliko, da se na teh dveh proslav-nih večerih naužije večnolepe Haydnove umetnosti v raznih skladbah, in sicer od godalnega kvarteta tja do veličanstvene-ga oratorija »Stvarjenje«, v katerem bodo solistične partije zasedene od gospe Pavle Lovšetove, njene hčerke Majde ter od gg. Živka in Neraliča.
Naše mesto bo s to proslavo 200-letni-ce rojstva genija Haydna pokazalo, da noče zaostajati za drugimi kulturnimi centri. Opozarjamo občinstvo že sedaj na to proslavo, ki bo v pogledu svojega obsega gotovo edinstvena med vsemi Haydnovimi proslavami v naši državi *
»Narodni poslanec«.
Jutri v soboto ob 8. uri zvečer uprizorijo dijaki drž. klas. gimnazije v dvorani »Zadružne gospodarske banke« Nušičevo popularno komedijo »Narodni poslanec«. — Prijatelji dijaške mladine, podpirajte jo v njenem idealnem stremljenju in obiščite v čim večjem številu to predstavo, ki vam bo nudila veliko zabave!
Iz Dravinjske doline
Nova grobova. Te dni je preminula V mariborski bolnici gospa Elizabeta Rainer iz Sp. Poljčan, soproga železničarja v Murski Soboti. Postala je žrtev materinstva. Zapušča nebogljeno dete in neutolažljivega soproga. —V Lušečki vasi pri Poljčanah pa je zapustil ta svet v torek 80-letnik Franc Kohne. Lahka jima zemljica!
V znamenju krize. Pekelski občinski urad razglaša, da je davčna oblast v Slovenski Bistrici dovolila radi izterjanja zaostalih državnih davkov javno dražbo vsakovrstnih predmetov v več hišah v Peklu. Dražba je določena na
29.	in 30. aprila.
Nesreča v rudniku. Zbelovski premo-gokop, ki je bil pred nedavnim časom obnovljen, je zahteval v torek svojo prvo žrtev. Ta dan je bil 22-letni delavec Ignacij Ferlež iz Lovnika pri Poljčanah zaposlen z razstreljevanjem. Približal pa se„je prezgodaj podminiranemu delu v rovu, in to je bilo zanj usodno. Kajti v tem hipu se je mina vžgala in ubogemu nesrečniku raztreščila lobanjo, da so izstopili možgani; tudi prsni koš mu je po polnoma razmesarilo. O tragičnem dogodku so bili takoj obveščeni starši- Njih žalost je težko popisati.
»Otroka, kaj pa za božjo voljo toliko kričita!«
»Igrava se očeta fn mater.«
»Pa se ti ni treba pri tem toliko dreti, Mirko!«
»Se moram, ko pa Zorka hoče imeti zmerai kaj denarja od mene!«
V Mariboru, 'dne 22. IV. 193 2.
MaflBdfšKi »vECERNlK« jutra
srrefi 3. __
Sokolstvo
Iz župne pisarne.
Na seji plenuma dne 21. t. m. je bil sprejet sklep, da prične plačevati župni davek vsaka novoustanovljena edinica šele po enem letu od ustanovitve. — Ceta Gederovci dobi podporo 500 Din. — Od 1.—5. maja bo v Mariboru lahkoatletski tečaj. Jeseni bo lahkoatletska tekma, tudi v Mariboru. Izdela se vadbeni načrt za posamezna društva. —Nekaj novega bo zvezdni tek, ki ga priredimo 18. septembra. Takrat bo teklo okoli 1000 tekačev po^tirih progah proti Mariboru: od Šalovcev, Središča, Vitanja, črne. Cilj vseh: Maribor. Ob tej priliki utegne biti še posebna proslava, o kateri bomo spregovorili, ko stvar dozori.— V nedeljo 24. aprila bo zbor društvenih prosvetarjev. Ne pozabite na ta datum in pripravite predloge! Zdravo! —
Iz mariborskega okrožja.
Načelništvo mariborskega okrožja javlja: Mariborsko sokolsko okrožje priredi v nedeljo, dne 24. aprila ob 7.30 uri zjutraj celodneven tečaj za proste vaje. Ta tečaj bo na letnem telovadišču sokolskega društva v Studencih ob vsakem vremenu. Za prednjake posameznih društev Je udeležba obvezna.
Kako se gibljejo naša društva.
