M KI IZOLA OF 15 6310 IZOLA it/MJ http.//www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK,24.september 2020/ ŠTEVILKA 1366. leto XXVI / poštnina plačana pri pošti 6310 Izola - isola / cena: 1,50 EUR 1366 91'? 8 9 6 1 2 M4 4 0 6 7 111 DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM Tel 05 6416 333 / mobi 041 684 333 malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro ŽELIŠ PRODATI NEPREMIČNINO? y /x ', ' ^ :f www.tanal.si Txmu S L Q 070 77 72 72 Kaj za en hudič je ta čudna žival? Je to morda bela izolska golobica, kije priletela iz Černobila, ali pa gos, kije zbežala z njive pod Baredi? Da ni morda noj, albin, kije zašel s svojega kontinenta ali ribji orel z Bonifike? Otroci so zbežali v naročje mater, očetje so fotografirali. (Mef) Ni čisto vsakdanja stvar srečati tako veliko pernato žival na območju umirjenega prometa, kjer velja, da imajo pešci prednost pred avtomobili in kolesarji, še posebej pa oroci, ki se tam menda lahko celo igrajo. Tako vsaj pravi velik znak na začetku Sončnega nabrežja. Prometni znak, ki ga nihče ne upošteva, ne avtomobilisti in motoristi, niti pešci, ki si tja skoraj ne upajo. Očitno je bil odrasel labodji samec edini v mestu, ki je vedel, kaj mu ta prometni znak omogoča, pa se je sprehodil po cesti umirjenega prometa in, glej ga vraga, promet je kar obstal. Če bi namesto njega bil otrok ali starka s hoduljo, bi bilo obzirnosti verjetno manj, čeprav je res, da se ne moremo posebej pritoževati nad vozniki, ki pred prehodi vzorno puščajo prednost pešcem. Ampak labod, ta je imel absolutno prednost. Prvič zato, ker je labod, potem zato, ker je zaščiten in tretjič zato, ker je bil atrakcija. Pa ni imel tega namena. Morda je bil le malo lačen ali pa izgubljen. Nekateri so ugibali, da je verjetno priletel iz mlake v Strunjanu, saj se tam ne počuti več varnega.vsi pa smo se strinjali, da tudi v živalskem svetu nič ni več, kot je bilo. Divje race imajo gnezdo v jašku za meteorne vode, od tam nekje je priplavala tudi nu-trija, plašni kormorani sedijo na strehah čolnov v občinski marini. Vsi so bili nekoč sladkovodni, vsi prestrašeni in če si ga srečal v naravi, si bil lahko zelo srečen. Danes jih srečaš na vsakem koraku, tako kot divje svinje v središču Rovinja in srne pri lovski koči na Baredih. Kdo je vsem tem živalim povedal naj gredo do človeka, ker ima ta preveč hrane in bo ostalo še kaj zanje. Narava, kdo pa drugi. Živali se prilagajajo razmeram in prilagajajo se ljudem, predvsem pa naravi sami. Le mi ljudje smo prepričani, da bomo naravo prilagodili sebi. Pa nam ne gre najbolj od rok. Prijatelj iz Postojne bo v naslednjih dneh imel trgatev. Tam, kjer so nekoč še hruške slabo rasle, zdaj uspeva malvazija. Oljarne so septembra iztisnile letošnje oljke, ki bi včasih čakale na zimo in mošt se je že mesec dni pred sv. Martinom spremenil v vino. „Narava bo obstala, ljudje ne bomo" je trdil dok. Timi Ečimovič. Vse bolj se zdi, da smo ljudje zapisani usodi dinozavrov. Ti se niso znali in zmogli prilagoditi velikim spremembam tega planeta in tudi nam, ljudem, gre to bolj slabo od rok. Ameriški predsednik obljubi, da bo kmalu prišlo hladno obdobje pa mu mnogi verjamejo. In tudi naši politiki resno dvomijo v klimatske spremembe, pa jih bodo mnogi vseeno volili. „Sto pametnih ne prepriča enega bedaka", smo nekoč rekli, zdaj pa to doživljamo. Namesto, da bi se pripravili na spremenjeno življenje z vsem, kar napada človeško telo, se ukvarjamo s teorijami zarote, pišemo zmedene ukrepe in čakamo magično rešitev v obliki zdravila. Očitno smo ljudje zaspali na krilih slave ob prevzemu oblasti nad vsem živim in mrtvim na tem planetu in naravi to ni všeč. Ne bo vsega nevarnega in škodljivega storila sama. Včasih bo to storila s pomočjo ljudi, ki smo prav tako njen izdelek. Kar nekaj takšnih je že poslala nad nas v zgodovini človeštva. Kaj bi kuga brez ljudi in kaj bi črne koze, če ne bi bilo ljudi. Nič. Strohnele bi v samoti nekje na jugu Afrike, namesto tega so pobile četrtino prebivalstva Evrope. Pa se vseeno nismo nič naučili. Še naprej izzivamo naravo in se potem čudimo, da nas nima rada. Mnoge živali so v tem pametnejše od nas. Vprašajte laboda. mn INTES4 SNMB4OL0 BANK NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. TAKO NAM KRADEJO DENAR. DRŽAVO. SVOBODO Po podatkih, ki jih je objavila novinarska raziskovalna ekipa POP TV, od začetka epidemije je bilo registriranih 4558 primerov okuženih, umrlo pa je 142 obolelih. Zdravili so se v UKC Ljubljana (8359 zaposlenih, 2138 postelj), UKC Maribor (3564 zaposlenih, 1234 postelj), SB Celje (2089 zaposlenih, 711 postelj) in Univerzitetni kliniki Golnik (519 zaposlenih, 190 postelj). Seveda, niso vsi zaposleni zdravniki, medicinske sestre in drugo zdrastveno osebje, kakor niso vse postelje namenjene samo za bolnike okužene s Covi-dom 19. Trenutno je hospitaliziranih okrog 80 okuženih, od teh jih je na intenzivni terapiji 15. Številke se bodo verjetno spremenile, višale ali znižale od dneva do dneva, iz ure v uro. Država se je, vsaj tako trdijo ministri, ki so zadolženi za nabavo zaščitne opreme, hitro in učinkovito odzvala (kupila je maske, rokavice, vizirje in še kaj) in medicinske aparate nujne za zdravljenje. Kje so te zaščitne maske, se sprašujejo starši, otroci in učitelji v vrtcih in šolah, ker so jih morali sami kupovati, da bi otroci lahko začeli novo šolsko leto. Nihče jih ni ne videl, ne dobil od države. Država je, vsaj tako so se slikali ministri, pa se danes skrivajo, kupila 153 ventilatorjev za 5,4 milijona evrov. Od teh jih je 90, nabavljenih preko firme GenePlanet, povsem neuporabnih, enako kot so neuporabni ventilatorji nabavljeni preko Gorenja. Od vseh, ki so jih nabavili, je uporabnih samo 17. Ostali pa ležijo v skladiščih 14 bolnišnic, ki so jih potem same kupovale. Največ so jih naročili (in plačali) v UKC Ljubljana -107, znamke Hamilton C6, Sternmed Vento 62, Lowenste-in Elisa. Podobno so naredili v UKC Maribor, SB Murska Sobota, slovenjgraški bolnišnici, in tako naprej. A vlada in njen predsednik in od vlade imenovani strokovnjaki, vsi člani stranke, prepričujejo sami sebe, da so oni premagali epidemijo, in prepričujejo nas, da ostanemo tiho in ne postavljamo neprijetnih vprašanj, kot je vprašanje o kriminalu in denarju, s katerim je bila (pre)plačana neuporabna oprema. Kaj je to 5,4 milijona evrov? Kaj je to za našo vlado, ki je postala država v državi, ki je ukradla državo Slovenijo slovenskim državljanom? Otrokom v vrtcu, učencem in dijakom v šolah, delavcem, ki ostajajo brez služb in dela, učiteljem in bolnikom, okuženim in ozdravljenim, a ne zaradi nečesa, kar je ta vlada naredila, ampak zaradi navadne človeške vesti in zavesti o uporabi mask in držanja fizične distance. Ker oni so država. Država je otrok, ki z nasmeškom gre v vrtec, ker ga imajo radi drugi otroci in »tršice«, ki imajo rade vse otroke, država je poštar, ki prinese pismo upokojencu in ta mu da par evrov in ga povabi na kavo, država je zdravnik, ki prijazno sprejme pacienta in ne gleda na uro, ker oblast je odredila le 7 minut časa za pregled in pogovor. Država je voznik avtobusa, ki pelje šolarje in delavce v šolo in službo in gospodinje na tržnico, država je ogromen organizem, ki nikoli ne spi, država ni samo črni avtomobil v katerem se vozijo predsedniki in ministri nekam in k nekomu na obisk. Država je tu, vsako uro, vseh 24 ur, sedem dni v tednu, ker državljani živijo in imajo potrebe in interese, ki jih morajo zadovoljiti in zato imajo državo v kateri to lahko naredijo, če je resna država. V resni državi, bi policija in tožilci in sodniki takoj našli in obsodili tiste, ki so ukradli 5,4 milijone evrov v zadnjih nekaj tednih, ki sprejemajo provizije in podkupnine, ki lažejo in zlorabljajo svoj položaj, da bi naprej sprejemali provizije in podkupnine in razprodajali državno, kot da je njihovo, a ne naše. In to počnejo na vse možne načine, zakone nadomeščajo z dekreti, z uredbami, ustava se mirno krši in nikogar se to ne tiče, niti ustavnega sodišča, stare afere dnevno nadomeščajo nove, pa se na stare hitro pozabi. Vse kar diši po družbenem, javnem, od kulture v celoti, civilne družbe, se sistematsko in brutalno duši in uničuje, država in družba sta vse bolj podobni divjini, a ne organizirani človeški skupnosti. In to smo sami dovolili. DPM ima izmenjevalnico V sredo, 23. septembra, ob 16:30, smo Društvo prijateljev mladine Izola, Občina Izola in Javno podjetje Komunala Izola v prostorih DPM na Gregorčičevi ulici 21 v Izoli (stara italijanska šola), slavnostno odprli izme-njevalni kotiček za otroke in mladostnike. Z odprtjem izmenjevalnega kotička smo zaokrožili niz dogodkov v sklopu Dneva za spremembe, ki ga Občina Izola podpira že vrsto let. Dan za spremembe, ki poteka pod okriljem Slovenske filantropije, se je letos odvijal pod sloganom Dobro za ljudi in planet. Partnerska akcija udejanja usmeritev Izolske Občine k ciljem trajnostnega ravnanja na področju potrošnje, čistejšega okolja ter k boljši in pravičnejši prihodnosti. Na odprtju so nas z obiskom razveselili govorci: župan Občine Izola, Danilo Markočič, direktor javnega podjetja Komunala Izola, Denis Bele, predsednica Društva prijateljev mladine Izola, Ana Jamnik in vodja CUP-a v mestu, Metka Magdalena Šori. Dogodek je zaokrožil nastop raperja Drilla. Izmenjevalni kotiček otroških in mladostniških izdelkov je v prostorih Društva prijateljev mladine Izola uredila Komunala Izola, v sklopu aktivnosti CUP-a v mestu. Od srede bo to središče izmenjave otroških in mladostniških oblačil, obutve, knjig, šolskih pripomočkov, igrač, športnih rekvizitov in drugega. CUP v mestu je že doslej mladim omogočal alternativo prekomernemu potrošništvu. Z odprtjem izmenjevalnega kotička v Društvu prijateljev mladine je izmenjavo in ponovno uporabo vzpostavil v pomembnem izolskem stičišču otrok in mladine. To je drugi izmenjevalni kotiček v izolski občini. Pred tem je CUP v mestu podoben kotiček vzpostavil na podružnični šoli Korte Osnovne šole Vojke Šmuc. Tovrstni kotički so namenjeni tudi izmenjavi informacij in dobrih praksi, izobraževanju ter krepitvi zavesti do okolja. Kotiček bo odprt vsak delavnik od 14 do 19 ure. Med šolskimi počitnicami je kotiček zaprt. Društvo Mali grafiki S četrtkom, 24.9., v sodelovanju s CUP v mestu nadaljujemo z delavnicami ponovne uporabe in reciklaže, ki so namenjene otrokom od 5.leta starosti dalje. Delavnice bodo potekale vsak četrtek od 17.30 do 19, in sicer po približno takem razporedu: - četrtek, 24.9. - obnova pohištva z tehniko lepljenja - četrtki v oktobru -1.10., 8.10., 15.10 - reciklaža tekstila (barvanje, šivanje, potisk) - četrtek, 22.10. - svečke ter prvonovembrski aranžmaji iz lesa ter naravnih materialov Program za naprej bomo javljali sproti, delavnice pa bodo potekale do konca maja. Ravno tako pa se pričnejo tudi naše sobotne ustvarjalnice, in sicer vsako soboto od 10. do 12. ure. Pričeli bomo v soboto, 3.10. Program ustvarjalnic bo dopolnjeval program delavnic ponovne uporabe. Delavnice so brezplačne, potrebna pa je prijava, in sicer na mail barba-m.motoh@gmail.com ali na tel. 069704989 ali 051 689344. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Razpisi na spletu morda niso dovolj Sodelovanje občanov Izole pri odločanju o svoji skupnosti ni ravno zavidanja vredno, Nekateri verjamejo, da se nam enostavno ne da, prevladuje pa prepričanje, da smo o različnih dogodkih in razpisih enostavno slabo obveščeni, Na občini in v delu politike seveda mislijo drugače, Ugotovitev tedna: V Mandraču smo zapisali že kar nekaj javnih vprašanj nosilcem funkcij ali javnim uslužbencem, odgovora pa nismo dobili niti enega. Očitno gre za dogovorjen način dela: Ne odgovarjaš in počakaš da pozabijo. Občinska uprava je dokaj skrivnostno pripravila projekt Soustvarjam skupnost, s katerim uvaja v našo prakso tako zaželjen participativni del proračuna, s katerim bo realizirala nekatere predloge občanov. Za letošnje leto je to nalogo zaupala kar krajevnim skupnostim, letos pa so vendarle pripravili pravo obliko participiranja oziroma sodelovanja občanov pri izdelavi proračuna za naslednji dve leti. Denarja za investicije, o katerem bodo lahko odločali občani, dejansko ni veliko, slabega pol odstotka občinskega proračuna, ampak, bolje nekaj kot nič. Žal so se v svojem navdušenju nad spletnim informiranjem na občini odločili, da bodo uporabili zgolj to obliko obveščanja občanov in tako je bila informacija le na spletni strani Občine Izola. Vsi tisti občani, ki niso redni obiskovalci te strani ali pa celo še vedno niso “priključeni na splet”, so ostali brez informacije. To je eden od razlogov, da so za dveletno obdobje v obravnavo prejeli vsega 22 predlogov (skupno za podeželje in mesto). To je seveda bistveno manj od sosednje občine Koper, kjer so v okviru participativnega proračuna Predlagam - odločam za leti 2021 in 2022 prejeli kar 322 predlogov, od katerih jih je komisija na glasovanje uvrstila 181. Glasovanje pri njih že poteka in so ga morali tudi podaljšati, o čemer obveščajo preko vseh medijev, v Izoli pa bo predloge najprej pregledala 7 članska komisija, glasovanje pa bo potekalo od 5. do 10. oktobra. Stekla dela na nekdanji obalni cesti Na odseku nekdanje obalne ceste od Avtokampa Jadranka do meje z MO Koper poteka ureditev kolesarske poti in javne razsvetljave. Dela, ki jih izvaja podjetje CPK, d. o. o., bodo zaključena predvidoma do konca novembra letos. Vrednost investicije znaša 394.000 EUR proračunskih sredstev. Za celotno traso, od koprske do piranske občine, je namenjenih 800.000 EUR, kar bo v večini sofinancirano z evropskimi sredstvi. Ureditev pločnika in podpornega zidu v Jagodju V okviru investicijskega vzdrževanja Občina Izola ureja pločnik in del podpornega zidu ob križišču Cesta v Jagodje-Rožna pot. Vrednost investicije znaša 22.542 EUR z DDV. Dela izvaja podjetje Finali in bodo zaključena predvidoma do izteka prihodnjega tedna. Da ne bi mislili, da ne... Veliko Izolank in Izolanov nas sprašuje, kaj bomo ob vsem tem dogajanju v izolski občini v zvezi z županom Danilom Markočičem, storili tisti občinski svetniki in svetniške skupine, ki smo bili “izgnani” v opozicijo. Ker smo to svojo novo vlogo vzeli resno in odgovorno, smo na župana naslovili nekaj pobud in zahtev. Ker pa nismo želeli z njimi najprej seznanjati javnosti ampak smo želeli o vsebini najprej obvestiti njega osebno, smo predlagali srečanje in pogovor o teh predlogih in zahtevah. Med njimi je bila tudi zelo preprosta pobuda. Glede na to, da se je sam odrekel možnosti usklajevanja znotraj vseh svetniških skupin in na ta način zagotavljanja zanesljive večinske podpore svojim projektom, smo mu predlagali, naj sprejme javno zavezo, da bo skušal pri odločanju o vseh pomembnih vsebinah dobiti vsaj absolutno večino občinskega sveta (vsaj 17 svetnikov). Seveda so bile vmes tudi pobude o razmisleku glede odstopa, a je tudi nam jasno, da je kaj takega praktično nemogoče. Župan nas je sprejel, poslušal naše predloge in povedal, da osebno nima občutka da bi karkoli storil narobe in seveda gladko zavrnil možnost odstopa oziroma preverjanja podpore v Občinskem svetu. Hkrati nam je očital, da smo sami izstopili iz njegove koalicije, čeprav dejansko nismo nikoli vanjo niti vstopili, niti nismo bili seznanjeni o povabljeni k oblikovanju sedanje koalicije. Zato smo mu poslali odgovor, v katerem smo zapisali, da smo podpisniki zelo proaktivni in imamo veliko idej, za realizacijo teh pa potrebujemo infrastrukturo občine, s katero bomo sposobni tem idejam preveriti njihovo smotrnost, upravičenost, pravno podlago in tako naprej. S sodelovanjem iz idej nastanejo predlogi za proračun, brez sodelovanja ideje ostajajo ne-razdelani predlogi in gredo v pozabo. Poleg tega smo mu predlagali, da tudi zaradi velikega nezadovoljstva in nezaupanja naših občank in občanov takoj preneha izvajati oblast z interesno koalicijo in se vrne k odločanju po principu največjega skupnega imenovalca, kar pomeni: 1. S prihodnostjo občine brez koalicije, bomo v vse občinske projekte vključeni že od samega začetka. Na tak način jim bomo dodali novo relevantnost in transparentnost in vam s tem omogočili, da bomo skupaj velike projekte sploh pripeljali do cilja. 2. Sami pa bomo imeli priložnost, da lastne ideje vsi skupaj razdelamo v dobre predloge, ki jih bomo, ponovno skupaj, prenesli v proračun. Mesto za usklajevanje je lahko tudi vaša koordinacijski sestanek pred sejo občinskega sveta, ki je za nas zdaj le prostor, kjer nas župan seznani z dnevnim redom naslednje seje Občinskega sveta. Občinski svetniki Liste Izolani, Liste Izola prihodnosti in stranke Levica Razpis za podjetnike Trenutno je še aktualen razpis za pomoč obrtnikom in podjetnikom v Izolski občini. Zanimivo, da je za pospeševanje razvoja podjetništva v Izoli namenjeno več kot dvakrat več denarja kot za predloge participativnega proračun , kar 265.000 Eur nepovratnih sredstev. Od tega je za sodelovanje na sejmih predvidenih 6.000 Eur, za spodbujanje k prijavam na javne razpise 12.000 Eur, za ustanavljanje 10.000 Eur in za spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj kar 237.000 Eur. Subvencionira se lahko stroške, ki so nastali od 1.1.2020 do 30.9.2020. Tudi v tem primeru je bil razpis objavljen zgolj na spletni strani občino. Zapis v prejšnji številki Man-drača pa je bil zgolj posledica odločitve uredništva, da je treba izolske podjetnike in obrtnike opozoriti na razpis, sicer bi tudi ta postal dostopen le tistim, ki zaupajo samo še internetu. Internet oziroma splet, marsikaj odkrije, a veliko tudi skrije. SPOROČILO ZA JAVNOST Šport se je prebil na pive strani Ni ga bilo časnika, ki vteh dneh ni na prvi strani imel športnikov, Tokrat sta bila to naša kolesarska junaka in prav nič ni bilo slišati, da bi to kogarkoli motilo. Zato bomo mi četrto stran namenili športu, Pa ne le vrhunskemu, ampaktistemu, ki ga srečujemo vsak dan, Ze desetič Športajte z nami 444 ur programov na 18 športnih objektih bo ponudilo, brezplačno, 20 izolskih športnih društev s Športno zvezo Izolo in CKŠP na čelu. In začetek šolskega leta je ravno primeren čas, da se športna društva, že desetič zapored, predstavijo svojemu mestu. Letos zaradi pandemije COVIDA 19 ne bo druženja na Lonki, bo pa zato v času dnevov odprtih vrat pripravljen bilten s predstavitvijo sodelujočih izolskih športnih društev. Dnevi odprtih vrat pričenjajo v tednu evropskega športa, ki je že šesta pobuda Evropske komisije, katere namen je spodbujanje prebivalstva k redni telesni dejavnosti. Prireditev ponovno sofinancira Fundacija za šport, 80% prejetih sredstev razdeli športna zveza sodelujočim društvom. Nad odzivom društev, na povabilo za sodelovanje v skupnem projektu, so v Športni zvezi Izola in CKŠP zadovoljni, saj so se izolska športna društva ponovno številčno odzvala na poziv za sodelovanje. Letos se nam prvič pridružuje Košarkaški klub Izola. Začnemo v ponedeljek Prireditev, kise bo začela v ponedeljek, 28. septembra, bo potekala vse do 25.oktobra ob strogem upoštevanju navodil NIJZ glede ukrepov, povezanih s covidom. Vrata izolskih športnih društev bodo ponovno odprta štiri tedne. Društva bodo, v glavnem v popoldanskih urah, ob sobotah in nedeljah pa v dopoldanskih, z veseljem sprejemala radovedneže, ki želijo izvedeti kaj več o eni izmed 18 športnih panog, ki jih gojijo v izolskih športnih društvih. Vabljene so seveda vse generacije, sodelujoča društva pa bodo organizirala tečaje in demonstracije, predstavila športne dejavnosti ali pa organizirala tekmovanja. Za vse udeležence bodo aktivnosti v društvih brezplačne. Namen prireditve je navdušiti najmlajše, malo starejše in najstarejše Izolane in Izolanke, da si ogledajo različne dejavnosti športnih društev, ter se, po brezplačnem preizkusu ali predstavitvi dejavnosti, aktivno včlanijo v športna društva. Športna zveza Izola s svojimi članicami letos ponuja svojim občanom 444 ur športnih programov na 18 športnih objektih, v katerih ponovno pričakuje čez 2.000 udeležencev. Vsa izolska gopodinjstva bodo v naslednjih dneh prejela dvojezični letak na katerem bodo predstavljeni vsi programi vseh sodelujočih društev, podrobnosti o prireditvi pa bodo objavljene na spletni strani Športne zveze Izola in CKŠP. »Veseli nas, da trenutna epidemiološka slika omogoča izvedbo prireditve. Druženja na Lonki sicer ne bo, bomo pa v času prireditve izdelali bilten in v njem predstavili sodelujoča športna društva. Izvedba prireditve, seveda, temelji na prostovoljnem delu članov društev in predsedstva zveze« pojasnjuje Alenka Šarkanj, predsednica Športne zveze Izola, ki jo veseli vsakoleten odziv športnih društev za sodelovanje. SZJ OD PONEDELJKA DO SREDE NIK Arrigoni/16.30 - 17.30 (telovadnica Arrigoni - razen v torek) Kick Boxing in Tae Kwon Do/17.30 -18.30 in 20.00 - 21.00 (Gregorčičeva 21) VK Argo Izola/17.00 - 19.00 (prostori kluba v marini) Kegljaški klub/18.30 - 20.30 (kletna garaža Spar) Strelski klub/19.00 - 20.00 (Kraška 1) MNK Izola/16.00 - 18.00 (stadion) MRK Menola/20.00 Istrska vrata 4 Košarkarski klub/15.00 - 16.00 in 19.00 - 20.30 (telovadnica OŠ Livade) Judo klub Izola 16.30 - 18.00 in 18.00 -19.30 (telovadnica OŠ Dante Alighieri) TOREK, 29.9. Balinarski klub Korte/1700-19.00 (mladinke U18 /deklice U14 - balinišče) SREDA 30.9. TVirling klub Izola 14.30 - 16.00 (otroci do 6 let - OŠ Livade) Plesni klub Titty dance 18.00 do 20.30 (večnamenska učilnica OŠ D. Alighieri) Dan slovenskega športa na OŠ Vojke Šmuc Dobili smo nov državni praznik, Dan slovenskega športa. Poleg Slovenije ima šport svoj praznik še v Turčiji, Indiji, Maleziji, Iranu, Katarju, Tajski in na Japonskem. Na osnovni šoli Vojke Šmuc so v počastitev praznika pripravili športni dan. Pridružiti so se želeli akciji Olimpijskega komiteja Slovenije, da bi bilo ta dan najmanj 200.000 Slovencev športno aktivnih, a je dež preprečil uresničitev tega cilja. Vseeno pa so praznik slavnostno obeležili. Učiteljica športa Greta Vatovec je namreč pripravila razstavo, kjer so sicer izstopali uspehi naših vrhunskih športnikov, predstavljeni pa so tudi mejniki, ki so pomembni za razvoj slovenskega športa. Učenci predmetne stopnje so si razstavo ogledali preko powerpoint predstavitve, da so zadostili vsem navodilom NIJZ zaradi covida-19, razredna stopnja pa si bo razstavo ogledala v teh dneh. Žal bo zaradi vseh ukrepov razstava ostala zaprtega tipa. Na razstavi je sicer omenjen prvi zapis o športu, ki ga pri nas najdemo že leta 1689 v Valvazorjevi knjigi Slava vojvodine kranjske. Leta 1912 dobimo Slovenci prvo olimpijsko medaljo, Rudolf Cvetko jo osvoji z reprezentanco Avstro ogrske v