i ÓÉÜJ PROSVETA pgr—--- -j • Cena ttvta n—YKAK XXViL j. i^QQ JEDNOm Chicago, III., torek, 20. rtarca (March 20), 1934. Oct. I..19IT, authorised M Jim 14 Uiwlallkt ka apravatlki piwlidi M67 B. Lawndak A vs. Ofttoe of Publication: MM So« ta Lawadal« Am Tclophoaa, Beakwell 4904 Subscription 90.00 STEV.—NUMBER 56 Komenlaiji ivo in zbornico v Spring Kakor se glasi njegova v VVaflhingtonu. ki je inji teden objavljena — e ta izpoved prišla iz j zavarovanih" uradov v gtonu v Hearstove liste, »vnost še vedno zagonet-e Rosenberg v letih 1929 > financiral volilne kam-mnogih znanih alderma-iavnih poslancev, okraj-dnikov itd. Samo za kam-»okojnega župana Cerma-zdal $95,000. To je bilo da ni plačal davka, kajti I je, da dohodki niso bili . ko j* denar razdal poli-maAinam. nbergova afer* ni nobena V bistvu je to nekaj sta-običajnega, le nova imetnike «e pojavljajo vsak Mika vladajočih strank nekdaj kupčija, busineas. ljudstva ko ie kampanj-»za teh strank. VeČina uradnikov gleda za svoje korUti. Na drugi strani •ni kapitaliatični interesi, »jo kontrolirati vladajoče e maAine, če hočejo uspe-tem je glavni izvor ko- UliHtičnl interesi imajo milijone dolarjev na raz-** korumpirane politične — kadar delavci zahtevi" plače, tedaj nimajo prerevni! — mašine pa da ho izvoljeni večinoma 1 Prikimajo vsaki zahtevi '"Učnih interesov. dobički na obeh kon-»Pk« individljl bi bili pre-krepki, če bi ne imeli 1 "i Jim dovoljuje, da se okoristijo na račun onih, Jo blizu | Urnike reforme ne bo-^•Kaie. Dokler imamo Privatnih profitov — bo 'J} Min» "dpomoi je po. ¡¡TV1 interna priv«t„*. m "koriAfanja* lELAVCICRAV 1ER VOHI (HO ZE Z REVOLTO L politik» i» H" bički . d kratki bila objav-vest, da je neki sodnik v , New Jersey priznal, da je $25,000 za svojo izvolitev. ne afere se ponavljajo pol ja in še dalj z malimi izje-v vseh večjih mestih Zdru-držav. Tudi majhna mesta «li niso izvzeta. Baš te dni »sveta prejela časopisni iz-ki nam pove, da ima me-Hibbing v Minesoti svojo >ijsko afero, v kateri je in-mih skoro $400,000. iaka lokalna politika bre-luži korujxrije menda od-esto obstoji. Zadnji teden rstovo časopisje — ki, mi-de povedano, živi le ob Jih in najnizkotnejših ¡jah — razgalilo novo a- Rosenberg, demokratski v 24. wardi, je bil v zad-lecembru, nekaj dni pred jmrtjo — takrat so cikali lomor — poklican v Wash-da pojasni, zakaj ni pla-lodninškega davka od pol a dolarjev dohodkov v le-Rosenberg je vodil pod-;i je kupovalo staro želez-i in jo pretalilo v novo ko-losenberg je pod prisego lal, da je kupoval staro do le od Insullovih javno-nih družb, ki so mu daja-;nino po zelo nizki ceni s imom, da bo on kot poll-dja skrbel, da bodo gospo-interesi teh družb zava-v mestni in državni zbor- alogo je Rosenberg točno »val. Ogromni dobiček, ki vlekel od stare železnine, io delil z demokratskimi ublikanskimi političnimi mi, ki kontroHfajo mest'I g vezna dola sicer rt* bo prfeMlta Oblasti se ne upajo g demobili-zacijo CWA armade; delavci raztrgali vprašahte pole. Protesti poštnih nameščencev New York. — (FP) — New York je ed>no mesto v deželi, kjer fte niss pričeli z likvidacijo CWA in je pri zasilnih delih u-poslenih Še vseh 165,000 delavcev. Vzrok temu je, ker je veliko delavcev zagrozilo z odprto re-volto pred no bodo Šli zopet nazaj v kruftre linije. Situacij* je tako resna, da je prišel na posvetovanje zvezni re-lifni direktor Harry Hopkins, ki je te dni konfcriral z županom. Kaj se zgodf» ko prično z odstavljanjem delavcev CWA, je vprašanje tudi za mestne oblasti. Začasno u posle ni delavci so raztrgali vprašalne pole, na katerih Qaj bi navedli podatke o svoj! bedi. To je storila tudi brigada "beloovratničarjev". V mestu se vrše veliki protestni shodi proti demobilizaciji CWA. Blaginj ski direktor William Hodaon pravi, da kljub temu ne bo druge poti kakor odslovitev velikega števila začasno uposJj ■ £ih delavcev. CWA ima prene-ati 1. aprila, ko odda "dedšči-no" mestu. Sedaj potroši 12 milijonov mesečno za plače, mesto in cjriava pa potrošita za direktno podporo šest milijonov, sku-kaj 18 milijonov na mesec. Direktno podporo prejema nad 100 tiaoč družin. To število je v februarju naraalo kljub CWA. Ko slednja preneha, bo vse breme padlo na mesto in državo. k"inunÍNtiéai /upan 1 °*~»jen % /Mpor marca. L. rta Kaprit '"(•Učni Župan rH>i-»»nte* Marien de la ^nje dni obaojen i'«Pora zaradi pone-denarja. la, bo pa veliko manjša ko v preteklosti. Proti temu so velike demonstracije brezposelnih in delavcev CWA. Na eni strani pritiskajo na mestne oblasti, na drugi se pripravljajo pa na pohod v Washington. Od mestne administracije zahtevajo, naj dobi sredstva tam kjer so. Reliefnega direktorja pestijo, ker se skriva za neki "dogovor" z bankirji, katerim je baje prejšnja administracija obljubila, da ne bo mesto potrošilo več ko tri milijone dolarjev na mesec za direktno podporo, kar vse skupaj pomeni, da tudi nad LaGuardijevo vlado vihte bič bankirji. Na pohod v Washington se odpravljajo tudi poštni uslužbenci, ki so zadnji teden uprizorili velike demonstracije proti novim redukcijam na pošti. Glavni poštar Farley je zadnje Čase odslovil več tisoč uslužbencev, vsem drugim pa dal en dan več "počitnic" na mesec — brez plače. V pohodu so korakale tudi žene in otroci poštnih nameščencev. S to demonstracijo so poštni uslužbenci na dramatičen način razgalili hinavstvo administracije, ki na eni strani govori o potrebi višjih plač In večje up.»-slitve v privatnih industrijah, na drugI pa zasleduje rajbolj trino-ško in ozkosrčno politiko napram zveznim uslužbencem. Slkane, priganjaštvo in redukcije v poštnem departmentu nimajo para. "Pod Hooverjevo administracijo smo bili gospodje", pravijo poštni uslužbenci. Sedanja poštna administracija bo v tek> čem fiKkalnem letu "prihranila" 80 milijonov samo na plačah zveznih uslužbencev. In Farley računa z nadaljevanjem te "varčevalne" politike tudi v prihodnjem letu. Za poštne uslužbence pomeni "novi deal" novo in večje tiranatvo ter izkoriščanje brez primere. "___£ Razstrelba raznemla tovarno pri Grade« Dunaj,. 19. marcs. — Silna razatrelba dinamita je včeraj docela podrla tri nadstropno tovarno tvrdke Deutsch v Gostin gu pri Gradcu. — Hitlerjeve! ao obnavili bombne napade na Ihi naju in na Tirotekem. Civilna vojna stra* si na Francoskem Fašisti in levičarji obtožuje** drugi druge oboroževanja Pariz, 19. marca. — Kdo bo začel civilno vojno v Franciji? To je vprašanje, ki ga mlatijo francoski listi vsak dan in kateJ ro razburja fraheoško javnost. Organ rojalistov-faŠistov "Action Française" kriči z debelimi naslovi, da so se komunisti in socialisti združili in «daj uvažajo Mauserjeve puške in strojnice iz Nemčije za tajno oboroževanje delavcev. List "Liberte", ki je glasilo desničarjev, tudi obtožuje socialiste in komuniste, da se mrzlično pripravljajo na civilno vojno. Obe levičarski stranki sta sklenili enotno fronto in imata še veliko zalogo o-rož j a. Drugi listi, na primer "Le Temps", so tudi alarmirani zaradi oboroževanja delavcev. Levičarski tisk pa opozarja javnost, da so fašisti tisti, ki luriče "primite tatu", sami p* nosijo ukradeno blago. Fašisti in rojalisti se oborožujejo in pripravljajo na civilno vojno. Socialistični liât "Populaire" svari delavske in kmetske masa, da "rdeče strašilo", na kate-rega kažejo francoski fašisti, ni nič drugega kakor maska, pod katero se skrivajo (pravi pučiati In plašijo vlado, da 'bo bolj dilc tatorična in teroristična napram radikalnemu 'proletariatiu v Franciji. Med brezposelnimi Je ze• ZttSfe gageai ceio vren Nov pohod v Washington. Kosu posiva delavstvo m demon stracijs Chicago. — ..Demobilizacija CWA ne bo izvršena brez glasnih protestov s strani delavstva. To je razvidno iz poročil iz raznih mest, kjer je v teku akcija za izvolitev zastopnikov delavske delegacije, ki bo šla v prihodnjih par dneh v Washington, kjer bo protestirala proti ukinitvi CWA in zahtevala od vlade, da dovoli nove apropriacije in izdela nov program za pobijanje brezposelnosti. Masna delegacija bo šla v Washington iz Milwaukeeja, Chica-ga, Clevelanda, Pittsburgha New Yorka In iz drugih manjših mest. Milwauški župan Hoan je zadnji teden iz Washingtona br-zojavil raznim delavskim organizacijam, naj nemudoma pošlje Jo deputacljo do zvezne vlade, ker obstoji resna nevarnost ozl-roma bo vlada sigurno potisnila delavce v krušno Unijo, če ne pride dovolj velikega pritiska od delavstva samega proti tej name ri. On zahteva deset milijard za nova vladna dela in podpiranje brezposelnih. "Ce brezposelni ne podprejo svojih zahtev z masnimi demonstracijami In ne pritisnejo na predKednika In kongres," pravi Hoan, "bo vlada ukinila ves upo-slltvenl program, ker Ji bo kmalu pošel denar. Potrebna Je takojšnja uposlltev brezposelnih inženirjev pri planiranju koristnih javnih del v vseh mestih, za kar naj plača vlada. Javna dela morajo biti v velikem obsegu. Vlada mora v ta namen dovoliti nadaljnjih deset milijard, če se hočemo izogniti novi krizi." V Milwaukeeju so bile zadnji teden velike demonstracij«. "Mi hočemo delo. ne pa relifnega fi |avtni baroni ■oho priprav i demi ra stavko Podporo "javnega mnenja** al zagotovili i velikimi oglasi; akebe vabijo v Detroit Avtni baroni arogantno odklanjajo pogoje Delavci v avtomobilski