Mala Nedelja. Mlada Sokolska četa se prav pridno pripravlja na svojo prvo akademijo, združeno z materinsko proslavo, ki bo na Binkoštno nedeljo 15. maja. Nastopi mešani in moški pevski zbor, godba na pihala, sokolska deca,
RONALD COLMAN
najbolj priljubljen filmski zvezdnik v Angliji. Tako vsaj so odločile angleške dame, ki so mu pri neki tekmi dale največ glasov. Naše dame imajo morda kak drug filmski ideal.
Weare Holbrook (New York):
Moj stric ,Gandhi‘
Med najzvestejše pristaše Mahatme Gandhija v Zedinjenih državah spada moj stric Hiram, ki bije že dolgo pogumen boj proti naši dobi stroja in mno-žinske produkcije.
»Ali veš, kaj pravzaprav zahtevaš od mene?« tako vzklikne, če ga teta Evla-lija prosi, naj naloži v peč malo premoga. Ti zahtevaš od mene, naj žrtvujem lakomnim posestnikom rudnikov v Penn-sylvaniji! Z vsako lopato premoga, ki ga nasujem v peč, postajajo ti nasilni rudniški baroni mogočnejši in debelejši!«
Pretekli mesec je prišel stric Hiram k nam na obisk, in je b« to razburljiv dogodek. Takoj po svojem prihodu se je podal na inšpekcijsko potovanje po našem stanovanju; privzdigoval je vse preproge, pogledaval pod stole, preiskal klavir in zlezel pod mizo.
»Ali si kaj izgubil, stric Hiram?« sem vprašal.
»Ne!« je odgovoril mrko. Ampak vi! Vi ste izgubili tisti možati individualizem, ki je nekoč odlikoval ameriškega državljana. Vi ste postali žrtev množin-ske produkcije in reklame. Skoro vsaka stvar v tejle sobi nosi kako tovarniško
dramatski odsek s spevoigro ter člani in moški naraščaj s telovadnimi točkami. Upamo, da nas obiščejo matična in druga bratska društva v čim večjem številu. Na Binkoštno nedeljo vsi na Sokolsko akademijo v Društveni dom pri Mali Nedelji. Zdravo!
Guštanj. Pevsko društvo v Guštanju je vprizorilo izvirno spevoigro v 3. dejanjih »Brezposelni pevci« — delo domačih autorjev. Brat Gačnik je spisal času primeren tekst, ki je zajet iz sodobnega realnega življenja, po libretu pa je^zložil glasbo brat Gaberšček, zelo posrečeno v narodnem motivu. Tekst kot glasba, vse je izvirno! Igra ima zdravo jedro, dogodki se razvijajo logično, predstavljajoč življenje brezposelnih rokodelcev; v igri je tudi mnogo zdravega humorja. Glasba je polnodoneča tako pri mičnih kupletih, kot v zboru. Uspeh pri krstni predstavi je bil odličen, obisk rekorden, navdušenje pri publiki se je stopnjevalo od dejanja do dejanja, dokaz da sta autorja zabrenkala na prave strune! Igra je napisana v korist Sokolskega doma,^ za to bratskim društvom dobrodošla pri njihovih repertoarjih. Dobite jo za malenkostno odškodnino pri Sokolu Guštanj. — Zdravo!
Sokol Loče pri Poljčanah
je uprizoril v soboto, 16. in v nedeljo 17. t. m. igro »Trije vaški svetniki«, pod spretno režijo J. Kržiča. Predstava se je zelo posrečila, ker so bile vloge v dobrih rokah; zlasti je ugajala s. Ruža Davidova kot županja govoreča v koroškem narečju. Občinstvo je na obeh predstavah napolnilo dvorano in se izborno zabavalo. Režiserju in igralcem vse priznanje za njihovo požrtvovalnost.__________
Krčevinsko Sokolsko društvo
uprizori v nedeljo 24. t. m. ob 15. uri v krčevinski šoli gledališko predstavo »Užitkarji«. Člani in prijatelji Sokolstva pridite!