sabljanju. Našteti so pomembni tvorci razvoja slovenskega športa iz prejšnje države, Stanko Bloudek, Leon Štukelj, Miro Cerar in še nekateri drugi. Pod samostojno Slovenijo pa se razstava začne z 23. septembrom 2000 v Sydneju, ko na olimpijskih igrah prvič slišimo slovensko himno in to kar dvakrat isti dan v čast veslačema Iztoku Čopu in Luki Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu. Sledi pregled poletnih in zimskih olimpijskih medalj, vsi dobitniki zlatih olimpijskih medalj, imamo jih 7, seveda so posebno mesto dobile tudi izolske medalje našega Vasilija Žbogarja. Razstava pripravi tudi pregled medalj s svetovnih prvenstev, skupaj z olimpijskimi in neolimpijskimi športi jih imamo kar 268, od tega 81 zlatih. Razstava ne pozabi omeniti slovenskih športnikov, ki so se zapisali z svetovno zgodovino športa, to so Tina Maže, Primož Peterka, Peter Prevc in seveda zadnja asa, ki sta krojila dirko po Franciji Tadej Pogačar in Primož Roglič. Omenjeni so tudi vsi trije naj večji uspehi pri igrah z žogo, evropski naslov košarkarjev, dve srebni medalji odbojkarjev (z našim Gasparinijem) in pa svetovni bron rokometašev. (z našim Mačkovškom). Svoje mesto ima tudi šport invalidov, rekreacijski šport in pa šolski šport, kjer se vsi uspehi začnejo in prav teh na osnovni šoli Vojke Šmuc ne zmanjka. GGS d.o.o., Koper, Vojkovo nabrežje 23 - ureditev meje - parcelacija - izdelava geodetskega načrta - izdelava etažnega načrta z vknjižbo - izravnava meje -zakoličenje objektov - evidentiranje stavbe - vpis stavbe v kataster stavb - nadzori in legalizacije objektov - legalizacija črnih gradenj - pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj - pridobitev hišne številke - komparacija - pravno svetovanje - cenitve nepremičnin tel.: 05 6278 300 GSM: 041 638 364 e-mail: info@ggs.si www.ggs.si Kaj ce bi postavili spomenik konzeivi? le strani običajno niso rezervirane za predstavitev knjig, toda ta, kije izšla pri založbi ZRC Sazu, je za nas posebna, saj govori o zgodovini predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu, Knjiga spomni na celo vrsto »ribjih" tovarn vzdolž Jadrana, o izolski ribji predelovalni industriji pa je pisal Srečko Gombač, Tovarne ribjih konzerv, nekdaj nepogrešljivi objekti na skorajda vsakem jadranskem otoku, so -tako kot tista v Izoli - v drugi polovici 2. stoletja začele počasi zapirati svoja vrata. Knjiga, Zgodbe iz konzerve, si prizadeva ovreči dokaj razširjeno domnevo, da so ti obrati propadli preprosto zato, ker je bilo socialistično plansko gospodarstvo zabloda in ker se ni znalo odzivati na zahteve trga. V resnici ni bilo tako preprosto, pojasnjujejo mnogi avtorji, tovarne so se med drugim morale posloviti, ker so bile v napoto mnogo bolj glamurozni panogi, katere čas je šele prihajal: turizmu. Absurdno je, da so tovarne ribjih konzerv obtoževali, da smrdijo in onesnažujejo okolje, čeprav je, kot vemo danes, turizem ekološko veliko težje breme. Zgodbe o konzervah z ribami in ljudeh, ki so delali v teh tovarnah so zapisali različni avtorji, med njimi tudi Srečko Gombač, ki je prispeval manj literarni, pa bolj zgodovinski prikaz vzpona in propada izolske ribiške industrije. - Poznaš veliko knjig o ribji predelovalni industriji? - Knjig na to temo ni veliko, večinoma gre za študije in diplomske naloge o tem, kako je nekoč bilo. Pa še tega je veliko več na Hrvaškem, saj so imeli kar nekaj krajev, kjer se je predelovalo ribo, in zato je tudi nastalo več študij na to temo. Pri nas pa smo imeli eno samo, v Izoli. - Teh tovarn je bilo nekoč več. - Riba je biološki material in ima svoje cikluse. Če preveč posegaš vanjo, lahko uničiš ravnotežje. To se je zgodilo že pred časom Američanom, nam pa nekoliko kasneje, seveda v manjšem obsegu. - Osnovni razlog za propad je bilo torej pomanjkanje ribe? - Bilo je več dejavnikov. Danes te tovarne delujejo kljub temu, da pri nas ni ribe. Najdejo jo tam, kjer je, jo pripeljejo in predelajo. In kljub temu imajo računico, tako da lahko sklepamo, da je bil odkup ribe iz naših flot očitno dražji. Ker dejstvo je, da imaš lahko danes tovarno za predelavo rib kjerkoli, na primer, največja na Balkanu je pri Nišu. - Knjiga govori o konzervi in o konzerviranju hrane.. - Med industrijskimi proizvodi spada med tiste prve, ki so se industrializirale. Je pa samo konzerviranje stara tehnologija in je osnova, da so ljudje lahko sploh potovali. Brez konzerviranja hrane tega ne bi bilo. Vojska je tudi na tem področju veliko prispevala, saj predstavlja zelo obsežen in zanesljiv trg in državam je zelo ustrezalo, da imajo takšno predelovalno industrijo. - Tudi izolske tovarne so veliko prodajale različnim vojskam. - To je ogromno pomenilo za te tovarne in v teh krajih se ni nikoli tako dobro živelo, kot v tridesetih, oziroma v začetku štiridesetih let. Takrat je bilo s tem povezanega veliko denarja in posledično je bilo v teh krajih tudi veliko kulture. - Marsikaj vpliva na kakovost konzerviranja. - Tako je. Zgodnejše oblike konzerviranja so bile sušenje hrane na zraku, kjer nisi potreboval drugega. Potem so surovine postavili nad ogenj, da so se zadimile, nato pa so začeli hrano konzervirati s soljo, verjetno ribe še prej kot pa meso. Šele nato je prišla na vrsto predelava. Ena takih zgodnjih industrijskih izdelkov je ribja omaka, ki so jo Stari Rimljani imenovali garam ali liquamen. Ta izcedek je bil izjemno dragocen garum, ki so ga v amforah shranjevali in ga prodajali daleč naokrog. Te oblike konzerviranja so vse predhodnice tega, kar mi danes razumemo kot konzerva. Slaba tolažba „Še dobro, da Delamarisa ni več v Izoli, tako da ostajamo pri vsega dveh okuženih s ko-ronavirusom" je modroval Izolan. Res je. Če bi bil pri nas, bi bilo, glede na kopališko gnečo zdaj okužene že pol Slovenije. Dejavnost konzerviranja hrane je bila vsekakor bolj razširjena tam, kjer so bile surovine. Ob morju so imeli ribe in sol in je normalno, da se je tam razvijala ribja predelovalna industrija. Slane ribe so bile denar Slane ribe so bile marsikje menjalna valuta, predvsem v severni Evropi, kjer je zelo zgodaj prišlo do industrializacije. Pri nas pa do poznega beneškega časa ni bilo masovne proizvodnje, vsak je imel le zase in morda za manjši trg. Industrializacija se je začela šele v 19. stoletju. Iz keramičnih amfor so kasneje prešli na lesene sode. Les je bil pač lahko dobavljiv, preprost za obdelavo in ni bil predrag. Uporabljali so kostanj. Sod je moral biti narejen iz materialov, ki zdržijo sol, torej ni smelo biti kovine, zato so uporabili dvojni obroč narejen iz leske. D.M. Kako pripravimo garum? Danes lahko marsikje na spletu najdemo recepte za pripravo garuma. V bistvu je dokaj podoben azijskim omakam iz fermetnirane ribe, ali pa italijanska “colatura di acciughe”. Med največkrat uporabljenimi recepti za originalno starorimsko omako, pa je tisti, ki ga je pred skoraj dvemi tisočletji zapisal pisatelj Quinto Gargilio Marziale: Za pripravo uporabimo ribo, kot so sardele ali skuše, ter drobovino ribe, v razmerju 3:1. Potrebujemo veliko, vsaj trideset litrsko posodo, na dno katere postavimo plast posušenih zelišč, kot so janež, koromač, žajbelj, meta, poper, žafran in origano. Na suha zelišča položimo drobovino in majhne ribe, tiste nekoliko večje pa zrežemo na manjše kose. Na te nanesemo dva prsta visoko plast soli in postopek ponovimo do vrha posode. Pustimo počivati na soncu sedem dni, naslednjih dvajset pa sestavine večkrat pomešamo. Na koncu vse skupaj filtriramo in tako pridobimo gosto tekočino, ki so jo imenovali garum. Ivtomobila ne parkiramo v parku, čolne pa sidramo prav tam! Tako je o našem odnosu do morja razmišljal Robert Turk, vodja piranske območne enote Zavoda RS za varstvo narave, v pogovoru ob pravkar končanem tednu sredozemske obale in tam predstavljenem osnutku prvega prostorskega dokumenta za naš del Jadrana, Na osnutek Pomorskega prostorskega načrta so sicer dali svoje pripombe, Na ministrstvu za okolje in prostor so pripravili osnutek pomorski prostorski načrt, ki bo uskladil vse obstoječe dejavnosti v našem morju ter usmeril njihov nadaljnji razvoj. Pred mesecem dni so z njim seznanili istrske občine,zdaj pa so ga predstavili še udeležencem Tedna sredozemske obale, ki ga je gostilo naše mesto. Do zdaj je bilo urejeno le področje pristanišč, PPN pa bo moral zajeti tudi preostali del pomorskega prometa, turizem, ribištvo, marikultu-ro, pomorska vojaška vadbišča, soline, podvodno arheološko dediščino, ribolovna rezervata in zavarovano naravno območje ter zagotoviti njihovo sobivanje.. - Kaj ni nenavadno, da še nismo imeli Pomorskega prostorskega načrta? Saj je tudi to prostor. - Očitno je bilo doslej dovolj prostora za vse, zdaj pa so ugotovili, da to ne gre več. Osnovni namen teh PPN-jev je, da se te dejavnosti uskladijo in se določi kje bo kdo kaj delal. To je to. Že zdavnaj smo imeli ribolovna rezervata in območja varstva narave, verjetno zato, ker imamo na kopnem zasebno lastnino, na morju pa ne. - Kje se konča pomorski prostorski načrt in se začne kopenski? - Načeloma na obrežju, čeprav Občine načrtujejo tudi posege v morje in na obrežju, na primer pomole in obalne zidove. Lahko bi rekli, da je meja obala. - Predstavitev je bila v sklopu Tedna Sredozemske obale. - Teden Sredozemske obale je posledica Barcelonske konvencije, natančneje protokola o celostnem upravljanju obalnega pasu na način, da se dejavnosti načrtujejo tako, da se istočasno ne ogroža morskega ekosistema. Predstavitev je bila na mestu, saj želimo strateško in konkretno stvari usmerjati tako, da bo morje še vedno zdravo, kot to tudi zahteva morska direktiva. - Kakšen občutek si imel? - Načeloma bi moralo biti v redu, sem pa zelo previden, saj vem, kakšne so želje po urbanizaciji, morja in obale, saj se še vedno govori o takšnih in drugačnih ■ "f# SaLafcdfc-jffiT & *>* otokih, marinah, širitvi plažnih površin... Če bo PPN dovolil nove pozidave, tega gotovo ne bomo dosegli. - Je otok ostal v osnutku? - Menda se bo o tem presojalo. Po moje presoje ne bo preživelo, a ne gre samo za konkreten poseg, ampak za strategijo o tem, kaj bomo počeli z morjem. Povsod je govora o razbremenjevanju, a istočasno silimo na obalo in v morje s stvarmi, ki so očitno obremenjujoče. Če bomo postavili otok, bo tam toliko več plovil. Če bomo gradili marine ali dodatne komunalne priveze, bo toliko več plovil tudi v naravnem rezervatu Strunjan in v krajinskem parku Debeli rtič. - Ko razmišljamo o obali, pomislimo na obalno cesto. Kje se tukaj najdeta, Občina in Država? - Občine bi se našle zelo hitro, če ne bi pri načrtovanju razmišljale o tem, kako bi šle v morje, ampak o tem, kako bi izkoristile tisto, kar imajo kopnega, kjer je dovolj prostora za ležanje, za kolesarjenje in sprehajanje. Ampak običajno naredijo obratno, saj morje izgloda kot da bi bilo prazno, lahko narišeš kar želiš in greš direktno vanj. Ampak tam je seveda rastišče pozeidonke, ki pod nobeneim pogojem ne sme biti ogroženo, kot tudi vse ostalo. Tam imamo petdeset metrov širok pas, kjer so alge, travniki in drugi ključni gradbeni elementi morskega ekosistema in vsega tega ne smemo ogroziti. Spf Ne" - Kratki leseni pomoli bi bili sprejemljivi? - Seveda, saj so bile že umeščene takšne rešitve. Točkovno sidranje gre, tudi poravnava skalometa. Morali bi poiskati, kje je lahko plaža