industriji pripravljeni na veliko bitko. Sijajno obiskani delavski shodi v Detroitu zadnjo nedeljo. Desperatno prizadevanje Johnsona, da prepreči itrajk Chicago. — (FP) — Grozeča velika stavka v avtni industriji ne bo našla tovarnarjev nepripravljenih. .Kakor je razvidno is velikih oglasov v čikaških največjih dnevnikih in tudi po drugih mestih, ao se avtni baroni skrbno (pripravili na stavko na vsej črti. V teh oglasih avtne trgovske zbornice magnatje indirektno vabijo delavce v Detrolt in druga avtna središča. V prvem, skoraj pol strani velikem oglasu bhifajo javnost z lažjo, da ne pilijo nobenega delavca v kora-panijske unije in da se lahko vsak (pridruži delavski uniji. "Skrbeli pa bomo, da bo protek-tiran vsakdo pred nadlegovanjem in silo s katerekoli strani", kar pomeni, da bodo skebi dobro savarovani. Se večje blufanje je v drugem prav talko velikem oglasu. V tem magnatje lažejo, da so sedanje fiače na uro v tej industriji '^rav tako velike, če ne večje, kakor «o bile leta 1929", mezdna isplaČHa 90% tako velika ko 10 bila pred petimi leti, življenjske potrebščine pa 27% nižje ko )#ta 1929. Z drugimi besedami: plače so višje ko so bile v letu mtjvečje iproaperitete, pravijo avtni magnatj«. Koliko je raa-nice na teh trditvah, vedo naj bolje avtni delavci. Drugi namen teb oglasov je, 4a se avtni magnatje «avarujejo pri izdajateljih časopisja. Je to običajna metoda, s katero si podjetniki pridobe na svojo stran "javno mnenje"-—« indirektno podkupnino la«tnikov časopisja. To bo najbolj vidno, če izbruhne stavka v avtni indu-itriji. Magnatje se poslužujejo dičnih metod kakor so se jih po-ilužlli Jeklarski baroni v veliki itavki leta 1919. Monofff NRA u odgodi-lev evtne stavke Zastopniki avtnlh delavcev niso naaedli vabi. lajava avtne u-nlje MaeeelM ee spet iireke-usti e svetovni nadvladi Pravi, da "univerzalni, pozitivni fašizem*' bo zavladal leta 2000 Rim, 19. marca.—Mussolinl je včeraj na aestanku 5000 krajevnih fašističnih glavarjev predložil "šestdesetletni program notranje in zunanje expanzije fa-niama, ki postavi Italijo na vodilno meato vsoga, sveta". Rekel Je, da leta 2000 bo fašizem povsod na krmilu in prihodnje iitoletje bo znano v (zgodovini kot "doba črne srajce**. Musaolini je rokel, da bodoč-noKt Italije ni na zapadu in ne na severu, temveč na vzhodu in jugu—v Aziji in Afriki. V prihodnjih 30 letih bo Italija zgradila pol milijona novih hiš na deželi, ne v meKtlh; vaak Italijan na deželi bo imel lastno hišo. — Dalje je rekel, da današnje fašiatično gibanje po avetu je dvojno: pozitivno in negativno. Pozitivni fašizem, kakršen je v Italiji, podira staro In obenem gradi novo, med tam ko negativni fašizem Ramo podira in nič ne gradi. R tem negativnim faši-zmom je Musnolini menda mislil Waahlngton. — (FP) — Generalu Johnsonu, administratorju NRA, «e zadnjo soboto nI posrečil manever, a katerim je hotel preprečiti stavko v avtni industriji. Ker «o se avtni magnatje odločno uprli priznanju u-nije in je bilo vse posredovanje delavskega odbora brez uspeha, je stopil v ospredje Johnson in skušal pridobiti zastopnike avt-nih delavcev, sto Po številu In na čelu jim organisator Automobile Workers Union of America W. Collins, da odgode stavko za nedoločen čas. Ko so zastopniki avtnlh delavcev uvideli, da avtni magnatje nimajo namena priznati unije, so se izrekli za takojšnje o-klicanje atavk«. Johnson in Mc-Grady ata jih končno pregovorila, naj jo odgode vsaj za par dni, nakar ao zastopniki unije sklenili, da se stavka prične prihodnjo aredo ob 9. dopoldne, če se magnatje — General Motors — med tem časom ne podajo. Na daljšo odgodltev stavke niao hoteli priatati, kar, so imeli pred jeboj iskušnje jeklarskih delavoev pri Welrton Steel kom panlji, katere je NRA potegni la za nos na «ličen način — i zavlačevanjem. , Podpredsednik General Motors W. S. Knudsen je rokel, da "Je stavka obžalovanja vndna" radi "dobrega biznisa". Časnikarske poročevalce je povabil na večerjo v hotelu Mayflower, kjer jim je dokazoval, kako neupravičene so zahteve unije, Drufebs u posluje 154,000 delavcev, to je njene fllljalke. 0 diskriminaciji delavcev, katerih je bilo odslovljenlh večje število radi unijnkih aktivnosti, fi! hotel nič slišati, čaš, da Je U) "sporno vprašanje". Kompanijske unije «tr"n«ša interpretacija točke 7a NRA", ae je izognil drugemu vprašanju. A. E. Harrit od Hudson Motor Co. je pa dostavil, da se delavci njegove družbe eedaj (počutijo "kakor ena aama velika in povKom zadovoljna družina". Unijski zastopnik I so ob oklicu stavke izdali tole izjavo: "Naše pri|>oročilo kot zastopnikov Automobile Workers U-nion of America, del Ameriške delavske federacije, ki amo sit udeležili zaališanj pred vladnim delavHkim odborom, kjer so se avtni podjetniki po«tavili po robu NRA, Je. da delo preneha prihodnjo sredo (At 9. dopoldne in da počiva toliko čana, dokler vlade ne enforaira zakona. "Obsojamo stališče eksekutiv-nlh uradnikov svtnlh drušb, ns-našajoče as na pravice delavcev do organizacije. To atallŠče Je krivično, neopravičljivo, neameriško In proti Javnim interesom. V tej krizi s«« po|»olnoma zave-I damo odgovornosti, ampak mo- New York, 19. marca. — Hugh S. Johnson,' administrator NRA, je danea v New Yorku, da prepreči splošno stavko v avtni industriji. Johnson bi rad pridobil avtne magnate aa nevtralni arbitražni odbor, ki naj pravomo-čno reši sporna vprašanja med avtnimi družbami in organizacijo avtnih delavcev. Dalje aahte-va od magnatov, naj dovolijo volitve, ki naj pokažejo, če ao nji-hovi delavci naklonjeni organU zucljl Ameriške delavske federacije ali kompanljflkim unijam. Detroit, Mich., 19. marca. — Včeraj so bili veliki javni shodi avtnih delavcev v tem meatu In ostalih središčih avtne industrije v Michiganu, Detroltskega /«hoda se je udeležilo do 2000 delavcev. Glavni govornik J« bil William Collins, vodja unije avtnlh delavcev, pripadajoče Ameriški delavski federaciji. Collins, ki bo menda vodil stavko avtnih delavcev, ako ne bo v zadnjim trenutku preprečena, je dejal, da fundamantalna zahteva avtnlh delavcev Je, da vlada enforaira sekcijo 7*A zakona Nire, ki daje delavcem pravico do kolektivnega pogajanja po zastopnikih, ki si jih sami Ib-berejo. Is tabora avtnih baronov j« prišla vest, da se baroni n« bodo podali zahtevam organizacij« avtnih delavcev In ne bodo priznali nobena "zunanje" unije. Glavni predstavniki avtne Industrije pravijo, da glavno vprašanje, okrog katerega se suče konflikt, Je, kdo bo upravljal avtno industrijo: avtne družb« ali Ameriška delavska federacija. Avtni baroni govore delavcem, da j« unija Ameriške delavak« federacije "veliki raketlzem, ki kolekta prispevke od delavesv samo zato, da imajo voditelji dobre in stalne službe". Stavka Je naiwrjena proti vsem avtomobilskim družbam, ki spadajo v "National Automobile Chamber of Commerce". Tri glavne družbe v tej avtni zbornici so General Motors Co., Chrysler Co. In Packard Co. Ford nI član avtne zbornice, toda organizacija ima z nJim prav tak konflikt kakor s ostalimi družbami. _ Hitlerjev nacizem v Nemčjii. Nadalje Je povedal, da se r^mo (MUti lojalnTlntarosem ti- nošaji s Frsncljo fafcoljševejo,L^ kk<>rlšč«nih delavegv doéém ao odnašali z Avstrijo in d|fU|vk s MV(fli „„atriji " in Predilnica dobi Is veliko nsročllo vojno žola". je bila zahteva brezposelnih Tudi v Chlcagu je v teku' ločim so odnošajl z Avstrijo akcija za večje demonstracije Ogrsko zelo prijateljski in tasnl. brezposelnih. Kaamerje med Italijo In Jugo- slavijo je dlplomatično pravilno »MH«.)!» to J. - . a(n(()n Mlrh _ alnUm vteraj n.„.dlo MwbnK) po , W..hln«u,n. ». C. Pobili so department Je 1» t. m. «»novll vojaškimi leUl- Horlaliatični zdravstveni šef na Dunaju aretiran Dunaj, 19. marra.—Dr. Jullus Tsndler, vodja dunajskegs ana-tomlčnega zavode In dunajskegs zdravstvenegs urada za časa socialistične uprav«, Je bil te dni aretiran zaradi svojih Kociallatl-čnih aktivnosti. Dr. Tandler Je bil odsoten za čaaa civilne vojne zadnji mesec Hit Je na Kitajskem, kamor Je bil povabljen. Zdaj, ko se Jo vrnil domov, so gs fašisti zsprli. ' - Houth llend je meeto "zadovoljnega delavstva" South Bend, Ind. — Veliki oIm rmtnl oglasi pozdravijo novodo-šlece z legendo: "Houth Bend Jo meato zadovoljnega delavstva". Po dolgih letih Je privlekla to legendo s zaprašenih |*olic tr-govnka zbornica, katero dornlni-ra Mtudsbakerjeva avtna družbe. alaništvo v Varšavi v«č oken predno Jih Jt policija razpršila. Demonstracije «o zaradi nekih ukrepov v C«hoslo vakijl proti poljski msnjšini v |Tc*enu na Slezkem. zračno pošto z cl, toda s omejenim letalskim redom. Pred dmetWnl dnevi Je imela zračna pošta 18 linij, fdaj jih ima le osem. Poštni Je a polno psro, odksr je dobil« veliko srmadno naročilo za en milijon Jardov blaga K tem blagom bodo baje oblekli Roos^vel-tove g'ndsrske vojščske, «ne p« pr« Mrlrto wlU Mt to ntomi MmW u m, to Mm M PEOSVETA tof-to ta L» I ■ toll an, a Ntvan or tub rwiuw «^^>138 MM » oktov«>u. na lirfaMf iKali to). 