Iz Mežiške doline
V obrambi težko ranil napadalca. V go
stilni pri Lečniku v Guštanju je popivala v soboto večja družba, med njimi sedlar Žagar in dva Mežnarjeva fanta. Nastal je prepir, kateremu se je Žagar izognil s tem, da je odšel domov. Po polnoči pa sta prilomastila pijana in bojno rozpoložena Mežnarjeva pred Žagarjevo stanovanje, in med kričanjem in preklinjanjem pobila vse šipe na stanovanju, lotila sta se tudi hišnih vrat, ki sta jih vrgla s podbojev, hoteč dobiti v roke Žagarja. Ta se je, ko vse svarjenje ni nič pomagalo, postavil v bran in je slednjič po obeh napadalcih zamahnil z ostrim sedlarskim nožem. Nož je opravil strašno delo: starejši Peter ima prerezane mišice, kite in žile in bi bil izkrvavel, če ne bi bilo pri rokah takoj zdravnika in rešilnega avtomobila, ki je oba fanta nemudoma prepeljal v bolnico.
znamko ali kakšno drugačno etiketo. Povej mi na primer, dečko moj, koliko si plačal za ta-le radio?«
»Kakih sto dolarjev, mislim ...?
»Zares? In pri tem bi si bil za 17 dolarjev lahko naredil sam prav takšen aparat, če bi bil kupil posamezne dele in jih sam sestavil!«
»Toda, dragi stric, jaz tega ne utegnem. Sem preveč zaposlen,« mu dopovedujem.
»Pa zakaj si zaposlen?« je vprašal stric Hiram. »Enostavno, da zaslužiš potrebni denar, s katerim si moreš kupiti stodo-larski radio! Saj pravim: dandanašnji gospodarski red zavaja ljudi, da varajo same sebe!«
Ko je drugo jutro prišel k zajtrku, ~o mu oči fanatično žarele. »Videl sem v ko palnici zobno pasto,« je naznanil. »Za čistiti zobe ni boljšega ko malo navadne kuhinjske soli- In kar se tiče vode za grgranje, si plačal zanjo dolar, narediš si jo pa lahko za 15 vinarjev 75 litrov, če kupiš v drogeriji navadne mete ...
Odločno sem protestiral, češ. da me prav nič ne mika v hiši imeti 75 litrov ustne vode.
Naslednjega dne je zapazil stric Hiram, da je moja žena pri snaženju uporabljala neko sredstvo za odpravljanje madežev, in se takoj ponudil, da bo on sestavil tako sredstvo. »Saj to ni nič drugega ko
Šport
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno.
Nedeljske tekme sodijo ti-le sodniki: ISSK Maribor mladina:SK Svoboda mladina g. Pušenjak; ISSK Maribor rezerva :SK Železničar rezerva g. Skalar (rezerva g. Mohorko). Sodnika za prven stveno tekmo ISSK Maribor I:SK Železničar I delegira LNP (stranska sodnika Laznička in Kasper).
Zbor nogometnih sodnikov, poverjeništvo Maribor
obvešča gg. sodnike, da oddajo v svrho žigosanja izkaznic pri davčni upravi, iste zanesljivo v nedeljo 24. t. m. pri blagajni na igrišču ISSK Maribora.
Iz Mariborskega smučarskega kluba.
Novo izvoljeni odbor se je na svoji seji *). t. m. takole konstituiral:	pred-
sednik Bruno Parma, podpredsednik Miloš Gnus, kpt. v rez., tajnica Krista Ferenc, blagajnik Janko Ornik, gospodar Josip Žunkovič, odborniki Vaclav Kunst, Jože Gorup, Stevo Tonkovič, Otmar Heinrih, Anton Čerin, načelnik tehniške sekcije Franjo Vetrih, načelnik foto sekcije Štefan Kraut, načelnik tečajniške sekcije Vilko Forstnerič. Nadzorni odbor: Franjo Peric in Dolfe Rijavec.
Pred sezono tenisa.
Zavladalo je lepo pomladansko vreme, ki pospešuje pripravljalna dela na teniških igriščih ISSK Maribora. Igrišča so dobila novo ograjo, cesta pred vhodom je regulirana, vse poti so posute z belim peskom, okoli garderobe pa je napravljen mičen vrt z gredicami. V nedeljo 24. trn. bo ob 10. uri dopoldne sezonska otvoritev igrišč. Zopet bodo zaživela bela polja. Tenis se je danes domala udomačil v vseh družabnih plasteh in se tudi pri nas lepo razvija. A da se vrste ljubiteljev letnega belega športa še bolj izpopolnijo, vabi teniška sekcija vse, ki se zanimajo za tenis, da se prijavijo pri g. Radovanu Šepcu na Grajskem trgu v popoldanskih urah. Ob priliki otvoritve naj se zbero vsi člani sekcije na igriščih, vabljeno pa je tudi ostalo občinstvo.