pod zidom, ne pa ravnati in betonirati sedem kilometrov obale. Saj ni treba, da je ravna črta, ampak urediš plažo kjer je dovolj prostora na kopnem. Dostopi v morje tudi niso problem, a ne tako, kot so si zamislili, ko so tistih 50 metrov poskusno izkopali. To me še vedno boli. Mi smo dali pogoj, da se ne sme premikati dna, oni pa so kopali in polagali velike kvadre. Premikanje ne pride v poštev, lahko pa se zravna in postavi nove kamne. - Življenje ob obali je kar bogato. - Ja, tam sta najbolj značilni življenjski okolji, ki jih imamo ob slovenski obali. Imamo trdno dno, kjer so alge, spužve, kamene korale in tako dalje, in potem, ko se začne mulj, imamo travnik. Na enem delu je ostala pozejdonka, žal samo na slabem kilometru med Žusterno in Rexom, drugje uspeva kolenčasta cimodoceja, ki je pri nas pogosta, lahko bi rekli tudi prevladujoča, ampak ji kljub temu ne gre prav dobro. - So naravni parki vključeni v osnutek PPN?. - So umeščeni, pa ne samo to. Dali smo tudi pobudo, da se strunjanski park razširi, saj bi bilo dobro imeti nekakšno tamponsko cono. Območje Nature 2000, med Strunjanom in Piranom, bi morali vključiti v park, da se ga še dodatno varuje. Vključili bi območje med Pacugom in Fjeso, pa tudi koralni greben pred rtom Ronek, ki je strašno ubog, saj je zaradi sidranja pretežno športnih ribičev na tem grebenu nastalo pravo razdejanje. Tam bi bilo treba to drugače urediti, ali da bi imeli ribiči fiksna mesta, da se pač privežejo, ko lovijo, ali kakšno drugo rešitev, sicer bomo ostali brez grebena. Piranska punta je tudi območje, ki bi ga bilo treba nadgraditi, dali pa smo pobudo za območje na odprtem morju, pravzaprav na tromeji, kjer bi bilo smiselno, če že ne ravno prepovedati, vsaj omejiti ribolov s pridneno kočo. Tam zraven, na italijanski strani je širše območje trdnega dna, t.i. »trezze«, zelo bogato z življenjem, ki je morda nastalo tudi zaradi vulkanskega delovanja in idealno bi bilo, da bi vse tri države tisto osrednje območje tega dela zaliva opredelile kot zavarovano območje. Ker, če že na eni strani kopičimo dejavnosti, potem je treba na drugo stran tudi kaj dati, sicer ni ravnovesja. Vgrajena napaka morja je namreč ta, da se ne vidi, kaj je pod vodo ter to, da je kot da je od vseh in vsi mislimo, da lahko v njem počnemo kar želimo. - Marsikje v Sredozemlju imajo postavljena sidrišča. - Povsod je tako. Veliko sem poto- val po Sredozemlju in to sem povsod opazil. Prejšnji župan ni hotel slišati o tem, da bi pred belimi skalami postavili privezna mesta, čeprav smo jih predlagali. Ampak če je lokalna skupnost proti, je to težko. Problematična je predvsem množičnost. Če gre na neko območje dnevno po pet plovil, to ni noben problem, a če jih je tam sto ali dvesto, se to še kako pozna. In to je vsak dan, vsako sezono, celo sezono. Na kopnem vemo, da ne bomo parkirali v parku Pietro Coppo, ampak gremo na Lonko. Enako je na morju, ampak, ker je od vseh, se vsem zdi normalno, da imamo “boat show” na meji naravnega rezervata. To so te stvari, ki gredo težko v glavo. D.M. Kolikokrat bomo še risali obalo med Izolo in Koprom Imamo najdaljšo plažo v Sloveniji, a je v resnici nimamo, Vse kar smo z njo naredili je to, da smo (vsaka občina po svoje] zarisali kolesarske in peš poti po cesti in nekdanji železniški progi, plaža pa je, z izjemo nekaj metrov koprskega dela, večinoma neuporabna, Odziv na povabilo za urbanistično urejanje obale je dal celo vrsto rešitev. Od gradnje mostu med Rexom in Debelim rtičem, do postavitve lesenih pomolov in majhnih kopalnih ploščadi. Glede na vse slišano doslej se zdi, da bi bila rešitev s pontonskimi lesenimi pomoli še najprimernejša. V teh dveh letih, od zaprtja ceste, smo v naši občini uspeli le postaviti tri ali štiri kanite plošče na katerih se lahko namestijo po štirje kopalci, saj zanje ni bilo treba pridobivati gradbenega dovoljenja. Postavili smo tudi tuše, ki pa so oddaljeni od teh redkih možnih,.kopališč11. Hkrati so poti za kolesarje, skuteriste, rolkarje, skirojevce in pešce tako razkošne, da prostora za kopalce na asfaltni poti vzdolž obale enostavno ni. Skratka, imamo prostor za kopalce, ki pa je povsem neurejen in brez ustrezne strokovne rešitve tudi ne bo, saj mora vsak poseg zadovoljiti občine in državo, kot upravljalko morja. Časa za izvedbo ustreznega razpisa in pridobitev dovoljenj pa je, do naslednje sezone, verjetno že premalo. Kje so vsi ti papirji? Na temo prostorske ureditve obalnega pasu med Koprom in Izolo je bilo od leta 1990 do danes izvedenih več delavnic, natečajev in projektov. Leta 1990 je bil izveden javni urbanistični natečaj za ureditev obalne ceste med Koprom in Izolo, leta 1992 načrtovalska delavnica na temo urejanja prostora v Slovenski Istri, leta 1993 načrtovalska delavnica Prostorska ureditev obalnega območja ter leta 2001 mednarodna urbanistična delavnica Obala med Koprom in Izolo - ureditev rekreacijskih in kopaliških površin. Leta 2002 so, ob risanju otoka pred Izolo razmišljali tudi o ureditvi obale, istega leta sta obe občini pri izolskem Študiju Mediterana naročili strokovne podlage za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih dokumentov za obalno območje med Koprom in Izolo. Okoljevarstveniki so za Iesent)fi9 ■ Leta 2013 je takratni koprski župan urbaniste povabil na še eno delavnico na to isto temo. Sodelovalo je 12 arhitekturnih in urbanističnih birojev, dobili pa smo vrsto zamisli, od megalomanskih do skromnih. Lani so obalo risali celo otroci v akciji koprske Pine. Otroci so bili veseli, ustvarjen je bil videz sodelovanja ljudi pri odločanju o urejanju obale, ampak s tistimi kilometri porisanega papirja v resnici ni kaj početi. Kdaj bo nov natečaj? Nedvomno je za izvedbo resnega natečaja, kjer bi dobili konkretne predloge trajnostnega urejanja obale med Izolo in Koprom, potrebnega kar nekaj časa in če dodamo še številna mnenja soglasodajalcev, ter dolgotrajne postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj je jasno, da je tudi naslednja sezona že izgubljena. To je, seveda, priložnost za ad hoc rešitve, ki običajno nastajajo v ozkih skupinah odločevalcev, kar seveda kar kliče po netransparen-tnosti odločanja. Zato potrebujemo tudi predlog začasnih rešitev, ki bodo kopalcem v pomoč, ne da bi škodovali naravi. D.M.. Razstavljeni predlogi iz leta 2013 '. ZGOD VINO DELAJO ZGODBE RUBRIKA ZANIMIVIH ZGODB IZ ŽIVLJENJA NAŠEGA MESTA Nekoč je tu vozil tudi kvazi tramvaj Leta 1903 so na železniško progo Trst - Poreč poskusno uvedli čudno potniško vozilo za 16 potnikov, ki je bilo bolj podobno tramvaju kot vlaku. Vozilo, izdelano v češki tovarni Komarek, je imelo je videz potniškega vagona. V sprednjem delu je bil majhen parni stroj tako, da za vožnjo ni potreboval lokomotive. Vozil je zjutraj od Buj do Trsta, zvečer pa nazaj, seveda tudi skozi Izolo. Po par letih so ga umaknili na avstrijsko progo Pinzgauer. Bil je sicer hitrejši od vlaka, a je imel premalo sedežev in bil prešibak za istrske klance. Nekaj podobnega, iz iste tovarne, le malo večjega hranijo v praškem Tehniškem muzeju. Nedavno so ga prikazali javnosti tudi med vožnjo (glej video na https://www.youtube.com/wat-ch?v=rY6EMZCw0yY). Srečko Gombač KAPUČINO mmmmm----- ZRK odslej z novim pokroviteljem 3. SNL-zahod Rezultati 6. kroga Tinex Šenčur - Svoboda Ljubljana 2 : 5 Arol Škofja Loka - Sava Kranj 1: 0 Elta Izola - Šobec Lesce 2 : 0 Zagorje - Postojna 0 : 2 Postojna Žiri - Farna Vipava 2 : 2 Ilirija 1911 - Brinje Grosuplje 4 : 0 Adria - IKK Tolmin 3 :1 Elta Izola - Šobec Lesce 2 : 0 Izola (Mestni stadion Izola), gledalcev: 80 Elta Izola: Bičič Nick, Požrl Jurij, Pletikos Chris (66' Božičič Saša), Terčič Andrej, Štromajer Jaka (77' Vaši Scott), Požrl Rok, Rodica Tomaž (77' Zajec David), Hu-dobreznik Aleks (60' Ahmetovič Adnan), Matoševič Patrik, Nardin Kevin (60' Čavalič Amir), Hadžič Damir Strelci: Nardin Kevin -(1:0-40'), Rodica Tomaž -(2:0- 62’) Romoket Samo da je zmaga doma ! Butan plin Izola - LL Grosist Slovan 26:25 (13:11) Butan plin Izola: Postogna (6 obramb), Kocjančič, Alssio, Jurič 2, Novak, Smej, Gorela 6, Poberaj 4, Konig, Miklavec 8, Nikolič 4, Čolič 1, Pernovšek, Potočnik, Demšar, Stopar 1. Trener: Fredi Radojkovič. Tekme s Slovanom so vedno nekoliko posebne. Tudi tokratna je bila, iz več razlogov. Za oboje je bila tekma zelo pomembna. V domači vrsti je manjkal poškodovani dirigent moštva Andraž Velkavrh, ki k sreči dobro okreva. Dvoboj je imel tudi poseben draž, saj je pri Ljubljančanih igral Matjaž Brumen, ki je zadnji dve leti preživel v ekipi Izole. Precej spremenjeno moštvo Izole je že v predzadnjem krogu na gostovanju pri ekipi Ljubljane pokazalo drugačen karakter kot na prvi tekmi proti Mariboru. Odločen boj do zadnje sekunde se jim je obrestoval, saj so iztržili točko, ki je kot kaže okrepila prepotrebno samozavest pretežno mlade izolske zasedbe. Tudi v Kraški smo v soboto z napetostjo spremljali zelo dramatičen zaključek, a smo pre- živeli: samo da je zmaga ostala doma! Ta je prišla po skorajda natanko letu dni, saj je bil lanski uspeh proti Slovenj Gradcu dosežen 21. septembra in od takrat Izo-lani niso okusili slasti zmage. Tudi zato je bilo veselje po tekmi zelo veliko! Gostje so začeli bolje, a je bil izid že po desetih minutah izenačen. Zatem sta pobuda, kot tudi vodstvo, zlasti na račun zadetkov Jana Gorele in obramb Tomasa Postogne, ostala v domačih rokah. V 28. minuti je bil izid 11:11, a sta Vid Miklavec ter Urh Jakob Poberaj z dvema goloma v zadnji minuti poskrbela za boljšo voljo v slačilnici. Po odmoru so Ljubljančani znova krenili v ofenzivo in z delnim izidom 5:2 in po desetih minutah igre minimalno povedli. Vendar so gostitelji že v naslednjem napadu izenačili, zatem pa prednosti niso več izpustili iz rok. V zadnji četrtini je domači strateg Fredi Radojkovič s pogostimi rotacijami izničil prizadevanja Slovana. Pri 21:17 je svoje fante pripeljal do štirih golov naskoka, kar je bila njihova največja prednost. V zadnjih minutah so se Ljubljančani dvakrat približali na minimalno razliko in skušali priti do izenačenja, vendar je izolska obramba vzdržala. Pri tem gre omeniti prispevek domačega krožnega napadalca Ale-xa Koniga: „Biloje res težko. Tokrat nisem dosegel zadetka, sem pa iztržil več sedemmetrovk in izključitev. Tekmo pa bi lahko že prej odločili v našo korist", je povedal robustni izolski pivot. Izola je trenutno na sedmem mestu, v soboto pa odhaja na gostovanje v Slovenj Gradec. Srečno! V Litijo po zmago ŽRK TRGO ABC Izola - Zagorje 20:27 (9:13) ŽRK TRGO ABC Izola: Cepič, Grmšek, Štritof 5, Nadarevič 5, Mujanovič 2, Berzelak 2, Hodžič 2, Krese 2, Peharc 1, Šalkovič 1. Trener Borut Hren. Začetek naših deklet je bil odločen, saj so povedle s 3:1, a so gostje hitro izenačile in po četrtini tekme povedle s 5:4. Svoj naskok so postopno povečevale in odšle na odmor s solidno zalogo zadetkov. V nadaljevanju so prednost ohranjale in jo povečevale ter na koncu prišle do prepričljivega uspeha. V 4. krogu (26. 