1*111, |k»U« v*toM IMM M MM I »Maiovii v» ■Ml. »M» to • MM m pmi akta mm4»I»*. f«M*vlta to »ravMtoa Ma, éa aa Ma M M Materi- Domač drobiž Veliko zanimanje za Adamiča Cleveland. — Zadnji teden je bila pred sodnikom Geo. Harri-Honom razprava v zadevi nekega člana društva Lunder-Ada- mič it. 20 88PZ, ki je tožil za bolniško podporo. Ko je sodnik slišal ime društva, je takoj vprašal, če je to društvo v zvezi • pisateljem Adamičem. Rekel je, da Je čltal knjigo "Tke Native's Return" in je to zelq dobra knjiga. Uspehi Perdanove v starem kraj« Cleveland. — Miss Jeanette Perdan, znana elevelandska rojakinja in pevka, ki je že tretje leto v Jugoslaviji, je bila pred kratkim povabljena v Bolgarijo, kjer bo imela več koncertov. Per-danova redno prireja uspešne koncerte v Jugoslaviji, obenem pa je lektorica angleščine na u-niverzi v Zagrebu. Nevl grobovi Cleveland. — Pljučnica je pobrala 20-letnega mladeniča Fr. Novinca. Rojen je bil tu In zapušča očeta, tri brate ln tri sestre. Akron, O. — Tu je umrl Anton Obreza, star 87 let In doma iz Dolenje vasi pri Cerknici. Zapušča ženo. Pittsburgh, Pa. — Umrla je Ana Flajnlk, stara 74 let. žena slovenskega pionirja v pittsbur-ški naselbini. Smrtna kosa v starem kraju Cleveland. — Fr. Meserko, 1046 E. 72 st., je prejel vest, ds je v Ravlnah, pošta Čatež pri Veliki I. Delat ci so bili zaposleni s podiranjem »taregs in zs(*uščenrgN mlina, ki Je bil ne. koč la«t «tarega Ir«-s po imenu Pa trk-k Kammeyer 7alaj do-mnevajo. da je on skril lonec t denarjem. , SorialUt Umm zmaga pri primar-nlh volil v sli Milwaukee. — Pri primarnih volitvah ss rasne urade v tem mestu so prodrli vsi ancislistič-nI kandidat.e. V 26 wardl je se» eialMknl kandidat zs atderms-ns prejel 1702 flaame. vsi ost*. II ksmlldstje «kiiisij ps M7 gla- so«. vali samo po dva do tri dni na teden. Od novega leta naprej pa je zopet pros peri teta In je še tukaj. Rov št. 12, kjer je uposlenih okoli 800 mož, obratuje pet dni na teden, radi tega pa fma kompanija velik kril; ob pondeljkih zjutraj izostane od 60 do 70 mož od dela, popoldne pa nekaj manj. V petkih, ko je plačilni dan, jih zjutraj še precej manjka, popoldne pa ako-ro polovica. Kompanija )e sedaj začela nestalne delavce registrirati in kaznovati ; kdor v tedna izostane, mora iti do u-prav i tel ja in mora potem za kasen še eden ali dva dni ostati doma, plačilni dan pa je bil premaknjen s petka na soboto. Nekateri gredo k zdravniku in prinesejo spričevalo, da so bili slabi, kar je pri nekaterih resnica, večina mladih domačinov pa je zadovoljna, če dela tri dni. Ker je vsak dan premalo ljudi, zato pa morajo drugi izvrševati absolutno potrebna dela in delati nad ure. Kdor hoče delati, lahko napravi ekstra ših-tov kolikor hoče. Marsikdo naredi dva ali tri, najdejo pa so tudi pravi volkovi. Neki Poljak jo na primer po več tednov napravil od 12 do 16 takih šihtov, končno pa ga je le nekaj polomilo. Neki mlad domačin je de lal neprestano 32 ur v rovu in je naredil 4 šihte skupaj. Med delom je dobil hrano in pijačo od -drugih. Čeprav so taki šihtl kratki, so vseeno zdravju škodljivi. 8 stalnim delom je tudi sorazmerno več malih in večjih nesreč. V teku dveh tednov sta bila v rovu dva rudarja ubita. Kden je padel kakih 20 čevljev globoko zunaj rova, tam, kjer se premog uaiplje v Železniške vsgone in se ubil. Drugi, 66 let star Anglež, je imel posebno smolo v zadnji uri. On Je namreč v rovu odpiral in Mplral vrata, kadar ao šli skozi "hunti" ali vagončkL. Nesreča se Je zgodila, ko se je pri vlaku utrgala vrv in so, hunti začeli sami drveti naprej in dosegli veliko brzino. Ker stari vratar nI imel več čass, da bi odprl vrata, so hunti polomili vrata in se iztirili, skočili vse navzkriž, izpodbili opore, nakar so padle železne traverze in kamenje na starega moža ter ga ubile. Skozi prostor je bil tudi ns-peljan debel kalmi za električni tok. Bilo je grozno, ko je ena traverza padla ns kabel in ga presekala, nakar se je vnel les in premog. K sreči Je to bilo pri "aircursu", kjer je čist in mrzel zrak; če bi začelo goreti znotraj, kjer je plin, bi lahko nastala eksplozija. Ubitega rudarja so odkopsli šele čez pol ure izpod ksmenja, pred no pa so vse ksmenje naložili in rasbite hunte odstranili, je vselo 48 ur. Matija Gnesda, slovenska korenina. star 61 let, je bil tudi od huntov |M>vošen, ker se ni na pravo atran umaknil. Zlomilo mu je nogo. a bo kmalu okreval. Is poročila predsednika Dominion Coal Co. se vidi. ds bo to leto za to provinco eno najboljših. V v«e v«e as bolje o-brmlo. se lib« ralri hvalijo, ds je to njih sanluga. kar je tudi nekaj re«nk*. Drugi ps sopet prsvfjo. da je to Roosevettova krajev zasluga. Resnica je pa ta, 4e bi federalna vlada v Ottawi skrbe- __ Ker imsm danea deati la za aarad, bi lahko bilo veliko časa, sem se namenil, ds opišem tukajšnje rasmere. Laasko jasen sem že sporočil, da ja .prišla sem prosperiteta izza vogla in da so vsi rovi pričeli obratovati s polno paro vssk dan. To je šlo do konca novembra, dokler •s ni ustavila traasportacija z ladjami v Montréal. bolje. V vsej Kanadi se letno porabi do 23 milijonov ton premoga, in če bi ysi kanadski rovi obratovali vsak dan v letu, morejo producirati le i—10 miljo-nov ton, oatakb 16 nuJjonov se pa mora importirati. V Novi Skoti j i, kjer ležijo največje zalege premoga, ko so Decembra so vsi rovi obrato-- leta 1929 vsi rovi obratovali vsak dan, ga je Dominion Cosl Co. producirala nekaj manj kot 4 milijone ton, vsi ostali rovi v Kanadi skupaj pa fi-6 milijonov ton. To je bilo vse. Dominion Coal Co. je producirala 1. 1980 2,040,000 ton premoga, I. 1931 1,660,000, 1. 1982 1,-480,000 In lansko leto 2,600,000 ton. Iz tega se vidi, Če bi konservativna vlada v Kanadi skrbela zs svoj narod, bi v tej deieli za rudarje in vse, kar je s tem delom v zvezi, ne bilo nobene depresije. Lahko bi vsi kanadski premogovniki obratovali vsak dan in še bi bilo treba precej milijonov ton premoga importirati iz drugih držav. Iz Anglije je Kanada dobila lansko leto 600,000 ton premoga, letos pa ga bo dobila 2,000,000 ton. Bennett in njegovo vladanje je bilo po vseh različnih časopisih dosti kritizirano, aH pomagalo ni nič, ker ti tiči so delničarji pri vseh kompanijah v Združenih državah, na Angleškem in vsepovsod, potem pa pustijo, da pride robs od tam, kjer imajo oni sami svoj profit ln se ne brigajo za druge. Zadnje leto so bile »koro v vseh kanadakih provincah voHtve in povsod so konservativci zgubili. Upamo, da bodo drugo lato pri apiošnih volitvah zleteli tudi Bennett in njegovi pristaši. Dominion Coal Co. je 1. 1962 Imela v načrtu, da ustavi obrat v rovih št. U in 14 iz razloga ker je vsak komaj eno miljo od bližnjega rova oddaljen. Proti temu, če kompanija dela za svoj profit, še ne bi ugovarjal, toda pri vsakem rovu je izgubilo delo do 600 moš, za katere se ni nihče brigal Rudarji ao bili takrat še stoodstotno organizirani v UIMWA, a distriktni uradniki so kompa-nijski načrt sprejeli in potem na sejah s vsemi silami agitirali. da bi soglasno za to glasovali. Zaradi odslovljenih je bila pri domačih lahka agitacija, češ, da tujerodci bodo odslovljeni v vseh rovih, da bo prostor za domačine ln potem bodo rovi obratovali vsak dan. Ko je bilo splošno glasovanje, je bila večina proti temu načrtu, vendar, kar je kompanija imela v načrtu, se j« moralo zgoditi. V rovu It. 14 v New Water-fordu, kjer so bili vsi zs UMWA. so že komaj čakali, da bi prišel 1. maj, da bi pograbili dobre prostore v rovih št. 12 ln 16. Kol hvalil za postrežbo. Na so se ps preselili, so pa tudi do- vprašanje, kako se piše, bili svoje, kajti zaslužili so ko-' maj 64.60 in $3.36. Res se je takrat začelo delati po 6-6 dni, ali samo za par tednov, potem pa dva ali tri dni. Takrat so se začele rudarjem oči odpirati in spoznali so, ds so bili od UMWA uradnikov stoodstotno nablufanl. Kako je pa bilo v rovu št. U? Well, tam so ps bili vse drugačni ljudje. Pravili šo, ds imajo rogove In ds so boljševiki. Ko so slišali, ds bo obrat v njih jami ustavljen in ds bo treba Iti s trebuhom za kruhom, so se hitro združili In sklenili, da ne gredo nikamor. Povedali so javnosti in knmpanlji, da je še velike premoga tam la da bodo prej vaJ pomrli, pred no bo pramsga i m« Mikalo -- Na 1. maja. ko bi rov Imel prenehati z obratom, so šli vsi ru- trikša izgubili aaupanje pri rudarjih. Nato se >e zatela usta« navijati neva unija Amalgama- ted Mine Workers Union of Nova Scotia. K te j so pristopili vsi, katerim se ae ali odprte. Da je med staro in novo unijo stalna vojna, je razumljivo. Uradniki nove anije ae se truditi ves ta čas pri vladi in kompaniji za priznanje, kar se jim je pred kratkim tudi posrečile. Sedaj dama, glede njegovih sposobnosti za delo pri listu, pa bom poizvedel. . S Naslednji dan sem vpraša Kondo, če hoče prevzeti službo pri listu in on je bil takoj zadovoljen. Povabil sem ga v tiskar no in ko je prišel, je refcri, da bi jo en aa jrnje kupil in sam pričel izdajati liaL Z njegovo ponud bo sva se strinjala, sklenili smo pogodbo ia tako je Marti o Kon-kompanija pobira prispevke od da postal lastnik lista ša isti dan vseh, ki jih hočejo plačati novi uniji, kar povzroča pri UMWA ------ t »m ,, neeoacijtvosL O uradnikih UMWA bom še prihodnjič nekaj napisal. Herman Dtobesck, 666. Ustanavljanje listov w Pueblo, Celo. — Nedavno sem v Prosveti obljubil, da bom povedal resnico o ustanavljanju slovenskih listov v Pueblu in tc obljubo nameravam sedaj izpolniti. Leta 1899 je prišel k meni Di-miter Cognevič, doma iz Dal maeije. On je vzel mojo