Nov motoklub.
Koles, klub »Perun«, sekcija motociklistov, je na svoji seji 21. t. m. izvolil ta-le odbor: načelnik: g. Oton Črepinko, trgovec v Mariboru, Meljska cesta 2. Podnačelnik: g. Kvas Ivan, trgovec , Mariboru, Aleksandrova c. 32. Blagajnik: g. Vidic F., tajnik: Pahor Ivo, odborniki: Železnik Blaž, Lisjak Al., Peternelj J., dr. Žgur I. Nadzornika:	Misita Aleks.
Sosič Mirko. Sekcija se je včlanila pri Motosavezu v Zagrebu in bo nudila članom razne ugodnosti, med tem tudi pri-skrbo triptika. Sekcija je upoštevala razmere današnjega časa in nastavila malen kostno članarino. Prijave sprejema dnevno načelnik oziroma podnačelnik.
malo luga, bencina... in mete,« je raz-lagal. »Ampak za to steklenico, za lito-grafirano etiketo in za reklamo ste morali plačati težke dolarje. Če mi prepustiš kopalnico za laboratorij, vama napravim toliko tekočine za odstranjevanje madežev, da bosta preskrbljena do smrti.«
V največji napetosti sva čakala z ženo. Okoli štirih popoldne se je razlegnila iz kopalnice silna eksplozija, in stric Hiram je pritekel po stopnicah kakor divji kozel. Brki so mu Štrleli kvišku in škrica njegove suknje sta frfotala v paničnem obupu.
Moja žena je brž potrkljala strica v preprogo, dočim sem mu jaz priskočil na pomoč z aparatom za gašenje. V tem trenutku se je stric Hiram vzravnal. »Kaj vidim? Ti uporabljaš »Maximdx«? je vzkliknil. Obtožujoče je pokazal na aparat za gašenje. »Ali ne veš, da obstoja njegova vsebina iz čisto navadnega ogljikovega tetraklorida? Tega lahko kupiš v vsaki drogeriji za osem vinarjev funt!«
Stene kopalnice so bile obžgane In stričevo sredstvo proti madežem je bilo iz-jedlo ves emajl iz kopalne kadi. Toda stric je ostal nezlomljiv. »Jutri vam napravim sredstvo za čiščenje srebrnine, je oznanil. Je prav isto, kakor, ki stane v trgovini četrl litra dolar. Jaz vem, da ga skuham deset litrov za četrt dolarja.«
Tragedija polarnega raziskovalca Cooka
Po nedolžnem obsojen na 30-letno ječo-
Gotovo je še marsikomu .v spominu, da je bil znameniti polarni raziskovalec severnega tečaja, Američan dr. F. A. Cook pred dvema letoma obsojen na 30 let ječe. Cook je bil obtožen, da je v sleparski nameri ustanovil družbo za eksploatacijo petroleja v Cookovi deželi, odkriti in imenovani po njem. Delnice, katere je po njem ustanovljena družba izdala, so bile kmalu pokupljene in so dosegle veliko vrednost. Nenadoma pa so se pojavile v javnosti vesti, da v Cookovi deželi sploh ni petroleja. Delnice so izgubile vsako vrednost in Cook je kot slepar prišel pred sodišče.
V preiskovalnem zaporu in pri glavni razpravi je slavni polarni raziskovalec zaman zatrjeval, da si vesti o petroleju ni izmislil in da ni nameraval nikogar oslepariti. Tudi njegovo zahtevo, naj stro kovnjaki preiščejo njegovo deželo, je sodišče zavrnilo, češ, da bi preiskava po-vročila preveč stroškov in bi bila itak brezuspešna, ker je dokazano, da mu je šlo le za sleparijo. Tako je bil Cook obsojen in vsi prizivi mu niso nič pomagali. Nastopiti je moral kazen in je dve leti že sedel.
Nedavno pa je nova ekspedicija, v kateri so bili tudi ugledni strokovnjaki in katero je organiziral neki Cookov prijatelj, ugotovila, da so v Cookovi deželi zares močni vrelci nafte. Uradno potrjeno poročilo ekspedicije je bilo predloženo vlasti in sodišču, ki je proces obnovilo, Cooka oprostilo vsake krivde in kazni in ga izpustilo na svobodo. Toda škode, ki jo je utrpel na zdravju, ugledu in imetju, mu nihče ne more vrniti.