9.) igrajo Izolan-ke, ki so trenutno devete, v gosteh z zadnjeuvrščeno Litijo. Trgo ABC Koper novi generalni pokrovitelj ŽRK Izola! Z velikim zadovoljstvom naznanjamo, da smo z podjetjem Trgo ABC Koper sklenili pogodbo o generalnem pokroviteljstvu. Tako bomo v letošnji tekmovalni sezoni ponosno nastopali pod imenom ŽRK TRGO ABC IZOLA! Zelo veseli smo, da je tako renomira-no obalno podjetje prepoznalo naš trud in nas podprlo v naši rokometni zgodbi. Podjetju Trgo ABC se ob tej priložnosti za izkazano zaupanje in podporo iskreno zahvaljujemo! ŽRK Izola Jadranje Alenka Valenčič državna prvakinja V Portorožu smo ta konec tedna spremljali državno prvenstvo razredov laser 4.7 in laser standard v organizaciji Jahtnega kluba Portorož, na katerem je bilo prijavljenih 40 posadk, 24 laser 4.7 in 13 laser standard. Jadralci so se oba dneva pomerili na polju v obliki palice, ki je bilo postavljeno pred Piransko punto. Prvi dan so uspešno speljali po tri plove v vsakem izmed razredov, drugi dan pa še po tri. Državni prvak v razredu laser standard je postal Žan Luka Zelko (Društvo Ma-raktiv), v kategoriji do 21 let pa je državni prvak Janez Zabukovec (JK Jadro Koper). V razredu laser 4.7 sta državna prvaka postala med fanti Luka Zabukovec (JK Jadro Koper), absolutno pa Alenka Valenčič (JK Burja), ki je hkrati osvojila naslov državne prvakinje do 16 let. ŠPORTIH ŠOLA I11AESTRAL »PRVI KORAKI V ŠPORT« ŠPORTNE DELAVNICE ZA OTROKE STARE od Z do 6 LET — 2AONZ"SJL 3 - SKUPAJ S STAf5, 3LET pričetek vadbe v SEPTEMBRU ŽENSKI n ROKOMETNI V ^ PALLAMANO FEMMINIUE :// INFO: ZAVOD ZA ŠPORT IN PRIREDITVE POLANJA Gsm: 041/ 644 817 (Tone Barič) SPORTNASOLAMAESTRAL@GMAIL.COM Prihodnji konec tedna nas v Kopru čaka še državno prvenstvo v razredu laser radial v organizaciji JK Jadro Koper, nato pa se bodo naši reprezentant)e razredov laser oktobra pomerili na evropskem prvenstvu v razredu laser standard na Poljskem, nato na evropskem prvenstvu v razredu laser radial v Franciji ter na evropskem prvenstvu do 21 let v razredih laser standard moški in laser radial ženske v Črni gori. Državno prvenstvo v Izoli Ta konec tedna je morje pred Izolo pobelilo natančno 154 belih jader mladih tekmovalcev iz treh držav na odprtem državnem prvenstvu v razredu optimist, ki ga je organiziral Jadralni klub Burja, v duhu nomen est omen pa zaznamovala krasna burja s 15-20 vozlov hitrosti ter tako postregla z odličnimi vetrovnimi razmerami v prvih dveh dneh prvenstva. Prvi dan so uspešno speljali štiri plove, drugi dan tri, zadnji dan pa žal ni bilo več vetrovnih pogojev in so odprto državno prvenstvo zaključili. Državni prvaki so postali Svit Dujmovic Šterpin (JK Pirat) med fanti, Yelyzaveta Levandovska (PD Piran) med dekleti, Žan Ogrizek (JK Olimpic) med kadeti ter Sara Ratoša (JK Jadro Koper) med kadetinjami. Med fanti je bil srebrn Mark Rodica (JK Burja), bronast Maj Petrič (JK Jadro Koper), med dekleti je bila druga Zala Vidmar (JK Jadro Koper) in tretja Tarin Pečar (JK Jadro Koper). Med kadeti je drugo mesto osvojil Marko Balaban (JK Burja), tretje Kristjan Petaros (JK Burja), med kadetinjami pa je bila druga Lara Humel (JK Jadro Koper) in tretja Lana Al Dilami (JK Jadro Koper). Balinanje Državno prvenstvo mladink U-18 je bilo v nedeljo 20.9. v Bistrici pri Tržiču. Tekmovanje je potekalo v disciplinah natančno in hitrostno zbijanje. Na tekmovanju so nastopale tri mladinke iz ŠB Korte - Izola. Zmagala je Rebecca Martulaš iz Pivka Oro Met v obeh disciplinah. Drugo in tretje mesto sta si razdelili Janja Roj in Tina Fermo iz ŠB Korte - Izola v obeh disciplinah.Tekmovanja se je udeležila tudi Laura Fermo. Kleva Strelstvo Starejši dečki državn prvaki Koronavirus ni ustavil izolske mladine pri treningu (seveda s strogim upoštevanjem priporočil glede Co-vida-19) in pokazali so se že prvi rezultati. Na državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem za mlajše kategorije v Črenšovcih 19. in 20.9.2020 so starejši dečki ne samo postali državni ekipni prvaki, temveč so postavili tudi nov ekipni državni rekord. Posamično so se sicer uvrstili takole: Vasja Kitič 6., Tadej Frančeski 9. in Martin Frank 11. Blestela je tudi ekipa mlajših dečkov, in sicer na drugi stopnički; posamezno: Ivan Kralj 2. mesto (srebrna medalja). Matija Močnik 4. in Devin Furlan Colin 29. mesto. Medalja je za las ušla ekipi dečkov, ki so bili tako četrti: Jaša Ba-rut Z, Daniil Norkin 20., Žiga Frančeski 26. in Vito Ra-dujko 81. posamezno mesto. S puško so tekmovali še: mlajša deklica Eva Prodan (8.), starejša deklica Katju-ša Gačnik (13.) ter kadeta Vito Kavalič (8.) in Aljaž Bajt (21.). Med kadeti s pištolo pa se je odlično odrezal še Martin Memon s 6. mestom. Če je to pokazatelj sezone, se bo o izolskih strelcih še veliko slišalo. Iskrene čestitke! dš Rumena majica devetemu vagonu Jumbo Visme Piše: Vito Divac To kar se je zgodilo Rogliču na Touru, ko je izgubil rumeno majico v zadnji etapi - zaključna v Parizu je bila parada šampionov - se je v preteklosti velikokrat dogajalo. V zadnjih 30 letih se je leta 1987 to zgodilo Špancu Pedru Delgadu, ko ga je premagal Irec Stephen Roche, leta 1989 pa v najbolj dramatičnem zaključku v zgodovini, ko je Američan Greg Lemond po 50 sekundah zaostanka z osmimi sekundami prehitel Francoza Laurenta Fingnona. Nazadnje je bilo leta 2011, ko je Avstralec Cadel Evvans ugnal luksemburžana Andy-ja Schlecka. Nikoli pa se ni zgodilo, da je kolesar brez moštva za rumeno majico vzel lovoriko najmočnejši ekipi z navidez nedotakljivo rumeno majico... Slab dan ni imel samo Roglič, ampak je bil to predvsem hud poraz nizozemske ekipe Jumbo Visma. Rogličevo moštvo ni imelo taktične moči in zrelosti Renault-Gitana - Bernarda Hi-naulta, Banesta - Miguela Induraina, US Postala - Lancea Armstronga, niti Skya -Chrisa Frooma. Nizozemci so naredili zagotovo dve velikanski napaki. Bili so taktično konzervativni in prepričani, da je 57 sekund dovolj velika prednost za zmago, predvsem pa so podcenili Tadeja Pogačarja. Da je Primoža Rogliča premagal na državnem prvenstvu (na vzponu na Pokljuko), bi moralo biti opozorilo, da je "fantič” v vrhunski formi in da bo velik Rogličev tekmec. Pogačarju nikoli ne bi smeli dovoliti, da nadoknadi poldrugo minuto zaostanka, ampak jo povečevati. Povrhu se je Dumoulin v prvi pirenejski etapi na Col de Peyresourde rešil svojega sindroma Roglič in se izločil iz boja za visoko uvrstitev ter tako oslabil napadalnost moštva. Pogačar je tako že v prvi tretjini dirke postal, kot zdaj pišejo Nizozemci, "deveti vagon Jumbo vlaka”, ki je seveda neprimerljivo močnejši, kot so bili EU Emirates. Razen Jana Polanca in Davida de la Cruza, Pogačar ni imel dobrih pomočnikov. Tudi potreboval jih ni ob taktiki Rogličevega moštva, ki je po odstopu lanskega zmagovalca Egana Bernala (v prvega favorita so ga postavili britanski mediji, čeprav take forme ni imel) rumeno majico samo še ščitil. Gospodarji Toura tega nikoli niso počeli, niti v Sky-ju, kjer so imeli vedno vsaj tri kolesarje v igri za zmago. Popolna kapetana Armstrong in Indurain sta denimo tekmece mlela tudi potem, ko sta imel pet minut prednosti! V etapi čez makadamski vrh je bila rumena majica močnejša od edinega tekmeca, a ni imela v vodilni skupini nobenega od svojih kolesarjev, s katerim bi Roglič povečal prednost. To vlogo bi morala imeti v vseh gorskih etapah Tom Dumoulin in Sepp Kuss... Enako je bilo tudi v najtežji etapi na Col de la Lože, v kateri je Kuss sicer začel akcijo, a jo hitro končal, namesto, da bi sledil Miguelu Lopezu in počakal napad Rogliča na Pogačarja ter s svojim močnim ritmom zagotovo priboril več kot 15 sekund, kolikor jih je v zadnjem kilometru rumena majica. Rutinsko kolesarjenje na zmago je na Touru, četudi letos ni bil v popolni konkurenci (manjkali so Froome, Geraint Thomas, Jakob Fuglsang, Rafal Majka, Simon Yates, Vincenzo Nihali) vedno tvegano. Razlogov zakaj je Roglič doživel tako črn dan prav v vožnji na čas in zaostal nepredstavljivih 1:57 minute je kar nekaj glede na popolne priprave. Kot je zapisal nekdanji trener Armstronga, Johan Bruyneel, ga v zadnjih letih nikoli ni videl na kolesu tako oglatega. Na začetku je imel v svojem slogu veliko obratov, nato pa je naredil napako, ker je dovolil, da mu je edini tekmec vsilil svoj ritem. Pogačar je sicer počasneje vrtel pedala, a je dal veliko več moči nanje. Zelo pomembna pa je bila pripoved Pogačarja o zmagi: da je bil s svojo ekipo trikrat na progi kronometra na La Planche des Belles Filles ter da so vsak detajl izpilili do konca - od ceste do porabe moči in načina dirkanja oziroma ritma. Italijanski strateški lisjaki so bili torej prepričani, da bo predzadnji dan tritedenske dirke idealen za napad na rumeno majico. Rogliču še pred zaključnim delom kronometra merilec vatov ni kazal tiste moči, ki jo kaže v optimalnih vožnjah na čas, kar je močno povečalo živčnost, ki jo je zagotovo stopnjevala tudi močno pretirano predajanje medijem, ki so z bolj ali manj enakimi vprašanji samo še stopnjevali pritisk. Velikih gentlemanov v športu in posebej v kolesarstvu med dirkanjem ni. Pogačar merilca v kronometru denimo sploh ni imel. Vse kar je zamislil, je imel v glavi. Vodja trenerske ekipe Emiratov Inigo San Millan, sicer profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Koloradu, je bil navdušen nad izvedbo, ker je potrdil tisto, kar mu je bilo jasno že ob prvem fiziološkem testu leta 2018, ko je ugotovil, da bo eden največjih kolesarjev desetletja. Rogličeva živčnost je bila razumljiva, saj zaradi poškodbe po padcu na dirki Dauphinu celo dirko ni bil v idealnem položaju na kolesu, na katerem je vedno. Posledica nevajene telesne drže in nestabilnosti je bilo verjetno tudi zaviranje normalnega dihanja... Medtem so pri Pogačarju od štarta do cilja skladno in močno delovale vse mišice na hrbtu in telesu. Morda pa je bil to glavni razlog, da ni tako silovito napadal, kot zna. Če hočeš takoj nadoknaditi zaostanek in greš iz svojega ustaljenega in izdelanega ritma se ponavadi konča slabo. Roglič je imel drugačen dres, kot so ga pripravljali za Tour, ker so mu organizatorji vsilili od njihove firme (La Cocque). Prav tako ni razumel, zakaj je imel drugo čelado na glavi, zaradi katere je menda izgubil pol minute. Pogačar nikoli več velike dirke ne bo zmagal na način, kot je letošnji Tour. Nihče ga namreč ne bo gledal kot obetavnega mladca in mu dovolil tako, kot mu je Jumbo, da v varnem in ne preveč utrujajočem zaledju nosilca rumene majice dočaka edino priložnost, da jo osvoji. Nedvomno pa ima vse kar potrebuje za izjemno kariero - inteligenco, tehnično dovršenost in izjemno telesno regeneracijo. Bržkone tudi za 7-kratnega zmagovakca Toura. A le, če bo imel močno ekipo. Za resno delo potrebujemo vsaj štiri leta Nikola Kojič je nedvomno eno bolj zvenečih imen, kije obleklo dres izolskega rokometaša. Po koncu kariere, v kateri je igral tudi za Crveno Zvezdo, Celje in reprezentanco Srbije, pa je postal pomočnik trenerja v izolskem klubu. Vse do konca lanske sezone. - Tvoje zgodbe delovanja v Rokometnem društvu Izola je po dobrih dveh sezonah konec. - V Izolo sem se v sezoni 2018/19 vrnil v drugačni funkciji, saj sem, ne prav dolgo pred tem zaključil svojo bogato rokometno kariero v modrem dresu prav na parketu te vroče dvorane na Kraški. S prihodom Fredija (Radojkoviča, op.a.) sem se v klubskih prostorih, po pogovorih z vodstvom kluba in aktualnim strokovnjakom, znašel tudi sam. Vemo, da je Fredi Radojkovič slovenskemu rokometnemu zemljevidu in moji karieri pustil neizbrisan pečat, kar je tudi vplivalo na odločitev, da bom v Izoli krojil mesto pomočnika, nekakšnega svetovalca. Trenerski