hišo, ki je bila napravljena za tr govino, v najem. Cognevič je bi preeej učen človek, kajti govori je pet jezikov. Kmalu potem ko je odprl trgovino, mi je opi soval, kako je šel z admiralom Tegethofom v Mehiko po truplc Maksmilijana, brata avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ki so ga iMehičani ubili. Pri tem pri povedovanju je vstopil v trgovi no. piamonola in izročil pisme Cognevič u. Ko je pismo preči tal mi je rekel, da vsebuje vest -c smrti njegovega najboljšega pri jatelja.. Na moje vprašanje m je Cognevič povedal ime umr ga prijatelja, ki je bil tudi Dal matinec in je izdajal list v Chi cagu, toda imena se sedaj ne spominjam več. Ce se ne motim se je list imenoval Borba in iz hajal je v hrvaškem jeaiku. Temu prijatelju je Cognevič posodil $800, ko je pričel izdajati list. V pismu, ki ga je pisala žena umrlega, je ona priznala ta dolg in naznanila, da ga nc more plačati, ker nima denarja Cognevič je nato vprašal mene kaj mislim o stvari, jaz pa sem odgovoril, da je bolje dobiti nekaj kot pa nič. Svetoval sem mu naj prevzame tiskamo, nakar bomo tukaj pričeli izdajati list Cognevič se je strinjal z mojim nasvetom in takoj odpisal žen umrlega, da sprejme njeno ponudbo in da bo on plačal stroške v zvezi s premestitvijo tiskarne ' Tiskarska oprema je res pri šla v Pueblo v najlepšem redu Nekaj dni kasneje, ko je bila ti skarna že v Cognevičevi trgovi ni, je dospel v trgovino mlad in slabo opravljen fant. Pozdravi naju je v hrvaškem jeziku in prosil hrane, ker je bil lačen. Povedal je, da je zadnja dva dneva jedel samo suh kruh in da bi rad savlil kaj toplega, nakar sem ga jaz od vedel v svoje stanovanje ln naročil ženi, naj mu naprav južlno. Ko se je fant najedel je prišel spet v trgovino in se za- moje mi je povedal, da je njegovo ime Dimi-ter Saban, doma s Črne gore in da je delal tudi v Belgradu kot črkostavec pri listu Mir. Jaz se mu pokazal tiskarski stroj in o-menil, da nameravamo v Pue blu ustanoviti slovenski list in če hoče on prevzeti službo črkostav ca. On je z veseljem sprejel ponudbo, pri delu pa se je pokftza lo. da je res izurjen v svoji stroki. To je bilo v soboto in naslednji četrtek je že izšla prva šte vilka lista, ki amo mu dali ime Mir. List Je bil ustanovljen na svobodomis°lnl podlagi in je tu di tastopsl svobodomiselna na čela. dok li r je bil v «Cogneviče-vih in mojih rokah in tudi po tem. ko aa je dobil Konda. ki se je oglasil v tiskarni štiri mene-ce pozneje. Martin Konda J« prišel v Pu- darjl kot po navad! v Jsmo in eblo iz Kalifornije. Ob «vo em začeli delat1. Dobili so tudi Vo-| prihodu je rekel, da je s'išal. da ličke in stroj je vlekel premog; imamo v Pueblu toplice, v kate-%en Naslednji dan so š>l sopet rih se Je cadravllo ie veliko bol na delo in šlo je sopet vse po aa- nlkov. Pogovarjal m» je z menoj vadi In tako Je še do danes o-j in jaz sem mu rszlnftii nstančno stalo Ce bi poslušali uradnike ¡kar s» m vedel o toplicah Kon-od l'MWA. bi bili ob delo. I» Je da me je poUm vpraša! k j- bi dokaz, da so J. Lewia in mnogi, lahko dobil stanovanje in hrano njegovi uradniki Izdajalci delav-, nakar sem ga as peljal k roja . . , a k« Jakpbu Jermanu, ki je bil od Resnica ja kar e nedavno v, tam doma ko Konda Ko sem m Prosveti pisal br. John Grobln vrni», me Je Cocnevli» vprašal Nekaj dal peaaeje se ja Konda z listom praselil na C st. Kar ni mogel zmagovati vsega dela me je vprašal« če vem za kakft-nega Slovenca, ki bi hotel prevzeti uredništvo. Svetoval sem mu, naj se obrne na Aleksandra Tomana, ki je takrat bival v Chi cagu in bil nekaj mesecev ured nik lista Zora. Konda me je prosil, naj jaz pišem Tomanu, kar sem tudi storil. Toman se je od zval povabilu in prišel v Puebk ter prevzel uredništvo lista Mir Ko je župnik Ciril izvedel, da je Toman postal urednik, je priče kovati naklepe, da ga spravi iz uredništva in da dobi list v svoje roke. Župnik je potem prihajal v ti skarno večkrat in nagovarja Kondo, naj išče delničarje zs svoj list, češ, delnice bodo prine sle denar in list Mir bo lahko pričel izhajati kot dnevnik. Kon da je bil s tem zadovoljen in ta ko se je pričelo s prodajanjem delnic. Delnice so kupovali vs dobri katoličani, med temi župnik Ciril, Math Majar, John Sne-dec, Joe Rus in drugi župnikov prijatelji Matija Pogorele trd da je bil tudi on delničar, toda jaz ne vem ničesar o tem. •Na svojem prvem zborovanju so delničarji izvolili odbor. Za predsednika je bil izvoljen Math Majar, za tajnika-blagajnika ps župnik Ciril, nakar so Tomana vrgli iz uredništva. Za ured nika so postavili nekega Bajca Konda pa je prevzel zastopništvo lista. On je obiskoval naae bine in iskal naročnike med rojaki, list pa je prišel popolnoma župnikove roke in tako je Cir dosegel svoj namen. Kod je Konda hodil in nabira naročnike, mi ni znano. Vem toliko, da je Konda čital, ko j« prišel na Ely, Minn., v listu Mir naznanilo, da ni on več zastopnik lista. V tistem naznanilu je bilo dalje rečeno, da kdor bi pr: Kondi naročil list, ga ne bo dobi val. Ko je Konda prečital to naznanilo, se je takoj vrnil v Pueblo, kamor je dospel na soboto Oglasil se je najprej pri predsed niku Majaru in ga vprašal za pojasnilo. Majar mu je odgovoril da o stvari nič ne ve, gre pa na, k župniku, da mu on pojasni Konda je res šel k župniku, ta pa ga je nahrulil. Imena naroč nikov ste poslali, ne pa denarja, je dejal Ciril. Konda je odgovoril, da ima denar v žepu, ker ga nI hotel pošiljati za vsakega na ročniks sproti. Župnik je nate zahteval, naj mu Konda tako; izroči denar, kar pa slednji ni hotel storiti. Rekel je, da bo de nar izročil na seji delničarjev naslednji pondeljek, da bo tako pri-šel v njihove roke. Ciril a tem ni bil zadovoljen in je takoj iz-posloval zaporno povelje za Kon do. Rudolf Saje se je potem zavzel za Kondo in položil zanj kav-cijo in tako se je Konda rešil ječe. Nekaj dni pozneje se je prot Kondi vršila obravnava, na kate ri ps je bil oproščen. Po tej obra vnavi je Konda pretrgal vae sti ke z listom Mir, čeprav ao ga del nlčarji prosili, naj gre nazaj k listu. Rekel je. ds noče imeti nobenega opravka več z župnikom. Ko je Konda pretrgal atike z listom, so se uredniki pri Miru menjsvali kot predsedniki na Kubi Ko je Baje pustil uredni itvo, je prišel na njegovo mesto Maks Buh, ki je spremenil listu mc. Iz Mira so nastale Koloradske Novioe. Nekaj mesecev pozneje je Buh umrl in uredništvo e prevzel Rudolf Gregorlč, kateremu pa se ime ni dopadlo in J« list prekrstil v Koloradske Solnce. Gregorlč je bil mlad in podjeten fsnt, s vseeno ni dolgo vsdr-žal pri listu. Pustil Je uredništvo in nasledil ga je Kdvard Men ■inger. ki je prevsel tudi tiskarno v sVoje roke. ki je bila dotlej župnikova last ~ ..Br.,„hu.n. p..d.„v„.,„M,«.r„7/7,u' ka organizacija boliša lutt ni/ -j.i.l —i ..m * . »T. . J reoniai neiau le za Cirila. Men- A*» STtST irZJTLll i?:. jjs 'r Narod, toda čez nekaj mescev, ko je videl, da ne uspeva, ga je prodal Zotlju, pridržal pa si je tiskarno, katero Ima le danes. TOREK. 20. M Al John Germ piše v Ar družinskem koledarju kakšna mešanica ¿njJ Mir. kar pa ne odgovaH niči. Germ še morda ni kje je Amerika, ko m() * rfti proti sedanjemu nj«d boaau. John mora pač J mu nareku« Kar sem tu omenil o prV< venskem listu v Pueblu res, ni pa resnica tisto k čital v Ameriškem dru* koledarju. in vestne urad nike, je pa nevede nsjfeoljša. Zsradi opisanih mahinacij so uradniki tega rudarskegs dis* bi lahko delal pri listu, je rekel Cogne\ič Jaz sem mu po-vedal. da se Je Konda prišel v Pueblo zdravit, da je blizu mane Sedem mesecev poznaj* Konda pretrgal stike z Mir, je kupil novo tiskan tovariša in urednika ja Franka Medico in priieia dajati list Glas Svobode izšla prva številka te» sem šel s Kondo v postu kjer sva položila prošnjo kozvani "second clas« n toda odgovora na prosnj« lo. Po desetih tednih nem oglasil pri poštarju, da vim vzrok odlašanja. P0 dejal, da ne ve nikakega obenem pa je omenil, d« bro, ker sem orišel, kajti merava popoldne odpot Washington, da poizve, i odgovora na prošnjo. J se poštarju zahvalil in st vil od njega. Tri tedne po tistem je dobil poziv, naj se oglas štnem uradu. Ko je prišel mu povedali, da je dobil d nje in vrnili so mu tudi katere je plačal prej za ] nje lista po pošti. Mislili i da se je vse dobro izteklo, neje smo se prepričali, < se motili. Par dni kasne namreč srečal poštarja, l vrnil iz Washingtona, ni Vprašal me je, če je Kond dovoljenje glede "aecon matter" in jaz sem mu p da ga je. Nato mi je dal kuverto in me prosil, naj, čim Kondi. Ko sem pred smo, ki je bilo v ovoju, t koj vedel, kaj je vzrok, d) lo odgovora na prošnjo, pismu je bilo namreč reč< se je v Pueblu ustanovil i stičen list in da se mu i dati dovoljenja glede d razreda. Podpisani so bil ljski maziljenci, Skov iz E ja, Perše iz Lead villa in iz Clevelanda. Ko sem prišel domov, i smo izročil Kondi, ki ga; čital in nato ga je dal ¿it Medici. Ko je Medica pre* smo, je vse strgal, kar je i napiaal za list. Spisal je gradivo, v katerem je bič ziljene butice, da se je kai lo. Ko je prišla dotičns ka v župnikove roke, je Cir ko besedo, ki se je tikala in njegovih bratcev, podi rdečim svinčnikom in jo poslal gendfalhemu pošii Washington, da dokaže, ki list napada prečastite ko Nekaj dni pozneje je st tiskamo dobro oblečen fl ki nas je pozdravil v angli jeziku. Vprašal je. kdo ji nik lista. Ko mu Konda po je on, se mu je tujec pred kot poštni uradnik iz Wti tona, obenem pa je potef žepa Glas Svobode in mu zal z rdečim svinčnikom | tane besede, Kondo ps je šal, naj mu pove, kaj pod besede pomenijo. Kondi i tolmačil besed«' in ko je h delo končano, je uradnik vil liat spet v žep in rekel di, naj pojasni spor med li in katoliškimi duhovniki da mu je pojasnjeval, d*» jajo Slovenci v Ameriko M dni delavci, za njimi ps P** slednjo nedeljo vsi» šel bo škof iz Denverjs. župnik, ki bo vernik«» 5 paneški blago*k>» K slišali, smo takoj v. »obScu AupiiiM i* P? ^lt .