Volilni plakat v Parizu
k bližnjim parlamentarnim volitvam v Franciji, ki bodo velikega političnega pomena.
To-pot jaz in moja žena nisva čakala na sredstvo za čiščenje srebrnine. Ponoči, ko je bil stric Hiram že legel spat, sva vzela kovčege in sva se skrivaj podala v hotel. Poprej pa sva pogasnila ogenj v peči, zaprla plinsko napeljavo, zaprla vodovod in izključila električno luč. Potem sva na prag stričeve spalnice položila kramp, svečo, dve suhi trski en izvod vremenskega koledarja za leto 1932, na kljuko vrat pa privezala kokoš. Slednjič sva pritrdila na vrata to-le objavo:
»Dragi stric! Midva sva se odločila bojkotirati premogovni trust, užigalični trust in vsa druga podjetja, ki konzumen-ta samo izkoriščajo. Dve uri od tukaj leži zapuščen rudnik, in če potrebuješ premoga za peč, vzemi kramp in si ga sam tam nakoplji. Ta kokoš ti bo, če ji boš pustil časa, izlegla jajce za zajterk in bo tako izključila dobiček preprodajalca. Pa zakaj plačevati neznanske cene za električni tok, če imaš na razpolago svečo, ki jo lahko prižgeš na ta način, da drgneš dve suhi trščici drugo ob drugo tako dolgo, da se vnameta.. In če boš potreboval vode, te opozarjava, da stoji zunaj pod kapom sod za deževnico. Sod je zdaj prazen, toda vremenski koledai napoveduje za marec 1932 izdatno deževje. Med tem potrpi in si ohrani svo; ponosni individualizem!«
Železni
Mariborski »VECERNIK« Jutra
Gtnsrer Beti:
»Doslej ste mt bili brat, jaz Vam sestra. Ostaniva 85 si to. Bolje bi bilo, da se negpocdčiva.v i? v /ac; k
Odkimal je. »Bratstvo .,vr tbm slučaju: inč zadostuje.'Da ste mi res sestra, bi bilo Vse"drugUč: vzel ,V^u&rS§JpJ» joe. iskal bi žene. Ker .pa ni tako, mo-' raya‘.’svxub.^y£zo z žakonomLpDsvetitH in* zapečatiti, Železni oklep okoli mene se je krčrl, .vse bolj sem ali pa se ne moreva zvezati. Stvarne zapreke se pro-čutila, da me bo pregovoril. Kaj mi je pomagalo, če tivijo vsaki drugi nakani. Ali ne uvidite tega, Jana? sem" zamežaia; 'njegove ižadnje besede so mu očistile Razmislite malo — Vaša zdrava pamet Vas bo vo-navidefc zasuto pbt. Mbja '•Žftčetkdma tako nedolžna, ' dila.«	'
tako breznadno meglena naloga se je pod njegovo Razmišljala sem, a razum' mi drugega ni .vedel po-spretuo roko zgoščevala In oblikovala. — čakal je od- vedatt kot to. da se nisva tako ljubila, kot bi se mož govora. Prosila sem zaHefrt	ure	odloga,	da'stvar	raz-	in žena morala ljubiti; zato	mi je svetoval, naj	se	ne
mislim.	poročiva, kar sem mu bila	že rekla.
»Rad Vam to dovolim,« je dejal, potem je vstal,	»St. John,« sem mu odgovorila, »v Vas vidim le
šel nekaj korakov, po sedlu	navkreber,	se	zleknil	.pa	brata. Vi v meni le sestro:	tako naj ostane!«
vresje in mirno obležal. —	»To..ni mogoče, to ni	mogoče!« me je	hitro	, in
»Kar. od mene zahteva, bi mogla storiti. To ugo- ostro zavrnil, »to ne gre. Dejali ste, da greste z menoj tavljam in priznavam,« sem pretehtavala, »seveda, če v Indijo. Pamtite — tako ste rekli!« bom živela. A čutim, da ml zdravje^ni tako, da bi mogla	»Pogojno!«
dolgo kljubovati indskemu sblncu. — Kaj potem? Nje-	»Dobro, dobro! Proti glavni, točki, proti temu, da..