poklic me ni zanimal, smo pa želeli razviti in ustvariti, če že ne evropski klub, stabilno prvoligaško rokometno sredino, ki bi v bodoče znala presenetiti tudi slovenske rokometne velikane. - Fredi Radojkovič je prevzel ekipo v 1. B rokometni ligi. Istočasno si svoj del funkcije prevzel še ti in v medijih je takoj zadišalo po prvi ligi. - Miselnost, delo in cilji Fredija vselej kotirajo na sam vrh zastavljenih ciljev. Zelo pomemben vložek so odigrale izjemne izkušnje in rokometno znanje Matjaža Brumna, verjamem, da tudi moj prispevek ni bil zanemarljiv in še v isti sezoni nam je uspelo prestopiti prag rokometne elite - uvrstitev v Ligo NLB. A kmalu se je izkazalo, da smo se v druščino najboljših uvrstili prehitro; prevelik preskok in tranzicija na vseh ravneh v svetu športa zelo pogosto pomenita hitri odstrel nazaj že v naslednji sezoni. V športu je pač potrebno precej več časa, da bi nekaj ustvarjenega lahko obdržali na opti- malni ravni in z leti postopoma še krepili člansko ekipo in strategijo, toda ne brez mladinskega pogona. Žal se niti javnost ne zaveda dovolj, da je potreben čas. Torej, “olimpijski ciklus” (obdobje 4 ali celo 8 let) je potreben za to, da se športnemu kolektivu v vzhajanju lahko zgodi neko zrelo jedro s stabilnostjo v igri in kvaliteti in postopoma tudi na vsej hierarhiji kluba. Vsi si želimo takojšnjih uspehov, a na ta račun naredimo korak ali dva nazaj. Preprosto povedano, nimamo še izgrajenega modela razmišljanja zahodnega in skandinavskega sveta. - Na katerih področjih si prepoznal preskok v Izoli ob tvojem in Fredijevem prihodu? - Fredi Radojkovič je ekipo že v istem letu seznanil z neko profesionalno miselnostjo, z delavnostjo in strmenjem preseganja mej zmogljivosti. Čeprav je pretekla sezona ob številnih porazih bila slaba, smo vseeno opazili napredek igralcev in zgodila se je tudi senzacija, ko smo v Velenju ugnali slovenskega rokometnega velikana Gorenje. Po vstopu svetovne pandemije je prvenstvo bilo predčasno zaključeno, a moje mnenje je, da bi trend dobrih tekem v zadnjih krogih nadaljevali, čeprav ne znam oceniti, koliko točk bi pridobili. V manjših sredinah, kot je Izola, so vsa nihanja v igri, ki so se nam redno dogajala, povsem normalen pojav. Ko se sestavi nova ekipa, mora preteči več let, da se ustvari stabilnost v ekipi in vsemu, kar sledi. - Imaš zelo bogate rokometne izkušnje. Kaj je po tvojem mnenju glavna pomanjkljivost v Izoli? - V športu je ogromno dejavnikov, ki vplivajo na strukturno dinamiko športnega kolektiva ali sistema. Vse kocke se morajo poklopiti, da lahko računamo na nekaj resnega. Dolgoročna strategija - ali si želimo ekipo graditi z domačim kadrom ali kupovati izven našega kraja oz. v drugih državah? Slednji zaradi finančnih omejitev ni realen scenarij za Izolo. Če želiš kakovostno člansko ekipo, potem moraš predvsem graditi na domačih igralcih, kar pa terja lahko tudi dva olimpijska ciklusa. S prihodom Vilija Bana smo naredili velik napredek v tej miselnosti. Finančna stabilnost kluba, delo in veliko pozornosti na mlajših selekcijah ter strokovni kader so trije nujni elementi, ki lahko zagotovijo nek uspeh. Seveda, v daljšem časovnem obdobju. Osebno menim, da je to pravi in trenutno edini realni recept za Izolo. - Pred kratkim si se poslovil od kluba. Kaj se je zgodilo? - Situacija s koronavirusom je prizadela večino klubov in podjetij po državi. Ob pogovorom s predsednikom sva sklenila, da me klub ne more več plačevati, zato sem si priznal, da je napočil moj trenutek. Osebno bi bil zadovoljen, da bi moj umik pomenil večjo finančno razbremenitev za katerega izmed igralcev in upam, da sem s tem klubu lahko tudi pomagal. A v vsakem primeru spoštujem odločitev g. Ma-džareviča. Izolo bom seveda spremljal, prihajal na tekme a tudi več časa posvetil družini, ki mi je stala ob strani v vsem času, ko sem bil odsoten zaradi rokometnih obveznosti. Zagotovo pa bom podpiral te fante in bom z vsem veseljem “prvi navijač” Izole, (smeh) - Tvoji občutki po odhodu iz Izole? - Žal mi je Izole, ker se je končalo tako, kot se je. Imel sem svojo strategijo, cilje povezane s klubom, a svojega poslanstva nisem uspel v celoti realizirati, zato grenak priokus ostaja. Dejstvo, da so vsi igralci, ki so zapustili Izolo v letošnjem letu, že našli nove rokometne sredine, priča o tem, da smo v klubu delali dobro in smo se ne glede na slabe rezultate uspeli predstaviti v dobri luči. Vesel sem, ker so vsi ti fantje, ki so se prodali naprej, tu imeli dobro, zadovoljni so bili z delom in kvaliteto dela. V sebi pa imam čisto vest, saj sem vlagal svoj trud maksimalno in Izoli pomagal po najboljših močeh. Če je bilo treba, se nisem skrival in v obraz povedal to, kar mislim, da je prav. Zato imam, kot rečeno, čisto vest. Judo Klub Izola vabi k vpisu Judo klub Izola vpisuje nove člane. Vadba se izvaja po projektu Iztoka Babiča, profesorja športne vzgoje, ki je profesionalni trener za judo šport otrok in mladostnikov. Program poteka sistematično, od otroške do mladinske starostne skupine in sicer: cicibani in cicibanke vsako sredo in petek od 16,30 do 18,00; dečki in deklice vsak ponedeljek, torek, sredo in petek od 16,30 do 18,00; ter iste dneve skupina mladostnikov od 18,00 do 19,30. Treningi potekajo v telovadnici OŠ Dante Alighieri. Vabljeni! Martin Franetič VPIS V NOGOMETNO SOLO MNK IZOLA V nogometni klub MNK IZOLA vpisujemo nogometaše stare od 5 do 18 let. V ekipe: mlajši cicibani U7-8 (OŠ Livade in OŠ Vojke Šmuc) •mlajši cicibani U9, •cicibani U11, •mlajši dečki Ul 3, •starejši dečki Ul5 •kadeti/mladinci Ul7-19. Vse informacije in podrobnosti pokličite na tel. 041405496 - David IZOLA-ISOLA mnkizola@gmail.com V skandinavskih državah je knjižnica poleg tega, da je prostor, kjer se izposojajo knjige tudi multimedijski center, s posebnimi sobami za različne projekte, kjer so pravzaprav nekakšni kulturni centri v najširšem pomenu besede. Kultura nam je veliko dala, vimo ji vsaj nekaj 17, septembra smo praznovali 110, obletnico rojstva pisatelja Franceta Bevka, pisatelja, kije s svojimi deli in s svojim delovanjem imel nedvomno velik vpliv na slovensko kulturo. In prav na ta dan smo na prelomnih 99, Zanimivih Izdanih gostili osebo, kije imela velik vpliv na kulturo in dojemanje le te v naši občini. Gostili smo direktorico Mestne knjižnice Izola, Marino Hrs. Ne nazadnje, brez nje ne bi bilo niti uspešne prireditve »Zanimivi Izo-lani« in brez te prireditve bi veliko izjemnih oseb našega okolja ostalo anonimnih, brez priznanja javnosti, tako, pa je ob zavedanju, da so občina ljudje in da prav vsak posameznik nosi v sebi zanimivo zgodbo, ki si zasluži biti slišana, skupaj s sodelavci začela s tem projektom, ki neprekinjeno piše posameznikove zgodbe že celih 14 let. In to mislimo tudi dobesedno, namreč vsako gostovanje se popiše v obliki članka in digitalizirano objavi na portalu KAMRA (spletno mesto, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah). Da pa je projekt dejansko uspešen in zanimiv kaže tudi podatek, da se po številu ogledov projekt samo v letu 2019 uvršča na osmo, v celotnem obdobju, tj. zadnjih 14 let, pa na šesto mesto med vsemi digitaliziranimi zbirkami. Veliko več kot knjižnica Seveda je bilo v njeni 30 letni karieri vodenja te, za Izolo pomembne ustanove, projektov, ki so tako ali drugače vplivali na zavest prebivalstva ali pa dvignili to ustanovo med uspešnejše slovenske knjižnice, jo naredili prepoznavno in bili tudi neposredna posledica državnih priznanj, veliko. Že leta 1994 je Mestna knjižnica Izola kot prva prešla na računalniško obdelavo gradiva. Le štiri leta kasneje, tj. daljnega leta 1998 je bila knjižnica vključena v projekte neformalnega izobraževanja, tako je že v začetku poletja tega leta začelo delovati Središče za samostojno učenje s tremi računalniškimi mesti, že jeseni istega leta pa Borza znanja za celotno Primorsko regijo. Med prvimi je knjižnica omogočala dostop do interneta, ob preselitvi v nove prostore leta 2004 je bil v knjižnici že računalnik prilagojen invalidnim osebam, prišlo je do izgradnje digitaliziranih zbirk (zbirka starih razglednic, nekdanji izolski tovarniški časopis, idr.) ali pa docela materialnih, kot je omembe vredna zbirka starih igrač. Ne gre pozabiti tudi na ure pravljic, ki igrajo pomembno vlogo v otrokovem razvoju. Tukaj je smiselno omeniti tudi druge projekte s kar velikim odmevom kot so različni študijski krožki (ŠK Drevesa pripovedujejo, ŠK svet v dlaneh, ŠK Šivilja in škarjice), knjižnico med oljkami, knjižnico na plaži ter bralni klub, v katerem sodeluje kar lepo število izolskih bralcev in poteka pod vodstvom večkrat nagrajene literarne kritičarke, Diane Pungeršič. Nakup knjig kot pred krizo Knjižnico razume kot prostor učenja, srečevanja, druženja, kot prostor, kjer je dostop do ogromnega znanja dostopen vsakomur, kot ustanovo, ki predstavlja vse generacije z najrazličnejšimi okusi in potrebami in kot živi organizem, ki se razvija skupaj s potrebami okolja. Navkljub vsem vidnim in nevidnim uspehom pa rast knjižnice ni samoumevna in je za to potreben neprestan boj ali bolje nenehno opozarjanje na pomen knjižnice za okolje, dostopa do znanja in kulture. Tako se je v času njenega mandata zamenjalo kar šest županov in logično, niso prav vsi imeli enakega pogleda na pomen knjižnice ali pa celo na pomen same kulture. Se pa stanje izboljšuje, financiranje za nakup novega gradiva se že približuje predkri-znemu obdobju, vsaj s strani občine Izola. Sicer pa pravi, če pogleda nazaj, je dosegla ali naredila večino stvari, ki si jih je zadala, neuresničena ostaja le želja po večjem prostoru. Pa tu ni govora o njenih osebnih željah, govora je o doseganju v zakonu zapisanih normativov. Žal je trenutni prostor za 90.000 enot gradiva pač premajhen, še manjši pa je, če pogledamo kako poteka razvoj knjižnic drugod. Dostop tudi med krizo Knjižnica ima po njenem mnenju še ogromno potenciala, potrebe in čas narekujejo, da gredo korak naprej. Že sedaj so izjemno prilagodljivi, kar na primer kaže dejavnost knjižnice v času epidemije, kjer so zaposleni že kmalu po uvedbi karantene začeli izposojati študijsko gradivo, omogočili spletni vpis, uvedli dežurni telefon in na sploh omogočili dostop do različnih zbirk prek spleta. Logično pa to ni dovolj, prilagodljivost zaposlenih ima na žalost omejitev v prostoru in ta omejitev bi morala biti čim prej odpravljena. Pravi, da bi na sploh morala biti vlaganja v kulturo prioriteta, ne nazadnje je kultura tista narodova bit, ki daje svetu smisel, kultura je tista, ki nastavlja zrcalo enoumju, kultura je tista, ki širi obzorja, kultura nam je dala lasten jezik, kulturniki so bili tisti, ki so dajali zagon boju proti okupatorju, kulturniki so prepoznali pomen izgradnje lastne države in zato je čas, da prepoznamo njen pomen in ji damo veljavo, ki ji pripada. Jan Bednarik, Mestna knjižnica izola Greste se je vrnil domov V petek so v koprski palači Gravisi Buttorai in istočasno še na štirih prizoriščih, med katerimi sta tudi izolski galerija Insula in Manziolije-va palača, odprli spominsko razstavo Greste Dequel (1923-1985). Prav presenetljivo je, da gre za prvo samostojno razstavo tega velikega umetnika v njegovem rojstnem kraju, kjer je ne le živel ampak tudi ustvarjal. O Oresteju, katerega kip Solidarnost skrbi za red in spoštljivost v parku pred izolskim pokopališčem, smo v Mandraču že veliko napisali, dodamo le, da so vse otvoritve potekale ob strogih ukrepih v zvezi s Korona virusom, a je kljub temu bilo čutiti veličino Orestejeveg dela. Za tiste, ki vam je odhod do Kopra preveč naporen je n ogled v izolski galeriji Insula nekaj njegovih manjših plastik in velika fotografija kipa Solidarnost. V palači Manzioli pa so razstavljene njegove slike mačk.. 24.9. četrtek 19.00 Mestna knjižnica Izola Cikel ruskega filma: PrikSZGH Jurij Gerdejev načrtuje inovativno letalo JUG-1, s katerim bi lahko zmagal na državnem razpisu. A le nekaj dni pred predstavitvijo letala se napije in umre v prometni nesreči. Spremeni se v prikazen in le nemočno opazuje, kako se rušijo njegove sanje in ideje. Vse dokler ne naleti na edinega človeka, ki9 ga vidi in sliši, šolarja Vanjo, ki postane njegova edina možnost za uresničitev ciljev. / Režija: Aleksandr Vojtinski 25.9. petek 19.30 park Pietro Coppo Koncerti v parku DrUgi VagOH V primeru slabega vremena bo prireditev prestavljena 28.9. ponedeljek Manziolijeva palača Okrogla miza: Prezentacija izolske pisne in vizualne srednjeveške kulturne dediščine. 