«Usovala. d« Hus'J10 C lUdič izroči „„ obširneje poroiali. '** Hiiiin Kadii z»-^liko ki je zn.- crv- P» «rn reforme v Boam, ftTdriav« oškodovana J^miiionov, sleparji v«le- ¿s riodk-p«'drf8vne Se v Sa^u, da »o pocenili P» dvajsetkrat j Iirave vrednosti. Slo je ¿K ki jih ^ odkupila „d. ih razdeli kmetom, leni državni uradniki so Ibeli, da so bile visoke Mlepanem. takoj ?lacan. težke milijone. Ko so se " o tej aferi vse preveč ¡rili po državi in se je raz-lo da je v sleparije zapleni bosenski poslanec Hu-i Kadičf pristaš vladne frak-; skupščini, ni mogla več da-nolčati o tem tudi skupšči-Skupščini je bil predložen log, naj se poslanec Kadič *j poslanske imunitete ter j sodišču, ki ga kot poslan-i smelo aretirati. Več dni «o sdebatirali v skupščini; ne-jpozicionalnih poslancev, k: ripadajo državni nacionalni iki, je zahtevalo še ostrejše »panje proti korupcionistom redlagalo, naj se sestavi po-i skupščinska komisija, k preišče vso afero. Poslanci ie stranke so nastopali pro-if, da je dovolj to, da bo { izročen sodišču, ie 24. februarja pa je pri redlog o Kadiču na glaso t. Soglasno je skupščina «la predlog, da se poslanec t izroči sodišču. »Unec Kadič se skupščin-sej ni udeleževal, odkar je ijegova zadeva na dnevnem , Ostal je doma, češ, da je i... Ali so ga zdaj že are-in česa vsega je obdolžen javnost še ni zvedela in listi sploh ne poročajo, debati o tej aferi je nekaj incev opozicije grajalo dej-da cenzura tako zatira ki ne more nič poročati o obnostih te in takih afer, in »e smejo listi niti o skupkih sejah in govorih poro-resnice do kraja. V zvezi s in drugimi očitki so stavili »lanci nekaj interpelacij, ki ih vlada ni hotela sprejeti, »omor.—V Bevškem pri Zali je živel rudniški upokoje-okrog 60 let stari Ivan Se-• Po rodu je iz Planine pri ■H v mladosti je bil nekaj ' roesar, potem pa je stopil dniški tlužbo, kjer je bil na U« preddelavec. Pred nekaj J* bil upokojen. Živel je v » naselju ftevško med Za-m in Trbovljami ter nepre-10 «dihoval za boljšimi časi. ojnipo je imel majhno, pre » 7a človeka vredno živ r.Obuptval je ter se že dva-1 «uAsl obesiti doma na sta-JJJ". pa so ga vselej rešili mmu Je uspe'o. Sel je na ™ v Sklendrovec ter tu iostilni razlagal, kako se-F življenje ni vredno, da ga ; Ko * J(. vračal domov, se so šnik in 20 letni mesarski pomočnik Josip Brezovšek sta v klavnici izpirala čreva. Brezovšek je lotel izpirati čreva V kotlu, kjer je delal tudi Lešnik, zato mu ta ni dovolil. Brezovšek se je razburjal ter udaril nekajkrat Lešnika po obrazu. Lešnik je vzkipel ter z ostrim mesarskim no-ifcem sunil v BrezovŠka. Sunek je bil smrten: prerezal je Brezov -šku prsi do srca. Brezovšek je napravil še nekaj korakov, nato pa »e je zgrudil ter umrl. Lešnik se je te dni zagovarjal pred sodniki, priznal dejanje, a dejal, da je sunil Brezovška po nesreči. V rokah je imel nož, ko se je obrnil in vzravnal, pa je tedaj slučajno zadel Brezovška v prsi. Prič dejanja ni bilo nobenih. Sodišče jfe Lešnika obsodilo na dve leti pregnanstva (zatočenja). Umrli m: V Ljubljani 53 let ni referent železniške direkcije v Ljubljani Jožko Božič, v Lis-cah pri Celju 87 letna posestni ca Josipina JernejAkova, v celjski bolnišnici 56 letna dninarica Julijana Očkova iz Bezinc pri Konjicah. V proračunski debati v skupščini jiride kljub vsemu včasih do kakšnih senzacij, do kakšne krepke besede, ki pa jo sledeče besede spet takoj prikrijejo. Tako se je v načelni proračunski debati oglasil k besedi tudi poslanec Jugoslovanskega narodnega kluba dr. Milan Metikoš, ki predstavlja s tovariši nekakšno opozicijo. Izjavil je, da njegov klub ne bo glasoval za proračun, ker nima zaupanja v vlado in njeno večino. Vlada si ni upala izdati zakona o pobijanju korupcije. "Ustvariti hočete e-dinstvo naroda, pa dopuščate vladi, da dela, kar sama hoče. Ni si treba ustvarjati iluzij, da so razmere dobre, če smo dosegli ta ali oni mednarodni pakt. Balkanski pakt ne zadostuje, ker muk obremenjene vesti do obupa nad življenjem pa ni daleč. Komaj pa so se v omenjeni oko-, lici pomirili glasovi o enem samomoru, že se je dogodil drugi. Obesila se je 22 letna Micika Sil-čeva, posestnikova hči z Radin-skega vrha, nečakinja tomažev-skega župnika. V nedeljo 25. februarja se je lepo praznično oblekla, vzela v roke rožni venec, si dva rožna venca obesila okrog vratu ter odšla v gozd, kjer so jo kasneje našli obešeno na drevesu. Da je šla tako obložena z rožnimi venci v smrt, je znamenje, da gre za samomor iz ver ske blaznosti. Prebivalstvo se razburja ter zahteva od oblasti, da izvede preiskavo, kdo je tisti duševni pastir, ki naivnost vernih deklet izkorišča in usmerja v obup nad življenjem. Ker smatra cerkev samomor za velik greh, bi morala pač tudi cerkvena oblast sama gledati, da njeni pastirji ne zapeljujejo vernih ljudrv taka grešna dejanja, mar ne? (Pa naj si spet kdo upa ziniti kakšno o praznoverju!) Podsut rudar. — V Zagorju je v rudniku zasula plast premoga rudarja Ivana Sušnika, starega 29 let. Rešili so ga naglo izpod plasti, a je bil nezavesten in zlomilo mu je nogo|. Ko se je zavedel, je tožil tudi, da ga boli v notranjosti*. Prepeljali so pa v ljubljansko bolnišnico. Adamičeva knjiga prepovedana. — "Notranji minister Jugoslavije je koncem februarja pre-' povedal uvažanje in širjenie A-damičeve knjige "The Nauve's Return", ker piše proti som sedanje Jugoslavije.' — se glasi kratka vest iz Beigrada, ki so jo objavili vsi jugoslovanski listi. Delavci aa jagu v boju proti nižjim maiiaai - r Pleteninarji zahtevajo iste mezde kakor so na severu 1 Roosevelt ima "člzlerjo" tudi v kongresa Demokratski poalanec svetuje ^ lesnim baronom, naj se požvižgajo na pravilnik, vsaj kolikor se tiče plač . Glasovi iz naselbin Chattanooga, Tenn. — (FP) Tekstilni delavci na jugut#o se ni pristopila k njemu tudi Bol-'pričeli gibati proti nižji lestvici garska. Naša državna uprava je slaba, vlada ni storila ničesar^ da bi jo izboljšala." Poslanec dr Metikoš je grajal zakon o združevanju, napadal strogo cenzuro in razne državne ustanove, o katerih je rekel, da izda vlada zanje težke milijone — samo za 'resbiro 52 milijonov — a sestoji vse njih delo iz deklamira-nja in pesnikovanja. Kritiziral je vladno tiskovno agencijo, u-pravo državnih monopolov, ter zahteval tudi stroge preiskave o tem, koliko denarja je v inozemstvu in kdo ga je odnesel tja. —Toda ta opozicionalec ni levi opozicionalec, marveč zastopnik, opozicije, ki stoji menda še bolj desno od vlade. Pokazal je namreč tudi na tako imenovane punk-tacije klerikalcev, radičevcev in davidovičevcev, pa je očital vladi, da ni postopala proti njim dovolj strogo. Taka je ta opozicija. Samomori vernih deklet. — V okolici Slatine Radencev se pogosto dogajajo v zadnjem času samomori in sicer si jemljejo življenje sama verna dekleta, ki so vneto hodila v cerkve k maši in spovedi. Dokazano je tudi, da izvršujejo samomor v neki verski blaznosti. Vernega dekleta je lahko zavesti v težko vest, od ' ' • «> m UWIIIOV, **> Savi obesil. Ko li mu nihč J* bil mrt,v; v prepre nanj mislil že - n» moge ki j«H ^ ^darski poslopji po ^^ kmečkem — " tolab rr 7 ,J ¿7,. /aK"rJU ob Sal dn vi pogorelo na jugu in zahtevajo isto plačo kakor velja za severne države. Ta diskriminacija v prid južnih podjetnikov je splošna in jo vsebujejo vsi pravilniki. Proti nji so unije sicer protestirale, ampak je bila izvedena kot nekaj neobhodnega. Sedaj je pa začelo vreti in grmeti tudi med delavskimi masami. Pleteninarji so pravilniškemu odboru poslali spomenico, v kateri zahtevajo, da določi iste plače za južne države kakor veljajo v severnih krajih. Na drugi strani zahtevajo pleteninarski podjetniki na jugu 8G% manjšo plačo. "Mi smo odločno proti mezdni diferenci," pravijo organizirani pleteninarji, "in se bomo poslu-žili vseh sredstev, da dosežemo enako lestvico za vso industrijo. Po vseh tovarnah velja akordno delo. Plačani smo le toliko kolikor produciramo. Vsled tega logično nI nobenega vzroka za mezdno razliko med jugom \i} severom. "Blago, ki je izdelano na jugu, se na trgu ne prodaja za nižjo ceno. Tudi ni nobene podlage za nižje plačene na jugu kakor dejstvo, da so podjetniki navajeni višjih profitov in pa argument, da je življenski standard na ju- Washington. — Da ima predsednik Roosevelt sabotažnike in čizlerje" v lastnih vrstah širom j Pf dežele, ni to nobena novica niti tajnost. Bolj značilno je dejstvo, da ima sabotažnike naj-podle j še vrste med demokratskimi kongresniki. Te dni je bila NRA predložena dokumentarna evidenca, da je kongresnik H. P. Fulmer iz South Caroline lesnim baronom