mu ne bo sile; ko pride moia.%smrtna, me mirno in odpotujete z Angleškega in 'mi pomorete pri delu v slovesno vrne Tistemu, ki me je ustvaril. Stvar-je po- Orientu, niste. Zdaj ste že zagrabili za-plug;, prezna-vsem preprosta. Če zapustim Anglijo, zapustim ljub- čajni ste, da.bi roko spet umeknili. Le za to Vam je ljeho, a prazno deželo — Mr. Rochestra ni tut in ko bi še skrbeti, kako boste majlaglje delo opravljali, ki se tudi bil, kaj ml je do tega, kaj mi sme kdaj biti do tega? ga boste lotili. Poenostavite svoje zamotane interese, Zdaj mi je Živeti brez njega- Nič ni tako bedastega, občutke, misli, želje in smotre, utopite vse pomisleke tako slabotnega,na svetu, kot tp Životarjenje iz dneva v enem samem ukrepu: da boste iz vseh moči uspešno .v, dan, kakor bi pričakovala kako izpremembo, ki bi vršili poslanstvo svojega velikega Gospodarja. V ta naju spet združila. Prav je imel St. John, da si moram namen Vam je treba sodelavca; ne brata, ker bi bila poiskati drugi življenski smoter, ki mi bo nadoknadil to prerahla zveza, marveč soproga. Tudi meni ni^tre-tistega, ki sem ga zgrešila. Ali posel, ki mi ga nudi; ba setre. Sestro bi mi utegnili vzeti vsak dan. Žene ni najlepši, ki si ga more človek izbrati ali ga utegne mi je treba, ki bi bila edina sotrudnica, na katero bi Bog doznačltl? Ali rai ne izpolni praznoto, ki so mi jo lahko izdatno vplival v življenju in ki bi jo na vsak pustile v srcu ubita ljubav in uničene nade? Mislim način obdržal do smrti.«
odgovoriti »da« — in vendair drgečem. Joj! Če se pri- Streslo me je, ko je tako govoril. Čutila sem nje-klučim St. Johnu, žrtujem pol svoje biti. Ako grem g0v vpliv do mozga svojih kosti, bilo mi je, kakor bi v Itldijo, grem v prerano smrt. In kako uporabim čas	me že držal za roke.
med potjo iz Anglije v Indijo in potjo iz Indije v grob?	»Poiščite si ženo drugod, St. John; poiščite si tako,
Oh, saj vem, tudi to vidim bistro in jasno! če se bom	ki bo za Vas!«
trudila na vse pretege, bo zadovoljen z menoj; kar od	»Ki bo za moje namene, hočete reči, za moj po-
mene pričakuje, se bo do pičice uresničilo. Če res klic. Še enkrat Vam povem, da ne jemljem brezpo-grem ž njim, Če res darujem žrtev, ki jo zahteva, sto- membna. zasebnice, .žene, ki je le človek in po človeško rim to brez pridržka. Vse vržem na žrtvenik: srce, sebično čutL Kar iščem v zakonu, je misijonarka.« življemsko moč, vse! Nikoli me ne bo vzljubil, a pri- »In misijonarju naj bi nudila svojo energijo; le to znanja mi ne bo mogel kratiti. Pokažem mu sile, ki jih je, kar zahteva, do mene rau ni. To bi značilo odeti še ni videl, pripomočke, ki jih nikoli ni slutil. Da; de- koščico z mesom, in lupino. Za to dvoje mu ni; zato lovala bi z vnemo, ki jo le on premore, in prav tako	si to obdržim.«
.mak) bi godrnjala.	4	»Tega ne morete, ne smete storiti. Ali mislite, da
»Utegnila bi torej pristati na njegovo zahtevo. Sa- bo Bog zadovoljen s polovično žrtvijo? Ali bo sprejel mo ena točka ‘govori proti teinu —- samo ena strašna okrnjen in pohabljen dar? Božja pravda je. za katero želja: da mu postanem žena. Saj nima več srca kot sc peham, v Njegovo vojsko Vas vabim. Ne morem tista mračna orjaška skala, čez ktero grmi spenjena dovoliti, da mu prisežete le polovičarsko zvestobo, povoda v kirnico, Hvali me, kakor' hvali vojak dobro polna mora biti.« .