1.10 četrtek 19.00 Mestna knjižnica Izola pesniško filmski večer Izolska poezija v podobi in besedi Ko govorimo o izolski kulturni dediščini, ne moremo mimo njenega edinstvenega dialekta, ki Izoli doda svoj edinstven pečat. Večer bo namenjen izolskemu narečju, ki bo prikazan skozi gibljive podobe, ustvarjene pod snemalskimi in montažnimi spretnostmi izdana Remigia Grižoniča, ki gaje navdihnila poezija izolske pesnice Dorine Beržan. Z njo se bo o izolskem dialektu pogovarjala dialektologinja dr. Suzana Todorovič. Večer bo povezovala Erika Gregorič Za udeležbo na prireditvi seje potrebno predhodno prijaviti na: knjižnica.izo-la@guest.arnes.si Koniju v čast _ V galeriji Plač Izolanov je od sobote na ogled razstava plakatov, stripov in dizajnov letošnjega Badjurovega nagrajenca, Konija Ste-inbacherja. Na odprtju te zanimive dokumentarne razstave se je zgodilo tudi srečanje dveh Badjurovih nagrajencev: Dušana Milavca (scenograf) in Konija (animacija). VABILO K VPISU V ANDROGOŠKO DUŠTVO MORJE ZA ŠOLSKO LETO 2020 - 2021 Iz andragoškega društva Morje sporočajo, da bodo v študijskem letu 2020/2021 pričeli s predavanji kot običajno, v mesecu oktobru. Tudi letos boste lahko z izobraževanjem odkrivali drugačen način življenja, preživljanja prostega časa, osvajali nova znanja in spretnosti. O točnem datumu pričetka predavanj boste pravočasno obveščeni. Vpisovali bodo na naslovu društva, Izola, ulica Giordana Bruna št. 6, in sicer: v ponedeljek, 28. septembra 2020 od 10:00 do 17:00 ure v torek 29. septembra 2020 od 10:00 do 12:00 ure v sredo 30. septembra 2020 od 10:00 do 12: ure Letna članarina, ki jo poravnate ob vpisu znaša kot doslej 20,00 €. Vse podrobnejše informacije dobite ob vpisu. Želimo vam uspešno študijsko leto in lepo pozdravljeni! Predsednica društva, Mira Adler, l.r. Galerija Insula, Palača Manzioli Izola, Palača Gravisi Buttorai, Galerija Loža in Galerija Pokrajinskega muzeja Koper razstave ob 35. obletnici umetnikove smrti GRESTE DEQUEL (1923-1985) Spominska razstava GalerijaAlga razstava LIK-ov Salon 2020 Junaki, naprej! Razstavljajo: Milenka Arsenov, Dragana-Dada Čurin, Glendina Čurin, Zorko Dežjot, Ingrid Fikfak, Jožica Kleva, Endi Jovanovič, Judita Miško, Ljubica Pirih, Ivica Štefančič, Mirjana Vukimirovič Galerija Plač Izolanov razstava Nagrajencu v čast KONI STEINBACHER Galerija Salsaverde skupinska razstava Pavlič/Erič/Čoh/Bratuš Mestna knijžnica Izola Fotografska razstava Fotografske skupine Društva MORJE Izola RAZSTAVE V KNJIŽNICI Razstava BRIVCI IN FRIZERJI ki sta jo postavila Janez in Marija Janežič.; razstava 20 LET USTVARJANJA V IZOLI - ATELJE KERAMIKE SNEŽIČA KRAJNC, ki jo je pripravila Snežiča Krajnc.; razstava slik PLAMEN, ki jo je pripravila akademska slikarka Taja Zven Ivančič ; razstava fotografij LIDIJA IN PRIJATELJICE, ki jo je pripravila jo je Špela Pahor in razstava fotografij, ki so jo pripravili člani Fotografske skupine društva Morje pri Univerzi za 3. življenjsko obdobje Izola: Irena Čarman (Prehodi), Barbara Cassermann (Pustne šeme), Tatjana Brankovič (Zgodba iz ša-vrin-skega travnika). % Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa H G http://center-izola.si Center za kulturo, šport in prireditve http://www.odeon.si Centra per La cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola Letni bino Arrigoni ob 1930 ARRIGO So m ®ib [mfeTvrimj s®. fm ih Rezervacija vstopnic: Tajništvo CKŠP Izola, Ulica oktobrske revolucije 1, Izola, 070/894-788 Predprodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (gsm: 051 394133, m: ealeriialSicenter-izola.si) Urnik galerije : ponedeljek - petek: 17.00. -19.00; Sobote, nedelja in prazniki: zaprto Prodaja vstopnic na prizorišču eno uro pred dogodkom. Elvis Šahbaz Z nastopom ..domačina" .vrhunskega kitarista Elvisa Šahbaza, se je zaokrožil letošnji, že 5. ciklus glasbenih srečanj Pri spini. Nekaj časa je kazalo, da jih bo pregnal korona virus, vendar se organizatorji niso vdali in ob pomoči aktivistov iz ulice, članov društva Izolani, Lorisa Vižintina, Centra za kulturo, šport in prireditve in končno tudi Občine Izola, so pripravili vrsto zanimivih glasbenih večerov,. Prav vsi večeri so bili ..razprodani" oziroma oddani, saj so brez vstopnine, po ocenah obiskovalcev pa je bil tudi letošnji ciklus na zavidljivo visoki ravni. Elvis Šahbaz je s svojo spontano prefinjenostjo še enkrat več navdušil prisotne in napovedal, da bo naslednja sezona morala biti vsaj na njegovi umetniški ravni.. Članice likovne sekcije Morje, ki deluje v sklopu izolske tretje univerze, so v Sočergi, 19. septembra, pripravile že tretje slikarsko srečanje »JESEN V SOČERGI«. Letos so se povezale s krajevno skupnostjo in razvojnim društvom Sv. Skovik in v vas povabile slikarje iz raznih krajev Slovenije. Kljub razmeram so udeleženci prišli iz osrednje Slovenije, Štajerske, Celja, Maribora, Avstrije in iz treh obalnih občin. Prišlo je skupaj 25 slikark in slikarjev, lepo vreme in prijetna družba pa so naredili svoje. Tema je bila »Sočerga skozi naše oči« in nastala dela prikazujejo veliko skritih kotičkov, ki jih mimoidoči pa tudi domačini skoraj niso opazili. Srečanje je pozdravila tudi sekretarka Ministrstva za Kulturo mag. Minka Jerebič. Nastala dela bodo oktobra razstavljena v Galeriji »IM-PRESIVA« na Fornačah, nato pa bo razstava potovala po več krajih Slovenije. Organizatorja, Andragoško društvo Morje Univerze za III ži-vljensko obdobje in Razvojno društvo Sv. Skovik iz Sočerge sta ustvarjalno in uspešno združila interese in obljubili so, da bo tako tudi v prihodnje. (M. Alessio) v ponedeljek, 28. septembra, bodo v Mestnem muzeju Ljubljana podelili naziv Naj kulturna šola 2020 in posebna priznanja na različnih področjih kulturnega delovanja. Med trinajstimi šolami, ki se potegujejo za nazive, je tudi pet primorskih, med njimi žal ni izolskih, sta pa Osnovna šola Koper in Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož. Za zdravje največ naredimo sami Na svetovni dan srca, 29. september. se spomnimo našega najpomembnejšega organa v telesu, skozi katerega se pretakajo, ne samo kri. temveč tudi naša čustva. Ta dan nas lahko spodbudi, da se zamislimo, kako skrbimo za svoje srce, saj so bolezni srca in ožilja v razvitem svetu in tudi v Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih, med katerimi glede na številčnost izstopata srčni infarkt in možganska kap. Glavni vzroki bolezni srca in ožilja pa so kajenje, sladkorna bolezen, visok krvni tlak in zvišane vrednosti maščob v krvi. Kaj lahko naredimo sami? Redno si merimo krvni tlak. Pri meritvah krvnega tlaka doma je meja med normalnim in zvišanim krvnim tlakom 135/85 mmHg. K meritvi lahko povabimo tudi prijatelje. S tem spodbujamo splošno ozaveščenost o boleznih srca in poskrbimo za svoje zdravje. Prizadevamo si za najmanj 30 minut zmerne telesne aktivnosti, vsaj 5 dni v tednu in druge redne aktivnosti na prostem. Telesna aktivnost in zdrav način prehranjevanja gresta z roko v roki, zato skušajmo zaužiti od tri do pet zdravih obrokov na dan. Izogibamo se predelanim in predpa-kiranim živilom, ki pogosto vsebujejo preveč soli, sladkorja in nezdravih maščob. Obljubimo si, da ne bomo kadili ali prenehajmo s kajenje. Preverimo vrednost maščob v krvi in ne pozabimo, da se zaradi povečanih vrednosti maščob počasi mašijo žile, kar brez opozorilnih znakov vodi v razvoj bolezni srca in žilja. Redno preverjamo tudi raven krvnega sladkorja. Če visoke vrednosti krvnega sladkorja ne odkrijemo pravočasno in ne zdravimo kadar je potrebno, lahko povečamo tudi tveganje za bolezni srca in ožilja, ki so največji vzrok smrti pri ljudeh s sladkorno boleznijo. Pozitiven vpliv na srce ima tudi druženje. To prijetno in blagodejno vpliva na splošno počutje. Komu je ta dan namenjen? Ta dan je namenjen vsem, vsak lahko naredi nekaj za svoje srce pa naj bo to le pogovor s strokovnjakom, pridobivanje informacij, aktivna udeležba pri preventivnih pregledih ali morda celo trajna sprememba življenjskega sloga. V Sloveniji so že desetletja na razpolago številni programi za ohranjanje in krepitev zdravja ter pridobivanje zdravih življenjskih navad, zato danes že marsikdo pozna ključne dejavnike, ki škodljivo vplivajo na zdravje. V Centru za krepitev zdravja ZD Izola pa želimo znanju dodati še podporo in spremljanje. Udeležencem skozi vse leto nudimo brezplačne programe v obliki delavnic, individualnih svetovanj in pogovornih ur o najrazličnejših temah; od priprave na porod in starševstvo, varne vadbe za nosečnice in mamice, zdravega življenjskega sloga, zdravega hujšanja, gibanja, pomoči pri obvladovanju sladkorne bolezni, odvajanja od kajenja, do podpore pri spoprijemanju z depresijo, tesnobo ali stresom. Vljudno vabljeni v Center za krepitev zdravja vsi, ki razmišljate o svojem zdravju in si želite pozitivnih sprememb. Za krajše individualne posvete, podporo in pomoč, pokličete na telefonsko številko 070 644 443 ali nam pišete na e-naslov: ckz@zd-izola.si. SZJ 1 - Sonce nas je pospremilo tudi zadnjič Dan ni dnevu enak. Lep dan je bil. Enakodanje? Enakonočje. Popoldan je postregel s soncem, park s tišino, ladonja z okusnimi zrelimi plodovi. Odrešili smo jo smeti, (od neznancev prinešene) klopi ter razvezali in pospravili napis. Letošnji niz druženj ljubiteljev dreves »Torki pod ladonjo«, je zaključen. Poletje je z dežjem odteklo v jesen. Ladonja? Srečna, v soncu in dežju, še v temnozeleni opravi, s plodovi, ki temnijo in zorijo ter se nam ponujajo v krošnji. Ne bo dolgo, ko bo tudi elegantna gospa odvrgla liste. Za letos je delo opravila, samo še zaloge pospravi in potem si nameni dopust. Doma bo, to je zagotovo. Obmiruje, se ustavi, počije. Ko bi znali, zmogli, hoteli... živeti mirno in spokojno, kot ladonja. Sprejeti vabilo tišine in srebrnega morja, ki je obstalo v večernem mraku. Narava nas uči in mi se učimo od nje in drug od drugega. Srčna hvala vsem, ki ste se udeležili srečanj pod ladonjo - od prve, do zadnjega. Vsak je prispeval dragocen košček, list ali vejo, da smo sestavili krošnjo. Hvala za vse misli, podeljene spomine, radovednost, srca in dvignjene palce na socialnih omrežjih. Hvala dragi ladonji. Drevesa ostajajo z nami in mi z njimi, gotovo se še kdaj srečamo. Naj vas tudi v mirnejšem obdobju jeseni in zime spremlja ljubezen do njih, do narave. Tako čarobna je. In bolj kot jo spoštujemo, bolj nas podpira tudi sama. Tako je v torek, na enakonočje, park in ladonjo oprala poletnega nemira in hrupa, ga popoldan razsvetlila s soncem, da smo se še zadnjič zazrli v krošnjo ladonje in se ji zahvalili, potem pa strnila oblake. In dež je zašelestel v tišino, potem ko sem se v temi vrnila domov. Tina Trampuš Izola - Trg Etbina Kristana 2,051/301052,031/356 887 .h . LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI šifra NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o. www.sifra-nepremicnine-sp.si sifra@siol.net OBALA V MALEM Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon., št. licence: 00002 Kriminalije Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola MEDGENERACIJSKI CENIER IZOLA CENIRO INIERGENERAZIONALE ISOLA www.medgeneracijskicenterizola.si VSE DEJAVNOSTI LAHKO OBISKUJETE BREZPLAČNO, OB UPOŠTEVANJU ZAŠČITNIH UKREPOV NIJZ IN NA LASTNO ODGOVORNOST. PONEDELJEK, 28. 