na jugu svetoval, naj ignorirajo pravilnik te industrije kolikor se tiče plač. Med kongresniki pa je več Fulmerjev, po izjavi C. C. Sheparda, predsednika Narodne asociacije lesnih podjetnikov, ki je prišel pred NRA z dokazilnim materialom. Kongresnik Fulmer je obvestil neko družbo v South Caroli-ni, "da bo njene tovarne v prihodnjih par dneh obiskal neki človek (vladni inšpektor). Pazite se!" V pismu tudi omenja, da mu je znano, da družba ne more plačevati pravilni&kih mezd," ki na jugu znašajo le ušivih 22 centov in pol na uro. Družba plačuje Še vedno — deset centov na uro! Kongresnik' Fulmer je "svetovalec" več družbam. Tega niti ne taji. Teh sabotažnikov je v kongresu več. Prednost v tem imajo demokrati z juga, ki "novemu dealu" sicer kadijo in se navdušujejo v javnosti, privatno mu pa režejo jermene po hrbtu. Ce bi Roosevelt prav hotel "reformirati" kapitalizem, kar najbrž želi do neke meje, ga s tako stranko kakor je demokrat ska gotovo ne bo. Niti do prve šanse ne bo prišel. O uvedbi kakšnih temeljnih reform in pristrižen ju privilegijev kapitalističnega razreda pa niti govora ni, Demkoratska stranka na jugu na primer prekaša v reakci-jonarnosti celo desno krilo republikancev, v Chicagu, New Vorku in po drugih večjih me-Atih pa v korupciji sploh nima primere. Tisti, ki žive v iluzijah, da bo Rooseveltova administracija res spremenila igro, bodo še doživeli razočaranje. Liberalni element z Rooseveltom vred bo takoj potisnjen na stran, kakor hitro se razmere prično zboljše-vati. Ta tendenca se je v stranki že pojavila. Sploh ni izključena odprta revolta burbonskih demokratov proti liberalni Roo-seveltovi administraciji. (Nadaljevanje s 2. strani.) Župnik Ciril, in pridigo. Pred verniki je razgrnil Glas Svobode in rekel, da bo šel vsak, kt Či-ta ta list, na dno pekla. Mi, ki smo stali zadaj, smo se zakroho-teli, kar je škofa vznemirilo, po-capustili cerkev. Naslednji dan je Glas Svobode dobil samo v Pueblu 17 novih naročnikov in župnik je znova pogorel. Ako škof lahko kaže Glas Svobode v cerkvi, ne more biti mota. Veliko Žrtvujemo s namenom, da bi pokrili stroške. Dala-mo kot sužnji in pri tem nič ne pomislimo, da po naše žene in o-troci toliko vredni kot drugi. Svetujem farmarjem, da zahtevamo od družbe takrat, ko bo treba podpisati pogodbo, da nam plača za fižol tako visoko ceno, da se ga bo izplačalo saditi. A* ko pa tega ne bomo mogli doseči, naj gre k vragu družba, polenta, fižol in naš ponos. Dobro bi greh, če ga mi Čitarno, so rekli I bilo, ako bi sklicali sejo v ta na-dobri katoličani, toda boj vseeno men, da so dogovorimo. še ni bil končan. Par dni potem je nabirat oglase, toda ko se ie vr V mojem zadnjem dopisu je šel Konda|iri|a mala pomota glede pevskega društva. Ne bi rad videl, da bi nil domov,'je povedal, da ni do-Uji0 katero pevsko društvo uža-bil niti enega. Vprašal sem g« hjeno, ker sem zapisal, da je naše po vzroku, nakar mi je povedal, Lno jinUHi najboljših. Pri tem da je poslal Ciril tri svoje može U,m imt,i v mislih obstoj društva, do trgovcev, ki so Imeli oglase v m? pU glasbe. Glasu Svobode. Ti možje so za- v imt>nu dru4tva iirekam Ma-grozili trgovcem, da ne bodo več Ujj p0gorelcu iz Planine lepo kupovali v njlhpvih prodajalnah hv|Uo ZH himno> pri4H ^ v in trgovci so se grožnje ustraši- kttko zmireg0| ker ^ Vemo, kam 11 in so vsi odpovedali oglase. Ko 5, jo p0H,ftll| dt bl jo nam kom. sem to čul, sem povabil Kondo, ponjraH. jal kot Kraševec bi jo naj gre z menoj. Obiskala «va nttjraje poslal kakemu Kraševcu, vse trgovce, katerim sem poja- ker 8€m pa v manjšlni, bo pa šla snjeval, da je Glas Svobode de avski list, ni pu to Mir, ki je tu di takrat izhajal v Pueblu. Vprašal sem jih, kdo kupuje v njih trgovinah — delavci ali župnik? litro sem jih pridobil na svojo stran, da so spet dali oglase Glasu Svobode, da jim ne smemo zameriti, ker so se prenaglili, ko so odpoveda i oglase. najbrž v Ribnico, ako ml ne bo nihče pomagal. Matt Bombaeh. Socialistični shod _ C leveland, O.—V četrtek, 22. FrosIli'so'TudT I™™' vr!1K^i,;ll,,t4lin,i Mh(i v S1>D na 15.HJ» Waterloo rd. (Colllnwood). Glavni govornik bo J oš k o Oven iz Chicaga. V tej NatTso odprti boji z župnikom I ^«f '1 £ J¡J J° ponehali, le v «povednici je še gr- »" *»,U1Jt • melo, kar pa ni veliko škodovale Z«to ne zamudite te prilike. PrJ- Glasu Svobode. Ljudstvo je spo- ^ ^ H' fV(^fr; ^ znalo cilj gonje proti temu listu, tisti, ki ga še niste slišali. Kaj kar je bilo nam v korist. Pričo-je bilo te poročano 11 «mo tudi z agitacijo za ustano-K ^ro,*Urc" dn? U' Po vitev napredne jednote v Pueblu liJM)1mt 0J iab*vJ; in ko je bilo že vse pripravljeno V®b ^ * " v>l d<,,Mvd ln da stvar objavimo v javnosti, je|v teJ okollcl Konda prejel povabilo, naj se preseli z listom v Chicago, kar je tudi storil. Taka je zgodovina ustanavlja nja slovenskih listov v Pueblu. Sodrug Terčalj misli, da bl lo v Chicagu ali Clevelandu še zborovanje prihodnjega JHZ. Tudi jaz sem tako gu nižji. Naše življenje je res borno, ampak mi nismo pripravljeni tolerlrati te diskriminacije še nadalje. "Ponižnost nas delavcev na jugu naj vas ne moti. NRA smo vzeli resno. Mislili smo, da smo končno prišli do svojega. Zdaj pa vidimo, da se naši delodajalci namenoma bore proti "new dealu" kolikor se tiče delavstva." Ce potrebno, se bodo tekstilni delavci posluŽili zadnjega sredstva — stavke — za odpravo U' mezdne diskriminacije med jugom in severom, pravi pleteni-narska unija. Po izjavi Johna Germa bl človek *,ed« 1ludnjr«tt ¿*!!,rMVinjt 'sem glasoval za Milwaukee. daj sem za Cleveland, ker da so tudi ClkaŽani za našo tropolo. sodil, da je bilo v tem mestu u*| stunovljeuih ducat slovenskih listov, v resnici sta pa bila ustanovljena samo dva. Martin Koehevar, 21. Včasih smo slišali o "parlor- . . , ... .komunistih", ki so bdi v stran- Iz farmarake naselbine k, g^j gmo Jm „„^ Q ub||r. Willard. Win. — Nekako pred room» komunistih, ki iborujejo letom dni je bil v Prosveti pnob- v "bur roomu" In ukrepajo, ka-čen dopis, ki ga je spisala "Far-U0 bodo ,K)metll iz doma soclall-marica". V dopisu je bilo reče-Lte Knkrttt M!T10 Muli, da je to no, da smo na VVlIlardu l>ospra-Ljt,j0 demokratov. Sedaj soseprl-vili dosti koruzne moke oziroma, Ljj^j), komunistl, načeluje pa da smo jo spremenili v žgance.h,m Ham nnllfuHH, ki je dal ukaz: Mnogi se z njenim dopisom niso Vtt„ je niljboljšc, da »o u-strinjali, ker so bili mnenja, d« maknete iz tega doma. Niti orne- je bil izzivalen. No, žgancl so se daj umaknili ln prišel Je fižol. nil ni, da bo poplačal tiste delnice, ki jih lastuje klub. Well, well, Res jo, da pridelamo dosti fi- well—mi smo "šavflall" za ta žola. Ako pride k nam tujec obLjom, tako nam Je bilo rečeno, koncu meseca Julllja, vidi povsod Kdo je pa posodil denar? Tisti, fižol in tako si misli, da tukaj šnji farmarji zalagajo vso Am« ki ga je posodil, se nam zdi, ga tudi lastuje. Ali ga nI posodila rlko s fižolom in da mora biti n<,ka jednota? Res, ne bomo se dobra kupčija. Stvar pa ni taka, fo, "mufall". Plačali smo vse, kajti fižol ima zelo nizko ceno, kjub j#- fe |Ukaj ln tudi drtav- samo cent in |>ol za funt. Far-mar ima veliko dela s fižolom, IJani smo. "Oart< ndarjem" bo treba po- je go- • n kozolec po KlančiHarju. a iz dimnika bližnjega hle-Kmalu nato iunotoc Doma I MO va ¿Ivino, za primanjkova-dospeli ga-1 "rja, nimj mo- »•' obvarovati' *> «o bila prav 1 Wev in kozo-ter ima MUH) I)jn m "'"'^'"•h, za-umor Jarji v if celj-m"r. 29 let-k rane Le- 'i r v ¿k*? V ~ imlmtb PfVWW * posebno če je suho leto^tmlJo Uedati, da ao bare za prodajo pije treba preoratl In fižol več- ^ ZH d<,Utiranje pa dvorane, krat okopatl in to delo Je težav- Vi|4M,h HO ,,,„ "liarUndarjl" v no posebno v vročini. Delamo ne ttr|Jjsh in MO ZIII4,j -voJ rKMM,|( samo starejši, temvoč tudi otro- Vprašali so le: "Kaj boš pil?" ci i» včasl dolg« ure, kar je sra- ^ ^^ ( Dfioeiatracije brtrpimeinih angleških iUtovcev U m. prtk»mkali v gtavao meni o v MfoMdu Učnih Pozna ga —- Zakaj včeraj nisi prišla a «piri t ¡stično sejo? Klicali «mo duha tvojega moža ln ko st Je oglaail, ji«'nam naročil, da moraš priti na prihodnjo eejo. — Ce me ji' naročal, pa že nI bil moj mož. Tri židovak* Odvetnik brzojavi svojemu II-dovskemu klientu: "Pravična stvar je zmagala!" Pol ure nato dobi brzojavni odgovor; "Vložite prizlv!"_ KLOVKNHKA NA KODNA POD- POKNA JKDNOTA izdaje m>e puHIftadje la le Mrlsie Im PrMveia aa kerkKl« ter potrebno agiladje eea|0l «IruMev la člamrfva la n rando ivejlb Mrj. «ie te pmoseand« dr mri k ped-pevrnlh »riraniuirll. Vaake er-fpnlaarlje »ms »Mtmh» «vaj« gladi» T(*r*t sff4talorM >n aasaaaiL« dru*ih •rganlsarij Im njih druMaf aa) ■e ae pošiljaj« Kela FK08XBV4? LKONIIARU FRANK KARL IN ANA Priedel MILE KLOPČlC Obsedel je. Vede! je, da bi se prihodnji dan vendarle spet vrnil. Njegova trdoživost in vo-lia, s katerima je zmogel izvesti ta ali oni sklep, sta zadostovali, da je z njima zatrl celo togoto, ki mu je kipela skozi vrat in tilnik. Ne da bi se ukrenila k njemu, je nenadoma VP"Veste nemara tudi, kaj sem rekla svoji prijateljici, ko sem zvedela za smrt svojega moža. In veste nemara tudi, kaj sem doti velit pred svojo poroko, kot dekle in kot otrok? A » celo pred svojim rojstvom? je hotela v svoji jezi ie dostaviti. Tedaj je rekel |>očasi in težko: "Ne, tega ne vero. Vem pa, kakšna si bila kot otrok . . . Ne tako neugnana in tudi ne zagrenjena kot drugi otroci. Nisi bila nestrpna, kadar ti je mati spletala kito. Znala si potrati. Bila si vesela, pa tega sploh vedela nisi. Tako si mislim, da si dozorevala kot jabolko, ki se pač zmerom veča." ftele zdaj je dvignil glavo iz rok: "Jaz aem zmerom hrepenel po nečim. Ti po vsej priliki niti vedela nisi, kaj je hrepenenje, in mogoče tega niti danes še ne veš." Zgodilo se je, da je Ana ob domišljiji nekoga, ki ga je njegova ljubezen napravila bistrovidnega, do živega ganjena prvič v svojem življenju videla in občutila svoja otroška leta, svojo mladost. Ze med njegovimi besedami so njene roke obstale. "Kaj • mi poveste!" je rekla presu- njena. _ . Ali me ima rada ali pa sploh nič ni, kakor je zdajle z menoj, je pomislil Kari. "Kaj si rekla prijateljici, takrat, ko je tista napačna novica prišla? Hudo te je pač zadelo, kakor tudi druge žene. To človeku trga prsi. ... A jaz te vendar poznam, ti sploh nisi mogla verjeti, da te je kaj takega doletelo in da bi te sploh moglo doleteti. Saj si kot Upov list. Tudi videti si takšna. In potem nemara tudi tebi ni kazalo drugega, kakor pač spet živeti dalje tjavendan, kar tako za nič, za prazen nič. Pa hrepeniš in hrepeniš. Po nekom seveda! Poznam to, poznam ... In ti? Si hrepenela?" Ana ni bila nikoli nezadovoljna z Rihardom. Nikoli se ni čutila nerazumljene, nikoli ni niti pomislila: mož me pozna. Nikoli nista govorila o čem drugem kot o dnevnih skrbeh. Tudi zdaj nI primerjala obeh mož. Stala je tu, vsa prevzeta od sramu, ker je bila videla v njem sleparja. Ze nekajkrat je bil Kari z besedami, pogledom In glasom nagovoril v nji nekaj, kar je bilo doslej nedotaknjeno. Od drevi je čutila, da nosi še prostrane daljave v sebi. neodkrite. Po več minut Je stala v nikoli še doživetem čudovitem čuvstvu. Toda Ana je bila notranje počasen človek. Skokov ni bila zmožna. Bila je pristna in je živela, delala in dihala, kakršna je bila. Njeno življenje in njeno bistvo, njeno sedanjost je nenadoma zblodila preteklost z Kihardom, ki je bila že vsa prebolela, obledela in potopljena. Kari Je moral naslednje dni spoznati, da je ž«* sama počasnost zvestoba. Zadeta nenadoma od te preteklosti, ki se je kot nekaj tujega od zunaj spet prebijalo vanjo, ji je narekovala sila, naj odbije Karlovo snubitev, čeprav,je za to silo živela in ra*la želja, naj bi se »a oklenila. Hila je ohromela kot speč človek, ki mu mora ne da, da bi se ganil. S svojo trditvijo, «lu je Kihard, je dal Kari preteklosti življenjsko nn»č otroških s|>ominov. A v njegovem čuvstvu Iti bilo se drugo laž. /«•n«, ki je Imela preteklost z nekim drugim, mmmm ni bila njegova Ana. S svojo Ano je bil zvezan on, od nekdaj že samo on. Zanj je bila njegova laž resnica, in resničnost je bila videz Vsak večer, ko se je vrnil z iskanja za delom, je stal nebogljen pred zapreko, ki jo je bil sam postavil in ki je ni mogel odstraniti, ne da bi bil ravnal proti svojemu čuvstvu. Anina resnica ie bila drugačna od njegove. Ona in on sta bila pristna in nista in nista mogla ravnati proti svojemu čuvstvu. Zašla sta na višino, kjer je bil tok življenja, bila vsaka izmenjava čuvstev, vsaka uspešna borba izključena in tudi telesna združitev nemogoča. PrisiPla ga je, da je te tedne previdno in na skrivaj odhajal in prihajal v hišo. Nihče ni smel zvedeti, da spi Kari v Anini sobi. IV Anina prijateljica, Marija, je stanovala pri svoji sestri v četrtem nadstropju drugega kraj-nega poslopja. Sobica je bila natanko tako dolga kot ozka železna postelja, ki je zavzemala ves prostor med vrati in oknom do zadnjega kotička. Ob oknu se je sobica nekoliko razširila. Tam je stalo trinožno, zvito železno ogrodje z umivalnikom. Za kakšen stol in mizo ni bilo prostora. Kadar se je Marija zjutraj umivala, je morala poklekniti v postelji in odtod vtakniti obraz v vodo. Neki nedeljski popoldan je sedela Ana na vznožju postelje, medtem ko je Marija popolnoma naga stala na postelji in se pripravljala, da se obleče za sprehod. V glavnem prostoru poleg je ležal prijatelj sestre, katere mož je bil v^y&ini, Spal je na rjasto rjavem kanapeju. Oba sestrina sinova, osemletni in devetletni, sta stala premišljujoč pred starim otroškim vozičkom, v katerem je ležal njun polletni bratec — sin spečega —• in pritiskal obe peščici na lica. Posvetovala sta se, kako bi za popoldan prišla do kakšnega vozička. "Snemiva kratkomalo karoserijo, pa bova imela šasijo," je dejal starejši, ki je imel dletce že v rokah, da bi odvil vijake. 'Toda natih, sicér se začne dreti." Odvila sta vseh osem vijakov, dvignila gornji del s prebujenim dojenčkom, ga postavila na tla ter izginila s kolesi. - ; "Drevi pa montirava karoserijo spet nazaj. ... Tu imaš, se že dere." Tudi' prijatelj, strojni ključavničar, se je prebudil in takoj ozrl po otroškem vozičku. Prostor je bil prazen. In vendar, nobenega dvoma nI, Tiokje je večal dojenček. Otrl si Je oči in ves dremoten strmel dol na svojega sina. Nekaj hipov nato ga je nosil sem tér tja, ves iz sebe od veselja. To se je kar tako samo od sebe naključilo. ležišče, posteljo moža, ki je bil v vojni, je vzel v najem. Sprva je stala med obema posteljama miza, da bi naznačevala mejo. Le prve tedne sta zvečer, ko sta legala spat, ugašala luč. Z denarjem, ki bi ga bil moral tratiti za slabšo hrano v gostilni, je oskrbovala žena gospodinjstvo za vso družino, ki je bila ostala nepreskrbljena. Obe postelji sta stali spet dru ga tik druge. Na pragu se je pokazala žena z mokrim predpasnikom in krtačo. "Je večal?" Njen obraz je bil siv, pol ohlapna. Samo, rjavordeče ustnice so bile gladke, krvi polno napete in so se skladale, kakor so bile odprte, z neprestano radovedno vprašujočiml očmi. Bila je starejša od ključavničarja. (Dalj* prihodnjič > jajo "patriot je", je vse mogoče. Slovenski naseljenci kakor tudi naseljenci drugih narodov so prišli v ameriški "melting pot", ki jih raznarodil na nenasilen način in iz vse velike mešanice ustvaril mogočno državo. V zadnjem četrtstoletj u smo stari naseljenci doživeli velikanske izpremembe. Prilagodili amo se razmeram v drugem delu sveta, toda pred nami vseeno vsta-ajo spomini na rodno grudo. Dragi prijatelj-čitatelj, podaj mi. torej roko, da si vsaj v duhu nekoliko ogledava Cerkniško jezero in okolico, ker nimava sredstev, da bi to opazovala dejansko. Stopiva, prijatelj, na moderni prekooceanski parnik, ki je v svoji veličini mesto sam zase, s katerim se popeljeva čez Atlantik. Nama znani valovi že od tedaj, ko sva jadrala v "obljubljeno" deželo, se razbijajo ob parniku, ki pa se za nje ne zmeni. Zavijemo skozi Gibraltar-sko ožino v Sredozemsko morje, peljemo se mimo Neaplja in pridemo v Jadransko morje. Ob desni strani naše plovbene smeri občudujemo gorato in strmo dbrežje divne Dalmacije predno dospemo v Trst, v nekdanjo slovensko metropolo na jugu. Tu ni. več krasne palače Slovenskega narodnega doma, kajti razdejal jo je ponorel tujec, ki se rad hvali s svojo dvatisočletno kulturo", "zmagovalec", ki se je zvijal in skrival pod klopjo liki kužek, in je prišel na plan ter zasedel našo Primorsko šele tedaj, ko ni bilo nobene obrambe več, potem pa se vedel napram miroljubnemu ljudstvu ko volk v sredi črede ovac. Trst nas zanima, ker ga mnogi dobro poznamo še izza prejšnjih let. V njem se je naše ljudstvo, čeprav pod staro tetko Avstrijo, lahko svobodno gibalo in govorilo svoj jezik na svoji lastni zemlji. Dandanes je vse nekam tuje. Tudi če te sreča nekdanji znanec, te navadno na govori v tujem jeziku. Ce bi te nagovoril v svojem jeziku, b lahko to imelo zanj slabe posledice. Ker nam ta sprememba v tem nekdanjem našem mestu ne pri-ja, je najboljše, da se takoj po slovimo od tu in odidemo prot našemu cilju. Z vlakom dospemo v Postoj no. "Poetumia, Confine della Italia!"'Kje neki je iztaknil ta strahopetni - "zmagovalec" to ime? Vsepovsod italijanski napisi in govorica. Notranjec, ki pozna svojo nekdanjo metropolo, se vprašuje, ali je sploh to mogoče? Srce krvavi človeku, ko gleda to naše primorsko in notranfjsko ljudstvo, ki je bilo nekdaj tako ponosno na svoje kulturno življenje. Danes je bičano, zasramovano, razpršeno. Utihniti je moralo z svojimi lepo donečimi pevskimi zbori, katere je imela skoro vsaka vasica. Kot kulturno središče je bila Postojna za nas nekaj velikega. Nič več ne vidimo in sre- »VVr f =5 TOREK, 20. M doli", odkoder se začne razširjati prostrana ravan Cerkniške doline. Naenkrat opazimo ob vznožju Javornika veliko gladino vode, ki se svetlika ob soln-či svetlobi in očarujoče vpliva na popotnika. To je Cerkniško jezero ali nekdanji "Lacum Cir-cinum". Jezero se razprostira v dolžini do kakih 9 kilometrov, v širini pa od dveh do pet. Voda obdaja dva otoka. Mali otok "Goričica" sliči polovičnemu o-kroglemu jajcu in je poraščen a krasnimi smrekami in drugim drevjem, na vrhu kakih 50 metrov nad jezersko gladino pa je zelena trata. Sveta tišina in divna naravna krasota prevladujeta na tem otočiču. Kaka dva kilometra od tu se nahaja vas Otok, ki ima kakih 14 hiš n cerkvico starinskega sloga z malim prizidkom na vrhu. Ta prizidek je nekak zvonik, kakr-ine je še sempatja opaziti po Slovenskem, zlaeti na Krasu, car pomeni, da mora biti ta vasica že staro človeško bivališče. Vaščani imajo malo prostora na Otoku, le za gospodarska poslopja in male vrtove. Njive, pašnike, travnike in gozdove imajo vse preko vode. Na Otoku je tudi mala'gostilna, kjer si je že marsikateri tujec po-krepčal z okusnim prigrizkom posušene ribe, z mesom, ki ga suše v dimu kakor svinjino, a je mnogo okusnejše. Te vrste meso se lahko shrani za več mesecev, ne da bi se spridilo. (Dalja prihodnji«.) FARMA IN PREMOGOKOP Andren \ i dr ir h (Johnstown) Cerkniško jezero in okolica • Število tistih, ki smo pred tridesetimi ill vetv leti zapustili ! Notranjsko in odšli v Ameriko, I se polagoma krči. Vedno manj nas je, vendar pa se mi, ki smo1 se živi, radi pogovarjamo o km- 1 hodil po K""tilnah in dajal za , pijačo ter se rad bahal z ameriškimi zlatniki in srebrniki, ki jih je imel v žepu. «Razume m\ da je med nam vzbujal nekakšno 'zavist in Želje, da tudi mi vidimo deželo kričečega bogastva in da bi si tam nabrali zlata in srebra. Iz Amerike je prišlo tudi dosti denarja, ki so ga pošiljali |m>- sestniki malih in zadolženih lih. v katerih smo preživeli mla-^™ da leta, kadarkoli pridemo sku-j kim liJ in *JtirJl J* moral vedno poalušati povesti, da je ta in ta spet poslal ve^jo vsoto denarja iz Amerike. Velike vsote v kratkem času "pri* «Jutenega" denarja so bile .dostikrat posledica Igranja k v art v takozvanlh kempah v gozdovih Prnnsylvanije in West Virgin!-je, v katerih so se pred tridesetimi leti koncentrirali naši notranjski delavci. Manija igranja za denar je bila tako ukoreninjena zlasti med gozdarji, da so Ji skoro vsi podlegli. M no-gokrnt se je zg«tdilo, da sr je kdo, ki ni imel srečf pri kvar tah in drugih igrah, sadolžil pri svojih prijateljih In je |x»tem moral delati več mesecev. da Je plaval dolgov«, medtem ko Je kak pretkan kvartoplrer. ki je 'oltral*' vso kempo, nenadno izginil v trmno noč. Par tednov pozneje «r )e običajno pojavil v lomačem kraju kot pridan, bogat in čislan Anierikanec , Med ¡fmdarjl je bil» «rv««da tudi d«* «ti pametnih ljudi* ki «o mali paj. Obujamo si spomine naj kraje m ljudi v znani Notranjski kotlini, ki se |s>na*a s slovitim presihajočim tVikniftkipi je-serom, o katerem so pisali že Rimljani in p<*nejc slavni letopise? baron Vajkard Valvasor "V svoji leta 10011 izdani knjigi ."Dir Khre des lleršogthums Kram", za nJim pa \«h' drugih. Valvasor Je imenoval to Jezero pri rodno i odo. Tudi jaz bom *kušal nekoliko opis tt; Cerkniško .trsero m okolic«» na |>o(llagi podatkov u rasnih virov, ustnih izročil, ljudskih prilik m mojega lastnega opazovanja. predno |»a priCn«*m t opiaort), naj mi čitatelji dovolijo n«kai tsr><«i| glede izseljevanja Notfarrjcev v Ameriko. Prvi notranjski rojaki, ki so se naselili v Amerik), »o v pu mi h svojcem radi opis« »Ca ll ve Hkanako t«>ga*tvo nove de|«l< >« mpslja je prišel kd«» t« h m kratek "rsUlih" V si aro domovi no Navadno je bU kpo obKvtti ceniti trdo prislužene cente, aro- tistih veselih, zgovornih pak il niso nikdar postali boga- ,ntlplrijlaw,,,V P<*tojnčanov in tini. Mladi fantje in možje so drli njih bol tudi mi razumemo. Kmalu se začne preiskava v Ameriko. Nekatere je mika- kovčegov iin žepov. Italijanski lo bogastvo, dočlm so drugi jut- *am,Hrii in carinarji nas ogle-pustili domače kraje, da jim ni d|Wjo i,d vwh «trani, da bi izbilo treba služiti v avstrijski ar- ukniu kai «umljivega. Končno madi za šest krajcarjev na dan. *mo VCIM?,i» ker je konec šikani-Ce so imeli hišo ali posestvo, je r*nj"- V1»k sorz&čne pomikati, prišlo to v oskrbo njihovih žen. ln kaka apremfmba f Po par mi-Mnogi se niso nikdar vrnili, kaj- nutah «••IUI* ««pet slovensko ti na stotine pridnih in skrbnih *wvorico' »Prevodnik te ogovori mož je postalo žrtev težkega de- v mi rnem jeziku — v Jugo-la v gozdovih, rudnikih in tovar-tM,av,Ji *mo-nah. Nekateri so dobili svoje Kakek, obmejna postaja, nas žene v Ameriko ter si tu usta|«»pozori sprevodnik. Vlak se u- «tavi in izstopimo. Začudeno se oziramo naokrog in opazujemo spremembe. Železniška postaja je večja, vidimo nove stavbe. banko, carinarnico in mnogo drugih stvari, ki jih prej ni bilo. Vendar nas vse to posebno ne zanima, kajti velikanske in nagk« spremembe smo doživeli tudi v daljni Ameriki, kjer so rasla mesta in vasi kakor gobe po dežju. Videti hočemo še enkrat zgodovinska znamenja in obrise nekdanjih rimljanskih bivališč. ki so živa priča, da je tu nekdaj gospodovala mog^na gih mešetarjev. Bodoči mož inI r°ka rimljanskih patricijev. VI-tena se morda prej nista pozna- j^ti hočemo pečine in razvaline la in to je bil pogostokrat vzrok. *t*rih gradov kakor tudi še «to-j da «e v «akonu nista razumela. ] 1*** tabore, ki so slutili našim dobi Ker sem pričakoval, da me bodo skrahirane industrije in verižne prodajalne pregnale Iz moje trgovine, sem si pred nekaj leti kupil 82 akrov dobre rodovitne zemlje, misleč, da kadar pride čas in bo potreba pobrati šila in kopita, bomo vsaj imeli svoj prostor kam iti. Ker nam naša trgovina še vedno dobro prinaša, sem se namenil prodati farmo. Spodaj pod polovico far me je premog št. 7, je odport in je od 44 palcev do 4 čevlje visok. Ni nič kamenja, "slate" in ne vode. Dobra streha ali površje. Stev. 6, premog se pa nahaja povsod spodaj pod vso farmo v globočini 30 čevljev pod prvim in nekaj višji ali debelejši od prvega. Premog se kaj lahko proda, ker sedaj pridejo ponj s "trucki" iz Akrona, Clevelanda, Cantona in Youngstowna, ter drugih krajev. Rojaki, tukaj je prilika za dobro bodočnost za dobrega delavca in za pridne roke je življenje zagotovljeno. To prodam za vsoto, kolikor je mene stalo. Nadalje ako potrebujete veliko poslopje, tukaj imam poslopje 136x60 čevljev veliko, na dve nadstropji in je 80 čevljev visoko, bakrena streha. Poleg tega poslopja je par akrov zemlje in teče potok, in zraven še tudi dobra pitna voda. To vam prodam za 1% (en odstotek) vsote kar je stalo pred 25 leti samo za poslopje postaviti. Ako mi kdo jamči, da bi zaposlil v tem poslopju 10 ali več ljudi na tem spodnjem posestvu, tedaj mu podarim to posestvo popolnoma brezplačno, zastonj. Pridite o-sebno in si oglejte prostor predno bodete kupili kje drugje. O-glasite se za ceno in drugo pri lastniku na naslov: Matt Tušek, Power Point, Ohio.—(Adv.) P. S.—Spodnje posestvo je bilo last ranjke Y. & O. R. R. Co. Sedaj je moje, in je bil fini Power House. Pripravno za kako tovarno. novili dom, posestvo v starem kraju, č« so ga imeli, pa so prepustili svojim bližnjim sorodnikom. Bilo jih je mnogo tudi takih, ki so hitro pozabili na vse obveznosti napram svojcem. Naučili so se novega jezika ter se izgubili v mešanici drugih narodov. Navadno so tudi spremenili priimke. da so laglje zatajili svojo narodnost. Mladi fantje so si "štelali" svoje i z vol jenke is atarega kraja. nekateri pa so dobili bodoče soproge a posredovanjem staršev, sorodnikov in raznih dru- Edward Johnson V soboto so iz Metro Opera House v New broadcastali IDeerrw Tay opero "Peter Ibbetson". castana je bila po naročil be, ki izdeluje Lucky St garete. "Peter Ibbetson" je ameriška opera ter je < lepših, kar jih je bilo ko ranih v zadnjem času. Pi so nastopali v nji, so vdušeni zanjo. ' Libreto je delo Consta« lier ter je posnet po nove ga du Maurirera. Dejanje je pramatično no fantazije. V operi je predstavlja ljenje, ki ga je Peter Ib doživljal in sanjal. Kot mlad fant se v Par ljubi v Mimsey Seraski« mu umrjejo starrši, *a vi sebi surov sorodnik in ki de v London. Tam nepn sanjari o svoji Mimsey. Pozneje jo pa sreča in kot ljubko vojvod in jo Mai di, ona se ga spomni, in slih preživljata lepe ča* rane mladosti. Nekoč se pa njegov r izpozabi in se začne hvalil njim, da je pravzaprav a gov oče. Peter ga v prepir ri s palico in ga usmrti, dijo ga na dosmrtno ječa dolgih trideset let. Peter ui ječi. V smrtnem boju »e n kaže Mary. V njenem o zopet preživi čase pred ti timi leti. Naposled ju smrt. Radio-poslušalci so imel užitek ako so pazljivo po v odmorih razlago opere. Glavno partijo je pel E Johnson ; vlogo Mary je pe crecia Bori, vlogo colonela sona pa Lawrence Tibbet leg njih so nastopili: L« thier, Ina Bourskaya, i Bada, Louis d'Angelo. Gk Paltrinieri, Phrarie Well«. Divine, Philinr Falco, m tori, George Ceh anyway fredo Gandolfi. Dirigiral je Tullio Serai RAD BI IZVEDB za svojega prijatelja Anto tiča. Pred 4 leti «e je n v Toledo, Ohio. Išče g«' prijatelj *Anton Klarich. sta doma iz vasi Dolenj. I —blizo Ilirske Bistrice. Klarich, P. O. Helper. I« I ake poroke, ki ao jih araniira- II drugi, so večkrat rezultirale v tragedijah. V * J «•em. ki ao pomagali v teftkih daevib bolern. . i Trkal. Jo«. P»eal*. L We«e ia dragim, ki •• s-» bU« f JT^ J ialomaib arak. Nadalje darovalcem eeare* Hi f»""' ' ^ liaam i« poaametaikom. kakor tadi onim. ki dat- • ' ^ ra»polaga, ga obi«kali ob mrtvaškem odra Hi g« «P""" ' „ nočitku. Nadalje tajnika d t. Hloga tt. I JP7* " J»*'" \ rm"* vilea gosor pri odprtem grob«, kakor tadi pogrrbail" ^ ^ ta »Borao tod»lvo. Tebi. dragi ia neptrnaboi »opre« šelimo. po/iva) v mir« i« na) TI bo labka s»eri*k> r""1' . Uhko te dolgo t eS bi «H. p« nam prerano «I tuamrl. ¿alajori oaUU: Teretiia tMratta. aapraga * Mtl««*»š" Kap fc*i; L. fttraiša brat e IndtaaapoHa. lad »a*