orožje, in to je vse. Da nisva poročena, bi me to prav	»Oh, darovala bom Bogu svoje srce,« sem odse*
nič ne bolelo. A kako naj gledam, kako zaključuje svo-	kala. »Vam ga ni treba.«
Je račune in mirno začne izvajati svoje načrte, če mo- Ne bom prisegla, da ni bilo mrvice nasmesljivosti ram ž njim pred oltar? Ali smem jemati poročni prstan v glasu, s katerim sem to izgovorila, in v čuvstvti, iz njegove roke, prenašati njegovo ljubezen z zavestjo, ki je te besede spremljald. Doslej sem se St. Johna da mu srce zanjo ne ve? Ali bi mogla prenašati zavest, na tihem bala, ker ga nisem umela. Koliko jc bilo v da je vsak izraz njegove ljubezni do mene le žrtev, njem svetnika, koliko navadnega smrtnika, doslej ni-ki jo daruje svojim načelom? — Ne! Takšno muče- sem mogla dognati, a v tem razgovoru sem marsikaj ništvo bi bilo nečlovečko. Nikoli ne privolim v to; ugotovila. Njegova narava se mi je razgrnila kot m kot sestra bi ga spremljala, kot žena nikoli! Tako mu dlani. Videla sem njegove slabosti, pojmila sem jih. to povem!«	Sedeč na vresju pred lepim	človekom,	sem sedela	ob
Pogledala sem proti gričku, Tam je ležal, še ved- nogah moža, ki je bil kot jaz zmotljiv. Koprena ni več no zleknjen kot porušen steber. Lice je bilo okrenjeno zastirala njegove neusmiljenosti in njegovega samosii-k meni. oči so me bistro in pazljivo motrile. Skočil je stva. Ko sem v njem otipala ti svojstvi, sem spoznala pokonci in se mi bližal.	v njem nepopolnost in sem se ohrabrila. Bil je le meni
»Pojdem v Indijo, če mi zagotovite prostost,«	enak, mogla sem se ž njim	prerekati, mogla sem	se	mu
»Vaš odgovor ni jasen,« je dejal.	postaviti po robu.
Po mojih zadnjih besedah je molčal, jaz pa sem se tako ojunačila, da sem ga pogledala. Oči, ki jih je bil zapičil vame, so izražale resno začudenje in ostro radovednost. Kakor bi .vprašal: »Ali se res roga, ali se roga meni?«
.- ' »Ne pozabiva,« je povzpel, »da-je to sveta stvar, stvar, o kateri ne smemo ne lahkoumno misliti ne ne-spoštljivor govoriti. Upam, Jana, da res mislite darovati srce Bogu. Več ne zahtevam. Brž ko odtrgate srce od moža in ga poklonite Stvarniku, bo širitev božjega kraljestva' na zemlji.Vaša največja slast in skrb, vse boste radi storili v ta namen, Videli boste, kaka sila bo dana Vašim in mojim naporom, ko se fizično in duševno združena v zakonu, v edini zvezi, ki daje človeški usodi in človeškim smotrom nekako stalnost. Ce ne boste upoštevali neznatnih muh, preprostih težav in, nežnih čuvstev, moste hiteli, da se čimprej z mano zvežete.
»Res?« sem odsekala in mu pogledala v strog® lice. Pogledala sem oblastno, a ne odkrito čelo, predirne,, a ne nežne oči, veliko in krepko postavo, potem pa sem si predstavljala, da sem njegova žena. Oh! nikoli bi ne bila za to! Pomočnica, družica bi mu utegnila biti, čez široka morja bi šla ž njim, v žarkem solncu Jutra, v azijskih puščavah, občudovala, podžigala bi mu pogum, vdanost in moč, se poslušno podrejala njegovim ukazom, se prostodušno smehljala njegovi neutešni slavohlepnosti, ločila kristjana od človeka, prvega spoštovala, drugemu odpuščala. Nic nisem dvomila, da bi tudi v taki zvezi mnogo trpela: telo bi secer prenašalo hud jarem, toda srce in duša bi bili prosti, Ostala bi mi moja bit, ostali moji neza-sužujeni občutki. Našla bi v svoji duši zavetje, do katerega bi nikoli ne prodrl, kjer bi poganjala čuvstva, ki bi jih ne mogla uničiti njegova strogost, ne mogel pogaziti njegov vojaški korak. A biti mu žena, večno ob njegovi strani in večno zadržana in ovirana, prisiljena, da dušim ogenj svoje narave, tega bi ne mogla prenašati.
»St. John,« sem vzkliknila, ko so mi bile misli tako dozorele.