9. 2020 8.00 - 9.00: Jutranja telovadba 8.00 -11.00: Kolesarski izlet v okolico (zbirno mesto: pred centrom) 9.00- 10.00: Pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč 10.00 -11.30: Tečaj nemškega jezika (zbiramo prijave) 12.00 -14.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 12.00-13.00,13.00-14.00) 14.00- 16.00: Šah / 15.00-16.00: Joga smeha 16.00 -18.00: Igre s kartami: briškola, remi, šnops, enka /16.00 -19.00: Ali sem fit? TOREK, 29. 9. 2020 8.00 - 9.00: Jutranja telovadba / 9.00 -10.30: Tečaj angleškega jezika (zbiramo prijave) /11.00 -12.30: Delavnica Gibam se (zbiramo prijave) 11.00 -13.30: Druženje ob kuhanju mesno-zelenjavnih jedi (zbiramo prijave) 14.00 - 15.00: Klepet v angleškem jeziku / 15.00 - 17.00: Informacije za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper / 15.30-17.30: Tarok 16.00 -17.30: Delavnica Gibam se (zbiramo prijave) 17.30-18.30: Varna vadba v nosečnosti 19.30 - 20.30: Veseli večer s Kulturnim društvom harmonikarjev Izola SREDA, 30. 9. 2020 8.00 - 9.00: Jutranja telovadba 8.00 -11.00: Pohod v okolico (zbirno mesto: pred centrom) 9.00 -11.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 9.00-10.00,10.00-11.00) 11.00 -12.30: Tečaj ruskega jezika (zbiramo prijave) 14.30 -15.30: Spoznavamo zdravilne rastline: ognjič /15.30 -17.30: Tarok 15.30 -18.00: Skupaj rešujemo križanke /17.00 -18.30: Trebušni plesi 18.30 -19.30: Joga z elementi plesa za odrasle ČETRTEK, 1.10. 2020 8.00 - 9.00: Jutranja telovadba 9.00 -10.00: Družabni plesi za zaključene pare 10.15 - 11.15: Družabni plesi za posameznike 11.00- 13.30: Druženje ob kuhanju ribjih jedi (zbiramo prijave) 11.30 -13.00: Delavnica Gibam se (zbiramo prijave) 14.00 -15.30: Tečaj mednarodnega jezika esperanto (zbiramo prijave) 15.00 - 17.00: Ustvarjalne delavnice: poslikava kamnov, izdelovanje rožic in bižuterije, pletenje in kvačkanje /17.30 -18.30: Varna vadba v nosečnosti 19.00 - 20.00: Tango - plesna rekreacija za vse generacije PETEK, 2.10. 2020 8.00 - 9.00: Jutranja telovadba /10.00 -11.15: Vodeno sproščanje telesa in duha 10.00 -12.00: Šah /13.00 -14.00: Pikado /14.00 -15.00: Klepet v italijanskem jeziku / 15.00-17.00: Slaščičarska delavnica (zbiramo prijave) 15.00- 17.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 15.00-16.00,16.00-17.00) NEDELJA, 4.10. 2020 18.00 -19.30: Vadba čuječnosti________________ MALI OGLASI Pozor na goljufe! Policisti so obravnavali drzno tatvino zlatih verižic iz stanovanjske hiše v zaledju Izole. Moški se je predstavil kot delavec Telemacha in zvabil lastnika za hišo. V tem času je drugi neznanec izvršil tatvino treh zlatih verižic v vrednosti 1000 evrov. Vse občane opozarjamo na dodatno previdnost. Gre za moškega, starega približno 30 let, visokega 175 cm, močnejše postave, okroglega obraza, temnih kratkih las, temnejše polti. Na kraj sta se pripeljala z vozilom VW, verjetno Golf. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil. Podana bo kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Pokradel je vse živo Nekdo je v času odsotnosti lastnika vlomil v kamnit pomožni objekt v zaledju Izole in izvršil tatvino 3 sončnih panelov 500 Watt, Makita vrtalnik, dva displaya za računalnik, prenosni rezkar Gravtoceh, prenosni računalnik, prenosno žago za veje na baterijo, škarje za travo, kosilnico za travo, samohodko, razsmernik za sončne panele in druge razne tehnične stvari - kable. Lastnik je bil oškodovan za cca. 3000 evrov. Policisti so opravili ogled kraja vloma in nadaljujejo z zbiranjem obvestil. Podana bo kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Tekel je po sredini ceste Policisti so sprejeli obvestilo, da po sredi ceste za vozili teče moški, ki je oblečen v oblačila vojaške barve in vpije. Na Drevoredu 1. maja so policisti izsledili 30-letnega moškega z območja Maribora, ki je kazal očitne znake psihičnih težav in je bila zato obveščena zdravniška služba. Pregledal ga je zdravnik, ki je napisal napotnico za prisilno zdravljenje ter je bil z reševalnim vozilom odpeljan v psihiatrično bolnišnico. V postopku so mu policisti zasegli tudi PVC zavitek s posušenimi rastlinskimi delci, ki bodo poslani v analizo, nakar bo izveden postopek o prekršku. Nedostojna 73-letnica Policisti so bili klicani na intervencijo v gostinski lokal, kjer je lastnik imel težave z gostjo, ki ni hotela plačati računa. Policisti so ugotovili, da je 73-letna ženska z območja Ljubljane prišla v spor z lastnikom zaradi načina plačila, saj niso sprejemali kartice. Pri tem se je nespodobno vedla na javnem kraju in žalila lastnika lokala. Zoper kršitelji-co je bil izdan plačilni nalog zaradi kršitve zakona o varstvu javnega reda in miru. Res ni hotel pospravljati Policisti so sprejeli prijavo občana, da ga je fizično napadel sosed. Ugotovljeno je bilo, da se je 63-letni stanovalec razjezil, ker ga je sosed opozoril, naj pospravi stvari pred stanovanjem. Pri tem je zgrabil soseda, ga odrinil in večkrat izrekel, da ga bo udaril. Policisti so zoper kršitelja izrekli globo v znesku 250 evrov. Zaradi ogledala ob vozniško Policisti so bili obveščeni od udeleženca prometne nesreče, da je povzročitelj po trčenju z ogledalom peljal dalje v smeri Šareda, ne da bi ustavil in nudil svoje podatke. Prijavitelj je zapeljal za njim in počakal do prihoda policistov. Policisti so zoper 75-letnega voznika, ki je povzročil nesrečo, odredili alkotest, ki je pokazal 0.78 mg/l alkohola. Vozniku so odvzeli vozniško dovoljene, ki bo poslano pristojnemu sodniku za prekrške v Kopru, skupaj z obdolžil-nim predlogom za storjene prekrške. S Cliom brez vozniškega Policisti so zaustavili 21-letnega voznika osebnega avtomobila znamke Renault Clio, za katerega so pri preverjanju listin ugotovili, da ne poseduje veljavnega vozniškega dovoljenja. Vozilo so zasegli in bodo zoper voznika podali Obdol-žilni predlog pristojnemu sodniku za prekrške v Kopru. Končalo seje z lisicami Policisti so zaustavili 44-letno voznico osebnega avtomobila iz Vrhnike, kateri je opravljen alkotest pokazal 0,80 mg/l alkohola. Ker se z rezultatom ni strinjala, je bil odrejen strokovni pregled, katerega pa je odločno odklonila. Voznici je bilo odrejeno pridržanje in obveščen njen partner zaradi oskrbe psa, ki je bil v vozilu. Ker voznica ni upoštevala ukazov policistov, so uporabili prisilna sredstva, telesno silo in sredstva za vklepanje - lisice. Zanjo bo podan obdolžilni predlog pristojnemu sodniku za prekrške v Kopru za več storjenih prekrškov, za katere je skupno predvidenih 1650 evrov globe in 18 kazenskih točk. Ne 25. temveč kar 62 km/h Policisti so zaustavili I6-Ietnega mladoletnika, ki je vozil Piaggio Zip 25, za katerega je bilo pri izrednem tehničnem pregledu ugotovljeno, da razvije hitrost 62 km/h. Skuter so mu zasegli in obveščali starše, podan bo obdolžilni predlog na sodišče za prekrške. RAZNO - Oddam garsonjero v centru Izole za 1 -2 osebi do konca maja 2021. Tel 040 89 65 34 ali 040 24 08 30 - Prodam pasaro Elan brez kabine, dolžine 4,79, obnovljeno in dobro ohranjeno. Vsako leto pred sezono izvedena vzdrževalna dela na celotnem plovilu. Tel. 040 457 731 - Prodam izvenkrmni motor TOHATSU MFS5C, moči 3,65 kW, število ur obratovanja: 400. Motor vsako leto redno servisiran pri pooblaščenem prodajalcu. Tel. 040 457 731. - Prodam tri plastične kadi za grozdje, 500 litrov in 2 krat 700 litrov, flaškon (steklen, 54 litrov) in 2 bazena za vodo na kovinskih stojalih (10001). Tel 041 721 220 NAJAMEM - Najamem manjše stanovanje v Izoli ali Kopru od oktobra 2020 do pomladi 2021. Sem mlajša zaposlena, nekadilka, brez domačih živali. Se zahvaljujem za ponudbe na telefon 069 733 085 (Joži) - Najamem boks ali garažo za motor v Izoli. Tel. 041 686 551 (Dušan) PODARIM Podarim 2 garderobni omari, dvokrilni, temno rjav furnir. Stari sta 70 let. Dimenzije 115x181x57. Tel. 041 656110 -Podarim odlično ohranjeno masažno kad. Info. 041 692 389 v popoldanskih urah. - Podarim dobro ohranjen otroški voziček. 041 607 821 +386 (0) 41 858 473 Poznate nas po naših jedeh z žara, pripravljamo pa tudi: Enolončnice 5,00 eur Malice 5,80 eur Okusna kosila od 7,00 eur dalje Bogata nedeljska kosila 10,0 eur Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Občine z največjo, povprečno in najmanjšo gostoto poseljenosti, Slovenija, 1.1.20201) Ljubljana 1.075 Izola/lsola 577 Veslači imajo nov izvršni odbor Veslaški Klub Argo Izola, ki šteje okoli 100 članov, je 17. septembra izvedel izredno volilno skupščino zaradi nujne spremembe statuta, ter izvolitve novih članov izvršnega odbora. Skoraj soglasno, s 64 glasovi, je bil potrjen sklep spremembe števila članov 10 iz prejšnjih devet (9) na sedanjih sedem (7). Odstopili so vsi prejšnji člani 10, ki so bili izvoljeni ob lanskoletni združitvi dveh izolskih veslaških klubov. Večina članov je izglasovala nov izvršni odbor, ki ga sedaj sestavljajo: novi predsednik Ecio Babič, Nejc Donaval, Monika Jurman, Gregor Nemec, Marko Markuža, Nataša Killough in Matjaž Pavlin. 13. septembra je v Beljaku potekala 59. Mednarodna regata, na kateri so veslači VK Argo Izola dosegli odlične rezultate. Najbolj veselo so domov odšli prejemniki zlatih medalj Rajko Hrvat (lahki enojec), lan Benčič Lukač (enojec pionirji) ter Agnese Mačehi (dvojni četverec mladinke), prav tako pa Nina Kostanjšek, ki je v enojcu v konkurenci članic dosegla skupno drugo mesto. Seveda pa so se vsi naši veslači vrhunsko odrezali v močni mednarodni konkurenci. Na 42. Veslaški regati v Mariboru smo skupno dosegli drugo mesto med vsemi slovenskimi veslaškimi klubi. Ta vikend bo v Srbiji potekalo Mladinsko evropsko prvenstvo. V državni reprezentanci tekmujejo tudi izolski veslači: Agnese Mačehi, Neja Tepeš, Enej Korošic, Matej Markuža in Sergej Čupkovič. Želimo jim uspešno regato. Sporočamo še, da zaradi slabega vremena, 65. istrska veslaška regata, ki bi morala biti izvedena ta vikend, letos odpade. Izola mjuzik fest 9 Stiskama fllandrač -366 040/93-29-43 splet: stiskarna.mandrac.si fb: iuLULU.facebook.com/mandrac.si maitstiskarna.mandrac@gmail.com I HA-HA! i majice kape šalice puzle itd. KEEPAT i MA M F ^ MOLAT ------------------ nalepke za avto nalepke za računalnik stenske nalepke p urnik nalepke