»No?« je vprašal mrzlo,
»Ponavljam: rada grem z Vami kot družica, a n® kot Vaša žena. Ne morem se omožiti z Vami, postati del Vašega telesa.«
»Del mojega telesa morate postati,« je trmasto trdil, »sicer je vsa pogodba ničeva. Kako more še ne tridesetleten mož odvesti v Indijo devetnajstletno deklico, ako nista poročena? Kako bi mogla v samotnih krajih in med divjimi plemeni drugovati, da nisva mož in žena?«
Prav dobro,« sem ga zavrnila, »skoro tako dobro, kakor če bi Vam bila prava sestra ali da som mož in duhOnvik kot Vi.«
»Vsi	vedo,	da niste sestra.	Ne morem Vam	predstavljati	svetu	kot tako, Ko bi	to le poizkusil,	bi se
naju lotili hudobni jeziki. Konec konca — dasi imate moško pamet, imate le žensko srce, in to bi odreklo!«
»Ne bi odreklo,« sem zatrjevala malo prezirno, »povsem bi ustrezalo namenu. Imam žensko srce, a ne tedaj, ko gre za Vašo osebo. Za Vas čutim le prijateljstvo, odkrito, zvesto bratstvo soborca, noviško spoštljivost in ponižnost vzočl svojemu višjemu duhovniku — nič več, ne bojte sel«
»To je tisto, kar želim,« je dejal, kakor bi govoril sam s seboj. »Dosti ovir je še_ na potu, treba jih je ukloniti. Jana. ne bo Vam žal, če me vzamete, bodite uverjeni!	Ni dvoma, da bi se v	zakonu porodilo	toliko
ljubezni,	da bi	upravičila najino zvezo tudi v	Vaših
očeh.«
Dne 17. aprila ob IS. uri
si je v restavraciji znana oseba pomotoma prilastila moj Trenchcoat-plašč. Ker je oseba dobro poznana, jo opozarjam, da mi v najkrajšem času vrne plašč na isto mesto, sicer jo bom moral zasledovati sodnim potom.	1287
S 1. majem
oddam sobo dvema gospodoma s hrano za Din 450.—. Vprašati Aleksandrova c. 64, pri hišniku.	1290
Dalmatinsko vino
črno m belo, liter 8.— Din. vsaki dan sveže morske ribe, po nizki ceni pri Jos. Povodniku, Rotovški trg 8.	1296
Pozor!
Jutri v soboto bo spet prvovrstna govedina 4—6 Din kg, kakor tudi teletina, svinjsko in prekajeno po oajnižjih cenah. Priporoča se Kirbiš, Gosposka ul. 23.	1292
CITATEUIl
KUPUJTE ■
vse svoje potrebščine pri naših cenjenih
CITATEUI!
INSERENTIH
Cene vinu znižane!
Od Sedaj naprej se prodaja v dalmatinskem vinskem hramu in gostilni Šibenik v Vetrinjski ulici črno dalmatinsko vino po Din 8,— belo in opolo po Din 9.— za liter.	1207
SOKLIČ
T
Maribor
Zfnčro
a« (prejmeta
x-
Tednik »Zabavni list«,
Stražišče pri Kranju. Vsaka številka samo Din 1. Zahtevajte brezplačne številke na ogled.	23a
Ludna usoda-
Kubanec Aninzey Valenndez, je bil zaradi umora svoje žene obsojen na smrt na električnem stolu. Justificiran bi bil moral biti že meseca februarja, a sneg je pokvaril električne žice, In Valenndez si je zaenkrat rešil življenje. Ko so ga peljali drugič k električnemu stolu, je manjkal zdravnik, ki mora po zakonu prisostvovati justifikaciji. Sedaj pa je kaznjenec obolel na tuberkulozi, in z ju-stifikacijo zopet ni nič. Tako bo najbrž« le umrl naravne, in ne nasilne smrti.
Visoki toni ubijajo bakterije.
Dva ameriška znanstvenika, prof. dr, Chanders in prof. Galnes sta odkrila, da visoki zvoki z določenim številom tresljajev na sekundo more bakterije. Pri poizkusih z mikroorganizmi v vodi sta ugotovila, da so zvoki pokončali preko 80% malih bitij. Odkritje je za zdravstvo zelo važno.
še nekaj dni Vas čaka sreča
Ne zamudite si jo za6igurati s srečo državne^ razredne loterije, ki si jo kupite v upravi f,JUTRAH In „V£ČERNIKA“
Alek androva cesta St. 13
Izdaja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru