roftnha plačana v gotovini Leto XI., št. 245 Ljubljana, sreda 22. oktobra 1930 Cena 2 Din Upravniitvo: Ljubljana, Knafliev« alica 5. - Telefon it 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana Preže r. nova alica 4. — Telefon St. 2492, Podružnic« Maribor: Aleksandrov« cest« §t 13. - Telefon 8t 2455. Podružnic« Celje: Kocenov« ulic« it 1 - Telefon it 190. Računi pri pošt ček. zavodih: LJnb. liana St 11.842; Prah« č»slo 78 180: W'en St 105 241. Naročnin« znala Besedno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljnbljans: Knafljeva alica 5. Telefon St 3122. 3123. 3124, 3125 to 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« tefon it 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova al 3- Telelon it. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. - Slovanski živelj v Primorju treba iztrebiti" > Popolo cfi Trieste« zahteva odstranitev slovanskega prebivalstva iz Julijske Krajine in njega nadomestitev z Italijani <«tst, 21. oktobra, č. Današnji »Popolo di Trieste« nadaljuje svojo polemiko glede življenja naših rojakov v Julijski Krajina in trdi, da je treba izvesti absolutno kolo« nizacijo Julijske Krajine z italijanskimi Imeti ter iztrebiti domači živelj, ki se ob= naša sovražno napram fašizmu. »Popolo di Trieste« pravi, da je bila preje vsa ta zem« 1 ta. v rokah Italijanov. Ti so jo iz raznih razlogov prepuščali slovanskim kolonistom, sami pa so se vedno bolj umikali v mesta. .Slovani so dobivali materijelno pomoč iz Petrograda, Beograda, Prage. Zagreba in Ljubljane. Italijani so s;cer na vse načine poskušali ustaviti kolonizacijo prihajajo« čih Slovanov, toda njihov trud je ostal brez uspeha. Slovanski kmetje so bili ved« no neprijateljsko razpoloženi napram me« stoni, v katerih so živeli ItaKjanl. Danes, pravi list, so pa drugi časi in je treba, da je vsa provincija italijanska, kaikor so ita« lijanske vse pokrajine na jugu Italije. To se bo najlažje doseglo s kolonizacijo. »Po* polo da Trieste« kliče v pomoč stare Rim« Ijane, ki so kolonizirali s svojimi veterani obmejne pokrajine. Prav tako mora faši« stična Italija naseliti te kraje s svojimi mla« dimi zdravimi elementi, ki so voljni delati ob meji in vršiti tamkaj važno nacionalno poslanstvo. One Slovane, la so pripravlje« ni pomagati fašistični Italiji v doseganju njenih smotrov, se lahko še naprej tolerira, za vse druge pa, ka kažejo neprijazno raz« položenje napram fašizmu, je treba upora« biitd najstrožje sankcije. Nameni Bruningove vlade Vlada bo skušala zboljšati razmerje s socialnimi demokrati, da ojaSi svoj položaj v parlamentu — Prizadevanja za likvidacijo kovinarske stavke Berlin, 21. okt. d. Vlada namerava pri« hodnjih šest tednov do zopetnega sestan« k a državnega zbora porabiti, da pripravi 7. vso odločnostjo delovni program za dr« žavni zbor. Dogotovila bo zakonske načrte, ki jih vsebuje njen sanacijski program ter proračun za 1. 1931., tako, da bo državni zbor ob svojem sestanku lahko pričel ta« koj s proračunsko debato. Zakonski načrti, ki jih vsebuje sanacijski program vlade, se morajo najprej predložiti državnemu svetu in vlada smatra kot svojo prvo na« logo, da zagotovi njihovo sprejetje v dr« žavnem svetu. Ali bo uspelo 30 zakonskih načrtov uveljaviti v državnem zboru proti brezpogojno odločeni opoziciji, se danes še ne more napovedovati. Obstoji mnenje, da ima vlada že sedaj določen načrt za od« stranitev parlamentarnih težkoč, ki bi se pojavile proti njenemu sanacijskemu delu. Vsekakor se namerava v sedanjem odboru pogajati s posameznimi strankami in oja« iiti svojo podlago v parlamentu. Zasilne odredbe, ki jih je izdala vlada po razpustu državnega zbora, so bile na so« hotni seji, kakor znano, odkazane uprav« nemu odboru državnega zbora. Socialno« demokratska stranka bo sedaj skušala do« s oči t odborovih posvetovanjih izpremem« be. zlasti v socialno«političnih določbah gasilnih odredb in vlada ji bo skušala ustreči. Parlamentarni krogi upajo, da s® bo sporazum dosegel brez večjih težkoč. Velik problem je za Briiningovo vlado nadalje likvidacija stavke berlinskih kovi« narjev. Tudi v tem vprašanju mora nasto« pati z vso opreznostjo, da bi ne razburila socialnih demokratoy, na katerih podpo« ro je slej ko prej navezana. Glede na stav« ko kovinarjev je bil že Izrečen razsodiščnl sklep, ki ga pa delavci ne smatrajo za za« dovoljujočega. Ker se je državni zbor v soboto izrekel proti obveznosti tega skle« pa, je pot prosta za novo posredovanje ln državni minister za delo Stegervvald ima sedaj rešiti to vprašanje za obe strani za« dovolj i vo. Zadnji poraz ▼ soboto v državnem zbo« ru je desničarske stranke posebno razbu« ril proti centrumu, ki ga sedaj v svojih li« stih silno napadajo. Nacionalisti Hugen« bergove in Hitlerjeve smeri prehajajo » odkrit boj proti katoliški cerkvi in njenim predstavnikom v javnem življenju, ki jim očitajo, da so priganjači za rdečo revolu« cijo. Berilu, 21. oktobra s. »Der Tag« javlja, da ie na včerajšnji seji odbora za zunanje zadeve generalni polkovnik Seeckt nujno zahteval oborožitev Nemčije, ker s« se izjalovila ženevska pogajanja ln ker se tudi od locarnske poKtike ne more pričakovati bistveno pomirjenje mednarodnega položaja. Na prihodnji seji zunanjega odbora se bo razpravljalo o predlogih, ki se tičejo revizije Youngovega načrta. Poraz narodnih socialistov v pruski zbornici Berlin, 21. oktobra AA. Pruska zbornica je z 240 glasovi proti 189 odklonila predlog narodnih socialistov, komunistov in drugih opozicijskih strank, naj se predčasno razpusti. Zbornica je znižala poslanske dijete na 600 mark mesečno, nakar se je odgodila do prihodnjega meseca. Ruski ukrepi proti bojkotu Rusija namerava omejiti nakupovanje v državah, Id bojkotirajo njeno blago Moskva, 21. oktobra AA. Svet ljudskih komisarjev je sklenil pozvati trgovinski ko-misarijat, nai izda primerne ukrepe proti državam, ki omejujejo sovjetsko trgovino. Komisarijat naj prouči predvsem možnost popolne ali delne prepovedi za sovjetske rakupe r državah, ki omejujejo trgovino s ^Sovjetsko Rusijo. Semkaj spadajo tudi ukrepi za omejevanje tranzitne svobode, o uporabi sovjetskih pristanišč in železniških naprav itd. Pariz, 21. oktobra AA. Moskovski »Tas« javlja: Svet narodnih komisarjev je predložil komisarju za trgovino predlog, na? se proti državam, ki se gospodarsko bojujejo proti Sovietom, uporabijo tile nkrepl: 1) da se popolnoma nkine ali na minimum rcducira prodaja vojaških predmetov v teh državah; 2.) da se ukine parniški promet * temi državami; 3) da se s pravilnikom uvede posebna omejitev izvoznih predmetov, namenjenih tem državam, ln prevoz takega blaga skozi Rusijo; 4.) da se na] popolnoma ukine ali pa reducira na minimum uporaba pristanišč, železniških prog in tranzita v teh državah. Moskva, 21. oktobra AA. Uradnik mini-nistrstva Zedinienih držav John Carter }e priobčil v ameriški reviji »Scribners Maga-zine« članek o Sovjetski Rusiji, v katerem pravi, da je načrt petletnega gospodarskega dela v Sovjetski Rusiji prestal preizkušnjo. Zaenkrat sicer še ni mogoče izreči končne sodbe o tem ali bo ta načrt dosegel svoj namen, vsekakor pa predstavlja poizkus preureditve gospodarstva na načelih gospodarskega kolektivizma in s tem nov tip produkcijskega m reparacij skega mehanizma. Francija in revizija mirovnih pogodb Francoski tisk o izjavah Tardieua pogodb hi Pariz, SL okt a Velik del francoskega časopisja se bavi tudi dalje z vpraša-in tem revtzije mirovnih pogodb. V zvezi z frežerajšnjim govorom Tardieuja zastopa rTemps« ▼ svojem današnjem uvodniku z r -o energijo tezo o nedotakljivosti pogodb. p.'st povdarja, da je v današnjih okoliščinah varnost Francije odvisna .izključno le ci njene lastne moči in da je zato največja fuječnost pogoj za vsako bodočo mirovno politiko. »Llberte« izraža bojazen, da bi — Borba za revizijo mirovnih proti njej idetfa revizije ▼ Evropi ta celo t ffrancfjl mogla vedno bolj pridobiti. List pripisuje francoski levici namero, da bi revizijsko vprašanje napravila za geslo francoskim zborničnim volitvam L 1932. Čeprav so posamezni levičarski politiki kakor Herriot mnenja, da bi mogla revizija pogodb dovesti do vojne, je potrebno, da se ne menimo za to mišljenje. TI politiki bodo v danem trenutku enostavno revidiraM svoje mnenje. Zmagovita revolucija v Braziliji Porfo Alegre, 21. okt AA. Čete, ki so rile nedavno organizirane v Cuyabi za obrambo zvezne vlade, so se uprle. Njihov noveljnik je prevzel predsedstvo države Matto Rosso. Pariz, 21. okt AA. Poročajo iz Buenos Airesa, da so revolucionarji v državi Mi« »as Geraes napredovali v smeri proti Pa« ra Birsi in Cruzei, ki se nahajata v državi Rio de Janeiro in na progi Rio = Sao Paolo. Od 80.000 rezervistov, ki so bili pozvani v Rio de Janeiro, se jih je odzvalo samo 4000. Rio de Janeiro, 21. okt. AA. Vlada je podaljšala dekret, s katerim je ustavljeno poslovanje bank do 30. novembra. Snowden proti zaščitnim carinam Manchester, 21. okt. o. Snoči je imel za« kladni minister Snowden govor, v katerem je ostro nastopil proti zaščitni carinski po« litiki, češ, da bi še bolj poostrila sedanji gospodarski položaj in imela za posledico popolno zmešnjavo v angleškem gospodar« stvu. Preden se izpremeni sedanji carinski sistem, je treba tudi dokazati, da je v res« niči škodljiv interesom Anglije. Minister je odločno branil svobodno trgovino, ki je prinesla Angliji velike gospodarske uspehe in razvila industrijo. Snowden je končno izrazil prepričanje, da je sedanja svetovna gospodarska kriza le prehodnega značaja. VELIKA RUDNIŠKA KATASTROFA V PORENJU Eksplozija zaloge razstreliva je v Alsdorfu, severno od Aachna, ubila v rovih 100 ljudi, do 400 pa zasula Aachen, 21. oktobra s. Davi je strašna eksplozija skladišča dinamita uničila rov Wilhelm rudnika Anna II pri Alsdorfu. Zasulo je več sto rudarjev. V rovu ie eksplodiralo skladišče eksplozivnih snovi ter Je eksplozija uničila vse rovske naprave. Vsaka zveza iz rova z zunanjim svetom je bila prekinjena. Zračili pritisk je razbil mnogo hiš ter odnesel strehe. Sanitetna m gasilska moštva iz vsega aachenskega okraja so takoj prihitela na pomoč. Sedaj poskušajo iz rova Anna II., ki je v zvezi z rovom VVilhelm, prit; na kraj nesreče. Eksplozija se je dogodila ob 7.20. Vse zgradbe v rovu ter v bližini se nahajajoča poslopja za stroje so se zrušila. Pod uradnim poslopjem je bilo skladišče benzola, ki je istotako zletelo v zrak. V času eksplozije je tilo v poslopju približno 30 uradnikov. Do 11-30 so našli 22 mrtvih in 2» ranjenih. Aachen, 21. oktobra s. Strašna eksplozijska katastrofa postaja razumljiva pa ugotovitvi, da je bilo v skladišču skoraj 5000 kg eksplozivnih snovi, od katerih nt preostalo ničesar. Zračni pritisk Je vrgel posamezne osebe nad 100 m od kraja nesreče. Nekaj minut pred poldnevom se Je posrečilo reševalni koloniji prispeti do mesta nesreče v rovu. Rudniški varnostni urad javlja, da le do 18. ure prišlo iz rova 420 mož. 76 mož Je ranjenih, 35 oseb je našlo smrt V rovu je približno še 60 mrtvih. Vzrok eksplozije še ni znan. Berlin, 21. oktobra. AA. Pri Aachnu se je pripetila danes velika rudniška katastrofa. Mrtvih je 100 oseb in mnogo je ranjenih. Doslej so potegnili iz rudnika 40 trupel. V rudniku je še zasutih okoli 200 rudarjem, ei-jih usoda ni znana. Ko se je pripetila eksplozija, je v rudniku delalo 420 ljudi. Jutri bo preiskala zadevo vladna komisija. Kakor poročajo, je bilo spravljenih v rudniku 1500 kilogramov dinamita. Eksplozija je bila tako silna, da je popolnoma porušila rove. Blizu je bilo 30 delavcev in inženjerjev, ki jih je zračni pritisk vrgel ob tla. Po čudovitem naključju so bile ubite pri tem samo tri osebe. Izredni slučaj je hotel, da je ostala telefonska zveza nepoškodovana, kar je mnogo olajševalo rešilno akcijo. Pred vhodom v rudnik so se odigrali pretresljivi prizori. Otroci, žene in sorodniki so iskali trupla in v strahu pričakovali rešence, ki so jih vodili iz rudnika popolnoma krvave in očrnele. Glede usode zasutih so v velikih skrbeh, ker je rešilna akcija zaradi nevarnosti plinskih eksplozij zelo otežkočena. Rešilna moštva skušajo rešiti zasute in neprestano odhajajo v rudnik. Velika sreča je bila, da se je strahovita sila eksplozije obrnila navzgor. Če bi bila eksplozija niže, bi bilo število žrtev neprimerno večje. Zračni pritisk je bil tako silen, da je upravno poslopje rudnika skoraj popolnoma razdejano. Aachen, 21. oktobra g. Popoldanske vesti iz Alsdorfa poročajo, da je rudniška katastrofa mnogo večja kot se ie v prvem trenutku mislSlo. Neprenehoma prihajajo poročila, ki so zelo pesimistična. Rudarske oblasti sporočajo, da je v rovu zasutih še najmanj 250 rudarjev. Mrzlično se dela na Jugoslavija in Turčija Prisrčne besede predsednika turške republike našemu novemu poslaniku Nešiču Beograd, 21. okt. p. Carigrajski list »National Dorian« objavlja obširen opis av-dijence našega poslanika Ljube Nešiča povodom izročitve akreditivnih pisem predsedniku turške republike Kemal paši. Poslanik Ljuba Nešič je pozdravil predsednika republike z govorom, v katerem je rekel: Javno mnenje moje države, ki je istotako v dobi rekonstrukcije svojega narodnega gospodarstva in konsolidacije svoje socialne strukture spremlja s simpatijami slavno delo, ki se vrši v Turčiji in ki mu načelujete osebno Vaša ekscelenca s tolikim sijajem. Naši dve državi imata v zunanji politiki isti cilj: prijateljstvo in mir med balkanskimi narodi. Kar se tiče ma-terijelnih, pravnih in gospodarskih vprašanj, ki so še nerešena med obema državama, bom posvetil vse svoje napore, da jih v medsebojnem zaupanju rešimo. Predsednik turške republike Kemal paša je v svojem odgovoru dejal: Gospod posla« nik, zelo ginjen sem nad besedami, ki ste jih izrekli na mojo osebo. Iz vaših izjav je razvidno, da spremlja jugoslovenski narod z velikimi simpatijami trajne napore tur« škega naroda na potu napredka. Tudi pri nas se z najživahnejšim zanimanjem sprem« ljajo prizadevanja jugoslovenskega naroda za blaginjo in napredek. Iskreno želim, da bi bila ta prizadevanja kronana z uspehom. Osnovna politika Turčije je, da živi v do« brih prijateljskih odnošajih s svojimi so« sedi in drugimi državami. Jaz sem zlasti srečen, ker čujem službeno od vas, da ima Jugoslavija prav tako isti cilj. Kar se tiče vaših zagotovil, ki nam zbujajo upanje za brzo rešitev materijelnih vprašanj,^ ki so že dolgo nerešena med obema državama, ne dvomim, da bo povečana aktivnost, ki jo boste tukaj razvijali, plodna in da bo doprinesla k olajšanju ureditve teh vpra« šanj. Pri tem boste imeli polno podporo vlade turške republike ter moje osebno so« delovanje. Bolgarski narod in poroka kralja Borisa Interesantne konstatacije beograjske »Pravde« Beograd, 21. oktobra, p. >Pravda« prinaša na uvodnem mestu dopis iz Bolgarije pod naslovom: Nezadovoljstvo v Bolgariji«, v katerem poudarja, da so bolgarski listi sicer v prvem času s simpatijami pozdravili nameravano ženitev kralja Borisa z italijansko princeso, da pa so polagoma postali hladnejši. Eden glavnih ugovorov je, da ženitev bolgarskega kralja z italijansko princeso Giovanno ničesar ne pomeni za bolgarski kmečki narod in če ima kak pomen, ga ima edino le za osebo kralja Borisa. Bolgarija bo dobila od te ženitve edinole kraljico in ničesar drugega in da od Italije ne pričakuje nobene^ gospodarske pomoči. Vsakdo, ki podpira fašistično politiko, vzdržuje fašistično zunanjo politiko, ki je proti interesom Bolgarije. Bolgarija na ta način ne more vzdržati sodelovanja s svojimi sosedi, torej z državami, s katerimi je kolabo-racija neizogibna. V zadnjem času je došla tudi vest, ki je učinkovala naravnost katastrofalno na vso bolgarsko javnost, to Je vest, da otroci iz zakona kralja Borisa ne morejo biti pravoslavne vere, ker je dal papež dovoljenje za poroko samo pod pogojem, da bodo otroci katoliške vere. Ako se upošteva, da se je javnost varala s trditvijo, da bo princesa Giovana sama prestopila v pravoslavno vero, je vsekakor razumljivo, če je pravoslavni narod v Bolgariji razburjen zaradi tega hladnega curka iz Rima. Bolgarske politične osebnosti že javno poudarjajo, da nima ta poroka za Bolgarijo nobenega političnega značaja. Predsednik sobranja Najdanov, ki je odpotoval s službeno delegacijo v Italijo, je izjavil novinarjem, da ni treba ženitvi kralja Borisa pripisovati nobenega političnega značaja. Bolgarija je nudila doslej mnogo dokazov, je izjavil nadalje, da je iskrena in lojalna prijateljica vseh držav in da se bori za mir. Mi se v Italiji ne bomo mudili, temveč se bomo vrnili takoj po poroki v Bolgarijo, Je pristavil na koncu. Vse te vesti — pravi >Pravda< — najbolje dokazujejo, da je rimska vest prišla kakor nevihta, ki je ustvarila veliko nerazpoloženje med bolgarskim narodom proti taki ženitvi. Trdi se, da niti sam predsednik Ljapčev ni pričakoval tolikega poraza. Dunaj, 21. oktobra, g. Tukajšnji politični krogi so prejeli informacije, da je razpoloženje v Bolgariji napram ženitvi kralja Borisa se znatno spremenilo. Opozicija z uspehom izrablja dejstvo, da otroci iz kraljevega zakona ne smejo biti pravoslavni. Pogajanja med papežem m Mussolinijem Beograd, 21. oktobra, M. Pariški »L* Oeuvre« prinaša uvodnik pod naslovom »g. Mussoliimd se pogaja z Vatikanom«,^ v katerem pravi, da se pripravljajo važne spremembe v političnem življenju Italije. Fašizem v Italiji popušča. List doznava iz najzanesljivejšega vira, da išče g. Musso« lini načina, kako bi ohranil na eni sfrani svojo dediščino, na drugi strani pa razširil bazo svoje vlade. Pripravlja se, da odstopi važno vlogo v svojem kabinetu elementom popolarske stranke, ki jo je svoječasno Mussolini sam raizgnal. Papež, ki vidi ne« varnost za svoje pogodbe s Kvirinalom, če se oslabi faišizem, pomaga Mussoliniju z močnim pritiskam na voditelje Popolarov. Gre predvsem za g. Medo, svojecasnega finančnega ministra v poslednjem kabinetu g. Giolitija. V Italiji se o vsem tem ne sme poročati. Grof Sforza je izjavil sotrudniku »L* Oeuvra« r Parizu, da so imtencije rta« lijanskih popolarov docela droge, kakor nameni, ki jih ima paipež z Mussolinijem. Nižja duhovščina, ki je v stalnem stiku z narodom, je v pasivni rezistenci. Volitve na Norveškem Oslo, 21. okt. s. Zaradi močne udeležbe pri volitvah, so glasovi vseh strank precej narasli, izvzemši glasovi komunistične stranke, ki je doživela zelo težak poraz ln ki bo najbrže izgubila vse tri dosedanje mandate. Razen iz treh volilnih okrajev, odkoder končni rezultati še niso prispeli, je izid volitev nastopen: delavska stranka 52 mandatov, konzervativci 38. radikalna levica 32 in kmetska zveza 25 mandatov. Konzervativci so doslej pridobili 8, radi« kalna levica pa 2 mandata. Kmetska zveza bo najbrže izgubila 1 mandat Delavska stranka je izgubila 9, pridobila pa 1 man« dat Meščanski listi poudarjajo, da so vzroki za težak poraz delavske stranke ra« dikalna gesla, ki so jih nekateri njeni vo« ditelji uporabljali v volilnem boju. to, da bi .iih rešili. Do zvečer so našli nad 40 mrt%ih. V rovu pa je gotovo še 60 mrtvih. V bolnicah Je dosedaj 76 težko ranjenih, katerih stanje je deloma brezupno. Netočne vesti o rudarjih, ki so še v rov« izvirajo od tod, da ie bila kontrola mark uničena. Do sedaj še ni mogoče ugotoviti število rešenih, da bi nato ugotovili število rudarjev, ki so še v rovu. Mogoče Jih le 200, mogoče tudi 400. Nevarnost za rudarje v rovu ie zelo velika, ker jih ograla smrt zadušitve. Rešilna moštva delajo z vsemi moč-ii ter stavljajo na kocko svoie lastno življenje, da bi nesrečne rudarje v zadnjem trenutku rešila. Berlin, 21. oktobra g. Poročila, H prihajajo o katastrofi v Alsdorfu kažejo, da je ta katastrofa ena najhujših, kj je zaderfa Nemčijo v zadnjih 10 letih. Rov, v katerem se ie zgodila nesreča, obstoji iz 4 etaž. Prva je globoka 173 m, druga 250, tretja 360 in četrta celo 460 metrov. Na zadnji etaži so bila povzročena največja opustošenja. Na tej zadnii etaži in na tretji 360 metrov globoki, sta bili skladišči dinamita. V obeh teh etažah so našli mrtve in ranjene rudarje. Menijo, da je najprej eksplodiralo dinamitno skladišče na etaži 460 m. Ako se ne bo posrečilo rešiti rudarje na četrti etaži, se bodo ti zadušili Zaradi silnega zračnega pritiska, je bilo v nekai sekundah uničeno poslopje dolgo 100 metrov, kakor bi bilo iz papirja. Ostale so le ruševine. Detonacijo pri eksploziji so slišat? 40 km daleč. Ministri v zapadni Srbi ji Beograd, 21. okt p. Ministri Boža Ma« ksimovic, dr. Kumanudi, dr. Frangeš in Nikola Preka so došli davi v Valjevo, kjer so bili od prebivalstva slovesno sprejeti. Na sestanku z zastopniki meščanstva in okoliškega prebivalstva je prvi govoril ml« nister dr. Frangeš o gospodarski krizi ter o ukrepih vlade za zaščito naših kmetijskih proizvodov. Poudarjal je, da je gospodar« ska kriza objela ves svet ter je navedel ne« kaj statističnih podatkov o produkciji Če« škoslovaške ter njenih ukrepov za zaščito izvoza. Naša država je kot agrarna dežela pripravljena skleniti sporazume z indu» strijskimi državami v svrho vzajemnega, preskrbovanja z blagom, in za uresničenje tega namena dela vlada intenzivno. Mini« ster Nikola Preka je naglašal v svojem govoru, da je ves narod složen t ljubezni do svojega vladarja Nj. Vel. kralja. Ako bi bilo treba braniti pridobitve, ki so bile dosežene s potoki krvi, bi se znašel ves jugoslovenski narod na isti fronti. Minister dr. Kumanudi je poudarjal, da ima vlada nalogo izvesti gospodarski program. Vlada vodi račun o potrebah naroda in ministri bodo poročali na najvišjem mestu o njih. Po zborovanju je bil banket in nato s® ministri odpotovali v Bjelino. Obnova dela jugoslovensko-bolgarske komisije Beograd, 21. oktobra AA. Snoči je odpotovala v Sofijo jugoslovenska komisija za likvidacijo vprašanj dvolastninskih posestev. šef jugoslovenske komisije je g. dr. M. Jankovič, direktor konzularno-političnega oddelka ministrstva za zunanje zadeve, člani pa so brigadni general B. Ilič, inšpektor ministrstva za notranje zadeve Žika Simonovič in tajnik ministrstva za zunanje zadeve Dragan Božovič. Seja komisije se bo začela takoj po prihodu naših delegatov v Sofijo. Nova korupcijska afera v Rumuniji Bukarešta, 21. okt. s. Veliko senzacijo je zbudila nova korupcijska afera. Tri buka« reške gradbene tvrdke so ponudile vladi zgradbo tunela pod Karpati ter v to svrho dobile 95 milijonov lejev. Vendar pa niso izvršile nobenih zgradb, temveč so se ome« j ile le na to, da so nekoliko popravile že 1. 1917. od avstroogrske vojske iz strategič« nih vzrokov zgrajeni tunel pri Radni Dor* nawatri. Tvrdke so skozi tri leta prejema« le denar. V zadnjem letu so izvršile repa« rature ter je bil nato tunel z veliko slo« vesnostjo blagoslovljen. Šefi teh tvrdk ter vodilni inženjerji so bili aretirani. Rumunska vohunska afera Bukarešta, 21. okt. g. Kakor se uradno objavlja, je bilo včeraj in danes aretiranih v zvezi z vohunsko afero več oseb in je bilo zaplenjenega mnogo obtežilnega materijala. Eksplozija v bratislavski municijski tvornici Bratislava, 21. oktobra s. Od sedmih pri včerajšnji eksploziji v municijski tvornici težko ranjenih delavk je do davi umrlo šest. Tudi stanje sedme ranjenke je zelo resno. Spomenik žrtvam »R 101« London, 21. oktobra AA. Francoska občina Allone poleg Beauvaisa, kjer se je ponesrečil angleški zrakoplov »R 101«, je ponudila angleškim oblastvom v dar zemljišče, kjer je padel zrakoplov »R 101«, za postavitev spomenika ponesrečenim letalcem. Kdo ogroža evropski mir? Tehten odgovor romunskega lista na italijanske napade na Malo antanto in Poljsko Bukarešta, 21. oktobra. M. List »Univer« »ul« objavlja pod na^ovom »Oster nastop proti Mali antanti« članek, v katerem po* lomizira z milanskim dnevnikom »Corrie* ro della Sera«, ki je objavil proti Mas 11 antanti in Poljski zagrizen in neupra* v;čen napad Navajajoč posamezne od* sravke tega članka ugotavlja «Univers sul«, da so brez logike. Ako Italijani pri* znavajo Rumuniji upravičenost njene rezers vi ran osti. ki jo je zaradi opasnosti od so= vietske Rusije pokazala v Ženevi v vpras šanju razorožitve, zakaj oi ne priznali tudi Poljski pravice da skrbi za svoio obrambo v očigled nevarnost' njenih vzhodnih in za» padnih meja Nedavne izjave raznih poli* tičnih osebnosti Nemčije, Madžarske in Italije o potrebi revizije mirovnih pogodb, so povod za skrbi držav, proti katerim so naperjene te revizionistične tendence Trdi »e, da bi se revizija mogla izvršiti na mi* ren način To ni točno. Zgodovina vsaj do sedaj še ne pozna primera prostovoljnega odstopa ozemlja, ki bi Kil storjen iz veli« kodušnosti in pod vplivom vzvišene ideje mednarodne harmonije. Samo s pomočjo orožja se more izvršiti teritorijalna izpre® memba. Pri takem položaju stvari imata Mala ans tanta in Poljska, ki sta neposredno ogros ženi od propagatorjev revizije mirovnih pogodb, popolno pravico podvzeti vse ukre* pe za zaščito svojih interesov. Zato se njis hov zavezniški sistem ne more primerjati s tipom predvojnih ofenzivnih zvez, ker je ta zveza defenzivna in pacifistična. Ako se prečitajo podatki iz vojnega letopisa, ki ga izdaja Društvo narodov, je razvidno, da se Italija oborožuje razmeroma najbolj od vseh evropskih držav. Ali pomeni morda to redukcijo oboroževanja in ali je morda po* litika Italije v soglasju s principi pacifistič' nega razoroževanja, ki se naglašajo v Že= nevi? Članek zaključuje svoja izvajanja: »Niti Rumunija niti njene zaveznice ne ogrožajo miru Evrope Njihova politika je iskreno pacifistična, toda one so v nevarnosti pred revizionisfičnimi politiki in zato so mo* rale podvzeti ukrepe za svojo varnost«. Sprememba zakona o Glavni kontroli Beograd, 21. oktobra. AA. Nj. Vel. kralj je predpisal in proglasil zakon o izpremem-b;th in dopolnitvah zakona o Glavni kontroli Glavne določbe teh sprememb in dopolnitev so te-le: Čl. 1. se spremeni in se glasi: Za državne, banovinske in občinske račune in za nadzorstvo nad izvrševanjem njihovih proračunov obstoji Glavna kontrola kot vrhovno računsko sodišče. Glavna kontrola kot posebno oblastvo in računsko sodišče odklanja protizakonito uporabo ali škodo, povzročeno materijalnim. državnim. bano-vinskim in občinskim sredstvom, ter s pregledom računov ugotavlja njihovo pravilnost. zlorabe in nepravilnosti in v zvezi s tem zakonito odgovornost za zlorabe in za povračilo škode. ČL 2. se spremeni in se glasi: Vrhovnemu nadzorstvu Glavne kontrole so podvrženi računi ustanov in korporacij z državno podporo, ako z zakonom zanje ni drugače odrejeno. V členu 3. se vstavijo po besedi snaslov« besede »Glavna kontrola kraljevine Jugoslavije«. V členu 10. se pristavi za besedico spravna fakulteta« ali ekonomsko - finančna fakulteta. Člen "29. se spremeni in se glasi: Glavni kontroli in njenim krajevnim kontrolam je treba predložiti vse sklepe, ki so z njimi v zvezi izdatki iz državne blagajne. (Nato našteva zakon v 12 točkah sklepe, ki jih ie treba še posebej dostaviti Glavni kontroli.) Rok za pritožbe po členu 21. zakona o Državnem svetu in upravnih sodiščih prične teči z dnem potrdila na recepisu. Vse ostale sklepe je treba dostavljati krajevni kontroli, ki jih bo ocenila in ž njimi ravnala po členu 59. zakona o Glavni kontroli. Člen 58. se spremeni in se glasi: Trajni in preventivni pregled računov in dokumentov v zmislu točke 6. čl. 37. bo Glavna kontrola opravljala po svojih krajevnih kontrolah. Krajevne kontrole obstoje iz šefa krajevne kontrole, potrebnega števila računskih preglednikov in iz ostalega pomožnega osobja. Krajevne kontrole se ustanove pri ministrstvu financ in finančnih direkcijah. ministrstvu vojske in mornarice, mini strstvu prometa, direkcijah državnih želez-nie in rečne plovidbe. ministrstvu za gradnje, ministrstvu za šume in rudnike. Državni hipotekami banki, Upravi državnih monopolov. razredni loteriji, kakor tudi pri oblastvih, ustanovah, podjetjih in zavodih države, banovin in občin, kadar Glavna kontrola ugotovi potrebo. Čl. 59. odstavek 2. se spremeni in se glasi: V primeru, da računski preglednik krajevne kontrole ugotovi, da izdatki niso osnovani na proračunu, bo odklonil vizum z navedbo zakonskih razlogov, ki ga k temu upravičujejo. Nato pa bo ravnal tako-le. a) ako gre za izdatek po državnem proračunu. ima šef krajevne kontrole, ki mu računski preglednik predloži zadevo, pravico, da preglednikovo odločitev, ako ugotovi, da ni utemeljena, razveljavi in da na lastno odgovornost naloži računskemu pregledniku, da potrdi dokument. Računski preglednik je dolžan to takoj storiti. O tem mora šef krajevne kontrole takoi poročati glavni kontroli, ki oceni zakonitost njegovega ravnanja. Ako šef krajevne kontrole soglaša s sklepom računskega preglednika, mora predmet predložiti pristojnemu ministru, oziroma banu. Ako minister, oziroma ban ne soglaša s sklepom, se predloži predmet Glavni kontroli. Ako Glavna kontrola ugotovi, da sklep ni umesten, odredi, naj se izda vizum. O tem se obvesti pristojni minister. oziroma ban. Ako minister, oziroma ban ne priznata stališča Glavne kontrole, pade odločitev o tem v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Ako Glavna kon trola s tem sklepom ne soglaša, je dolžna izdati vizum z rezervo, a primer takoj dostaviti preko predsednika ministrskega sveta Nj. Vel. kralju. b) Ako gre za izdatek po banovinskem preračunu, mora krajevna kontrola po odklonitvi vizuma o tem takoj obvestiti bana, ki mu gre pravica, ako sklepa ne prizna, da na lastno odgovornost obnovi naredbo za izplačilo. Krajevna kontrola mora nato izdati vizum, vendar o tem takoj tudi obvestiti Glavno kontrolo, ki oceni zakonitost tesa izdatka in izda svoj sklep pri pregledu in proučitvi banovinskih proračunov. Pravice ponovnega naloga za izplačilo ban ne more prenesti na drugo osebo. c) Ako gre za izdatek po občinskih proračunih. ima predsednik občine pravico, da na lastno odgovornost obnovi nalog za izplačilo. ako ne odobri stališča krajevne kontrole Računski preglednik je v tem pri- . meru dolžan, sklicujoč se na ta zakonski predpis, izdati vizum in o tem takoj obvestiti Glavno kontrolo, ki bo ocenila zakonitost tega izdatka in ki bo izdala svoj sklep o priliki pregleda in proučitve občinskih proračunov. Čl. 97. se spremeni in se glasi: Glavna kontrola pregleduje in razrešuje banovinske in občinske proračune ter pregleduje njihove blagajne in materijal in imovino po določbah tega zakona. Čl. 98. se spremeni In se glasi: Banovinske račune pregledujejo, proučujejo in razrešujejo v Glavni kontroli na način, ki je predpisan za državni proračun. S sklepom obče seje 6e sme pregled opraviti tudi v kraljevskih banskih upravah in tu izdati o računih razrešnica. Čl. 100 se spremeni in se glasi: Pregled občinskih računov opravljajo v krajevni kontroli finančne direkcije, na katere ozemlju leži občina. Za proučitev in razrešitev teh računov je pristojen odbor za proučitev in razrešitev občinskih računov. Ta odbor se ustanovi pri krajevni kontroli, ki je pristojna za pregled računov in ga tvorijo: šef krajevne kontrole kot predsednik in dva računska preglednika, ki ju določi seja Glavne kontrole. Odbor ima svojega delovodjo, ki ga imenuje šef krajevne kontrole. Odbor sklepa na sejah z večino glasov. Čl. 101 se spremeni in se glasi: Ako odbor za proučitev in razrešitev občinskih računov ugotovi, da je račun pravilen, izda o tem razrešnico. Ako pa odbor ugotovi, da je oseba, ki je vezana na ta načun, povzročila škodo občinski blagajni, zabeleži svoje ugotovitve in sklene, da pri pristojnem sodišču zahteva primerno jamstvo, ako dotič-na oseba v roku. ki ne sme biti krajši od 10 dni in ne daljši od dveh mesecev, ne odgovori na ugotovitve, jih ne opraviči in ne vrne škode. Odbor sklepa o povračilu škode. sko vrednost škode ne presega 10.000 Din. Proti temu sklepu je dopustna pritožba na Glavno kontrolo v 15 dneh po prejemu sklepa. Priziv se izroča neposredno ali po pošti na recepis. Čl. 105 se spremeni in se glasi: Banovinske in občinske račune je treba zaključiti ln izročiti v pregled Glavni kontroli, oziroma krajevni kontroli najdalje v treh mesecih po zaključitvi računskega leta. Novi zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah«. Nova konferenca zveze jugoslovenskih mest Beograd, 21. okt. AA. Na prošnjo zveze mest kraljevine Jugoslavije v Zagrebu je prometni minister odobril 50 % popust za vožnjo na državnih železnicah predstavnikom mest Broda, Karlovca, Zemuna, Osije-ka, Sušaka. Varaždina, Vinkovcev, Vukovarja, Zagreba, Subotice, Novega Sada, Pančeva, Sombora, Velikega Bečkereka, Stare Kaniže, Ljubljane, Maribora, Kragu-jevca, Leskovca, Niša, šabca, Požarevca, Skopija, Splita, Dubrovnika, šibenika, Mo-starja, Sarajeva tn Banjaluke za potovanje na konferenco predstavnikov mest v Beograd ob koncu oktobra t 1. Znižanje cen kruha Zagreb, 21. okt. r. Tukajšnji peki so znižali ceno kruha za pol Din. Dubrovnik, 21. okt. n. Ker med dubrovnl-škimi peki ni prišlo do sporazuma glede znižanja cen kruha, je nocoj tukajšnji pek Petar OrepiC sam znižal krušne cene za 1 Din pri kg. Odhod angleške mornarice Beograd, 21. oktobra AA. Danes so vse Ladje britskega sredozemskega brodovja, ki je bilo na obisku v naših lukah, zapustile jadranske obale in se vrnile v Anglijo. Britske vojne ladje so prispele v naše vode 3. septembra in so v njih ostale do danes. Mlada srca . . . Subotica, 21. oktobra n. V Srbobranu sta se včeraj poročila 82 letni Henrik Spis in 73 letna Rezika Falkenstein. Oba sta bila dosedaj še samska. Velik tihotapski proces na Reki Sušak, 21. oktobra n. Te dni se je vršil tia Reki proces proti 16 istrskim kmetom, ki so bil obtoženj tihotapstva. Seljaki, k: žive blizu reške svobodne cone, so se namreč bavili s tihotapstvom neocarinienega saharina moke in kave. Proces ie bil prekinjen ter se bo nadaljeval šele 27. t. m. Spomin na koroški plebiscit v Vinkovcih Vinkovci, 21. oktobra n. Tudi v Vinkovcih se je vršila v nedeljo zvečer spominska prireditev ob priliki 10 letnice koroškega plebiscita. Ob tej priliki je imel predavanje dr. Dratugin Poljugan, prosvetar Sokola. Prireditev je zelo lepo uspela. VREMENSKA NAPOVED Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, nestalno, od časa do časa deževno. Situacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk se pomika počasi proti vzhodu, barometer-ska depresija je prodrla na kontinent. Na Jadranu se je formiral lokalni minimum, ki povzroča v južnem Primorju močno jugovl-no in deževje. Pritisk je v splošnem padel za 0.5 do 5 mm, temperature so padle od 1 do 3 stopinje samo v zapadni Hrvatski in v Sloveniji, sicer pa so porasle za 1 do 7 stopinj zlasti v Gorskem Kotaru. Nebo je bilo samo v južnih krajih, zlasti v Hercegovini. jasno, sicer pa malo oblačno, v drugih področjih pa oblačno in megleno. Dunajska vremenska napoved za sredo: Nejasno, padavine zelo mogoče, podnevi zelo majhna sprememba temperature. KRVAV SPOPAD OROŽNIŠKE PATRULJE Z LJUBLJANSKIMI MORILCI Pri spopadu sta bila oba orožnika ranjena, en morilec ubit druga dva pa sta pobegnila — Včeraj so ju iskali ves dan, vendar do večera brez uspeha — Ubitega neznanca še niso agnoscirali Ljubljana, 21. oktobra. Davi par minut po polnoči smo prejeli iz Kranja kratko obvestilo, da sta pri Jezerskem dva orožnika naletela na ljubljanske morilce in da je prišlo do streljanja; pri tem je bil eden izmed morilcev ubit, drugi ranjen; ker sta bila ranjena tudi oba orožnika, se je še živima zločincema posrečilo pobegniti. Kljub nočnim uram se nam je posrečilo zbrati natančnejše podatke o spopadu, tako da smo lahko v drugi izdaji »Jutra« objavili že obširno in, kakor se je danes izkazalo, v glavnem tudi povsem točno poročilo o tem drugem dejanju zločinske tragedije, ki se je začela v petek v Liubljani z umorom carinskega blagajnika Panteliča. Naš poročevalec se je še ponoči odpeljal iz Liubliane na Jezersko; prva njegova poročila je objavil že »Slov. Narod«, obširno in pregledno poročilo s fotografskimi posnetki pa prinašamo v »Jutru«. Kako se je odigral spopad Po podatkih, ki jih je naš urednik zbral v Jezerskem samem, po pripovedovanju ranjenih orožnikov in po dosedanjih ugotovitvah nreiskovalnih oblasti se je snočni spopad odigral tako-le: Orožnika žandartnerijske stanice na Jezerskem, kaplar Franc Šnuderl in orožnik Franc Meglič, sta patruljirala na cesti od Jezerskega proti Kokri. Tri dni sta bila že v službi in skoro neprestano na nogah, zato seveda precej utrujena, kljub temu pa sta vestno vršila svoio službo, da bi oo svojih močeh pomagala zajeti ljubljanske morilce. Ko sta orožnika dospela do gostilne pri Kanonirju, sta opazila v megli in temi na mostu par korakov od gostilne tri mlade moške. Instinktivno se je obema zazdelo, da imata pred seboj ljubljanske morilce. Pozvala sta jih, naj se ustavijo. Neznanci so to storili in Meglic je posvetil v nje z električno žepno svetilko. Hip nato pa so vsi trije ustrelili iz svojih, očividno že pripravljenih revolverjev, potem pa pričeli bežati vsak v svojo stran, dva v smeri proti Kranju, tretji pa v nasprotno stran proti meji. Meglič je bil ranjen že od prve salve v nogo in se je zgrudil na tla. Kljub silni bolečini pa je še naperil puško in ustrelil za beguncema, ki sta bežala po cesti nazaj proti Kranju. Zadel je enega izmed njiju, da se je zgrudil na cesto, dočim je drugi izginil v temi. Vendar pa je pri tem bolestno vzkliknil; najbrž je bil tudi on ranjen. Kaplar Šnuderl se je medtem vrgel za sumljivcem, ki je bil odskočil v smeri proti meji. Komaj pa je orožnik naredil dva skoka, se je ta v hipu obrnil in iz revolverja ustrelil nanj. Zadel ga je v trebuh. Šnuderl se je sicer še obdržal pokonci, vendar pa zločinca ni mogel zasledovati. Tako se je tudi temu posrečilo uteči v noč. Vsi ti grozoviti prizori so se odigrali v nekaj sekundah. Iz gostilne so na strele prihiteli gostje in našli oba orožnika v krvi. Takoj so ju spravili v gostilniško kuhinjo, kjer so ju za silo obvezali. Sin veleposestnika Ofnerja je takoj tekel po svoj avto, naložil ranjenca in ju v naglici odpeljal v Kranj na reševalno postajo, kjer ju je obvezal zdravnik. Nato so ju naložili na kranjski rešilni avto in ju prepeljali v ljubljansko bolnico. Ukrepi varnostnih oblasti Na Jezerskem in v Kranju je bilo takoj po dogodku alarmirano orožništvo kakor tudi obmejna finančna straža. Proti meji so bili razpostavljeni močni oddelki, ki so se v jutranjih urah poja-čili z novimi orožniki, posebno pa še z ljubljansko policijo. Uprava ljubljanske policije je namreč, čim je bila obveščena o spopadu na Jezerskem, odredila, da se nemudoma odpelje oddelek uradnikov. agentov in stražnikov na Jezersko. Odpeljali so se skupaj z oddelkom ljubljanske žandarmerije v dveh mestnih avtobusih in prispeli na Jezersko še pred zoro. Pod vodstvom žandarmerij-s^ega kapetana Kovinčiča so bile odrejene patrulje, ki so preiskale ves teren okrog Jezerskega in gori do meje. Na žalost brez uspeha. Ubeglih zločincev do večera niso mogli najti in tudi ne dobiti nikake važne sledi za njima. Policijski upravnik gosp. dr. Guštin, ki je osebno vodil preiskavo in odredil tudi nočne ukrepe za sodelovanje ljubljanske policije, je še ponoči obvestil vršilca banskih dolžnosti gosp. dr. Pirk-majerja in notranje ministrstvo. Zjutraj se je obrnil tudi na deželno vlado v Celovcu s prošnjo, naj pomagajo tudi koroški varnostni organi pri zasledovanju nevarnih morilcev; avstrijske oblasti so prošnji »stregle in tudi dovolile, da smejo naši varnostni organi prekoračiti mejo, ako bi bilo potrebno pri zasledovanju. Telefonska zveza z Jezerskim prekinjena Kranj, 21.. oktobra, d. Z Jezerskega zvečer ni mogoče dobiti nikakih poročil, ker je telefonska zveza med Kranjem in Jezerskim prekinjena. Vzrok še ni znan. Ob zadnjem poročilu ob 6. je bila situacija še nespremenjena. Vtisi v Ljubljani Tako močno, kakor današnje obsežno poročilo v jutranji izdaji »Jutra«, že dol* go let ni učinkovala nobena senzacija. Mučna depresija med prebivalstvom po skrajno drznem in glede motiva v neiz> vesnost zagrnjenem zločinu zahteva bolj kakor v katerem koli drugem primeru čim hitrejše razjasnitve. Razume se, da je bila jutranja naklada »Jutra« mahoma razgrabljena in jo je bilo treba vnovič dotiskovati. Po veliki impre« siji jutranjega poročila je vladalo veliko zanimanje za »Slovenski Narod«, ki je pri' nesel novice o dopoldanskih dogodkih, po* sebno o borbi na meji. Vse popoldne Je brnel telefon in v naše uredništvo so od vseh strani neprestano pozvonjali ljudje, želeč znati najnatančnejše podrobnosti. Običajno je že, da ob takih nenavadnih domneve za gotova dejstva in tako so se- veda tudi tokrat že v teku dopoldneva krožile po Ljubljani novice, da sta po« begla zločinca že bila prepeljana v ljub* Ijanske zapore in stično. Pohvalno p treba omeniti, da sta vrla orožnika kaplar' ia Šnuderl in Meglič deležna največjih sim« patij. Prebivalstvo ne štedi z občudova« njem in pohvalo, vsej naši javnosti je v zadoščenje, da premoremo tako junaške m odločne orožnike. Zato vse prebival« stvo želi ranjencema okrevanje Stanje ranjencev " Ljubljana, 21. oktobra, d. Stanje obeh ranjenih orožnikov ie tudi zvečer nespremenjeno. Oba tožita o hudih bolečinah; Meglič ie po mnenju zdravnikov izven vsake nevarnosti. Šnuderlovo stanje pa je še vedno zelo resno, vendar pa zdravniki niso izgubili nade. da ohranijo tudi njegovo mlado življenje. Policija in orožništvo na delu Nočna vožnja ljubljanskih orožnikov in stražnikov na Jezersko — Preiskava vsega ozemlja ob meji — Nepojasnjeno streljanje visoko v planinah — Kaj je imel ubiti zločinec pri sebi katere je že operiralo nekaj orožniškili patrulj, sestavljenih že ponoči iz domačega orožništva, pojačenega s finančno stražo in nekaterimi domačini. Razdelitev patrulj se je izvršila v največjem redu, tako da so nekaj trenutokv po prihodu Ljubljančanov že odšle prve patrulje na teren, iz katerega so se vrnile nekatere šele v poznih popoldanskih urah, dočim drugih še do mraka ni bilo nazaj. Patrulje so vestno preiskale ves teren ter pregledale sleherni grm in gozd od črte Sv. Ana—Jezersko do državne meje. Tako so orožniki in stražniki obkolili vse gozdove ter zaprli mejo. Tudi če bi se posrečilo beguncem pobegniti na avstrijsko mejo bi najbrže padli v roke avstrijskih oblasti, ker je bilo poslano na mejo večjo število orožništva, da pomaga na avstrijski strani zasledovati morilce. Jezersko, 21. oktobra. Kakor smo poročali v včerajšnji drugi izdaji »Jutra«, je bila po obvestilu o krvavem spopadu med orožniško patruljo in ljubljanskimi morilci sestavljena takoj posebna komisija, ki ji je načeloval policijski inšpektor žajdela, da se odpelje z avtomobilom na Jezersko. Komisija je odbr-zela iz Ljubljane okoli 2. zjutraj ter dospela na Jezersko že okoli pol 4. V komisiji so bili poleg g. žajdele, ki je neutrudno vodil poizvedovanja o zagonetnem zločinu na ljubljanski carinarnici, še gg. policijski komisar Kos, ki je šofiral avto, policijski agent Podobnik s policijskim psom in nekaterimi drugimi policijskimi agenti, med njimi tudi fotograf in dakti-lograf. Policijska in orožniška ekspedicija iz Ljubljane Po odhodu tega prvega avtomobila so se pričeli zbirati na prostornem dvorišču ljubljanske policije stražniki z vseh ljubljanskih policijskih postaj. Oboroženi s puškami so se pripravljali za pot proti Jezerskemu pod vodstvom poveljnikov policijskega straže gg. Bedenka in Grila, ki sta dajala stražnikom še poslednja navodila za eventualno borbo z opasnimi zločinci. Še enkrat so bile pregledane kara-binke, nato pa so se pod nadzorstvom upravnika policije g. dr. Guština vkrcali stražniki v dva obsežna avtobusa, ki jih je dala na razpolago mestna občina. Stražniki so bili vedri, čeprav so bili mnogi prebujeni iz najlepšega spanja, in so samo želeli, da bi izročili pravici pobegla zločinca. Okoli pol 4. zjutraj sta odbrzela oba avtobusa izpred uprave ljubljanske policije proti Šiški in nato dalje na Kranj in Jezersko. V Ljubljani se jim je pridružil še oddelek orožnikov. V Medvodah je bilo treba zapustiti avtobuse, ker bi most ne mogel prenesti toliko teže. Za Medvodami pa se je nadaljevala jadrna vožnja proti Kranju in preko Kokrske doline do »Kanonirja«, kraja snočnega spopada med orožniki in zločinci, kamor sta prispela oba avtobusa nekaj minut po šestih. »Pri kanonirju« Bilo je lepo jesensko jutro, megle so stale visoko nad planinami. Gostilna sama je prijetna zgradba, na las podobna vsem našim podeželskim gostilnam s širokimi vrati in šopom oblancev, ki vabijo prijazno v goste. Pred gostilno je bila kljub rani uri zbrana velika množica domačinov. Med njimi pa so prevladovale orožniške uniforme, saj je bila odrejena takoj po prvi vesti o spopadu med orožniki in zagonetnimi napadalci mobilizacija orožniških postaj iz Kranja, Preddvora, Podbrezja, Sv. Ane, Tržiča, Begunj, Radovljice in Šenčurja. Sredi med njimi je stal neumorni komandant kranjske orožniške čete, kapetan Kovinčič, ki je prevzel poveljstvo nad orožniškimi in na pomoč došlimi policijski oddelki. Kljub temu da je sprejel na Bled brzojavno poročilo o spopadu v Kokrski dolini šele okoli 1. ure ponoči, je že prihitel nekaj minut po 2. uri na Jezersko s tovornim avtomobilom, ki je pripeljal oddelek dvornih orožnikov; tudi ti so neumorno pomagali pri zasledovanju pobeglih dveh zločincev. G. Kovinčiča je podpiral komandant kranjskega voda podporočnik Mihajlo Mašič, kateremu je snoči dejal težko ranjeni Šnuderl pred prevozom v Ljubljano: »Izvinite, gospo-dine potporučniče, ja sam ranjen . . .« Pri tem ga je še po predpisih pozdravil. Požrtvovalni orožniki Ob tej priliki je treba pribiti neumorno požrtvovalnost orožnikov kranjske čete, ki so kljub že večdnevni nepretrgani naporni službi prihiteli takoj na prvi poziv kot en mož na Jezersko ter se zbrali okoli svojega priljubljenega poveljnika, da s skupnimi močmi zasledujejo nevarne zločince. Kdor je videl te može, je moral priznati, da so to tihi junaki požrtvovanja in dela. Treba jim bo priskočiti na pomoč z modernejšimi prometnimi sredstvi, da bodo mogli obvladati še bolj kot doslej svoje težke naloge. Zlasti se je znova pokazala potreba uvedbe radio aparatov na orožniških postajah in posebne telefonske linije za orožništvo, ker so vse poŠte že ob 6. popoldne zaprte. Potrebno pa bi bilo, da bi imelo orožništvo na razpolago tudi nekaj motornih koles in kak avtomobil, ker mora samo kranjska četa čuvati okrog 150 km državne meje. Sestava patrulj Po prihodu ljubljanskih avtobusov se je pričela takoj razdelitev posameznih patrulj, sestavljenih iz orožnikov in policijskih stražnikov, ki so imele nalogo preiskati teren od Jezerskega proti Sv. Ani in Tržiču ter se pomikati proti avstrijski meji, od Streljanje ob meji Okoli pol 9. ure je bilo na Jezerskem ču'.i precej močno streljanje, ki je prihajalo nedaleč z meje. Padlo je hitro zaporedoma akkih 30 strelov. Splošno se je domnevalo, da je prišlo do novega spopada z zasledovanima beguncema. Zgodilo pa se je to visoko v hribih in do večera še ni bilo mogoče doznati nikakih podrobnosti, ker se še ni vrnila patrulja, ki je imela naloge, preiskati tamošnji teren. Tudi druga patrulja, ki je bila naknadno odposlana v smeri streljanja, se do večera, še ni vrnile. Zato v tem hipu še ni jasno, ali je šlo res za nov spopad ali pa morda za kako drugo streljanje. Preiskava pri ustreljenem zločincu Dočim so se patrulje odpravljale na za* stedovanje pobeglih zločincev, je pričel g. Zajdela s pomočjo policijskih agentov, ki so bili od groznega zločina na carinarnici pa do današnje noči skoro nepretrge ma na nogah, preiskovati truplo ubitega morilca. Truplo je bilo pokrito s sivo plahi to, izpod katere so molele samo blede ro--ke brez žuljev, z že mrtvaško sivkasto bar vo. Med fotografiranjem trupla sta krožili med višjimi policijskimi uradniki velika, popolnoma nova 8 mm avtomatska repe* tirna pištola »Stever«, iz katere sta bila izs streljena samo dva strela, in pa manjša pištola »Valter«. Oba revolverja je imel pri spopadu zločinec v rokah, števerco v desni, valterco pa v levi. S steyerco je streljai na Šnuderla, z valterco pa na Meglica. Po očiščenju Lica ubitega morilca so pre. iskali policijski organi njegove žepe, v ka--terih so našli dva že porabljena žepna rob--ca. en svileni robčič za prsni žep, košček vrvice, zlomljen rdeč glavnik. 2 magacina za števerco, vsak po 8 nabojev, in en ma; gacin patronov za valterco. Dalje jc imel v žepu tudi nemško generalko za ozemlje med Ljubljano in Celovcem. Na tej karti so begunci zaznamovali pot, ki so jo doslej prehodili. Poleg tega je imel neznani morilec v žepu še 6 avstrijskih šilingov in dva dinarja. Zanimivo jc. da je bilo iz revolverja Štever oddanih sa? mo dvoje strelov. Ker je ubiti morilec ustrelil s števerco samo enkrat in ker je krogla, ki je ubila nesrečnega blagajnika Panteliča, bila tudi krogla iz steverce, je skoraj gotovo, da je bil v sinočnem spopa« du ubiti neznanec baš morilec blagajnika Panteliča. V spopadu z orožniki je nezna= nec oddal i z drugega revolverja znamke Valter samo en strel, ker mu je pri drugem revolver odpovedal, kakor je to zelo često pri tej vrsti revolverjev. Kdo je neznanec Neznanec je visok 1.75, rdečkasto kosta* njevih las, rjavih oči, močnih obrvi, ener« gičnih potez okoli ustnic, močnih zob. Po vseh znakih sodeč je bil dijak ali pa člo* vek, ki že dolgo časa ni opravljal ročnega dela. Postave je bolj sloke. na sebi je ime! popolnoma nov plašč, kakor tudi novo. črno obleko. Srajca ie bila moderna, čevlji so sicer kazali znake precej dolgotrajne hoje. so pa bili šele nedavno novi. Ovratnik, ki ga je imel neznanec na sebi, je bil še svež. Imel je enako, kakor dva že ponošena ovratnika, ki ju je imel v žepu. vtisnjeno znamko »Chile«. Klobuk je moderne obli' ke z navzdol obrnjenimi krajci, dokaj do* bre kvalitete. V klobuku je znamka pariške tvornice »Dalvs«. Poleg tega ie bil za usnja* to podlogo, na kateri je bil monogram D R„ napis s svinčnikom «7. 7. 1930.« Kljub najvestnejši preiskavi obleke ni bilo mogoče najti niti enega drugega zna* ka. ki bi nudil kako sled. Z obleke in s suk* nje ie bila iztrgana celo običajna znamka tvrdke. ki je te dele obleke izdelala. Po pregledu telesa ie bilo ugotovljeno, da je bil neznanec zadet od zadaj in da mu ie krogla prebila hrbet in srce. Star je bil 28 do 30 let. Po preiskavi je bilo truplo odneseno s ceste za gostilno »Pri Kanonirju«, kjer je Ob 4Vt8. in Vilo. uri zv% Najslajša in najrazkošne jša filmska opereta sveta! Kaj pa z onima dvema, so jih že prijeli?« vprašuje živahno ranjenec in na ougovor, da doslej še ni nobenih točnih poročil, nadaljuje: >Da je vsaj eden ostal, čeprav imama midva luknje v telesu, je pa ie dobro. Gotovo se bo posrečilo dognati osebnost mrtvega in tako razrešiti uganko, ki je sila zanimala vse orožništvo v zadnjih dneh.« »Kako ste jih pa prav za prav lovili?« vprašujem dalje. »To je bilo pa takole: Šla sva s tovarišem Šnuderlom mimo gostilne Pri Kano-nonirju, kjer so bili prav dobre voiie. Na mostu se pojavijo naenkrat iz teme trije ljudje na cesti. Takoj nama je šinilo v glavo, da so nemara to iskani in zasledovani morilci carinika Panteliča. Ko so se nama približali neznanci na tri korake, sva se postavila na levo stran ceste in zaklicala: »Stojte, kam greste?« Brž sem posvetil z električno lučjo in sem hotel korak naprej, a že so počili streli iz treh revolverjev. Silno me je zaskelelo v nogi in sem se zgrudil. Dva zločinca, namreč črni in še eden sta stekla proti Kraniu, tretji pa je stekel v nasprotno smer. Ker se niso hoteli ustaviti na najin poziv, sem sprožil strel na črnega, ki je takoj zakričal »Jao!«, se obrnil proti meni, še enkrat ustrelil in telebnil vznak na tla. Streljal sem še za drugim, vendar pa sta izginila v megli. Nato me je obšla slabost, da sem omedlel. Šnuderl pa je skočil s,a grbastim, ki je tekel v nasprotno stran. Kakih 20 do 30 korakov pred Šnuderlom je zločinec začel skakati kakor zajec z ene strani ceste na drugo in se je nenadoma obrnil ter oddal strel, ki je podrl Šnuderla. Menda se je šnuderl sam dvignil in šel s prestreljenim trebuhom k cestarju Francetu Šenku klicat ljudi. In res sc prihiteli od »Kanonirja« vsi gostje. Tem sem naročil, naj hitro javijo na Jezersko žandarmerijski postaji, da sva ranjena. Odnesli so naju v kuhinjo h »Kanonirju s ter naju obvezali. Ko so mi za silo ustavili kri, sem takoj naročil izprazniti puško, da se ne bi kak nepoklican človek igral z njo in bi lahko prišlo do nesreče. Po nabojih sem videl, da sem oddal tri strele. G. Ofner naju je pripeljal v svojem avtomobilu v Kranj, odkoder naju je rešilni avto kranjskega prostovoljnega gasilnega društva pripeljal blizu polnoči v bolnico. Nič bi ne tožil zaradi svoje rane, čeprav sem izgubil mnogo krvi, le težka usoda mojega tovariša in prijatelja ŠiiU-derla me silno boli.« France Meglič, star 28 let, je doma iz Čentila pri Dolnji Lendavi, njegov huao ranjeni tovariš Franjo šnuderl pa je iz mariborske okolice, star 30 let. Pred sedmimi leti sta isti dan stopila v orožniško službo in sta odtlej vedno dobra prijatelja. Da sta oba res tudi vzorna orožnika, pa dokazuje njuno junaško zadržanje pri spopadu, ki ga še bolj podčrtuje dejstvo, da sta bila v službi že celih 75 ur . . . Močno utrujen in mrk. a vendar pri po» polni zavesti leži med belimi blazinami hu= do ranjeni France Šnuderl. Zagorela des» niča mu počiva na odeji nad debelo ob« vezanim trebuhom. »kaj vas močno boli?« ga ogovorim iz sočutja. »Da boli, boli...« vzdihne in krepko sti> sne zobe. »Pa žeja me... Tule si po malem spiram usta z vodo, da lažje trpim,« pripoveduje, kažoč na kozarec vode na nočni omarici. »Bo že boljše. V par dneh itak jenjajo te hude bolečine,« ga tolažim. »kaj pa ona dva so že ujeli?« vprašuje zvedavo. »Kakor kaže, je obroč okoli njiju ze ta« ko trden, da ne uideta. Čujem, da je pri« šlo davi do ostre bitke med zločincema in orožniki na meji,« mu pripovedujem. On pa zatisne oči in dahne: »Bog dai, da jih dobijo!« Takoj po prihodu reševalnega avtomobi' la kranjskega gasilskega društva je pričel asistent kirurškega oddelka dr. Blumauei s težko operacijo. Dobri dve uri jc ležil ranjenec v narkozi. Pokazalo se je, da Šnuderl močno ranjena čreva. .Krogla' je prebila trebuh v bližini popka, preluknjala črevo na več mestih in obtičala nekje v mišičju hrbta. Dr. Blumauer je reseciral in sešil čreva na ranjenih mestih Šnuderl je bil izgubil med prevozom v Ljubljano mnogo krvi. Zato zaenkrat niso iskali kro' gle in ga doslej tudi niso rentgenizirali, ker je njegovo stanje tako, da potrebuje brezpogojnega miru. Vkljub dejansko ze» lo opasnemu položaju pa oe počuti ranje« nec pri 38.2 stopinjah C vročine subjeictiv« no še precej dobro. Srce ima zdravo. Megličevo stanje je še vedno nespreme. njeno. Popoldne so ga prenesli v rentgc» nološki oddelek, kjer je bil rentgeniziran. kakor so ugotovili zdravniki, njegove po« skodbe niso težke in zanj ni nevarnosti Njegova temperatura je skoro normalna, popoldne je znašala 37.2. Meglič sam je bil sicer popoldne razmeroma še dosti zgovoren, tožil pa je o hudih bolečinah v nogi Domske plašče v veliki izberi, fino blago in solidno delo, nudi najcenejše Prizorišče krvavega spopada med orožnikoma in morilci blagajnika Panteliča pred gostilno pri »Kanonirju« na Spodnjem Jezerskem, št. 1 označuje mesto, kjer je padci orožnik France Meglič, na.št. 2 je bil orožnik šnuderl, na št. 3 pa je padel neznani morilec. Zanimivo poročilo po prvih Megiičevih izpevedbah Ena prvih prič pri prevozu obeh ranjenih orožnikov z Jezerskega v ljubljansko bolnico je bil šišenski učitelj g. Josip Jekl, znani naš sotrudnik. G. Jekl se zdravi v bolnici, ker ga je nedavno povozil neki motociklist. Navzlic temu, da je g. Jekl še vedno šiba.k in rane še niso zaceljene, nam je ponoči takoj po prihodu obeh ranjenih orožnikov v bolnico poslal naslednje zanimivo in lapidarno poročilo po prvih izpovedbah kaplarja Megliča: Po izvršenem napdu na ljubljanski carinarnici je posebno še orožništvu ob avstrijski meji bilo naročeno strogo patrulji-ranje, ker je bilo pričakovati, da bodo zločinci skušali pobegniti po najbližji poti iz naše države. Orožniška kaplarja France Meglič in France šnuderl sta bila že dva dni neprestano v patruljski službi. V ponedeljek zvečer bi se morala vendar že vrniti domov, toda v zavesti važne naloge sta požrtvovalno dalje vršila službo. Zvečer sta patruljirala po cesti, ki vodi iz Kranja mimo Preddvora skozi Jezersko proti avstrijski meji. Kot dobra tovariša in štajerska rojaka sta se tiho razgovar-jala o zasebnih in službenih zadevah, a Kranju. Kljub presenečenju in kljub temu, da je bil obstreljen, je zgrabil kaplar Meglič takoj zopet za svojo puško ter streljal za onima, ki sta hitela proti Kraniu. Bila sta oddaljena že kakih 13 korak jv, vendar je prvi orožnikov strel zadel ena-ga izmed napadalcev, ki je samo vzkliknil »O jej!« ... in se na mestu zgrudil mrtev. Sklepajoč po hitrem padcu in ix> tem, ker mu je silila kri iz nosa, ušes in ust, je bila zadet v tilnik . . . Drugi begunec sicer ni padel, a ker se je nahajal blizu padlega in je po naslednjih strelih tudi vzkliknil »O jej!« . . ., sklepa kaplar Meglič, da je bil takisto zadet. Za tretjim napadalcem je streljal ita-plar šnuderl. Napadalec pa je bil tako drzen. da se je na begu obrnil in streljal na šnuderla ter ga zadel v trebuh. Navzlic hudim poškodbam sta se oba orožnika pogumno vzdržala, dokler, ju ni avto z Jezerskega prepeljal v ljubljansko bolnico, kjer so jima takoj nudili pomoč. Obe rani sta prizadeti po kroglah kalibra 9 mm. Kaplarju Megliču je krogla predrla stegno in izstopila, kaplarju Šnuderlu pa je obtičala v trebuhu. Kmalu po prevozu v ljubljansko bolnico so pri Šnuderlu izvršili težavno operacijo. Ker je krogla pretrgala čreva in je izgubil mnogo krvi. jc njegovo stanje skrajno kritično. Po -z- Truplo ustreljenega morilca po ogledu policijske komisije pred gostilno pri »Kanonirju« pogovor je seveda nanesel zopet na ljubljanski zločin. Eden izmed njiju je še pripomnil drugemu: »Kako bi neki bilo, če bi ravno midva naletela na morilce?« Pet minut nato srečata na mostu blizu znane gostilne pri -..Kanonirju« tri moške. Na tej cesti hodijo tudi ponoči vedno ljudje, posebno lesni delavci (;holcarji«), katerih je v ondotnem pogorju mnogo. Navzlic temu so se orožnikoma neznanci takoj zdeli sumljivi. Ustavila sta jih in posvetila nanje z električno žepno svetilj-ko. Opazila sta, da 5ma vsak po eno roko v žepu. Zahtevala sta legitimacije. Tedaj pa so se banditi naglo razmestili v bojno linijo, potegnili vsi obenem iz žepov samokrese ter mahoma začeli streljati. Iz samokresov je zapored odjeknilo sedem do devet strelov. Kaplar Meglič je imel puško z bajonetom sneto z ramena in jo je držal v desnici. Takoj prvi strel ga je zadel v stegno desne noge. Deloma od slabosu, deloma pa iz dobro premišljene previdn >-c;ti se je takoj vrgel na tla. Puška mu je pri tem padla iz rok. Banditi so se pognali v beg, in sicer je eden odbežal v smeri proti avstrijski meji, dva pa proti DRAGO GORUP & CO. MIKLOŠIČEVA CESTA 14/n. vršeni operaciji so morali pri njem izvršiti transfuzijo krvi in so vobče ukrenili vse, da rešijo življenje vrlemu, do skrajnosti požrtvovalnemu orožniku. Obupni čin slovenskega dijaka v Gospicu Gospič, 21. okt. n. Danes dopoldne je skočil pod vlak blizu kolodvora dijak 4. razreda učiteljišča, Vilko Simerl, rodom iz Šoštanja v Sloveniji. Dijak, ki je bil do letos ua učiteljišču v čakovcu, je živel bolj sam zase ter je bil zt?lo tih in skromen. Svoje obupno dejanje je izvršil skoro gotovo v nepremagljivem melanholičnem razpoloženju. Tragedija dveh mladih ljudi Beograd, 21. okt. p. V Sremski Mitrovicf se je danes pripetil grozen zločin. Mladenič Mihajlo šanta. sin premožnih staršev, je ubil sredi ulice z dvema revolverskima streloma lepo dijakinjo Damjanko Kabo-šac, ko se je s sprehoda vračala domov. Nato Je tudi sebi pognal v prša in vrat dve krogli in obležal smrtno ranjen. Svoje dejanje je storil zaradi nesrečne ljubezni. Volkovi v dalmatinskem Zagorju Sinj, 21. okt 6. Nadloga volkov postaja v tukajšnji okolici vedno hujša. Pretekle dni so raztrgali ti nezaželjeni gostje že celo vrsto ovac v selu Mojanci. V neki drugI bližnji vasi pa so zverine raztrgale pet konj ln 6 oslov. Težko ranjeni orožnik France ostalo do prihoda sodne komisije, ki sta jo tvorila gg. dr. Kresnik in Lovrcc. Brezuspešno iskanje — Sumlji\i neznanci Po preiskavi trupla je bilo zanimanje osredotočeno predvsem na uspeh zjutraj odposlanih patrulj. Prve so se pričele vračati okoli 2. popoldne. Z žalostjo pa so javile, da niso našle nobenih sledov za tako zagonetno izginulima zločincema. Proti 4. se je vrnila ena izmed patrulj, ki je sporočila, da so ji pastirji pripovedovali, kako je proti jutru prekoračila neka oseba avstrijsko mejo ter izginila v avstrijskih gozdih. Bili pa so tako daleč proč, da niso mogli povedati ničesar natančnejšega, kdo je bil to in kakšen je bil. Zato ni gotovo, ali gre za enega obeh ubeglih zločincev ali ne. Na kontrolnem potu od Jezerskega do Preddvora so javili orožniki policijskemu komisarju g. žajdeli, da je opazil neki Najfinejša moka ni tako fina kakor prašek, ki se podeluje za Odol-zobno pasto. Odol-zobna pasta čisti dobro in čuva Vaše zobje. Kaj pripoveduje gostilničarka »Pri kanonirju« Zanimivo je pripovedovanje gostilničar-ke pri »Kanonirju«, kako se je odigral dogodek pred njeno gostilno. Po njenem pripovedovanju se je zbralo v gostilniških prostorih k večerji kakih 15 delavcev, ki delajo pri cestni hiši. Bili so prav glasni tn veselo razpoloženi, ko se je nenadoma, ravno ob 18.15. začulo streljanje pred hišo Med streljanjem, ki je trajalo nekaj sekuna ni bilo čuti nobenega klica, ko pa so skočili delavci proti vratom, da bi pogledali na ulico, je že prihitel skozi zadnja vrata ranjeni Meglič, ves okrvavljen. Zaklical je: »Ranjen sem; Šnuderl je tudi ranjen in leži zunaj na cesti. Poleg njega leži še eden oa onih, ki so streljali na nas.« Gostilničarka je s pomočjo družine nudila prvo pomoč ranjenemu Megliču. ki se ie vsedel kar na o © Jakcb Brenčič f Brez nekrologa — čeprav si ga zaslužil bolj kot marsikdo izmed nas preostalih, ki še čakamo razrešitve. Grenkobe, ki jo srkaš iz čaše življenja od rane zibke pa prav tja do trenutka, ko ne moreš niti več dvigniti desnice za zad« nji zbogom, ne doumeš nikoli. — Ker si vkljub namišljeni sili in odpornosti tako majhen in šibak, da ne zaslutiš nevidne, a vendar neprodirne stene, ki te dokončno leči. Cel mož si bil, Jakob Brenčič, in v svoji človeškosti resničen človek. Neznaten si« cer po položaju, toda velik po duši in nje> nih utripih. Do zadnjega zvest sebi in nam drugim, ki smo s Teboj vred pomagali graditi, vsak po svojem znanju, vsak na svojem mestu, ki mu ga je odkazala Pre« vidnost Tesno nam je pri srcu, ko Ti polagamo aa prerani grob šopek jesenskega cvetja. Tem t»,sneje, ker ie prišlo vse to tako nenadoma, "ker ga za Teboj ne no tako kmalu, ki bi bil ves tako naš, kakor sinu bili Tvoji mi. Lahka Ti gruda, dobri tovariš! J. B. Seja kranjske občinske uprave r * Kranj. 20. oktobra. V petek zvečer se je vršila važna seja kranjskega občinskega zastopa. Predsedo« val je seji župan g. Pire, ki je med naznanili županstva prečita! tudi okrožnico ljubljanske občine, ki naproša, da se izreče konzulatu ČSR zahvala za izkazano so. lidarnost povodom preganjanja naših ro. jakov v Italiji. Dalje je naznanil, da ie banska uprava ugodila prošnji, da se ce« sta, ki se prične pri Delavskem domu in vodi v Smlednik—Tacen, razširi. Vsoto 106.000 Din, ki je namenjena za kritje stroškov, se stavi v prihodnji proračun, ostalo pa bodo prispevali infere*entje. P recitala se je tudi okrožnica, s katero se opozarja občino na največje štedenje in na previdnost pri najetju posojil. Tovarno »Jugočeška« se bo opozorilo, da z ozirom na svoječasno obvezo nakaže 100.000 Din, ki se nalože k fondu za zgradbo osnovna šole. Tržni odsek poroča, da je odložil gosp. Hlebš mesto tržnega nadzornika, namesto njega je bil izvoljen g. Fr. Bezjak. Poročilo finančnega odseka je podal g. Maks Fock. Glede ureditve meje med vojašnico in sosedoma se skelene stvar pospešiti, obravnavala se bo pred obč. za« stopom. Prositi pa se bo moralo oblast, da se izloči prostor pred vojašnico iz seznama javne imovine in vpiše kot občin« ska last. G. Zabretu, lastniku hotela Je« len, se odstopi polovico sveta v svrho naprave škarpe, druga polovica pa se vpo« rabi za razširitev ovinka. Občinski odbor je nadalje odobril sklep obč. predstojništva glede prodaje občinske« ga sveta g. Krelju, ki namerava na prostoru bivše Kumrove pristave sezidati lič« no hišo z mizarskimi delavnicami. Nada« Ije se prizna Sokolskemu društvu mesečna najemnina 10(X) D.in za telovadnico, ki bo na razpolago osnovni šoli. Prošnji promet« ne družbe Paar«Štravs za prevažanje pot« nikov na progi Kranj—kolodvor ter Kranj, Primskovo, Šenčur, Visoko in Cerklje, ki je bila vložena na policijski odsek, so ugodi. V odsek za oznamenovanje ulic, trgov in hiš sta izvoljena poleg g. župana še gg. Savnik in Točk. Odobri se zaključek Di« jaške kuhinje za preteklo šol. leto. Kot zastopniki za novo šol. leto pa se izvolijo gg. Kumer, Peterlin in Gregorc. Nato se je prišlo k razpravi nujnega predloga g. Frana Sirca, da mestna občina umakne ugovore proti modernizaciji in razširjenju obrata tovarne gumijevih izdel« kov Vulkan. V interesu mesta je, da se dosedanje pomanjkljivosti te tovarne odpravijo, ka« kor tudi vsega pridobitnega prebivalstva mesta in okolice, da se obrat poveča te» zaposli več delavcev. Tvornica Vulkan namerava zgraditi namesto dosedanje provi« rorične kotlarne in prenizkega tovar. dimnika novo. moderno urejeno kotlarno s 40 metrov visokim dimnikom. Z ozirom na od predlagatelja prečitano strokovnjaško ZIMSKE raglane, suknje, trenchcoate in us-njate suknjiče kupite najceneje pri ' konfekcijski industriji SORIP IVANČ3Č, Ljubljana, Dunajska 7 S26 mnenje vseuč. prof. dr. Samca, glasom ka« terega bi ob izvedbi od tvornice predlože« nih projektov, po katerih bi novi dimnik presegal najvišje stavbe v okolici za 12 do lb m. odpadlo vsako nadlegovanje okolice po dimu, izvzemši le ob neugodnih vre« menskih prilikah, je bila izglasovana nuj« nost predloga s pretežno večino glasov. Nato je predlagatelj kritiziral dosedanje ugovore mestne občine, podane po nje« nem pravnem zastopniku, na podlagi izjav strokovnjakov ter jih odsvetoval iz sploš« no gospodarskih in socialnih vidikov. Ob« činskemu svetu je nadalje pojasnil, da je tvornica Vulkan pripravljena, upoštevaje upravičene želje občine in posameznikov, zadostiti tehničnim in higijenskim zahte« vam v še večji meri, kakor to zahtevajo predpisi, dasi bi po mnenju dr. Samca ustrezal že 35 m visok dimnik v vsakem oziru, po mnenju inž. g. Štolfa pa celo dimnik, ki bi presegal najvišje stavbe za 3 m, torej visok niti nc celili 31 m. Po dveurni, mestoma burni debati je občinski svet sprejel predlog g. dr. Šem« rova, kateremu se je pridružil predlagatelj, da mestna občina v principu ne nasnro-tuje nameravanemu projektu tovarne Vul« kan ako se h«do upoštevale njene želje, za katerih sestavo je bi! izvoljen petčlanski odsek, ki mora tekom osem dni podati svoj elaborat na občinski seji; ki naj se skliče v petek 24. t. m. Ta sklep občinskega sveta je pozdraviti z veseljem, ker se s tem obdrži mestu in« dustrija, ki je edina te vrste v državi. Tu* di drugače je dokazal občinski svet. da je ostal zvest svojim principom v podpi« ranju industrije. Počitniške kolonije Kola jugoslovpnskih sester v Celin Letošnje leto ie održavalo Kolo ferijal« ne kolonije že v svoiem lastnem domu. nazvanem Celjski dom Ker si je s po« močio javnosti, banovinskega in občinske« ga prispevka Dom vsaj za silo že onremi« lo in mofjlo zaradi teca sprejeti večje šte« vilo kolonistov, je bilo omogočeno s tem raciionelneiše eosnodarstvo. Skozi vsa leta do letos je održavalo društvo le po dve kolonii? v počitniškem času to na zaradi visokih najemnin za prostore. Tudi je ime« lo v teh dveh kolonijah zaradi pomanj« kanja inventarja le po 30—40 kolonistov. Vsemu temu se je odpomoglo z nakupom lastnega doma in preskrbo najpotrebnej« šega inventarja. Tako se je letos povečalo število kolonistov na 240 proti 60—70 v nreišnjih letih. Enako se je povečalo tudi število revnih kolonistov, ki jih ie vzdr« ževalo društvo deloma ali popolnoma na svoje stroške, na 43 proti 15—20 v prej« Snjih letih. Društvo je letos prisnevalo za revne koloniste 13.784 Din 50 p. Važno je dejstvo, da je druga leta moralo društvo zbrati prispevek za revne koloniste vsaj d o polovice po javnih zbirkah ali prire« ditvah, dočim letošnje leto ni porabilo > ta namen niti pare iz javnih zbirk. Pri to« likšnem številu kolonistov se ie pri plaču« jočih prihranilo toliko, da so se s tem vzdrževali revni in je društveni blagajni ostal še vrhu tega prebitek 29.070.60 "Din. Plačujoči kolonisti so vplačali 110.746.25 Din, kolonijski stroški so znašali 81.675.65 Din, preostalo je torej 29.070.60 Din. Ta prebitek se je takoj uporabil za pla« čila raznim obrtnikom za popravilo Do« ma. S tem obračunom ima javnost, na ka« tere pomoč upamo še vsaj tako dolgo, da izplačamo Dom, zopet nov dokaz najskrb« nejšega in nad vse nesebičnega gospodar« stva. Če bi se »dobrodelne dame« okori« ščale z javnimi zbirkami, kar se jim je očitalo v znanem napadu meseca julija, bt bil pač rezultat drugačen. Omenilo se je, da ie bilo med letošnjimi kolonisti 43 takih, ki so bili potrebni delo> ma ali popolnoma društvene pomoči. Ra* zen teh pa je omogočilo Kolo okrepitev na morju s svojimi razširjenimi kolomia« mi še mnogim drugim revežem, za katere so plačale razne druge dobrodelne institu« cije ir sicer: Rdeči križ v Murski Soboti je poslal 9 zelo revnih, Kolo Mežica 14 revnih. Bratska skladnica Laško 5 revnih. Blago srce Laško 2 revna in Podmladek Rdečega križa Celje 8 revnih. Nekateri, po« sebno iz Murske Sobote in Mežice, so bili nepopisno revni in izstradani, a so se vkljub temu izdatno popravili. Kakor pa se je že omenilo v društvenem poročilu, objavljenem pred početkom ko« lonij, se bo s časom, ko se društvo iznebi bremen na kupnini Doma, število revnih precej zvišalo. V letošnji seziji je zaradi znanega napada nekaj kolonistov odpadlo in je osta« lo zato pri zadnji koloniji 18 postelj praz» nih. Z ozirom na vedno večje zanimanje v drugih krajih za naše ferijalne kolonije, s» to najbrž ne bo več zgodilo. Društvo upa, da se bodo našle še prili« ke, ko bo moglo dokazati vsem, ki so mu priskočili s čemerkoli, na pomoč, da nfso položili svojega daru v nevredno roko. Ob tej priliki prosi društvo javnost bta« gohotne naklonjenosti na cvetlični dan, ki ga priredi v nedeljo 2. novembra t. 1. Celjsko Koto. Delavska shoda v Zagorju Zagorje, 21. oktobra. V nedeljo dopoldne se je vršil dobro ob« iskan sestanek članov Narodne strokovne zveze na Lokah v gostilni g. Petra RoSav« sa. Ob veliki pozornosti navzočih je ecn> tralni tajnik g. Kravos iz Ljubljant obšir« no poročal o splošnem delavskem položa« ju in o delovanju nekaterih delavskih ustanov. Zveza rudarjev pa je zborovala v gnsil* ni gc. Brvarjevc v Toplicah. O finančnem stanju bratovskih skladni? ic poročal pod« predsednik bratovskih skladnic g. šober iz Zagorja. Z obžalovanjem je ugotovil, da se za tako važno vprašanje, kakor >o bla« gainiške zadeve bratovskih skladnic, ru« da rji premalo zanimajo. To je dokazala tudi slaba udeležba shoda. Nato je podal govornik obširno zgodovino bratovskih skladnic od leta 1854. do danes. l''emo< ženia bratovskih skladnic ie do vojne na-rastlo okrog 13 milijonov zlatih kron, kar ie zadoščalo za trdno podlago pokojnin. Prisiljena vojna posojila in padec valute pa so kakor mnooe dru« tov, da je bilo posestvo Lcgen v kratkem času razprodano in to v prvi vrsti »:ied prejšnjimi zakupniki, ostanek pa med do« mačini posestniki, ki so bili mejači graj« ščinske posesti. Pred nekaj dnevi so m'.a prodana zemljišča izročena v posest novim lastnikom. Tako je prišel lep del rodovitne zemi:e v domače kmečke roke in od nekdanje sla« ve legenskega gradu pričajo samo še r*/.' valine. Te razvaline so neme priče nekda« njega gospodstva in slave, kmetom pa spo« min na težko tlačansko dobo. Novi most na meji ljubljanskega in litijskega okraja •levnica, 21. oktobra Potok Slapnica, ki priskaklja izpod Janč in se izliva v Savo, meji nekaj časa ljubljansko okolico od sosednjega litijskega okraja. Tod mimo je speljana tudi cesta, ki se zvija po desnem bregu Save, pa ni v najboljšem stanju za tujski promet. Večina avtomobi listov uporablja za zvezo z zasavskimi kraji ono cesto, ki veže kraje ob levem savskem bregu. Priporočamo vsem avtomobilistom, naj se poslužujejo le te; po desni strani Save jo uporabljamo le bolj za lokalni promet. Zadnjič je nameraval neki avto skozi naše kraje, pa se je med potjo premislil in je okrenil, še preden je prišel do Jevnice, skoro na pol poti, potem pa je nadaljeval svojo pot po Pri vseh predstavah vsi sedeži po 4.— Din Balkonski ta ložnl sedeži po 6 Din! NOVO! PREMIERA! v prekra-sni ljubavni drami razkošja in-.sijaja ipeta Tlefri lena poslednja Najnove.191 film mane velike umetnice! Predstave ob 4., \/2 8. tn 9. nrl zv Najcenejši in najudobnejši kino. Kino LiuMjanski Dvor Telefon 2730. cesti na drugem bregu mimo St. Jakoba. Dola. Senožeti, Hotiča in Litije. Seveda je napravil pri tem velik ovinek skozi Ljubljano. Za promet tudi navadnih voz je bil prehod preko Siapnice vedno zelo težaven, cesta je namreč tu zavila kar v — vodo. Ob suhih časih si seveda še kako prišel čez, sprijazniti si se pač moral s tem, ia si boš neprcstovoljno izmil — vozilo. Težava pa je bila ob deževju ali pa ob povodnjih. Slapnica, čeprav sicer skromna, včasi zdivja in prestopi svojo nizko strugo. Ljudje vsega okoliša imajo tu skozi večkrat svoja pota, eni na postajo v Jev-nico, v mlin k Slapničarju ali pa takrat, ko imajo opravka na drugi strani s Save. Poslužuj s jo se za prehod preko reke broda pod Jevnieo in med Senožeti. Drugi pa morajo po les in kupčijah v hribe, pa jim je ta pot najbolj na roko. Dolgoletna želja okoličanov, da bi dobili preko Siapnice most, se uresničuje te dni. Cestna odbora iz Litije in ljubljanske okolice sta se domenila, da zgradita preko potoka betonski most. Ker gre meja prav po sredi mostu, si bosta vse stroške za napravo mostu razdelila, vsaka stranka pa uredi na svojem cesto za dohod na most. Novi most je precej dvignjen, dovolj širok in nekoliko zasukan, da se odbije velik ovinek, ki pada pravokotno z desne strani Siapnice. Da se doseže čim bolj ugodna zveza, so tudi vodni žleb potoka nekoliko premaknili na ljubljansko stran. Delavci obeh cestnih odborov so vse te dni pridno na delu. Čeprav jih je pri grad-bi oviralo deževno vreme, je mest že skoro gotov. Le nekaj dni bo treba še posvetiti uravnavi ceste. Material vozijo z ljubljanske strani, litijsko stran bodo uredili že po novem mostu. Do tedaj pa je ta del ceste neporaben za težja vozila, posebno je te dni nad vse težaven prehod za avtomobile. Domači vozniki se zadovoljijo te dni še s provizoričnim lesenim mostičkom, ki pa ne bo več dolgo. Za ves slapniški okoliš bo dan, ko bo izročen novi most prometu, velik praznik. Tovorni avto treščil v brzojavni drog Ljubljana, 21. oktobra V Logu pri Vrhniki se je zgodila danes maio pred 14. uro na glavni cesti huda avtomobilska nesreča, ki le po srečnem naključju ni zahtevala smrtnih žrte.v. V omenjenem času se je peljal proti Vrhniki tovorni avto znamke Chevrolet, nalo-'m'Vl s kranjskimi klobasami in ze'natimi glavami, namenjen v Trst, kamor je lastnik mesar g. Ivan Guštin iz Most. pri Ljubljani običajno izvažal razne mesne izdelke. Zaradi polzke ceste je zdrknil avto v kup gramoza, izgubil ravnovesje in se z vso silo zaletel v brzojavni drog, ki ga />e direktno presekal. Drog je p-.del na tla z žicami vred, ki pa se niso prcrgale. Avto se je zrušil v kup razvalin in zaprta kahma. v kateri se je nahajal poleg oO-ferja še en spremljevalec, se je z obema potnikoma valila kakih šest metrov dalje. Res srečno naključje je bilo. da se obema potnikoma ni zgodilo nič hudega. Oba sta so izmotala iz polomljene kabine ner>o-škodovana. razbitega avta se je seveda razsu'a po cesLi vsa vsebina, tako da so kakiM 20 metrov po cesti ležale raztresene klobase in zelnate glave, ki so jih na pomoč došli ljudje pomagali pobrati. Ob času se je pripeljal mimo z Vrhnike avtobus, katerega osobje je po prihodu v Ljubljano obvestilo o nesreči lastnika ponesrečenega Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosii, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraz-njenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah kllmakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčlca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskin trgovinah. E€J1#I£J[I LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 5*reda. 22.: Razbojniki. C. četrtek, 23.: Pravljica o rajnki ptici. B. LJUBLJANSKA OPERA. Zadetek ob 20. Breda, 22.: zaprto. Četrtek, 23.: Vesela vojna. E. MARIBORSKO ULEDAL13ČE. Sreda, 22.: zaprto. Četrtek, 23.: ob 20. Sen kresne noči. Ab. C. Kuponi. Petek, 24.: zaprto. CELJSKO MESTNO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Četrtek, 23: Sen kresne noči. C. Kuponi. Koncert gc. Novak-Cepičevc v Ljubljani V ponedeljek. 20. t. ni. je priredila mez-zosopranistk?. ga. Marija Novak-Cepičeva koncert jugoslovenske pesmi v dvorani til-barmonične družbe. Spored je obsegaj pesmi skladateljev Milojeviča, Manojloviča, Lajovica, Škerianca, Osterca, Gotovca, Ru-žiča in narodne pesmi po zapiskih Vraza v priredbi Štritofa. Pesmi so bile povečini v Ljubljani že izvajane, razen poslednjih, katerem nam je pevka predstavila. Origi- nalnost melodij kakor tudi predelave je zagotovila pesmim uspeh. Kakor čujemo, bodo v kraikem izšle. Pevka rni je bila doslej neznana in mislim, da na našem koncertnem odru še ni nastopila. Njen glas je mehak, uporaben, a ne posebno izdaten. V zadevanju intervalov še nekoliko nesigurna (morda nekaj upoštevanja vredne treme?), je vzlic temu skušala podati vsaki pesmi primerno na-strojenje, kar se ji je pri nekaterih tudi prav lepo posrečilo. Najbolj seveda pri pesmih živahnega, veselega značaja, kakor n. pr. pri Osterčevi >Ko sem še majhen bil« (v prleškem narečju). Za pesmi, ki zahtevajo pastozen, lirsko-patetičen glas, pa njen ni mogel povsem zadoščati, n. pr. za La-jovčev >Sp!een< itd. Posebne pohvale pa ie vredno nieno prizadevanje za jugoslovansko pesem, saj je pri nas le še preveč ukoreninjenjo mnenje, da je ne gre gojiti v isti meri kot tujo. Pa za jugoslovensko pesem ni vr-likega zanimanja, je dokazal tudi obisk koncerta, ki pa sicer Tii bil re-povoljen, če upoštevamo, da o pevki doslej ni bilo dosii čuti. Pri klavirju je odlično spremljal g. Lipovšek. L. M. S. Izvirna premiera v Mariboru. Mariborski •»Ljudski oder« je minule dni uprizoril izvirno dramo ondotnega književnika g. dr. I. Dornika »Juta«. O tem nam piše naš poročevalec med drugim: S prikaznijo sta-roslavnega obreda vstoličenja je spretno povezana zgodba dveh vročih src: Jute in mladega gospoda iz Zrelca. Se neporavnana zadeva starega viteza Jakoba iz Žrelca z okrutnim Svikerjem ir. Weisseneeka daje drami ognjevit pogon. Staro slojno nasprot-stvo: narodne pravice in plemiška zavest vzvišenosti ie včlovečena v kmetu Edlingu in vitezu Kcln iz Rožneka. Spretno vzpore-jeni vpletljaii dnj»»io delu idejno oporo v zasnovi in smeri. V plemenito zveneči besedi se fabula od'gra od predvečera vstoličenja do mraka naslednjega dne. Dramo je za oder pripravil režiser in igralec mariborskega gledališča g. P. Rasberger. S požrtvovalno vztrajnostjo mu je uspelo, da je spravil delo do upoštevnega uspeha; vdihnil je svoji neenaki odrski družini toliko sile. da mu je z veseljem in navdušenjem sledila v plemonitem poslu. Tudi kot igralec v vloei viteza Jakoba si je pridobil naše odkrito priznanj«. Juto je igrala gdčna Peitlerjeva tako, da jo ta vloga dviga visoko nid povprečnost diletantskega odra. Tudi nekatere ostale vloge so bile na lepi višini, vsi pa so se potrudili vsak po svojih močeh. Pred premiero je imel nagovor g. Brandtner. Gledališče je bilo polno občinstva, bi je ta komad iz zgodovine slovenskega Korotana in njegovo vprizoritev po »Ljudskem odru« sprejelo s presrčnim priznanjem. Čehi v francoski književnosti. V praških >Nar. Listih« je minule dni pisala M. Siso-va o razveseljivih uspehih, ki iih Čehi zaznamujejo na francoskem književnem trgu, kjer stalno raste število prevodov iz češkega slovstva, oziroma knjig o Češkoslovaški, pri čemer je posebno značilno to, da potekajo po večini iz peres francoskih avtorjev, oziroma prevajalcev. Tako sta sedaj v tisku prevoda povesti Čapka-Choda >lai-rova hčerka« in Haškovega >Švejka.< Znani sodobni francoski pisatelj Jean Cassou je napisal knjigo o Pragi, Jules Chopin je s Huguesom Lapairjem pripravil ilustrirano >paysage litleraire« z naslovom »Prague et la Tch6coslovaquie«. B. Cremieux je poveril bratoma Čapkoma, da napišeta za neko njegovo zbirko personalno, izvirno knjigo o Češkoslovaški. Dr. Lucien Graux je dal že natisniti 400 strani obsegajočo knjigo >Mission en Tch6coslovaquie«. Založništvo Kra je pravkar izdalo »Anthologie de la počsie tcheque« (v prevodu in z uvodom H. Jelinke), Jelinek, ki je pravi francoski Čeh, pripravlja za isto založništvo tri zvezke obsegajočo »Histoire de la litterature tehčgne«. Pri Loraussu izide knjiga Jaque-sa Guenna: »Prague, ville d'art«, Paul le Sourd (katoliški pisatelj) pa je napovedal knjigo >L' Ame tchecoslovaque«. — Brez dvoma je to zelo dober znak .za narod, ki si je ve? ko deset let smotrno prizadeval, da približa Francozom tudi svojo dušev-nost. Jugosloveni žal še nismo tako daleč. Pri nas se kulturna propaganda ali zanemarja, ali pa opravlja nevešče. Tn vendar bi spričo velike razširjenosti knjige in nit* pomena v francoskem družabnem življenju bilo tudi nam treba malo več dela v smeri, ki zdaj Čehoslovakom prinaša že lepth uspehov in neprecenljivih moralnih koristi. avtomobila. G. Guštin je posla.1 na kraj nesreče svoje ljudi, ki so spravili blago in drugi material od razbitega avta domov, oznoma s ceste proč. Avto je tako polomljen, . da se mtnda ne bo dal več popraviti. fesečna vožnja Hrastnik, 21. oktobra. Več tednov je» bil doma v Trbovljah na bolezenskem dopustu hidrcavijatik Vilka blatnik, ker se je v službi ponesrečil. V so« boto pa mu je potekel dopust in drugi dan bi moral odriniti k svojemu oddelku Pred odhodom sc je pripeljal s prijateljem Scničarjem, pekovskim pomočnikom iz Tr« bovclj, na njegovem motorju na poslovilni obisk k svojemu bratu Binetu Blatniku, k» je uslužben kot šofer pri avtopodjetniku g. Hercogu v Hrastniku. Brata ni našel do« ma, ker se je ta odpeljal na Dol. Prij.i« telja sta se odpeljala iz Hrastnika na Dol in po kratkem slovesu sta jo odrinila sko« zi Firastnik zopet proti Trbovljam. Tia je vozil Seničar, na povratku pa Vilko Blat« nik Po nesreči je ta zavozil pod hišo učitelja g. Ruša na gornji rob ceste in motorno kolo se je zvrnilo v cestni jarek. Blatnik je pri tem udaril ob gramoz z glavo tako nesrečno, da je obležal brez zavesti. Nje« gov spremljevalec Seničar se je samo ma. lo opraskal in je takoj hitel prijatelju na pomoč. Priča nesreče je bil tudi občinski tajnik g. Podrenik. Na njune klice je prihi« tei tudi učitelj g. Roš, ki je iz orožniško postaje klical na pomoč rudniškega zdrav, nika. Ta je bii službeno odsoten ter so ponesrečenca neki sosedie in rudniški bol« ničar spravili k zavesti. Med tem se vr« nil z Dola njegov brat, ki je Vilka odpe« bal z avtomobilom čez hrib Zaostanek » ludniško bolnišnico v Trbovlje. Tu ja zdravnik ugotovil prelom spodnje čeljust, in globoko rano na vratu. Odredil ie, da so ponesrečenca odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Draga ura Bisbezri Ljubljana, 21. okt. 1930. Neki ljubljanski mojster se je v petek večer precej nalezli božje kapljice, kolo« vratil je od gostilne do gostilne in končno okoli polnoči napravil zadnji »štacijen« ▼ neki kavarni v Kolodvorski ulici. Tam se je mojster seznanil z dvema znanima ljub« Ijanskima metuljčkoma. Mojster je bil ze« 10 radodaren, dajal je za pijačo in nepre. stano ponavljal: »Le jejte in pijte punčke, saj imam dovolj denarja!« »Punčki« si «-ega seveda nista pustili dvakrat reči. Kar dobro sta s« najedli in vse skupaj zalili z dobro kapljico. Mojster je bil res neverjeten kavalir, sproti je pla« čeval zapitek in vsakokrat je iz listnice po« tegnil svetlega »jurčkac. Iz kavarne je trojica zavila v drugo ka« varno, nato pa v neki ljubljanski hotel, kier je mojster zahteval prenočišče. Druž« bo mu je delala ena izmed obeh prijateljic, dočim je drugo odslovil. Po slabi tovarišiji pa rada glava boli! To je izkusil tudi naš mojster, ki se je zbudil s precejšnjim mačkom, še hujše mu je pa bilo, ko je pogledal v svojo listnico. Iz listnice je namreč izginilo kar 4000 Din. Mojstra bi od presenečenja kmalu zadela kap. Naglo je teke! na policijo in nekako boječe Tn sramežljivo prijavil, da je bil ukraden. , . Na podlagi njegovega opisa je policija seveda vedela, kdo je bil z njim v družbi in je obe ptičici aretirala. Pri preiskavi pa ni našla pri nobeni denarja, obe sta tudi trdovratno tajili tatvino in zatrjevali^ da je bil mojster tako pijan, da se najbrž no spominja, kam je dal denar. Kakor zatrjujeta, je mojster v petek zvečer zapravil 2000 Din. Ena izrr.ed obeh tudi zatrjuje, da 11 je radodarni mojster za družbo poklo« nil 600 Din. Za ta denar si je nakupila čevlje, dežnik in torbico. Seveda so^ pn mojstrove izpovedi popolnoma drugačne. Prav nič se ne spominja, da bi bil zapra-vil toliko denarja in poklonil dekletu 600 Din. Policija je eno izmed ptičic izročila sodišču, druga na je morala na veneričnt oddelek v bolnico. Vse kaže. da mojster svojih dcnarccv ne bo več videl. Primorske novice Iz Bukovega odhaja osem mož v Arger»« tino. Tia se odpravlja zopet tudi nekaj mladih ljudi iz Čiginja. V gorskem svetu je še dosti zarastle zemlje, ki bi se dala izpremeniti v plodno, če bi kmet mogel dobiti potrebno podporo pri vladi. V Liscu v reški pokrajini je treščilo * zvonik, ko je cerkovnik Anton Simčič zvonil sv. jutro. Zvonik je porušen in Simčič je obiežal pod njim mrtev, zadet od strele. V Hrušcvju pod Nanosom so pokopali vaškega starosto, 85«letnega Martina Br« neta. Pokojnik je bil dober kmečki gospo« dar in značajen mož. V Štjaku na Krasu so dobili novega uči« telja g. Ludvika Gabrščcka iz Tolmina. Šolsko poslopje v vasi je mnogo pretesno za sto otrok. Meseca avgusta se je izselilo iz Tstre 262 oseb in priselilo 472, meseca septembra jih je odšlo iz dežele 529 in prišlo t deželo 436. Prvi del istrske vodovodne zgradbe je prevzela na dražbi v Puli milanska tvrdka »Impresa Costruzioni Scttentrionali« za 10 milijonov lir. Dela se prično 28. t. m. De« lavce pripelje tvrdka s seboj. Domačini, katerim se je nedavno tako slovesno zn« gotavljal dober zimski zaslužek, bodo opravljali le kaka težka dela za malo lir. V Klani v reški pokrajini zgradijo tri stanovanjska poslonja za častnike in pod* častnike. Stroškov bo 1 milijon in 491 ti« soč lir. vesti * Šibenik postavi spomenik kralja Petru. Sibeniška občinska uprava se je te dni sestala na redno javno sejo, na kateri je pred prehodom na dnevni red svetir.k dr. Medini stavni predlog glede proslave 10-letnice osvobojena ŠibeJiika 13. jun.ja prihodnjega leta. (.'b navdušenem odobravanju občinskih svetnikov je dr. Medmi izjavil da je to največji dan v zgodovini Sibenika. ter predlagal, naj se ta dan pri-Tedi velika narodna svečanost ln naj se v znamenje hvaležnost; velikemu kralju Petru Osvoboditelju postavi dostojen .-poitfc-nik. Proslava lOletnice bi se tako pc-vc-ličala z odkritjem spomenika. Predlog ie bil soglasno sprejet. Občinska uprava ?c nadalje soglasno sklenila, da se ena šibeu -ških ulic prekrsti na ime Gortanova ulica v trajen spomin narodnemu miičeniku. vsi člani mestne uprave so se d . .gnili s sc lo-žev in tri minute molčali. * Kralj boter devetemu sir.ti. V vasi Kručeviči v Hercegovini se je preteklo nedeljo vršil krst 9. sina tamkajšnjega kmetovalca Ivana Klariča. Krstnega botra kralja Aleksandra ie zastopal komandant 32. pehotnega polka polkovnik Lan^e'iii".lct Krstne slavnosti se je udeležilo nad 300 vaščanov. * Predavanje admirala Kocka v Prask Po vesteh iz Pr::ge prupe oh koncu oktobra tjakaj viceadmira! naše vojne mornarice v pokoju g. Metod Koch, ki je. kakor znano, igra! veliko vlogo v junaški borb! za osvobojene tako. da so ga jugoslovenski in češki mornarji 25. oktobra 1918 v Pulju proglasili za komandanta osvobojenega Puli a. Bil ie kot edini bivši avstrijski pomorski oficir čitin delegacije, ki je prevzela za Jugoslavijo avstrijsko mornarico iz rok admirala Horthyja. Viceadmiral Koch bo predava! v Pragi o skupni borb! jugoslovenskih in čeških mornarjev za osvobojenje. * Novi šefi carinarnic. Z odlokom finančnega ministra so za vršilce dolžnosti šefov pri carinarnicah 1. razreda imenovani: Vaso Piper na Rakeku, Josip Jarič v Gornji Radgoni in Uroš Stevanovič v Va-raždinu. * Duhovniška vest. Don Ivo Kotnik, bivši duhovnik lavantinske škofije in dosedanji župnik na Cetinju, je imenovan za ravnatelja nadškofijske p sarue v Baru in tajnika nadškoiije dutljansko - barske. * Krstna slava naše vojne mornarice, Dne 31. t .n. bo naša vojna mornarica proslavila svojo krstno slavo v spomin na ona historični dan, ko so pred 12 leti na bivših avstro - ogrskih vojnih ladjah prvič zaplapolale zastave osvobojene Jugoslavije. Pri tej priliki se bo v Mandaiini pri Sibeniku vršila velika vojaška in ljudska svečanost. * Slava artilerijskega polka kraljeviča Tomisiava. Dne 29. t. m. bo zagrebški artilerijski polk kraljeviča Tomisiava proslavil dan. ko je leta 1918. hrvatski sabor svečano proglasil odcepitev kraljevine Hrvatske, Slavomje in Dalmacije od Avstro-Ogrske. Na svečanost so povabljeni glavar polka kraljevič Torrrislav, minister vojske in mornarice, zastopniki državnih oblastev in institucij, kakor tudi druge odlične osebnosti javnega življenja. * Himen. V nadžupnijski cerkvi v Vu-zenici se je v nedeljo poročil g. dr. Josip Novak, odvetnik v Mariboru, z gdčno. Anico Bruderman - Rotnerjevo, veleposestnico v Vuzenici. Čestitamo! * Razpis službe. Invalidsko sodišče pri dravski divizijski oblasti potrebuje dva zvaničnika-dnevničarja. Nagrado, ki sme znašati do 1500 Din. bo določilo ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje pri sprejemu v službo. Prošnje, iz katerih mora biti razvidno prosilcev priimek in ime, kraj, dan, mesec in leto rojstva, državljanstvo, pristojna občina, izpolnitev vojaške obveznosti, šolska izobrazba, strokovna sposobnost, dosedanja služba in znanje jezikov, je vložiti pri navedenem sodišču do 6. novembra. Priključiti je spričevala, ki dokazujejo gornje pogoie. Zahteva se poleg običajne šolske izobrazbe, to je osnovna šola z najmanj dvema razredoma srednje ali enake strokovne šole tudi j popolno znanje strojepisja. Prednost imajo • pod enakimi pogoji priznani vojni invalidi. * Tečaji za šolske zdravnike. Minister za socialno politiko je iia podlagi § 6. zakona -o zdravstveni zaščiti učencev (dijakov) predpisa! pravilnik o obdržavaniu in programu tečajev za šolske zdravnike. * Oproščenje takse. Finančni minister je Tujsko - prometno društvo v Kamniku oprostil plačila takse za vse spomenice in prošnje, ki i-:h predlaga državnim oblastvom. iz""zemši one v civilnih tožbah. * Zanimiva razprava po zakonu o tiskn. Pred sodiščem v Dubrovniku se je vršila obravnava na tožbo državnega pravdnika proti uredniku »Tribune^ zaradi objave obtožnice v aferi proti umetniškemu kritiku Kosti Strajniču. Sodišče je razsodilo, da Vremensko oc^i'^ Meteorološkega ravods v f.iubliani dne 20. oktobra 1930. Stervilke za označbo Kraia pomenijo: I. čas opazovanja, 2 stanje harometra 3 temper»^jro 4 relativno vlaso v % 5. smer in Krmno vetra. 6 oblačnost 1 —10 7. vrsta parGv^n s nanav^c " mm. dne 21. oktobra 1°30. Ljubljana- 7 760.8. i 2. 8. RS. mimo. 10. dež. 3.8. M«ribor: 7 761.2, 12. 65. \V 4. 9. —, —- Mostar: 7. 764.7. 15, 66.' S F. 2, jašnio! —, —. Zagreb: 7. 761.R. 10. 03, mirno. 10. — —. Beograd: 7. 762.8. 13. 75. FSE 6. jn pozvanjal. z Bleda pa ^e je o..lpe'ial v Bohinj in odšel do izvira Savice Polkovnik ie bil ves navdušen nad iepitam naše Gorenjske in dejal ie. da ga naravnost boli. da mora vso to lepoto pustiti f!iKai in da ne more ničesar odnesti s sebot. Na pt-vratku se ie zvečer tudi ustavil v Kran;u. Oh slovesu v Ljubljani je ponovno zatrjeval. da dni. preživlienib v S1,iven:ii. ne bo pozabil in bo od srca rad zoset pnše:, čin. bo nanesla prilika. a— Simfonični konrerti. Naše vsakoletne koncertne sezone živo pogrešajo rednih velikih simfoničnih koncertov, na katerih naj bi se izvajala dela svetovne literature. Zato je gledališka uprava sklenila, da priredi v letošnji koncertni sezoni štiri simfonične koncerte. Orkester pri teh koncertih bodo tvorili člani opernega orkestra in pa člani orkestralnega društva Glasbene Matice, ki bodo sodelovali i* prijaznosti pri vseh štirih koncertih. Prvi koncert bo 7. novembra in ga bo dirigiral operni ravnatelj g. Mirko Polič, drugi koncert pa je določen za 17. december. Dirigiral ga bo skladatelj L. M. šlcerjanc. u— Iz gledališča. Ljubljanska drama vprizori jutri Šnuderlovo izvirno dramo »Pravljica o rajski ptici« v običajni zasedbi in režiji g. Skrbinška. Kot izvirno delo naše literature zasluži drama vso svojo pozornost. Predstava bo za red B. Prva re-priza Schilllerjeve klasične drame »P.az-bojniki« bo nocoj. Pri predstavi bo sodelovala tudi vojaška muzika. Za red C. u— Koncerti v novembru. V teku mese-ca novembra se bodo vršili naslednji koncerti: V ponedeljek 3. novembra nastopi prvikrat na javnem samostojnem koncertu baritonist g. Mirko Pugelj, ki je dokončal pevske študije v Parizu. Izvajal bo na svojem ljubljanskem koncertu Izključno le francoski program. Vse točke bo pel v originalnem jeziku. V petek 7. novembra bo prvi simfonični koncert letošnje sezone pod taktirko opernega ravnatelja g. M'rkj Poliča. Operni orkester in orkester orkestralnega društva Glasbene Matice bosta izvajala Glazunov violinski koncert. vioMn-solo g. Karel Rupel, dalje pet Mahlerjevih otroških mrtvaških pesmi za en glas s spremljevanjem orkestra. Pela bo operna pevka ga. Thierry - Kavčnikova, tretja točka pa bo Cajkovskega IV. simfonija. V torek 11. novembra pa bo koncertiral brez dvoma eden najboljših komornih kvartetov Srednje Fvrope. komornj kvartet iz Dre>-dena. ki je v lanski sezoni naravnost navdušil poslušalce. .V ponedeliek 17. novembra pa bo koncert pevskega kvartetu Glasbene Matice (Pelan. Završan mlajši. Zavr.šan starejši in Skalar). Na tem koncertu se bo proslavilo 40!etno pevsko tidet-stvovanje baritonista in prvega basista g. Janeza Završana. ki je zian in priljubljen v vsem slovenskem svetu. Tridnevno poskusno kuhanje priredi tvrdk« JULIO MEINL I). D. v svo.ii Podružnici v Ptuju in to dne 23. t. m. čokolade. 24. t. m. Maltinkakau in 25. t. m. kakau. na katero se cenj. občinstvo najvljudneje vabi. Vsak gost je dobrodošel. JULIO MEINL D. D., Ptuf Panonska ulica 3. 14603 Pletenine najceneje in najsolidnpj* kupite v modni trgovini 330 F. m. p—-^aa t.Hovska «t. •» Ljubezen svojega moža si ohranite, ako pazite na skrbno nego svojega telesa. Uporabljajte radi tega za svojo vsakdanjo intimno toaleto preizkušeno sol za izplakovanje (I8LA SFDLSALZ), ki zanesljivo čisti in prijetno difti. Proizvaja se v kopališču Isehl in se dobiva -» vseh trgovinah te stroke. u— Ra"ketn"i polet na luno. V petek 24. t m. bo predvajala ZKD v kinu Idealu fihn senzacijonalne in velezanimive vsebine. Ta film nam predočuje danes še fantastično raketno potovanje na luno. Nazorno nam predočuje film ogromne priprave Ka ta polet, velikansko raketo in prve potnike. V ne<>ozabnih slikah gledamo start rakete, pot skozi ozvezdje in dospe-tek na luno. Film je de'an pod vodstvom učenjakov astronomov, režiser filma pa je slavni Fntz Lang. V giavnfti vlogah prvfh potnikov na luno vidimo \Vifly Fn-tsclia. Gerdo Maurusovo. Fritz Raspa m nekega maltga fantka, k' se je skrivaj splazil v notranjost ra\cte kot skpj pasa-žir. Predstave v petek ob 4., pol 8. in en četrt na 10. Cene ljudske, n— Naročevaaie p»rh*tičiie knjige. Te dni obiskuje razne naslove v Ljubljani g. Andriia Matišič iz Beograda. po«Wa\Čenec beograjskega vseuč. profesorja drja. Viktorja Novaka, ki je pravkar izdal v samozaložb' obsežne, »Antologijo jugoslovenvke misli i narodnog jedinstva-t. Ker so se že večkrat prodaja ie na ta način knjige sporne vrednosti, naprošati i ugotavljamo, da ie Antologija prof. dr Novaka resno mansr-veno de'o. Stane Din izvod. w— Fraticos»i ifištket v tr- tudi letos prireial zanimiva preJav^pia v francoskem iezikn. Prvo tako pred,,^aiV.-c bo v petek 24. t. m. ob 18. v tmiverzitem zbornici: »Rofcoko in povratek v 18. stoletje v umetnosti«. Predava! bi priiesor Rev. Predavanje bodo spremljale tuui lepe skioptične sMke. Vaoliem! u— Velik naval na Ijtibljansko boUiico. Na ljubljansko bolnico je zadnji teden zopet ogromen naval. Ze pretekli teden ;e bilo število bolnikov rekordno in sn na primer v enem dnevu sprejeli 104 bolnike, kar zgodovina bolnice še ne pomni. Zadnji ponedeljek pa je bil drugi tak dan m so v bolnico sprejeli 103 bolnike. Tudi včeraj je bilo sprejetih okoli 70 pacijcn-tov. Vsega skupaj je letos do včeraj bolnica sprejela 15.204 bolnike, torej samo tisoč manj kakor lani celo leto. Nekateri oddelki so prenapolnjeni, zlasti je to opažati v kirurgičnem, kjer so morali bolnikom celo napraviti zasilna ležišča na tleh. n— Poročilo o kongresu Jugoslovenskega ženskega saver.a ki se je pred kratkem vršil v Zagrebu, se bo podalo na sestanku IŽS v četrtek dne 23 t. m. ob 1». v dam-ski sobi kavarne Finona. Vylvm članice vseh naš;h žcskili dtuštev. 'i sc udeleže sestanka. — Franja Tavčarjeva, podpredsednica ,i2s. u— Znanstveno predavanje. V veliki dvorani Delavske zbornice bo predavala drevj točno ob 20. ga. dr. Mira Finko-v a. specijalistka za ženske bolezni !n p?>-rodništvo. o vplivu delovanja žlez na rax-voj človeka. Predavanje je samo za ženske. Vstopnine ni. u— Klub esperantistov v Ljubljani vabi članstvo in prijatelje esperantskega gibanja k predavanju s skipotičnimi slikami, ki bo v četrtek 23. t. m. ob 20. v Narodni kavarni. Predaval bo g. C e c h z Dunaja o Avstriji in novem Dunaju v esperantskem jeziku. Brez vstopnine. u— Z gobami zastrupljeni obitelji izven nevarnosti. Poročali smo včeraj o nevarnem zastrupljenju družin univ. docenta dr. Frana Sturma in prof. tukajšnje realne g. dr. Janka Gregorina z gobami. Vsem 11 osebam so v bolnici izpraJi želodce «1 nudili potrebno pomoč. Kakor smo se informirali. je stanje Gregnrinovih in Stur-movih že povolino in zaenkrat ne o'/S:oji nevarnost za njih življenje. Vsi bolniki m» noč prestali dobro, včeraj so se pa počutili že mnogo bolje. Gregorinovi so že sni-či zapustMj bolnico, Šturmovi pa poidejo danes razen morda ge. Šturmove, ki še vedno toži o bolečinah v želodcu. u— Zadruga sobo - črkosllkarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani naznanja, da so uradne ure za članstvo vsak torek od 2. do 3. pri načelniku g. Filipu Pri sto vu na Resljevi cesti: pri tajniku g. Štefanu Rožiču pa istočasno v Vegovi ulici 8. u— Elitni družabni plesni tečaj Jenkove šole se prične danes oh 20. v balkonski dvorani Kazine. Vstoo proti vabilu. Reklamacije od 17. do 19. ure istotam. Iz Cetfa e— Pomanjkanje učnih moči na celjski gimnaziji. Zc v začetku tekočega šolskega leta je bilo opaziti na caljski realni <sto* pijo ivihodnin nedeljo pri proslavi češko* slovaškega narodnega praznika: zato imnjo skupni pevski vaji drevi in v petek, oba* krat ob 20. v I. nadstr. Narodnega doma. Vsi in točno! e_ Podporno društvo za revne učence na državni realni gkr.naziji v Celju ho ime. lo svoj občni zbor v ponedeljek. 27. t. m ob 15. v gimnazijski posvetovalnici. Prvo-t* na objava, da se bo vršil občni zbor 20. te* ga mesrca. se s tem raerveljavlja. e— Slab uspeh Uršulinega sejma Včeraj se je vršil v Celju tradicijona'rn veliki l'r* šulin sejem, ki orivabi vsako leto v Celje tisočere podeželske prebivalce iz Savinjske K4«r fwtin kramarji, ki su razstavili vsakovrstno blago in izdelke na sroijnkah na K« več žepnih tatvin, letos pa izjemno no* bena. e— Uradni dan sresfcefffl )Zrewija trjfov. cev v Celju za člane v gorniegratskem •sodrrem otraj-u bo v soboto do 12. v Gornjem gradu v Vcršnikovi gostilni in od 14. do 17. v Mozirju v hotdu »Pri pošt'«. e— Škoda po zadnji poplavi v celjski okolici. Županstvo celjske okoliške občine je dalo po posebni cenilni komisiji precenit: škodo, ki jo je povzročila zadnja poplava Savinje in pritokov pred desetimi dnevi. Skodai ki so io utrpeli posamezni posestniki in stanovalci v poplavljenem ozemlju. zn#ša skupno okrog 450.Spomini na koroški plebiscit«. Prihodnje predavanje bo v -)oni?-deljok 27. t. m. Nadaljevanje cikla ■►Otrok in rodbina«. G. prof. Silili predava o vzgoji "otroka v predšolski dobi. a— Iz gledališča. V četrtek. 23. t. ni. se uo ponovila Shakespearjeva klasična komedija »S e 11 kresne noči«, ki je pri vseh dosedanjih vprizoriivah dosegla časten uspeii. Sodeluje ves ansambl. celoten orkester pod laktirko g. kapelnika Herzo-ua, nadalje zbor in šlalistarija. Delo. ki je popolnoma na novo inscenirano in opremljeno 7. novimi kulisami, se izvaja ob Mon-delsohnoVi glasbi. Radi velikih stroškov (orkester, nove kulise ild.) veljajo povišane dramske cene. — V kratkem se bo vršila premijera na novo naštudirane^a in z reži ranega ruskega igrokar.a »Dnevi našega" življenj a<. dela znamenitega ruskega pisatelja Andrejeva, ki ga pravkar igrajo v l iubliani ob polnili hišah. Vsebina je zajeta večinoma iz dijaškega življenja predvojne Rusije ter se sredi drugih dramatičnih in zabavnih prizorov odigra ganljiva dijaška ljubezenska zgodba. Kežira g. J. Kovič. a— (j Kiiroširi — smuškem raju Savinjskih alp bo predaval dne S. nov. ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke pod okriljem zimsko-sportnega odseka ŠPl» Maribor-Kuše znani priljubljeni predavatelj g. Koranek. a— Smrtna kosa. V ponedeljek je umrla v 69. letu starosti hišna posestnica Neža Geier. rojena Rosman. Pogreb bo danes ob 16. na pokopališče v Studcncih. Blag ji spemin! a— Trojčke le povila v mariborski porodnišnici 361etn.a viničarka Marija Ho-rovnikova iz Vrliovega Dola pri Pckrah in sicer dva dečka in deklico. Dečka sta kmalu po porodu umrla, dočim je deklica ostala prj življenju in je popolnoma zdrava. a— Nesreča. V Spodnji Gorici je 65!et-na posestnica Elizabeta Robur med vožnjo padla r voza ravno v trenutku, ko je drvil navzdol po klancu. Pri padcu si jc zlom-la levo roko dvakrat. Telefonično poklicani rešilni oddelek je ponesrečetiko odpremil v bolnico. Iz Mozirja mo— Osebna vest. Namesto odišle učite-li:ce Franje Ložarieve ie na^opiia na tu-kaj^nii šoli službo učiteljica Alojzij? G c r-nikova iz St. TI Ja nad Mariborom mo— Zimsko kegllišče pripravlja pri hotelu »Pri pošti« g. Matija Qnričir. mo— Zadnja povodenj je napravila ob Savinji veliko škodo. Nad trgom, kjer so se dela na škarpi že začela, ie odnesla de! nove. pod trgom pri Preseki pa rnzjed'a zopet nov kos stare škarpe in razvlekla za popravila pripravljeno kamenje. Any Ondra priljubljena češka filmska umetnica v svojem prvem govorečem filmu JAZZG1KL Briljantna komedija! Smeh! Pride! Iz Škofje Loke §}— Osebne vesti. Vodja sreske »postave v Škofji Loki g. Franjo Levičnik je nastopil dopust in ga za čas njegove odsotnosti nadomestuje sreski poglavar g. dr. Zobec iz Kranja. — Škofjeločan, zdravnik v Ljubljani, g. dr. Vladimir Guzelj je odpotoval na študijsko potovanje v inozemstvo. šl— Himen. Šolski upravitelj v Zalem logu g. Janko Benedičič se je poročil z učiteljico v Železnikih gdč. Francko Groharjevo iz ugledne škotiloške rodbine v Spodnjem Karlovcu. Naše čestitke! Iz Kranja r— Kabaretni večer. V soboto se je vr* šila otvoritev sezone gledališkega odra s kabaretnim večerom. Ta prva, svojevrstna prireditev s pestrim programom je privabi« la v gledališko dvorano številno publiko, ki je bila presenečena nad delom domačih diletantov. t— Karambol. V nedeljo zvečer se je pripetila na cesti, ki vodi v Naklo, v bližin ni »Krone« nesreča, ki k sreči ni zahtevala človeških žrtev. V smeri proti mestu je vodil voz, na katerem so bile še štiri druge osebe. Šporn France iz Brezja, nasproti pa mu je prihajal na motornem kolesu Matevž Urh iz Radovljice. Ker sta bili obe vozili brez luči in je vladala popolna tema, se je zaletel Matevž Urh z motorjem v konja in mu zlomil nogo. Razen konja, ki so ga ta* koj ustrelili, je bil poškodovan tudi_ motor. Ponovno opozarjamo vse, naj se drže cest* no policijskega reda, da ne bo toliko ne* sreč. Z Jesenic s— Velik poraz gorenjskega nogometnega prvaka na Jesenicah. V nedeljo je gostoval na Jesenicah prvak Gorenjske SK Eled proti domačemu SK Bratstvu ter je bil od domačinov z lahkoto poražen v razmerju 1:8 (1:7). Domačini so to pot pred-vedli zelo lepo in požrtvovalno igro. Med gosti pa se je v drugi polovici igre zelo odlikovala obramba. Poraz za goste bi bil še mnogo večji, ako bi domačini ne imeli pred golom toliko smole. Tekma je oila od strani občinstva prav lepo obiskana. V predtekmi je nastopila družina hazene Sokol Kranj proti družini SK Bratstvo, ki pa je končala z zmago Sokolic iz Kranja v razmerju 9:3 (3:2). s— Mom v trgovino. Neznani vlomilci so v noči od petka na soboto vlomili v trgovino g. Josipa Koširja, ki se nahaja na najbolj prometnem kraju našega mesta. Odnesli so večjo množino perila in nogavic ter s plenom izginili v temno noč. O storilcih za enkrat ni sledu. Iz Kamnika ka— Koroški večer. V soboto je priredil tukajšnji Sokol v čitalnici koroški večer. Društveni starosta br. dr. Karba je otvoril večer z lepim nagovorom. Za njim je de* klamirala neka deklica koroško pesem, na* kar ie povzel besedo društveni prosvetar br. Smuc, ki je orisal življenje koroških Slovencev od plebiscita do danes. Sledila je simbolična slika z deklamacijo in govo* rom pred gosposvetskim stolom, ki ga je naslikal g. Makso Koželj. Nato je nasto* pila »Lira«, ki je zapela troje lepih koro* skih pesmi. Za zadnjo pevsko točko je bila pokazana živa slika, ki je predstavljala osvobojenje koroškega naroda. Ljudje so bili z lepo prireditvijo zadovoljni. Žal le, da obisk ni zadovoljeval. Iz Krškega kr— Beraška nadloga. Beraška nadloga v Krškem in okolici postaja neznosna. Naj* več trpe trgovci in obrtniki, ki imajo od* prte lokale, pa tudi privatnike nadlegujejo raznovrstni berači, vandrovci, invalidi, iz bolnic odpuščeni bolniki, pogOTelci in po* dobno. Prosili bi županstvo, da razmišlja, kako bi se to vprašanje rešilo zadovoljivo za obe strani. Najbolje bi bilo, da bi res potrebni občinski reveži prejemali zadost* ne podpore direktno iz občinske blagajne, kamor bi prav radi prispevali meščani go* tove zneske v mesečnih obrokih. Iz Črnomlja čr— Izredni občni zbor podružnice SPD v Črnomlju bo v nedeljo 9. novembra ob 14. uri v Črnomlju pri Lackneriu, ob nesklepčnosti pol ure kasneje, s sledečim dnevnim redom: odstop dosedanjega in Iz Zagorja z— Zagorska nedelja. Lepa nedelja je izvabila občinstvo iz Zagorja na razne prijazne planinske točke. Združeni igralci zagorski so odšli čez hrib gostovat v Trbovlje z igro »Kalvarijo« in so doživeli velik moralen in gmoten uspeh. Mnogo ljudi je odšlo na prijazni hribček v čolnišče nad Kisovcem, kjer se je vršila živahna trgatev grozdja v Drnovškovi gostilni. Največ zanimanja med občinstvom je vladalo za odhod kolesarskega kluba po Savinjski dolini. V skupinah so vozili na progi Zagorje—Vransko—Celje—Zidani most—Trbovlje—Zagorje. Zanimive vožnje so se udeležili vsi člani, ki so prevozili čez 100 km dolgo progo v najboljšem času. Med člani je mnogo kolesarjev, ki bodo pomnožili število dobrih dirkačev. Iz Trbovelj t— Pritožbe glede ceste. Posestniki, ki se poslužujejo občinske ceste čez Ojstro proti Hrastniku, se pritožujejo, da se na* haja oni del ceste, ki je obrnjen proti Tr* bovljam, v zelo slabem stanju. Zadnja ne* urja pa so to cesto še bolj uničila in jo na* pravila nerabno. Prizadeti prosijo, naj bi občina to cesto popravila in jo napravila zopet uporabljivo. t— Lukežev sejem je navadno prav do* bro obiskan. Tudi letos je bilo kramarjev veliko, kupcev pa zaradi še vedno trajajo* če krize le malo. Tudi živine je bilo prigna* ne precej in zelo lepe, tako, da so se tujci naravnost čudili, da se dobi v naši okolici toliko in tako lepe živine. Kupčija pa se je razvila pozno, največ pri čaši vina. Naj« leipši voli so bili prodani po 10 Din za ki« logram žive teže. V ostalem so bile cene živine iste kot drugod n. pr. v Mariboru. t— Mesto venca na grob je poklonil go« spod dr. Fr. Roš v Laškem v počastitev spomina pokojnega Josipa iMolla tukajšnje« mu Sokolu 300 Din, za kar se mu najiskre* neje zahvaljujemo. t— Krvav pretep. Na plačilni dan je pilo več fantov v gostilni Malgaj v Gaberskem. Med drugimi sta bila tam tudi delavca Ivan Goljuf in Ivan Mlakar. Brez posebnega po« voda so navalili na nju neznani fantje (de* lavci pri podjetju Dukič), jih napadli s steklenicami in jih precej poškodovali na glavi in drugod po životu. Neznane napa« dalce zasleduje orožništvo. — Odkar so za pretepače, ki se poslužujejo noža, kazni precej hude, se poslužujejo ti novega orož* ja in sicer steklenic. Iz Brežic bc— Učiteljsko zborovanje. Brežiško učiteljsko društvo je zborovalo 19. t. m. v Brežicah. Predsednik g. Jakoper je po pozdravu navzočih objasnil situacijo v organizaciji. Natančneje se je o tem razpravljalo pri poročilih delegatov, ki so bili navzoči pri skupščini v Beogradu. Tajnica gdčna Stravsova je podala pregled o društvenem delovanju v teku zadnje poslovne dobe. To, kakor poročilo blagajnika g. Vadnala sta se vzeli z odobravanjem na znanje. Pri volitvah novega odbora Je bil izvoljen za predsednika g. Janko Kna-pič, za tainico gdč. Marica Dizubetova. blagajna je ostala v istih rokah. V odbor so še prišli gg.: Ivanuš, Kladnik, Voglar in Gajšek. Iz Pragerskega pr— »Osamosvojitev šole«. Pretekli te« den je bila pod tem naslovom objavljena notica, ki indirektno napada nekega tukaj« šnjega učitelja. Da se obvaruje ugled tu* kajšnjega učiteljstva, je podpisano društvo dolžno izjaviti, da se učiteljstvo prav prid« no, požrtvovalno in nesebično udejstvuje pri Sokolu, kakor tudi v drugih na Prager« skem obstoječih društvih. Ugotavljamo tu* di, da v primeru osamosvojitve tukajšnje šole ne potrebujemo nikakih sprememb, ker deluje tukaišnie učiteljstvo tudi v šoli v splošno zadovoljstvo staršev in všolanih otrok. — Sokolsko društvo Pragersko. Iz Ljutomera lj— Zaključek krojnih tečajev. V soboto sta bila slovesno zaključena prikrojevalna tečaja za krojače in šivilje. Oba tečaja je priredila kr. banska uprava, referat za po« speševane obrti (bivši urad za pospeševa« nje obrti). Zaključni slavnosti je razen gg. Knafelja, strok, učitelja banske uprave, ki je tečaj vodil, načelnika trgovskega*obrt* nega društva Horvata, načelnika oblačilne zadruge g. Vogrina in tajnika Hanžela, pri« s os tv oval tudi g. zadružni nadzornik Igna* cij Založnik. Vsi so imeli pred udeleženci pomembne govore, v katerih so naglašali pomen strokovnega šolstva in jih vzpod* bujali, da vestno z veseljem vršijo svoje delo. V imenu tečajnic se je za trud g. uči* telja zahvalila gdč. Ana Rižnarjeva. Mirno lahko rečemo, da sta tečaja zelo dobro uspela. Udeležencev in udeleženk je bilo 46. V teku dveh mesecev so izgotovili naj* različne jše risbe krojev po zadnji modi. Pri tem so si pridobili tudi veliko praktično spretnost. Ob koncu so dobili izpričevala. nakaT so se zadovoljni razšli. BITUMENOZNA strešna lepenka ARESIT strešna lepenka BITUMEN SMOLA LESNI CEMENT KARBOLINEUM dobavlja 345 Jos. R. PUH, Ljubljana Gradaška ul. 22 Telefon 2513 lj— Predavanje in koncert. V nedeljo 26. t. m. priredi tukajnšji krajevni odbor RK v Sokolskem domu predavanje o akciji RK v zračnosplinski vojni. O zaščiti proti strupenim plinom bo predaval nadzornik v p. g. Wester. Nato bo sledil vokalni koncert slovečega kvarteta Glasbene Ma* tiče v Ljubljani (gg. Skalar, Pelan, Završan st. in ml.) Prireditev se prične ob 15. Vstop* nina: sedeži od 15 do 5 Din, stojišča za od* rasle 3 Din, za deco 1 Din. Pridite iz Lju* tomera in bližnjih krajev! Vstopnice v predprodaji v trgovini Repič. Dobiček je namenjen svrham RK. lj— Violinski koncert, ki ga je priredil 19. t. m. g. Karel Rupel v Sokolskem do* mu, je uspel nadvse povoljno. G. Marijan Rus je zapel dve umetni pesmi in nekoliko narodnih tako dovršeno, da je moral še dodati »Dedka samonoga«. Občinstvu je takoj po prvih komadih burno aplavdiralo in tudi g. Rupel se je moral udati ter po* navijati in dodajati. Oba umetnika, ki opravičujeta najlepše nade, je diskretno in s finim razumevanjem spremljal g. Mari* jan Lipovšeh. Poset bi bil lahko boljši! lj— Darilo. Za nagrobni spomenik po* kojnega sTeskega glavarja dr. Brunčka so njegovi tovariši pri banski upravi v Ljub* liani nabrali 660 Din. Nagrobnik se bo te dni postavil na njegov grob. Iz Dolnje Lendave dl— Čebelarji v Prekmurju. Banska uprava je poslala na našo podružnico čebelarskega društva dopis, v katerem navaja, da namerava v dolnjelendavskem in murskosobočkem srezu prirediti poučna čebelarska predavanja in tečaje brezplačno. Zato se zaprošajo čebelarji, člani društva I tn nečlani t dolnjelendavskem srezu, da prijavijo čimprej svoje naslove, ako se nameravajo udeležiti predavanj in tečajev. Prosimo učiteljstvo in duhovščino, da bi Sla čebelarjem na vaseh na roke in pomagala sestavljati sezname čebelarjev z navedbo sistema in panjev posameznih čebe- larjev. Obenem naj bi se stavili tudi predlogi za primeren prostor, kje naj bi se predavanje vršilo. Seznami naj se pošljejo na podružnico Čebelarskega društva v Dolnji Lendavi, ki bo nadaljnje ukrenila z ban-sko upravo ter obvestila krajevne čebelarje, kje in kdaj se bo predavanje vršilo. Pri spomeniku junaka Srečka Puncer ja Velika nedeljska svečanost v Braslovčah - K odkritju spomenika se je zbralo blizu 3000 ljudi - Pietetna manifestacija ob lOletnici plebiscita Braslovče, 20. oktobra. Braslovče v osrčju Savinjske doline so imele v nedeljo prelep praznik. V krasnem jesenskem popoldnevu je bilo na svečan način ob udeležbi tisočev izvršeno odkrit« je spomenika koroškemu junaku, mnogo obetajočemu mlademu kulturnemu deiav. cu, juristu Srečku Puncerju, ki je padel ob koncu aprila 1919 v boju pri Vovbrah. V zavednih Savinjčanih in Savinjčankah. prihitelih v Braslovče iz vse doline delo« ma z vlakom, deloma z vozili ali peš, se je zrcalil ponos, da bodo priče manifesta« ciji, ki bo poveličala spomin na junaškega, za domovino žrtvovanega rojaka. Se« veda so iz najrazličnejših krajev Sloveai« je prihiteli k počastitvi pokojnega Srečka tudi številni njegovi tovariši in sobojiv« niki. Zbrale so se nadalje številne čete gasilcev s tremi prapori, zavitimi, v črni flor, enako so Sokoli iz raznih krajev imeli tri mogočne, v črno zavite prapore. Iz Maribora se je pripeljal kot zastopnik generala Maistra in Narodne Odbrane od« vetnik dr. Vekoslav Kukovec, iz Celja kot zastopnik vojaškega oblastva braslovsKi rojak polkovnik Ivan Rojnik, mesto Ceue je zastopal nadsvetnik Šubic, CMD upra vitelj Prekoršek, celjsko sokolsko župo br. Smertnik, Jadransko stražo učitelj Ger« liberalni klub »Kondor«, ki mu je bil pred« sednik Srečko Puncer, podpredsednik pa silno nadarjeni Arko Videmšek, ki je pa« del leta 1918. v gorah severne Italije. Sreč« ko Puncer je bil organizator nacionalnega jugoslovensko usmerjenega dijaštva, nje« gov idejni vodja. Opremljen s pečatom po« litične nezanesljivosti je v svetovni vojni moral kot vojak prestati mnogo trpljenja, dokler ni v Upniški internaciji doživel naj« večje svoje doživetje, ustanovitev Jugo« slavije... Ko je tiste dni po prevratu cel?« ski študent Franjo Malgaj vodil svoj od« delek na Koroško, da nam tam v borbi postavi pravične državne mejnike, mu je poln navdušenja sledil Srečko Puncer v Velikovec. Tam je urejeval tednik ».lugo« slovenski Korotan«, ki je utrjeval našo mi« sel v koroškem ljudstvu. Na shodih m podrobnem delu je Srečko vršil čucre*e. Ko pa je bila proti koncu aprila 1919 za« početa naša nepripravljena in zato pone« srečena ofenziva, je Srečko iz lastne volje zapustil uredniško pisarno in s puško so« deloval pri zasedbi Vovber nad Velikov« cem. Pri nemškem protinapadu pa mu je predrl prsi strel iz sovražnikove puške in bajonet ga je pripel k tlom. S štiri tova* riši je bil Srečko v Vovbrah pokopan * skupnem grobu. Kmalu nato so naše čete V imenu odbora za postavitev spomenika govori ob grobu pokojnikov tovariš g. Franjo Roš lanc in Celjski koroški klub učitelj Gra« šer. Celjski srednješolci kot predstavniki udruženja jugoslovenskega dijaštva in slo« venske župe so prišli pod vodstvom pioi. Gorjupa. . Braslovče so bile ie od ranega jutra okrašene s trobojkami in krajevni faktorji so se prizadevali, da ukrenejo vse, da oo velika in znamenita svečanost potekla v najlepšem redu. Posebno požrtvovalno je v organizacijo prireditve vlagal trud a>> mači šolski upravitelj Lušin, ki so mu po magala vsa narodna društva iz Braslovč, Letuša, Gomilskega in Orle vasi. Po pri« hodu popoldanskega vlaka, od katerega so s polzelskega kolodvora do pol ure od« daljenih Braslovč prevažali goste domači« ni z avtomobili in dolgimi, okrašenimi vo« zovi, se je sredi braslovškega trga pred - • šole formirala uolga poslopjem osnovne --------3. povorka. Spredaj je šla vsa šolska m-vii« na dalje dijaštvo, nosilci vencev, dolga četa Sokolov, za njimi gasilci, nato pred« stavniki in v gostih trumah vse ostalo oo« činstvo. Kljub velikemu dotoku ljudstva z vseh strani so gasilci in reditelji vzdr« ževali na pokopališču največji red. Ko so bile množice, broječe blizu 3000 duš. v SI« rokem krogu zbrane okrog novega sporne, nika, prekritega z veliko jugoslovensso trobojnico, je pevski zbor braslovšKe osnovne šole pod vodstvom učitelja To« mažiča nežno, ubrano zapel pesem »OJ Doberdob«. Videti je bilo, kako je ze ta pesem sama ustvarila pietetno razpolože« nje ki ga je takoj n?to poglobil pokojni« kov tovariš celjski učitelj g. Franjo RoS. V imenu odbora za postavitev spomenika je v krasnem, pesniško zajetem govor« obeležil pomen svečanosti: Dvanajsto leto teče, odkar živimo ▼ Jugoslaviji, ki so jo ustvarili potoki krvi in solza, grmade stotisočev mrtvih. Med te-mi žrtvami je bila ena najplemenitejsih in najtežjih žrtev Srečka Puncerja, žrtvo. vana za Jugoslavijo ob prvem svitu jugo« slovenske svobode. Enajst let je minilo, odkar počivajo telesni ostanki Srečka Puncerja tudi sredi lepe Savinjske doline, pred belimi ponosnimi Braslovčami, ob vznožju gozdnatih Dobrovelj. Enajst let — kratka doba, toda dolga dovolj, da smo v njej pozabili marsikaj, m je ugasnil \x> pred nas marsikateri obraz m dogodek. A jasno nam sije smehljaj oči Srečka Puncerja, polnih trdne vere, obrnjenih v bodočnost, v najlepše ideale. Da Srečko ni pozabljen, je v vidni dokaz postavljen ta spomenik. Hvala vsem, predvsem so-rodnikom, korporacijam, zavodom, prTJa* tel jem, znancem in drugim, ki znajo ce« niti pomen žrtve junakove! _ Opisal je govornik Srečkovo življenje ta delovanje. V domačem kraju počiva Sreč« ko Puncer. Lepa je ta pokrajina, ponosni so njeni prebivalci. Ni čuda, če je Srečko pognal najgloblje korenine v to zemljo. Tu v Braslovčah so rasle sveže sile nje. govega telesa, tu je njegov duh pričel ši« roko razprostirati smela krila. Leta 1919. je prišel Srečko v belo Celje. Krepak !n jasen savinjski študent. Nikoli ni sam sn lil v ospredje, toda njegova plemenitost, nenavadna energija, dalekovidnost in re« drost so ga same po sebi postavljale > ospredje povsod, kjer se je pojavil. Srečko je zgodaj nričel pisati lepe, mehke pesmi in črtice. Pod mentorjem (tkaratnim stot« nikom) Rudolfom Maistrom je izhajat v močno dramilko: »Slovan na dani«... 3 zahvalo vsem, ki so prihiteli k svečanosti, je nato Franjo Roš zaključil svečanost. Trumoma so se razhajali ljudje zopet ši« rom Savinjske doline, oživel je po vseh cestah promet z vozovi in motornimi vo« žili. Kako veliko zanimanje je vladalo za odkritje spomenika Srečku Puncerju do» kazuje dejstvo, da so z dobroveljskih po-gorij, ki ločijo spodnjo Savinjsko dolino od zgornje, prišli ljudje v Braslovče že do« poldne in so s seboj prinesli treske in baK» lje, cja so si nato zvečer lahko svetili do« mov. Večer je bil zelo lep. Po dolini je le« gala le rahla megla. Vse gričevje, ki ob« daja Savinjsko dolino, pa je bilo obrob« Ijeno s pestro večerno zarjo. Vsi člani prijavljenih delegacij, pred« stavniki in zastopniki so bili povabljeni v šolo, k prijateljskemu sestanku z odlični« mi domačini. V lepo okrašenem razredu v gornjem nadstropju je bila pripravljena zakuska. Zbralo se je blizu sto gostov, med katerimi se je takoj razvila prijetna družabnost, a v pogovorih je zvenela so« glasna hvala, da se je svečanost izvršila preko mej vsega pričakovanja. Vrle bra. slovške gospodične so se vneto prizadevale s postrežbo. Predsednik odbora za posta« vitev spomenika odvetnik dr. Ervin Mejak iz Celja je tu porabil priliko, da se je za« hvalil vsem odličnim zastopnikom za ude« ležbo in za sodelovanje pri svečanosti. V imenu Srečkovih staršev pa je bil pover« jen g. Franjo Roš, da izrazi njihovo najtop« lejšo zahvalo. Odkritju spomenika je po« leg Srečkovih bratov in sester prisostvo« vala mati, dočim je očeta — sivega savinj* skega Sokola, neustrašnega narodnjaka Bla* ža Puncerja zadnji čas bolezen privezala na posteljo ... Hitro je minila ura prijateljskega so» Stanka, ugasnila je ta nepozabna, zlata je» senska nedelja. Ostavili smo na braslov« škem pokopališču junakov grob ves po« sut s cvetjem in ob njem spomenik, Id nas bo odslej venomer vabil k sebi k po« častitvi herojskega žrtvovanja mladega sa« vinjskega nacionalista. ojačene osvobodile vso našo Koroško, ta Srečko je bil pripeljan v Braslovče. Mir. spomin in slava nepozabnemu junaku! Preden je odkril spomenik, je dr. Kuko* vec v daljšem poljudnem in prav simpa« tičnem govoru ocenil pomen žrtve Srečka Puncerja in umestnost današnje lepe pri« reditve. Poln vere v bodočnost je izrazil prepričanje, da nam bo bodočnost vrnila, kar nam je bilo ugrabljeno, da bodo iz« polnjeni ideali, za katere je Srečko živel in poleg mnogih drugih mladih tovarišev položil življenje na oltar domovine. Ka« kor je današnja slavnost z odkritjem spo« menika Srečku Puncerju spominska in glas« no opominjajoča manifestacija ob žalostni desetletnici koroškega plebiscita, tako je ta spomenik vseh njegovih vrstnikom, spo« menik vsem onim mladostim, ki so ugasni« le v borbi za domovino ... Padla je velika trobojka — in » sporne« nika se nam je zasmejal bronasti obraz Srečka Puncerja. Izredno dobro je pago« dena ta podoba. Pod njo-pa je z zlatimi črkami uklesano lapidarno samo to*le: Srečko Puncer, 29. IV. 1919 — Vovbre.« Spomenik sam pa je po enostavnem, a zelo prikupnem osnutku izgotovil akadem« ski kipar Ivan Napotnik, ki je kot pokoj« nikov tovariš iz vojnih let položil v delo mnogo ljubezni, kar se vsekakor očituje na celotni izgotovitvi spomenika. Braslovško pokopališče je z novim spomenikom mnogo pridobilo. Ta skromni, a umetniško izvr« šeni mcmument je zdaj osrednja točka vso« ga pokopališča. Blagoslovitev j« izvršil braslovški dekan g. Medved ob asistenci dveh duhovnikov, nakar je domači župan g. Josip Omladič svečano prevzel spomenik v varstvo bra« slovške občine. Ganljivo se je množice dojtnfla izvrstno podana deklamacija male Marije Ročniko« ve, učenke 6. razreda braslovške osnovne šole. V izvirnih distihih, ki jih je bil na« pisal šolski upravitelj Lušin, polnih zano« sa t poudarkih šestomera, a tudi tožne elegičnosti v lepo izbranih besedah, je ma« la deklamatorka sporočila Srečku Puncer« ju pozdrav mladine in vero t bodočnost: »Zorna pač skoraj zašije pomlad deželi jugoslovenski — Trojega srca tedaj spol« njene bodo želje...« Sokolski pevski zbor h St. Pavla je pod vodstvom upravitelja Pavla Planerja pra* ■nočno in ubrano zapel narodno žalostin« ko »Vigred se povrne«. V imenu jugoslo« venskega srednješolskega dijaštva je dijak Tugomer Prekoršek na simpatičen način, kratko in jedrnato obljubil slediti vzorom junaka in organizatorja Srečka. Starosta celjske župe je ob položitvi velikega sokolskega venca na grob poveličeval sokol« sko junaštvo Srečka Puncerja. V imenu savinjskih deklet in obenem koroških Slo« venk je gdč. učiteljica Tončka Ježovniko« ▼a položila na grob velik šopek in v ži« vahnih besedah obljubila, da grob Srečka Puncerja ne bo nikoli osamljen, vedno ga bo krasilo cvetje. K grobu je nato pristo« pil zastopnik korotanske gasilske župe go» spod upravitelj Rajko Kotnik iz Guštanja: »Osvobojeni koroški Slovenci — Srečku Puncerju«, je dejal in položil venec. Nič dragega. In ravno zato je ta trenutek hil pri polaganju vencev najučinkovitejši. Braslovški fantje s pevovodjo Virantom so s primemo pesmijo počastili spomin Srečka Puncerja, poslednji pa je sokolski j Celju list »Savinja«, izdajai ga je" dijaškipevski zbo? iz St. Pavla zaključil slavje i 1 Še o cekinskem zakladu v Krškem Kakor je že Jutro obširneje poročala, » pretekU teden v Krškem na posestvo ba« ronice ge. Leopoldine Lazzarinijeve dvig« nili zaklad, obsegajoč 180 cekinov, ki so as nahajali v prstenem, komaj 10 cm vi so« kem lončku, podobnem našim otroškim šparovčkom. Omenili smo, da so v lončka bile tri vrste cekinov, pri poznejšem po» drobnem pregledu pa se je ugotovilo, da je lonček poleg naštetih vrst vseboval še vefi drugih, izmed katerih vzbujajo največ po« zornosti cekini ogrskega kralja Sigmunda, ki so najlepše ohranjeni Ti cekini na* spominjajo na eno izmed najburnejših dob srednje evropske in balkanske zgodovine. Kakor nam izpričuje zgodovina je bil Sig» mund sin Karla IV., velikega Luksembui* žana — »Očeta Čehov«. Bil je velikega očeta majhni sin. Rodil se je 14. februarja 1368. Še mlad se je zaročil z Marijo, hčer« ko ogrskega kralja Ljudevita ter si tako pridobil ogrsko krono. Ko je L 1411 postal nemški cesar, se je začenjala velika doba verske reformacije. Znan je njegov nastop proti Husu v Kostnici, znani pa so tudi dolgotrajni brezuspešni boji z zmagovitimi HusitL Kot ogrski in hrvaški kralj je mo» ral prepustiti Dalmacijo beneški republiki, izgubil je tudi ves vpliv v Srbiji, Bosni tn Vlaški. Umrl je 9. decembra 1437, zadnji Luksemburžan, zapustil je dokaj znan, to« da manj slaven spomin. Precejšnje število cekinov pa kaže, da bi bili beneškega izvora, kajti imajo na eni strani okrogel napis »S. M. Venet ANTO VENERIO« v sredini pa »D. V« Najbrže so bil kovani za časa doža Anto« na Veniera. Upamo, da nam bodo numiz* matiki kmalu o tem kaj določenega pove« dali. JEZICA. V tuk. župni cerkvi se je po-ro« čila gdč. Julija Sajetova z g. Jankom Loeskejem, notarskim uradnikom iz Kia« nija. Čestitamo! ŠKOFLJICA. Ob polncštvevilni udeležbi članstva prostoveljnega gasilnega diuštva v Škofljici se je vršila v nedeljo seja, na kateri se je razpravljajo o popravilu stare motorne brizgalne. Ker pa bi popravilo briizgalnice, ki si jo je društvo nabavilo pred 18 leti, stalo velike vsote, je predlagal predsednik društva g. Vinko Ogorelec, naj se stara brizgalnica proda in se nabavi naj* modernejša avtomobilna brizgalnica. Pred« log je bil sprejet od velike večine z burnim odobravanjem, nakar se je razpravljalo o finančnem položaju društva, ki je še dosti ugoden, a bi vendar ne mosli z njim kriti potrebe. Primanjkljaj bi pokrili z dohedki velike veselice spomladi, ob priliki blat;o* slovrtve brizgalne, ostalo pa s pomočjo brezobrestnega posojila, za katero bo dru* štvo naprosilo ljubljanske denarne zavode. SENOVO PRI RAJHENBURGU. I/ na* še mirne vasice ne prihajajo v svet po li* stih skoro nikake vesti. Pa se tudi mi dra* mimo. V nedeljo, dne 26. t. m. ob 15. se bo vršil v šolski telovadnici ustanovni sesta« nek Sokola. Mnogo nas je članov sokolske* ga društva v Rajhenburgu ter smo sklenili, da ustanovimo lastno društvo v prepriča* nju. da bo imelo lepo število članov ter da se bo lepo razvijalo. M Koroška Bela - Javornik. Vsi člani Vodnikove družbe, stanujoči v naši občini, kakor tudi oni, ki se še nameravajo na novo priglasiti, se vljudno opozarjajo, da nai v teku tega tedna plačajo članarino 20 Din za leto 1930 raznašalki >Jutra mene licitacije 5. novembra pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru Koroška cesta st. 26=11. za splošno uporabo: Baumanova reneta, Ontario, Boikovo jabolko, Bobovec, Besni-gko iabolko (»voščenka«) in za preiskušnjo Jonathan. Hruške: jesenske: Avranška; zimske: Pastorovka; moštne: Tepka ln Vinska moštaica. Crešnje: Dunajka in debela črna hrustavka. Višnje: Lothovka. Slive: Zelena rinklota. Cešplje; domača češplja. Orehi: podolgasti, tenko-lupinasti domači. — Kostanj: izbrani debeloplodni domači. V teku razprav ni bilo opaziti mnogo različnosti v mnenjih in presoji sort, temveč so bila tozadevna mnenja z malimi izjemami skoraj enaka. To je do- BORZE 21. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes deviz-kaz, da so prišli delegati na anketo pri- I ni promet srednji, največ potrebe je bilo v pravljenj. Stavljeni predlogi so bili dobro j devizi Curih. Devize Newyork, London in premišljeni in pretehtani. Zato je skoro z Praga so po včerajšnji okrepitvi za malen-gotovostjo pričakovati, da bo izbor ustre- kost popustile, dočim se je deviza Trst da-zal tako domačim potrebam in domačemu lje okrepila od 295.30 na 295.68, deviza trgu, kakor tudi potrebam izvoza. = v Franciji ni brezposelnosti in ne go spodarske krize. Dočim se danes vse sve- Berlin pa od 13.4375 na 13.4550. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes za malenkost popustila; tcvno gospodarstvo bori s težko poslovno zaključena je bila za aranžma po 433. do-depresijo, je v Franciji ekonomsko stanje | čim je za december pri tečaiu 433 do 435 pri tečaju 433 do 435 in v nadalje precej ugodno in nikier ni opaža- ostala brez prometa. Blairova posojila so ti brezposelnosti. Francoski ministrski nadalje precej čvrsta in se je pri živahnem predsednik Tardieu je imel te dni značilen prometu trgovalo 8 odstotno po 92.25 do govor, v katerem se je pečal zlasti z go- 92.50 in 7 odstotno po 82.75 do 83. V osta-spodarskimi vprašanji, ki zanimajo Fran- lem so bile zaključene še begluške obvez-cijo. Dejal je, da sta ustavna stabilnost in niče po 73. Med bančnimi papirji je pri negospodarski razvoj dve glavni sili napred- koliko prijaznejšem razpoloženju prišlo do ka Francije. Inozemstvo zlasti občuduje prometa v Praštedioni po 922, v Jugobanki odpor, ki ga kaže Francija nasproti širje- 78, v Srpski po 188, v Poljedelski po 56 in niu gospodarske depresije, na kateri trpi v Etno po 135. Med industrijskimi papirji ves svet. Ta odpor je mogoč, ker vlada v se je Trboveljska pri živem prometu zopet strukturi francoskega gospodarstva lepa dvignila ter se je prvotno trgovala po 364 harmonija med posameznimi produkcijski- do 368, ob sklepu borznega sestanka pa po ini panogami, ker je proračun v ravnotež- I 369 in 370. Tudi Drava,"ki ie bila zadnje ju brez tendence naraščanja in je vladi I tedne slaba, je nekoliko poskočila ter te uspelo v enem letu zmanjšati davke za 5 in prišlo do zaključka po 230. Promet je bil pol milijarde frankov ter amortizirati za še v Dubrovački po 400 do 405, v Šečeram 35 milijard frankov državnega dolga. Go- po 295 do 297, v Gutmannu po 130 spodarsko stanje v državi je nadalje zdra- —1— — "" vo. Obtok bankovcev je pokrit s 50 milijardami frankov v zlatu in se je v dveh letih zlati zaklad skoro podvojil. Hranilne vloge so se od leta 1926. dvignile od 15 na 32 milijard frankov, letos pa so se v prvem polletju nadalje povečale za 12%. Nevarnost poslabšanja gospodarskega stanja, ki seveda ni izključeno tudi v Franciji, pa je mogoče še zadrževati, ce bodo Francozi nadalje cenili vrednost edinstva in mirnega političnega razvoja. — Stanje živine po banovinah. Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo statistiko o stanju živine v naši državi. Lani je po tej statistiki znašalo stanje živine v posameznih banovinah: konj goveje živ. svinj dravska 55.500 385.900 292.800 savska 252.200 805.600 595.500 vrbaska 99.200 353.500 156.100 primorska 57.200 178 700 67.500 drinska 134.900 466.200 354.000 dunavska 336.200 403.500 774.400 zetska 70.100 343.600 55.60t) moravska 40.600 307.200 246.300 vardarska 94.300 483.800 132.700 Značilno je visoko število konj v savski in dunavski banovini. Največ goveje živine je v savski banovini, največ svinj pa v dunavski banovini, dočim je število svinj v zetski in primorski banovini zelo nizko. Skunaj Je bilo lani v naši državi (v oklepajih podatki za 1. 1927)- 1.14 milijona konj (1.12), 3.73 milij. govede (3.73), 2.67 milij. svinj (2.77), 7.74 milij. ovc (7.74) in 1.80 milij. koz (1.74). Nazadovanje je opažati le pri svinjah. == Uvozni kontingent za naše blago v Poljski. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine javlja, da je naš uvozni kontingent v Prljski za zadnje četrtletje tek. leta ostal enak kontingentu za 3. četrtletje, in sicer: 88 ton ribnih konzerv. 250 ton pekmeza. 500 ton vina. 1000 ton suhih češpelj. 150 ton orehov. 100 ton slivovke in 250 ton v papir ovitih jabolk v zabojih Uvoz ostalih za-bolk je prost. Uvozna dovoljenja se bodo, kakor dcslej. izdajala samo tvrdkam, ki so registrirana v Poljski. Slaveksu po 57. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.735, Berlin 13.455, Bruselj 7.874, Budimpešta 9 885 Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunai 796 o' London 274.38, Ne\vyork 56.335, Pariz 221.59, Praga 167.11—167.91 (167.51) Trst 295.68. Zagreb. Amsterdam 22.735—22.7950 Du naj 795 — 798, Berlin 13.44 - 1S.47, Bruselj 787.4. Budimpešta 988.5, Milan 294 5<>i4 do 296.5214, London 273.98-274.78. New York ček 56.2350—56.4850. Pariz 220.59—22259 Praga 167.11—167 91, Ziirich 1094 40—' 1097.40. Curih. Zagreb 9.1280, Pariz 20.22, Lon don 25.03375, Newyork 515. Bruselj 7185 Milan 26.97, Madrid 53.60, Amsterdam' 207.40, Berlin 122.8250. Dunaj 72.6750. Sofija 3.73, Praga 15.27. Varšava 57.70. Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.06. Dunaj: Beograd 12.54375—12.58375, Berlin 168.77—169.27, London 34.40—34.50, Milan 37.0675—37.1575, Newyork 707.50 do 710.00, Pariz 27.7775 — 27.8775, Praga 20.9875—21.0675. Curih 137.34—137.84, dinarji 12.51—12.57. Elekti Ljubljana. 8% Blair 92.50 bi., 7% Blair 84.25 bi., Celjska 160 den.. Ljublj. kreditna 122 den., Praštediona 925 den.. Kreditni zavod 170-180. Vevče 124 den.. Ruše 280-300 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 432.50—433, kasa 432—4:33. za december 433—435, investicijsko 88.50 bi., agrarne 52.5 — 54.5. 8% Blair 92.25 _ 93 7% Blair 82.875—83.125, 7 % Drž. hip. banka 82—82.50, 6% begluške 73—74; bančne vrednote: Praštediona 922—926, Jugo 78— 79, Union 192—195, Narodna 8200 bl„ Srpska 188—189, Zemaljska 129—131, Etno 130-140, Ljublj. kreditna 122 den., Poljo 56—56.50; industrijske vrednote: Nar. šum-ska 25 den., Gutmann 130-135, Slaveks 57 —58, Slavonija 200 den., Drava 225—237, Šečerana 295—300. Brod vagon 80—85. Union (Osijek) 120—140, Vevče 124 den.. Isis 40—46, Dubrovačka 400—405, Jadranska 560—610, Trbovlje 369—370. Blagovna tržišča LES -f Ljubljanska borza (21. t m.). Tendenca za les nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za 200 m3 jamskega lesa (bor, dolžina 2, 2.50, 3, 3.50 in 4 m, srednji premen na vrhu 12/17 cm), in za 220 m3 jamskega lesa (bor, debelina na spodnjem koncu 20—30 cm, in sicer 200 komadov po 8 m dolžine, 400 komadov po b m in 200 komadov po 2.50 m). Nudi se 200—220 m3 borovih brzojavnih drogov (8 —12 m, nekaj komadov 6.50 m, debelina na vrhu 11—16 cm, blago pol suho). ŽITO + Ljubljanska borza (21. t. ni.). Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Ponujali so (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni); pšenico: baško. 80/81 kg po 217.50-220, 79 80 k" po 210—212.50, 78/79 kg po 200—202.50; rž: baško, 72 kg po 157.50—160; ječmen: ba ški. ozimni. 66/67 kg po 170—172.50; oves: baranjski po 190—i92.50; koruzo: baško pron ptno po 162.50—165. okroglo, za mlete v po mt<-:v?ki voznini oo 185—187 50 novo, umetno sušeno, po mlevski vozniai po 132.5 — 135. po navadni voznini oo 150 do 152.5; moko: »Oz po 360 - 365. + Novosadska blagovna borza (21. t. ni.) Tendenca nespremenjena. Promet: 16 vag. pšenice, 15 vag. ječmena, 21 vag. koruze, 4 vag. moke in 1 vag. otrobov. Pšenica: baška 79,80 kg 140—145; baška, Tisa, šlep 79/80 kg 150-152.5; gornjebaška. 79/80 kc 152.5 _ 155; banaška. Tisa, šlep, 79/80 kg 145 — 147.5. gornjebanaška, 79,80 147.5 de 150; sreinska. "slavonska. 78 kg 132.5 - 135 Oves: baški in sremski 132.5 — 135. jut-men: baški in sremski. 63/64 kg 107 5 '< 207.5 - 217.5 >6« 165 - 175; »7< 112.5 — 117.5; »8< 82.5 do 87.5. Otrobi; baški in banaški 65 — 70. Fižol: sremski 290 — 300. -f Somborska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca mirna. Promet 71 vagonov. Pšenica: baška, potiska, 80 kg 147.5—152.5, okolica Sombor, 78 kg 140— i45: gorrijeba-ška, 79/80 kg 147.5-152.5. sremska. 78 kg 132.50-137.50; banaška, 79 kg 140-145? Oves: baški 135—140; sremski 125—130. Rž: baška 110—115. Ječmen: sremski, 65 kg 100—105. Koruza: baška 105—110, baška Dunav 92.50—97.50. Moka: baška >0« in »00« 265.5 — 275.5; >2< 235 — 245- >5« 205—215. Fižol: baški uzančni 265—275 baški, beli 250—2CO. baški, mešani 202 5 do 207.5. + Budimpeštanska terminska borza (21. t m.). Tendenca prijazna, promet miren. Pšenica: za oktober 14.98—15, za marc 16.10—16.11, za maj 16.45; rž: za marc 9.45—9.46; koruza; za maj 12.48—12.49. Šport Potrebe celjskega Slovenskega športnega kluba Gelje, 21. oktobra Prejeli smo: Da se pri nas ljudje vse premalo zavedajo pomena športa za narodno zdravje, pa tudi za ugled naroda v inozemstvu, je pokazal sklep celjske mestne občinske uprave, s katerim niso dovolili Celjskemu športnemu klubu Glazije kot stalno igrišče in tudi niso hoteli žrtvovati nekaj denarja za ograjo, ki bi bila za igrišče potrebna, da bi se že vendar moglo pričeti s sistematičnimi vajami, s treningom in s pravo športno vzgojo mladine. Zaradi tega je treba še enkrat pojasniti pomen Slovenskega športnega kluba Celje: ta klub je v Celju edina slovenska organizacija te vrste, ker se peča z vsemi vrstami športa, to je z nogometom, haze-no, lahko atletiko, tenisom, plavanjem in drsanjem. Ne vemo, da li je širšemu občinstvu v Celju znano, da se vse te panoge športa gojijo pod okriljem Slovenskega športne- ga kluba Celje. Gotovo pa ni javnosti znan način, kako se vsi ti športi gojijo, kajti sicer ne bi bilo mogoče, da bi celjska občina odklonila klubu tako prošnjo. Pripomniti je treba, da je ograjen prostor za šport življenskega pomena za klub, ker ravno iz tega ograjenega prostora, v katerem bi bila mogoča zanesljiva kontrola, črpa klub sredstva za svoj razvoj in svojo utrditev. Ko bi vedeli oni, ki so športu nasprotni, kako zdravo in koristno je gojenje športa pod strokovnim nadzorstvom, bi šport pač imel lažje stališče. Pa treba nam je šele orati ledino. Ni vseeno, ali igrajo dečki n. pr. nogomet čisto brez nadzorstva in brez ozira na trajanje igre, kar gre v škodo njihovemu napredku bodisi v šoli ali obrti ali v usposabljanju za praktično življenje sploh, da ne govorimo o škodljivosti takega športa za zdravje, ali pa da igrajo samo zmerno določen čas pod strogim nadzorstvom. Tudi za starše in vzgojitelje je mnogo bolj pomirljivo, ako vedo, kje je njihova mladina, kaj dela in kdo jo čuva in vodi. Navesti bi mogli tudi še druge razloge, ki bi pokazali, kako potreben je v Celju naš slovenski šport in kako nujno je, da bi mu občina dala na razpolado ograjen prostor na Glaziji, ker ga drugje, kakor si je menda že vsakdo svest, ni naj'a. Omenjamo samo, da je že bilo nekoč na občinski seji rečeno, da se poišče za to drug prostor, a stvar je zaspala. Ker pa se klub ne da živ pokopati, za to se zopet oglašamo. Poglejmo samo Ljubljano, Maribor in celo Ptuj, kako tam z razumevanjem podpirajo resna stremljenja športa. Naše mnenje je, da moderno igrišče Glazije ne bi kvarilo, ker bi okoli igrišča itak mogel biti angleški park z igriščem za otroke. To trditev hočemo ilustrirati z načrtom občinskemu svetu. Na vsak način je taka usoda Glazije lepša in boljša kakor pa da se podijo po njej kolesarji, konji in motociklisti ter taborijo tam razni cirkusi, ponorame, vrtiljaki m menažerije. Ni dvoma, da pametni starši ne puščajo radi svojih otrok sredi nevarnosti, trušča in smradu . . . Celje, ki šteje z okolico skoro 20.000 duš, bo vendar imelo toliko sredstev in smisla za zdravje svojih prebivalcev, aa ne bo pustilo, da bi ostala Glazija še naprej čisto brez vrednosti. V rokah celjske občine je, da pomaga športu v Celju do zdravega razmaha. Da osvetlimo, kako se sedaj tudi vlada zanima za šport, opozarjamo na kongres, ki se je začel minulo nedeljo v Zagrebu. Kongresu zveze vseh športnih društev Jugoslavije prisostvujejo zastopniki M j. Vel. kralja, ministra vojske in mornarice, bana in druge odlične osebnosti. Predseduje mu predsednik dr. Hadži. Posebna točka dnevnega reda je predavanje »O cilju in nalogah jugoslovenskega športa«. Dalje je na programu referat o zdravstveni kontroli šol, o športu v vojski, o so-kolstvu, o visoki šoli za vzgojo telesa, o zakonu o vzgoji telesa, o zakonu o igriščih in plavalnicah in drugo. Na programu so tudi razgovori o jugoslovenskem olimpijskem odboru za X. olimpijado, o društvu telovadnih učiteljev, o šolah za gimnastiko itd. Kakor se vidi, si je kongres zastavil veliko nalogo. Upamo, da bo tudi celjska mestna občina videla, kako si vse v državi prizadeva za zdrav napredek pravega športa in da se bo po tem ravnala. Kolesarski odsek ASK Primorje vljudno vabi vse bivše člane-kolesarje in prijatelje omenjenega odseka na sestanek, ki se bo vršil v petek 24. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije »Zvezda«. Ker gre za važen pomenek, se je nadejati čim večje te točne udeležbe. Sklicatelji. SK Natakar. Danes ob 17. trening na igrišču ASK Primorje. Točnost. HOLANDSKE GOMOLJE prve velikosti ločene po imenih in barvah: Iris hispanica Hijacinte . . Tulipane . . Krokuse . . Narcise . . Anemone . . š. Din 2.— k Din 6.— k Din 3.— a Din 2.50 a Din 3.50 k Din 1.75 nudi SEVER & KOMP., LJUBLJANA Iz uradnih in drugih službenih objav Državni rudnik v Velenju razpisuje na dan 17. novembra ob 11. nabavo stoječega brzovrtalnega stroja za transmisijski po« gon. Peti redni občni zbor ljubljanskega vele» sejma, razstavne r. z. z o. z. v Ljubljani, se bo vršil 4. nov. ob 11. v glavnih prosto« rih Zveze industrijcev v Ljubljani. Pri 32. žrebanju 4 V: % zastavnih listov in 4J4 % komunalnih zadolžnic Kranjske deželne banke, ki- «e je vršilo 15. oktobra, so bile izžrebane te«Ie številke: 4 lA % ko« munalne zadolžnice po K 2000: 286, 2*7. 327, 332, po K 1000: štev. 38, 40, po K 200: štev. 381, 386 in 391. Te zadolžnice bo iz« plačevala Hipotekama banka jugosloven« >kih hranilnic v Ljubljani pričenši s L ja« nuarjem. Vpisi v trgovinski register. S sedežem v Mariboru se je vpisala na novo tvrdka Greinitz, industrija i trgovina željeza d. d. Družba je ustanovljena za nedoločen čas in znaša delniška glavnica j,000.000 Din, razdeljena na 100.000 delnic, glasečih na donosnika in na vsoto 50 Din. Vsa delni« ška glavnica je vplačana. Družba je bila odslej vpisana v trgovskem registru okrož. sodišča v Sarajevu. Člani upravnega sveta so Vaso Vasiljevič, industrijalec v Saraje« vu; Kari Gigler, centralni direktor Indu« strie Treinitz v Gradcu; inž. Hans Karlon Sarajevu; Jakob Pomberger, ravnatelj Greinitz industrije in trgovine železa v Gradcu; Teodor Sadnik, prokurist Oestcr. Alpine Montangesellschaft NVien; dr. Ab bert Streisler, direktor Kreditinstituta Wien; Danijel Rakuš, trgovec v Celju; inž. Viljem Rakuš, trgovec v Celju; prokuristi so Franjo Stevern, ravnatelj v Sarajevu. Oskar Košak, trgovec v Zagrebu in Rado Tupanjanin, trgovec v Mariboru. Vpisane so naslednje izpremembe pri fir* mah: lz upravnega sveta Cinkarna d. d. je Izstopil Atanackovič Lazar, vstopil pa dr. Voršič Vekoslav, odvetnik v Celju. — Prt Tovarni usnja Franc Vošnjak in sinovi d. d. se zbriše Goričarju Francetu podeljena prokura. — Pri Mariborski livarni in tvor« niči kovin ing. Hugo Lenhard in Comp. je podeljena prokura Sedlačku Ivanu. — Pri Albertu Stigerju, tovarni olja v Slov. Bi* strici, je podeljena prokura Mariji Pajda« ševi. — Pri tvrdki A. Ebenspanger v Ljub« ljani je izstopil javni družabnik Albert Ebenspanger ter je zaradi tega prenehala javna trgovska družba. V bodoče bo vodi! tvrdko Ebenspanger Oskar kot trgovec po» edinec. — Pri tvrdki »Gombač in Cerkve« nik«, agentura in komisija d. z. o. z., se ie družba razdružila in stopila v likvidacijo. Likvidator je Gombač France, Miklošičeva cesta 34. — Pri Milarni in svečami d. d. v Ljubljani je izbrisan upravni svetnik dr. Stanovnik Ivan, vpisan pa Žitko Vladimir. Oklic neznanih dedičev. Dr.e 20. avgusta 1929 je umrla Ručman Alojzija, bivša kuharica, rojena v Jazbinah' 66. občina Št. Jurij pod Kumom. na zadnje bivajoča na Rečici 80, občina Bled, ter ni zapustila nobenega sporočila poslednje volje. Sodišču ni znano, če je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščine jc postavljen g. Pegan Alojz, notar v Radovljici. Kdor hoče zahtevati zapuščino za se, mora to v enem letu. to je 15. okt. 1931, javiti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico. Razglašen je konkurz o imovini Hvala Fanike, trgovke s cvetlicami v Ljubljani Konkurzni sodnik je Debeliak Alojz s. o. s., upravnik mase dr. Ahačič Viktor, odvetnik. Prvi zbor upnikov pri deželtioni sodišču soba 140 dne 31. okt. ob 10; oglasitveni rok do 30. nov. ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 12. dec. ob 10. Sresko načelstvo v Mariboru razpisuje šestero mest državnih cestarjev, in sicer troje na Trojanski cesti, dvoje na Ptujski cesti in eno mesto na Varaždinski ccstt Prošnje je vložiti do 10. nov Sresko načelstvo v Kranju razpisuje dne mesti državnih cestarjev-delavcev na progi državne ceste št. 2 s sedežem v Zapužah in s sedežem v Hrušici. Prošnje je vložiti do 20. nov. Žimniee (modroce) po 35 Din predelujem. Vs» druga tapetniška dela po najnižji ceni. Pridem delat tudi na dom. Slaviš Fran. tapetništvo. Rimska cest* '< — Zabjak 14. 37055-3(1 Iščemo DELOVODJO ZA KAMNOLOM ki je popolnoma vešč vseh del v kamnolomu in ki ima izpričevalo strelnega mojstra ter 14605 TESAR. PREDDELAVCA izvežbanega pri gnanem opažu. Nastop takoj. Javiti se je pri: SLOGRAD D. D., Gradbeno vodstvo Zidani most. ZAHVALA Za tako mnogo dokazov iskrenega sočutja in lju-bavi, kakor smo jih prejeli ob nenadomestni izgubi našega predobrega soproga, očeta strica, tasta, dedka in pradedka, gospoda JOSIPA MOLL trgovca v Trbovljah, nam ni možno, se vsakemu posebej zahvaliti. Zato smo primorani, tem potom izraziti našo prisrčno zahvalo vsem, ki so se nas v tem bridkem času tako ljubo spomnili. Posebno zahvalo smo še dolžni preč. duhov. svet. gospodu Gašpariču za tako skrbno pozornost za časa bolezni in smrti ter za prisrčni nagrobni govor. Enako zastopniku »Zveze slov. zadrug« gospodu Smodišu za lepe poslovilne besede. Istotako gospodu dr. Jenšterle za njegovo zdravniško pomoč in prijateljsko bodrilo. Nadalje spoštovanim gospodom zastopnikom TPD iz Ljubljane in Trbovelj, p. n. pevsk. društvu »Zvon« Trbovlje, za ganljive žalostinke, prost, gasil, društvu, vodstvom meščanske, deških in dekliških osnovnih šol Trbovlje in Vode za častno spremstvo z učenci, darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so od blizu in daleč v tako častnem številu spremili našega predragega pokojnika na njegovi poslednji poti. Ponovna hvala vsem! si pridobi trgovec, če kupi PLETENINE iz zaloge po partijskih cenah v tovarni 347 CIRIL VAJT, Celje Brzovoz" LJubljana — Maribor — Ljubljana vozi tovorni avto ter prevzame različne pošiljke večje ali manjše. 146r)g Odhod vsak torek in četrtek, povrateli drugi dan. Cenjenemu trgovstvu in občinstvu se priporoča „BBZOVOZ" LJUBLJANA, Celovška cesta 79. — Telefon št. 2343 MARIBOR, Aleksandrova cesta 162 O. 14604 Žalujoči ostali. 1 ZAHVALA Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom izgube našega nepozabnega sina, brata, strica in svaka, gospoda Štefana Krhneta za poklonjeno krasno cvetje in vence se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebej nas veže dolžnost zahvaliti se častiti duhovščini, vojaškemu poveljstvu, Družabnemu klubu, Motoklubu »Ljubljana«, pevskemu društvu »Ljubljana« za ganljivo petje in vsem gg. šefom, stanovskim tovarišem, mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika spremili v prerani grob. Vsem skupaj in vsakemu posebej — Bog plačaj! X Ljubljani, dne 21. oktobra 1930. Družina Krhnetova. Ali je gospod Tavčar ie vedno prehlajen? — Ja, zanemarjal se je, in tako se je kašelj še poslabšal. Pa sedaj jemlje Kresival in tako bo v par dneh zopet na raspolago. SAtER KRESIVAL vedno si priprav če kaši jas al pa si hripav zapadajo suženjstvu večinoma božje-potniki, ki obiskujejo sveta mesta Me-ko in Medino. Brezvestni trgovci sami organizirajo večje karavane romarjev, nakar jih izdajajo razbojnikom, ki moške po večini pobijejo, ženske pa prepeljejo na otok v skladišče. Odtod so prekupčevalci dobavljali živo blago javnim hišam po vsem orijentu. Lastniki javnih hiš so z velikimi vsotami udeleženi na gnusnem podjetju. Komisija išče sedaj načina, kako bi se dal napraviti konec tej sramoti. Vezuv zopet grozi Na jezeru Capena v vezuvskem masivu so pretekli teden opazovali izredno čuden prirodni pojav. Voda v jezeru je od časa do časa izginjala ter se spet pojavljala, dobivala je razne barve ter so iz nje puhali oblaki pare. Ti pojavi so bili v tesni zvezi z delovanjem Ve-suva. Capensko jezero je nastalo tako, da je voda zalila neko ugaslo žrelo. Oči-vidno pa je ognjeniško delovanje predrlo jezersko dno in prošli petek je vsa voda naenkrat izginila, na dnu pa so se opazili požiralniki, skozi katere je čez dobro uro zopet privrela na dan, da je jezero zavzelo spet svoj običajni obseg. Geofizikalni zavod, ki opazuje gibanje vode v jezeru, je sicer že često zabeležil ponikanje, vendar se je to vršilo doslej vedno zelo počasi in v določenih presledkih. Zadnje ponikanje je bilo pred štirimi tedni in po dosedanjih izkušnjah ni bilo pričakovati, da nastopi pojav tako kmalu. Opazovalci so bili namreč ravno na dnu jezera, da preiščejo odtoke, kar se je začela voda vračati, da so se učenjaki komaj oteli. V pičli uri je bilo jezero zopet polno. Voda je vsebovala veliko množino žvep-lenih parov, ki bi bili opazovalce skoraj zadušili. Eden izmed članov geofizikalnega zavoda dr. Saffieri je izrazil bojazen, da ta pojav morda napoveduje novo delovanje Vesuva, ker so enake pojave opazovali tudi pred zadnjim velikim potresom v Južni Italiji. Ognjenik je izbruhal tudi precej lave, ki je napravila znatno škodo, vendar pa je lava kmalu prestala in nastopil je mir, ki je morda le predhodnik večje katastrofe. Zanimiva knjižnica Avgsburška knjižnica je kupila od urednika H. Rosta zbirko del o samomoru, ki je edina te vrste na svetu. Obsega v celoti okoli 4000 zvezkov in se začenja s spisom nemškega škofa Sailerja iz 1. 1785. Razen knjig o samomoru, ki so splošno znane, obsega zbirka t.idi redka, od cenzure zabra-njena dela raznih slovstev. Knjižnica bo dana na razpolago arhivu za proučevanje samomora. Exlibris predstavlja dva stebra z »mostu samomorilcev« v Grosshesselohe, med katerima sedi smrt in čaka svojih žrtev Letalo malega človeka Po poročilih italijanskih listov se je nekemu znanemu letalcu v Genovi posrečilo po dolgih poskusih izdelati letalo, ki bo lahko služilo človeštvu kot vsakdanje prometno sredstvo. Gre za majhno pripravo, ki se pritrdi eno stavno na pleča letalca. Priprava je dvokrovnik, ki meri v razpetju kakih šest metrov in je opremljena s krmilom in motorjem za 5 konjskih sil. Ko se priprava povzpne v zrak, sede letalec na nekako sedlo. Vse letalo tehta kakih 30 kg in lahko razvije hitrost 60 km na uro. Za primer nevarnosti je aparat opremljen s posebni i padalom. Izumitelj baje izgotavlja sedaj majhne modele, da bo patentiral Iznajdbo v raznih državah. »R 101« na dražbi Kakor poročajo francoski listi, so Angleži prodali na dražbi ožgane aluminijaste in jeklene ostanke ponesrečenega zrakoplova »R 101«. Dražba se je vršila pod vodstvom nekega angleškega vladnega komisarja. Ime kupca in iztržena vsota nista znana. Koliko čitajo Američani Zedinjene države s svojimi 125 milijoni prebivalcev kupijo letno za 200 milijonov knjig. Ako se k temu pri-štejejo še knjige, izposojene v knjižnicah, čita povprečno vsak Američan po sedem knjig na leto. Američan pa izda zato v treh mesecih več za vstopnice v kinematografih, nego v dva najstih mesecih za slovstvo. Njegovi izdatki za avtomobilske vožnje pa so dvajsetkrat večji, nego izdatki za knjige. Te podatke je sestavil statistik R. L. Duffas po naročilu Carnegiejeve družbe, kar ima namen, najti vzroiv, zakaj zaostaja nakupovanje leposlovnih del med ameriškim ljudstvom. Duf-fus naglaša, da to stanje ni pripisati brezbrižnosti prebivalcev, marveč ne-inicijativnosti ameriških založnikov, ki nimajo dovolj podjetnosti, da hi razširili odvzem knjig. Zato je knji-gotrštvo v Ameriki najmanj dobeika-nosen posel. K tej ugotovitvi je pripomniti, da velja pritožba samo za leposlovje. Znanstvene knjige, zlasti knjige o tehniki, pa se močno prodajajo in kupujejo ter je Amerika edan izmed najboljših trgov za znanstveno slovstvo. - Čudna smrt V italijanskem mestu Pontederra Je ležal na smrtni postelji neki Giovan-in Innocenti. Ob postelji so bili zbrani sorodniki in dva duhovnika, ki sta či-tala molitve za umirajoče. Kar naenkrat pa so se tla pod prisotnimi vdala in vsi so strmoglaviti v globoko klet. Umirajoči je pri tem res umrl, živi pa so se precej pobili. Kakor je navada pri babjevernem italijanskem ljudstvu, je govorica takoj vplela v dogodbo hudiča, ki se je hotel polastiti duše umirajočega in ki je končno tudi dosegel. Pri pogrebu Innocentije-vem se je zbralo mnogo ljudstva, ki je pričakovalo novih grozot, ali ni prišlo na svoj račun. Zemlja se ni hotela udreti, kakor se je trhli strop. Radio Izvleček lz programov Sreda. 22. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45 Dnevne vestL — 13: Napoved čas*, plo« šče, borza. — 18: Koncert radicxorkestra. — 19: Ruščina. — 19.30: Reymond: Kmet« /e, prof. Tine Debeljak. — 20: Dr. Na« tlačen: O Carigradu. — 20.30: Samospevi g. Pavla Grbe. — 21: Radio-orkester. — 22: Napoved časa in poročila. Četrtek, 23. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Otroška nra. — Kuharjev šramel - kvartet — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Geografija domače zemlje. — 20: Godba na harmoniko. — 30.30: Griegov večer, izvaja radio-orkester. — 22: Napoved časa m poročila. BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio - kvarteta. — 17.30: Narodne pesmi. — 20.30: Koncert jugoslovenskih pesmi. — 21: Koncert iz Prage. — 22: Poročila. — 22.15: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Koncertni večer. — 22.10: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 16.30: Koncert iz Brna. — 19.30: Pevski koncert — 19.50: Prenos iz Brna. — 22.20: Koncert sa orgle. — BRNO 16.30: Komorna glasba. — 19.50: Na gradu Jaromerice. — 21: Moravski skladatelji. — 21.20: Gocfba na pihala. — 22.20: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert — 20.30: Lahka glasba. — 22.15: Itafijanske klavirske skladbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — 15.20: Plošče. — 19.30: Operetni večer. — Poljuden koncert orkestra. — 21.50: Komorna glasba. — Jazz - band. — BERLIN 19.25: Zborovski koncert. — 21.10: Operni večer. — Godba za ples. — PRAMCiFURT 20.20: Koncert na citre. — Instrumenti orkestra. — 21.20: Operetni večer. — LAM-GENBBRG 17.30: Moderna glasba. — 2H: Mešan glasbeni program. — Godba za ples. — STUTTGART 20.20: Program Iz Frankfurta. — BUDLMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Koncert orkestra. — 19.30: Operni večer. — Ciganska godba. Grki še vedno praznujejo Proslave stoletnice osvoboditve izpod turškega jarma trajajo ▼ Grtijl Se vse leto. Slika nam kaže ameriške Grke v Solunu, ki pod zastavami svoje nove domovine, toda v obleki grških evzonov manifestirajo za svojo grško narodnost. Prve volitve v Turčiji VoHlni proglas turške liberalne stranke. Levo zgoraj sta sliki Kemala in Fethi paše; poleg slik je napis »živio predsednik, veliki gazi, in liberalna stranka«. Volilne agitacije na Turškem doslej niso poznali, zato vzbuja proglas veliko pozornost volilcev. Vraža o rituelnih umorih Vraža o krvi krščanske dece, ki jo baje nekatere židovske verske ločine rabijo pri izdelovanju svojih velikonočnih kruhov, je prastara in je gotovo že čas, da bi jo izkoreninili. Kakor znano je pred kakimi tridesetimi leti nastopil Masaryk v Hilsnerievem procesu energično zoper njo in si je ž njo stekel sloves borca za pravico in resnico. Ta teden pa se je začela pred sodiščem v Velikem Bereznu v Podkarpatski Rusiji obravnava proti dvema židovskima krošniarjema Moricu Steinbergerju in Markusu Liebermannu iz Užgoroda. Žida sta obdolžena, da sta nagovorila dve ruski deklici Jeleno in Kostjo Bogdanovo, da sta jima dovolila vzeti nekoliko krvi, ki sta jo moža prestregla v stekleničico ter dala deklicama vsaki po 50 vinarjev. Za dogodek je zvedela učiteljica Aranka Szokejeva ter napravila ovadbo. Rani, ki sta jih imeli deklici na zapestju, sta se medtem že zacelili in sta priloženi sodnim spisom le fotografiji in zdravniški spričevali. Obtožnica nikjer ne omenja rituelnega zločina in govori samo o lahki telesni poškodbi, ki se je izvršila tako, kakor je to ovadila učiteljica Szokejeva. Med ljudstvom pa je ta primer znova potrdil staro vero, da neka ločina fanatičnih hasidov res uporablja krščansko kri pri svojih obredih. To ljudsko mnenje potrjuje okoliščina, da do sličnih primerov ne pride na zapadu nikoli, ker tam ni hasidov, pač pa v vzhodnih krajinah, kjer so pristaši te ločine zelo močni. Samoumevno je, da so ljudje močno razburje- ni, vendar pa ni pričakovati nikakršnih senzacijonalnih dognanj, ker sta deklici pri kasnejših zaslišanjih izjavili, da sta si dogodek izmislili, dasi je ena izmed njih pri konfrontaciji spoznala moža, ki ji je baje puščal kri. Boj proti trgovini s sužnji Kakor znano, je Društvo narodov ustanovilo posebno komisjio, ki naj zatira trgovino s sužnji, kjer je ta še v navadi. Doslej so mislili, da vladajo taki barbarski običaji samo še v nepri-stopnih pragozdih notranje Afrike. Omenjena komisija pa je nedavno dobila poročilo, da je trgovina s sužnji na Rdečem morju v najlepšem cvetu. Središče teh kupčij je neki neobljudeni otok, ki ga domačini zovejo »otok sužnjev.« Komisija je organizirala pozve-dovalno ekspedicijo v Rdeče morje in je na licu mesta odkrila grozne stvari. »Otok sužnjev«, ki se je smatral za ne-obljuden, je poln ognjeniških votlin, globokih dolin in prepadov, ki so služili brezdušnim trgovcem za skladišče in skrivališče človeškega blaga. Nepokor-ni sužnji, ki so skušali zbežati iz ujetništva, so bili celo priklenjeni v jamah, da niso mogli uiti. Večino sužnjev so tvorile ženske. Komisija ie prodrla na otok samo na ta način, da je podkupila in bogato nagradila enega izmed kupcev, ki je nato izdal podjetje in pokazal ekspediciji pot na otok. Skrivališče samo je bilo močno zastraženo in treba je bilo stražnikom dati bogate nagrade, da niso streljali po članih komisije. Po natančni preiskavi se je ugotovilo, da Narodni praznik — dva dni pred revolucijo Parada brazilske vojske na dan obletnice nezavisnosti. Prizor kaže red in mir, <£ra dni nato pa se je začela krvava revolucija, ki še danes ni končana. Judit tord Stavanger je bil navzlic svo« jim triinštiridesetim letom ves siv. Ži-^el je v Parizu, kjer mu je bilo živ« Ijenje pravcati spleen, vreden naj* pristnejšega Angleža. Ležal je v spalnici svojega samske* ga stanovanja. Njegove fine, bele ro* ke so počivale na odeji iz svile. Izmenoma je gledal v kamin, kjer je prasketal ogenj in tlela žerjavica in na sliko. Ta je visela na steni in predstavljala nago žensko. Od časa do časa je ogenj močno za* prasketal. Tedajci so padli rdeči od* sevi na krasno telo nage ženske, ki je bila že več tednov njegova last, ne da bi jo osebno poznal. Zaljubil se je vanjo tisti trenutek, ko jo je uzrl v ateljeju slikarja « umetnika. To pa se je bilo zgodilo takole: Neko popoldne je šetal po Latin* ski četrti. Nenadoma je opazil, da mu sledi neznanec, ki je šepal. Glavo so mu pokrivali zmršeni rdeči lasje. Bilo jih je toliko, da so na vseh straneh silili izpod klobuka. Vsakih par korakov je šepavec po* navijal stereotipno vprašanje: »Gospod, ali kupite sliko?« Seveda je lord Stavanger kupoval slike — če so bile dobre. Ko je šepavec pripeljal lorda r atelje, se je zdelo Stavangerju, da je prav za prav prišel k starinarju. Na stenah so visele zlate posmrtne ma* ske, vsenaokrog so stali kipi azijskih božanstev in dragoceni svečniki, ka* kršne je najti samo v židovskih sina* gogah. Nad vso to šaro pa je kralje* vala slika nage ženske. Slikar jo je krstil »Judit«. Zelenosive oči slike so napravljale vtis kakor da se nenehoma smehlja* jo. Lordu se je zdelo od prvega tre* nutka, ko je ozrl Judit, da mu kliče »Tvoja bom, tvoja!« Stavanger je vprašal slikarja, koliko zahteva za platno, ki je predstavlja* lo žensko v naravni velikosti. Umet* nik je imenoval visoko vsoto — in lord ni okleval. Vzel je iz žepa listnico in odštel kupnino, kakor da denar nima nobene cene. Po sklenjeni kupčiji je lord vprašal slikarja, kje bi lahko na* šel model. Šepavec ga je lokavo po« gledal in dejal, da ne ve... Še tisti večer je visela slika v lordovem sta* novanju. Stavanger se je čutil srečne* ga, da jo je kupil. Od tega dne ni minila noč da ne bi lord ležal v postelji in gledal sliko. Ka* kor v groznici je stiskal Judit k sebi — ne tisto Judit s slike, marveč dru* go Judit, toplokrvno, vročo in živo. Jasno je slutil, da mu s te strani preti opasnost in nesreča. Ta občutek ga je navdajal s tisto bolno ironijo, kakor osvaja svoje žrtve opij, ki ubi* ja voljo in živce in napravlja človeka od dne do dne manj odpornega za mamilo. »Judit?« je spraševal žensko na platnu in že se mu je zdelo, da se mu približuje v ljubimkanju. Slika ni odgovorila nič, bila je nema. Tedaj je lord legel na drugo stran in je hlinil spanec. Blazinica iz svile, ki mu je s svojim šumenjem pričarala bližino Juditinega belega telesa, ga je nanovo omamila, da ga je stresalo po vseh udih. Zdelo se mu je, da šumi listje na vejah, da se vejice pripogibajo — vse to je bil nekakšen tajen znak, da pri* haja ona. Kakor v sanjah je obrnil glavo in pogledal izpod trepalnic pro* ti sliki. Naga ženslca je polagoma sto* pala iz okvirja. Najprej je položila eno nogo na zlati okvir, pristavila še drugo in slednjič z lahnim skokom stopila na tla. Neslišno se je približala lordovemu ležišču, tako, da je občutil topli dih njenega diha na svojem vratu —s raz* klenil je roke in padel v sladek objem bujnega telesa. Potem mu je vse iz* ginilo izpred oči. Po tej noči je lord vstal iz postelje ves omamljen. Zvečer se je podal na ulice Latinske četrti. Hotel je zopet poiskati slikarja, ki mu je prodal sli* ko — a ga ni našel. Iskal pa ga je ne zaradi njega, niti zavoljo slike — marveč zaradi živega modela, po ka« terem je mrl v silnem koprnenju. In glejl V pisani množici, ki se je valila po ulicah, v gneči vojakov, di« jakov in brezposelnih, mu je oko ne* nadoma obstalo na neki ženski. »Ona je!« si je rekel. Zaklical je na ves glas: »Judit!« Več dam se je ozrlo, nekaterim je šinil čez obraz porogljiv posmeh. A preprosto oblečeno dekle s košarico v roki se je ustavilo. A ne le ustavilo. Njene ustnice so se tudi nasmehnile — in glej, nasmeh je bil taisti, ki ga je poznal lord s svoje slike. Stekel je k nji in jo prijel za roko. »Pridi k meni, Judit!« jo je prosil kakor milost. »Pridi, ostani vedno pri meni!« Ona se ni upirala. Poslušna, kakor otrok, ga je prijela pod pazduho m na vprašanje, kje stanuje, mu je pove* dala, da prav za prav nikjer. O sli« karju je rekla, da mu je stala nekaj« krat za model. Lord Stavanger se je radoval kako tj otrok. Stari sluga Lane, ki je bil ža nejevoljen zaradi gospodovega samo« tarstva, je z nepopisnim veseljem zo* pet oblekel bele rokavice in serviral souper. Judita je sedla lordu na kolena, sre* bala šampanjec in ga takoj prvi večer poznanstva in skupnosti imenovala »dragi Jonnv«. »Ah, koliko si lepša ▼ resnici kako* na sliki« je dejal. Pa je primerjal oči žive Judit z očmi na sliki. In je moral ugotoviti, da j« slikar dobro posnemal. Tako sta lord in Judit preživela ves teden. »Ali boš vedno moja?, [Vedno pri meni?« jo je vprašal. , »Vedno«, je odvrnila. Kljub temu zagotovilu pa se je ¥ dnu duše bal zanjo. In ker ni hotel, da bi mu bila sužnja, ji je dovolil, da se sme prosto kretati. Judit je takoj izkoristila lordovo ve* likodušnost. Odhajala je vsako popol* dne z doma in se je vračala šele ▼ * mraku. Lorda je grizla ljubosumnost, ff. Mastermami: Kdo jo je umoril? Bomaa »Morda. Za kaj gre?« Sinclair je dolgo govoril. Z resnim glasom je razložil Nevinu svoj načrt, ki ga je ta z velikim začudenjem poslušal. »Kaj takega še nisem slišal, kar živim. Samo tega ne vem, ali vam smem pomagati.« »Vi kratkomalo o vsej stvari ničesar ne veste. Vso odgovornost vzamem nase.« Nevin se je dolgo časa pomišljal. »Dobro,« je rekel naposled, »storil bom kakor želite, čeprav si ne morem predstaviti, kaj bo nastalo iz tega.« »Hvala,« je preprosto rekel Sinclair, »ne pozabite na to. Desetega junija!« »Bodite brez skrbi; ne bom pozabil,« ft s poudarkom odvrnil Nevin. »Ali je pripravljena, da zaigra to vlogo?« »Da. Dolgo ie trajalo, da sem jo pregovoril. Brez njene pomoči se ne bi mogel nadejati uspeha. Dekleti sta bili dvojčici, razumete?« Vest, da bo imel Robert Kenyon predavanje na valu 2 LO, je vzbudila po vsej deželi veliko zanimanje. Vsak je vedel, da bo slišal nekaj izrednega. Razburljive drame slavnega pisatelja so se bile prikupile vsemu občinstvu. Družine so povabile za tisti večer goste na dom, da se v veseli družbi posvetijo temu literarnemu užitku. Otroke so iz opreznosti zgodaj spodili spat. Napovedano je bilo, da bo bral monolog, v katerem bodo izražena čuvstva in misli na smrt obsojenega v poslednji noči. Razumljivo je, da je občinstvo z veliko napetostjo čakalo začetka. Nevin je sprejel pisatelja v veliki dvorani radijske družbe. Roka mu je drhtela, ko je pozdravil Kenyona. Pisatelj je izrazil željo, da ostane sam v sobi, in ravnatelj, ki je bil vajen čudaških želja raznih veličin, je ustregel njegovi zahtevi. Moža sta stopila v studio. Pred mikrofonom je stala miza in stol. električna svetiljka je svetlo obsevala plo- ščo mize. »Mislim, da je vse v redu,« je rekel Nevin. Kenyon se je ozrl po sobici. Vzdignil je roko in si zasenčil oči. »Zakaj črne zavese?« »Boljše je zaradi akustike.« »A tako. In zakaj stoji tam krsta?« »Krsta? Kaj hočete s tem reči? Saj to je miza!« »Seveda je miza.« .ie rekel Kenyon in se bolestno nasmehnil. »Strašno nervozen sem nocoj. Čudno!« Nevin ga je sočutno pogledal. »Ali vam smem prinesti čašo whiskyja?« »Da, prosim. Dobro mi bo del.« Nevin je hitro odšel in Kenyon je ostal sam. »Katerega smo danes?« je zamrmral sam pri sebi. »Desetega junija,« ie odgovoril glas tik za njim. Kenyon je kriknil in boječe pogledal okoli sebe. Toda soba je bila prazna. Nikjer ni bilo videti žive duše. Kdo ie govoril? Ali so ga morda prevarili živci? Le zakaj je bil prosil, da ostane sam v sobi! Cez nekaj trenutkov se je pomiril. Saj je bilo vse le igra njegove fantazije. Nevin se je vrnil s slugom. Sluga je postavil na mizo steklenico \vhiskyja in steklenico sifona. Kenyon je hlastno popil kozarec whiskyja. »Ali se zdaj dobro počutite?« je vprašal Nevin. »Nočemo, da se mučiti* in neugodno bi bilo za nas, če vam postane med predavanjem slabo. Morda želite, da preložimo predavanje na kak drugi večer?« »Nikakor ne,« je rekel Kenyon. »zdaj mi je spet dobro. Naznanite moje ime, da takoj pričnem s predavanjem.« »Dobro. Govorite z navadnim glasom. Danes popoldne pri skušnji smo vas prav razločno slišali. V petih minutah pridete na vrsto. Ali naj vas zdaj pustim samega?« V Kenyonovih očeh se je izražala tiha prošnja, da bi oni drugi ostal v sobi. Toda ponos mu ni dal spregovoriti besedice. »Da, kar pustite me samega,« je rekel. Vrata so se zaprla za Nevinom. Ken-yon je ostal sam. Ura na mizi je enakomerno tiktakala. Štiri minute je imel še časa. Razprostrl je svoj rokopis in hitro popil čašo whiskyia, čeprav drugače ni bil prijatelj alkoholnih piiač. Mrzel znoj mu je stopil na čelo. Kak norec je bil, da ie sploh prišel sem! V naslednjem trenutku se je razjezil sam nad seboj. Kako je mogel biti tako bo- ječ? Stopil je k steni in utrnil stropno svetiljko. »Vrag naj vzame uro,« je zamrmral. »To^ neprestano tiktakanje me spravlja ob živce.« Spet se je ojunačil. »Bilo je pred letom dni!« Ne, tako ne gre. Stisnil je zobe in srepo gledal na rokopis pred seboi. čeprav ga je znal skoro do pičice na pamet. Zdaj je zaslišal rahel šum. Napovedovalec je pričel govoriti. Kenyon se je spet ozrl in bilo mu je. kakor da vidi v kotu sobe belo meglo, ki se počasi dviga. »Oh. kaj.« je zaškrtal. »2e spet halucinacija! Moji živci niso nocoj za nika-ko rabo več.« Napovedovalec ie bil končal in Ken-yon se je zbral, da bi pričel. Po vsej Angliji jih je na tisoče udobno sedelo v naslanjačih in se predajalo prijetnemu pričakovanju razburjenj. Monolog se je pričel: jetnik se ie nemirno premetaval na svojem pogradu. Bila je poslednja noč tjjegovaga življenja. Tihota celice mu je ohramljala možgane, pa je začel govoriti. Govoril je brez zveze. Skoraj brez zmisla. Da, vse bo povedal, vse strašne zgodbe se izpove, nič več je ne more ohraniti zase. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka j beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 SCdor hoče da se mu posije po posti naslov aH lea/eo drugo informacijo tieooo mo malih oglasov naj pritoži v *namUah a • bo prejel odgovora t ^ sicer ne CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsake beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubita-ni, 11842. Kuharico euio 40— 46 let, Tajeno cndi gospodinjstva, sprejmem takoj. Predstaviti se je pri Alojzija Po-točuku, pekarna, Grosuplje štev. 7 43352-1 Inkasanta :o£tenega, po možnosti z garancijo, zdravega ln vo-aščine prostega, z 1 .stnim kolesom * sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43347-1 Mlinar, pomočnika izurjenega, samca, dobro iavefcbanega pri vsem orodju, samostojnega delavca sprejmem, s 1. novembrom "z vso' oskrbo ln stanovanjem v "hiši. — Ponndbe na. oglasni oddelek. »Jutra« pod »Razumen«. 43330-1 Mesto hišnika razpisuje ponovno Sokolsko društvo v Škofji Loki Prednost imajo drž. upokojenci z malo penzijo, ocenjeni i največ enim odraslim otrokom. Plača mesečno Din 600.—, prosta kurjava, razsvetljava in stanovanje, poleg tega mesečno znatni postranski dobodki. Oziralo se bode le na ponudbe, ki so v skladu z razpisom. Ponudbe na upravo Sokolskega doma v Škofji Loki. 42981—1 Mehanik ali ključavničar s kapitalom 10—15.000 Din dobi takoj službo, event. kot družabnik. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mehanik«. 43274-1 Krznar. vajenca sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 42873-1 G. Th. Rohnan: Sambo in Joko Vesela levja zgodba. Sobarico pridno ln pošteno sprejme B. flutter, soproga tovar. v Maribora, Trubarjeva ai. št. 5-*. 42840-1 Perfektno kuharico ki govori tudi nemški — sprejme tovarniški direktoi v Bosni. Ponudbe z opisom dosedanjih služb Id zahtevo plače na naslov: Dr. MdUer, Jajce. 42813-1 Čevljar, vajenca z vso oskrbo v hiši sprejme takoj modna čevljama Anton Mulej, Jesenice. 42754-1 Kroj. pomočnika za jesenske plašče trenč-kout, sprejme takoj Franc Pertot, Novi trg št. 5-III. 43348 Pletiljsko učenko sprejmem. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 43365-1 2 pridni učenki zmožni, sprejme takoj damski modni atelje Mira Škabar, Novi trg (Turjaški trg) št. 241. 43367-1 Kroj. pomočnika za boljše veliko delo takoj sprejme Anton Vrbinc, kro-jaštvo za uniforme in civilne obleke, Vidbvdanska cesta 20. 43404-1 Služkinjo ki zna samostojno kuhati in opravljati druga hišna dela, išče rodbina zdravnika. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 43089-1 2 mizar, pomočnika dobra in vestna sprejme takoj v trajno delo Stanko Vivod, Ormož. 43393-1 Svetovno podjetje | Službo išče taletne-prodajalce za ] bi rada premenila. Imam popolnoma dov, brezkonku- veselje do vsakega dela. renčeo predmet, predujme za potovanje dovoljujemo. Proviziji 30 % pismeno zajamčena. Slovenija in Hrvatska ie prosti. Ponudbe pod »Sei apel« na oglasni oddelek »Jutra«. 43375-3 Natakarico e kavcijo sprejmem v dobro idočo restavracijo. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 43360-1 Učenko sprejme šivilja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43374-1 Učenko sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga v Savinjski dolini. Tiste, ki so se že učile, imajo prednost. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Takoj 430«. 43415-1 Tn bi morala skuhati iaj in pripraviti zajtrk, še preden se gospa Cešminka zbudi. Ko -»oda že vre, seže tipaje v kuhinjsko omaro, da bi vzela iz nje omelo za pomivanje. Aha. že ga drži za ročaj. Ali — o gro-»a! V naslednjem trenutku zakriči kakor iz uma! Mlado dekle iz boljše hiše, popolnoma zmožno nemščine in izobraženo sprejmem k dvema osebama v Zagreb. — Pojasnila daje Hilttig, Celje Glavni trg. 43418-1 Kuharico starejšo in zanesljivo, ki bi poleg perfektne kuhe opravljala tudi druga hišna dela, išče trg. obitelj brez otrok. Pojasnila daje parfumerija Uran, Ljubija Potnika manufakturne stroke, sprej mamo za obisk privatnih stragk v Mariborj). — .Po nodbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Sposobna moč«. 42836-5 Velik zaslužek Bprejmemo moške ln žen ske v vseh mestih, ta pro dajo novega izuma. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod' »Rapid ' 85«. 42085-8 ki popravlja tudi staro, gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jntra 43409-3 Zastopnika agilnega in sposobnega, proti fiksni plači in proviziji iščem za Ljubljano. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Realitetna pisarna«. 43408-3 Ljubija. Ponudb« Najraje bi šla no ali okolico. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »St. 11.680«. 43392 2 Šofer tehnično izobražen in vojaščine prost, prosi službe Maribor, Magdalenska ulica št. 18. 43412-2 Prodajalka (začetnica) išče službo v trgovini mešanega blaga. Nastopi lahko takoj ali s 1. novembrom. — Ponudbe pod »Dobra prodajalka 50« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 43413-2 Zastopnike (ce) za vsa večja mesta v Jugoslaviji — za nabiranje predplačnikov Išče Izdaja teljsko podjetje »Nolit«. Beograd, Kralja Petra 44. Zaslužek izboren. Obrnite se pismeno ali osebno na tvrdko. 42612-3 Trg. potniku ki obiskuje drogerije. par-fumerije itd., , dam še en predmet zraven. Podrobne ponudbe i navedbo referenc poa šifro »Dobar zaslužek 39« na oglasni oddelek »Jutra«. 43137-3 Šivilja prejme konfekcijsko delo r.a dom. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra« 43406-3 Dobra šivilja izdeluje obleke in perilo po nizki ceni,- Kodeljevo 86 La, Mestni trg 11. 43402-l(pod barakami). 43405-3 vendar ni rekel žal besede. Nekega večera ni prišla Judit do« mov do pozne ure. Lord jo je čakal, nestrpno gledal na uro — nič. Večerja je bila pripravljena, sluga je čakal, da jo prinese na mizo. A nje ni bilo. Ves čas njene odsotnosti se je tolažil, da se gotovo vrne, ker ni še nikdar iz* ostala toliko časa. Na sliko ni hotel niti pogledati. Kako tudi — ko je zdaj imel pri sebi živo Judit! Čakal je in čakal — Judit ni prišla. Lord je postal nervozen. Kakor jetnik v tesni celici je stopical sem in tja in iskal miru. Nenadoma pa se je ustavil. Prevzel ga je silen kes, gnev proti ženski, ki ga je imela v takšni oblasti. Sit čaka* nja, je pozval slugo, velel, naj prinese frak, da gre v klub. Sluga je pomagal lordu pri oblačc* nju. Stavanger je bil že povsem gotov, hotel je že zapustiti sobo, ko se je njegov pogled nenadoma ustavil na sliki. Videl je na obrazu slike zopet tisti nasmeh, ki se mu je zde! kakor roganje . . . »Kaj, meni se boš smeja* la?« se je ogorčil. Stisnil je pesti. Tedajci se je zdelo lordu, da je po* stal smeh na sliki še porogljivejši . . . Planil je k mizi, popadel nožič za sadje in ga zasadil v grudi nage žen« ske . . . Slika se je z votlim ropotom zrušila s stene in padla na tla. Lord pa je bled kakor smrt stal pred uničenim umotvorom. Cez nekaj časa je odšel iz sobe in zapustil hišo brez klobuka, površnika in palice. V samem fraku je blodil po mračnih pariških ulicah. Prišel je do vrat, jih odprl, šel po temnem hodniku in našel vhod v so= bo, kjer je brlela samotna sveča. Strah in groza! V tej sobici je ležala Judit, z nožem v prsih, ko je vstopil, je bila še živa. Lord je padel pred njo na kolena: »Judit, Judit, moja mala Judit! . . In ona mu je odvrnila: »Ne bodi hud, Jonny . . . On me Je ljubil, jaz pa sem mu rekla, da ga no« čem več, ker imam rada tebe. »Hotela sem za vedno postati tvoja . . . samo tvoja .... Glej, kaj je storil z me> noj . . .« Pred očmi mu je vstalo lastno deia= nje s sliko. »Oprosti, draga Judit,« je zastokal lord, »oprosti!« * še danes blodi po ulicah Latinske če« trti starec. Javil se je oblasti kot ubi* jalec Judit, a ker so našli pravega krivca, so ga izpustili Kadar ga srečajo gospe, si šepetajo, da je blazen . . . Lord Stavanger pa hodi mimo njih in ne črhne besedice. Obraz mu je kakor izklesan iz kamna, nobena mišica na njem se ne gane. JKdor nam preskrbi kupce gramofonov dobi 10 % prodajne cene. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vsak mora zaslužiti«. 43403-3 Zastopnike (ce). za nabiranje predplačnikov v vseh večjih mestih Jugoslavije išče Izvadačko preduzeče »Nolit«, Beograd Kralja Pefra 44. Zaslužek dober. Obrniti se je pismeno ali osebno na firmo. 43399-3 Prva oblast, koncesijonirana šoferska šola Camernik, Ljubljana Dunajska cesta štev. 30 — (Jugoautoj telefon št. 2236. Pouk in praktične vožnje. 251 instrukcije srednješolcem u realnu predmetov u> tranooSčlDf daje akademik Naslov • oglasnem oddelka »Jutra« 11701 4 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola 1. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova cesta 52. Prihodnji redni tečaj prične 1. novembra. 43376-4 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 Teorija vožnje. 43371-4 Prodajalka dobro izvežbana v trgovini mešanega blaga, želi mesta — najraje v Ljubljani »li okolici. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Specerija in manu-faktura«. 43295-2 VjHKlam Prodam: nov silplašč z bizamovim ovratnikom za 3200 Din, malo rabljen Kreuztermal-bad za 850 Din, dvocevni kompleten radio z zvočnikom, slušalkami in valovno postajo za 1200 Din, ali zamenjam za dober gramofon. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 42906-6 Sadna drevesca jabolka, hruške, slive, ma-reke, breskve, črešnje, kut-nje, ribez, kosmulje, neš-plje, malina, jagode, fige, lešnike, krasotična drevesca in grmičevje za parke in vrtove, konifeme, vrtnice, plezalke, grmičevje za ograjo, dablije - georgine, perene itd., samo dobro blago nudim. Cenik franko Mihael Podlogar, drevesni-čar in vrtnar, Dobrna pri Celju. 42450-6 Vilo popolnoma novo, enonadstropno, s šestimi sobami, kopalnico in vsem drugim komfortom in pritiklinami, kakor z velikim sadnim in grednim vrtom, na krasni ia solnčni legi blizu »Leo-nišča« v Ljubljani oddam v najem ali prodam, ev. zameLjam za enakovredno vilo v Mariboru. Najemnina samo 3000 Din. Pogoje in naslov pove g. dr. L-ice Treo, odvetnik v Ljubija ni. Dunajska cesta št. 2T 43310-20 Kupim hišo eno- ali večstanovanjsko, staro ali novozidano, v mesto ali na periferiji v ceni do 600.000 Din. Pla čam takoj. Ponudbe pod »Primerio obrestovanje« na oglasni oddelek »Jutra«. 43111-20 Večje stavbišče približno za 50 parcel, na prodaj na drobno aH skupaj. Naslov v oglasnem oiie'kn »Jutra«. 43016—20 Kupim hišo v Ljubljani al< bližnji okolici, z dobro vpeljano malo trgovino, mlekarno, proda jalno kruha al! gostilno. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Do 200.000« 42471 20 Gostilno v Mariboru alt v okolici na promet nem kraju vzamem v najem ali kupim Ponudbe pod »1. januarja 1931« na ogl. oddelek »Jutra«. 42750-17 Stoječega lesa . večinoma borovega, nekaj i smrekovega iL bukovega, večji kompleks, v okolici Ljubljane ugodno naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Stoječ les«. 43369-15 Bukove deske suhe, nekaj parjenih, debeline 25, 30 in nekaj 50 mm, dolžine 4—5 m, cca 15 m1, v bližini Ljubljane ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 43370-15 Lipovega lesa 1 vagon proda Franc Skrjanc, Zalog, p. Dpv. M. v Polju. 43366-15 Stanovpnie 3 £ob. z električno in plinsko napeljavo, sred: mesta oddam s 1. novembrom mirni stranki brez otrok. Naslov v oglasnem jddelku »Jutra«. 43401-21 ihutU Radio 4 cevni Radione poceni na prodaj. Ed. Pii ler. Vrhnika. 43007—9 Avto »Ford« l'/itonski, radi odpotovanja takoj prodam. Pojasnila f daje Greif Fran, Sp. Hoče št. 60. 43411-10 Stanovanje 1 ali 2 sob išče tričlanska družina. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43353-21 Prazno sobo v pritličju na Poljanski. Sv. Petra cesti ali kje v bližini iščem za pisarno. Ponudbe na naslov; Hlebš, Hradeckega vas štev. 54. 43355-23 Sobo v Kranju išče boljši gospod. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soba Kranju«. 43338-23 Rabljene stroje lokom obilo 20—25 K s. I Dynamo 10—20 luči, poino-jarmenik 65 cm in plinski motor 15—20 Ks kupi Ivan Sega. Murska Sobota. 43344-2» Stanovanje šobe it, kuhinje, v podpritličju v lepi vili v centru mesta oddam s 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43356-21 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetja, najmanj 5 kg. potem čisto belo gosje sg po 130 Din ln čisti puh kg po 250 Din. L. Brozovič Zagreb, Ilica 82. kemična čistilnica perja. 262 Deske lila za obnanje. Kratke za mizarje, oblan« u pod p prodaja po zelo nizki eeni »Ilirija«. Dunajska e. 46-relefon 28-20 in 25-95 Stroj za izdelovanje opeke zidne ln strešne, ki dela 800—1000 komadov na uro in je v popolnoma dobrem stanjn, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 43337-6 Damski plašč skoro nov, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43382-13 Službo sluge V trgovini ali pisarni, ozir. kaj sličnega išče pošten mladenič. Cenjene ponudbe ta ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Primerna služba«- 43008-2 Šivilje! Zdrava deklica z dežele, stara 16 let, spretna v ročnih delih in šivanju, išče mesto učenke. Ponndbe ta ogla«, oddelek »Jutra« pod »Pridna učenka«. 43339-2 Leseno steno z dvojnimi vrati, en del tudi s šipami, lesene stop-njice ter več metrov lesene ograje lz trdega lesa. za pisarno, prodam. Vprašanja na tvrdko I. Goreč nasl. Auerhammer-Ogrin d. z o. z., Miklošičeva cesta 30 — telefon št. 24«2. 42599-6 Žično vrv rabljeno, 36 mm debelo in 154 m dolgo proda Boris Samsa v Litiji. 43395-6 Trgovski pomočnik mlad, vojaščine prost, feli mesto v trgovini z želez-nino, špecetjjo ali gre za skladiščnika — tudi na deželo. Nastopi lahk« takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Št. 47«. 43257-2 Brivski pomočnik mlad, išče mesto kje v provinci. Ernest Stepinšek IRetie 49 — Trbovlje I. Razne postavke za izložbena okna, ki v me«tt ne prihaiajo »«č v poštev, dočim so za trgovino na deželi uporabna, kupim. Oferte na oglasni oddelek »Jntra« p^d šifro »Izložba«. 42449 Do 400.000 Din kapitala vloSim t rentabli no ln solidno podjetje — proti primernemu namešče nju Samo resne ponudbe Na hrano privatno — sprejmem 12 boljših gospodov. Gorka soba za igranje na razpolago. Pojasnila daje Ivana Medved, Čopova ulica 10. 43363-14 Velik in svetel lokal z majhnim lokalom na ulico, v centru mesta iščem za pletilno obrt. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Centrum 25«. 43279-19 Prostore v izmeri 10 X 7 m. pripravne za skladišče, ozir. delavnico oddam na Rimski cesti 19. 43359-19 Gospodar, pisarno najbolje vpeljano, odstopim sposobnemu reflektantu pod zelo ugodnimi pogoji, odnosno sprejmem poslovodjo Porudbe na oglas oddelfk »Jutra« pod šifro »Gospo darska pisarna«. 43116-19 Lokal v večjem mesto na deželi oddam dobremu krojaču pod zelo ugodnim pogojem. Ponudbe na oglasni odde lek »Jutra« pod »Krojač za dame in gospode«. 42983 19 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin. v podpritličju oddam mirni stranki s 1. novembrom. Poizve se na Zaloški cesti št. 14. 43357-21 Skromno stanovanje sobe in kuhinje išče tričlanska družina za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ne izven mesta«. 43354-21 Prazno sobo najraje v bližini Zvezde, s posebnim vhodom, iščeta dva gospoda. Cenj. dopise na oglasni oddelek Jutra pjd značko »Solidna gospoda«. 43210-23 Sostanovalca v sobo t posebnim vhodom in elektriko, s hrano za 650 Din mesečno ali 150 Din tedensko sprejme restavracija »Soča« na Sv. Petra cesti 5. 42796-23 Sobo lepo opremljeno, oddam takoj. Naslov pove oglasni odd. »Jntra«. 42626-23 Sobo lepo opremljeno, v centru mesta, po možnosti s se-pariranim vhodom išče boljša gospodična. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna in mirna«. 43373-23 Stanovanje solnčno, velike sobe in kuhinje išče boljši zakonski par brez otrok s 1. ali 15. novembrom — najraje na Bleiiveisovi ali Erjavčevi cesti, Taboru ali v bližini Zvezde, ozir. Večni poti. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »500-600«. 43351-21 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin išče mirna stranka. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Petčlanska«. 43350-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin iščem v Spodnji šiški. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Za december«. 43346-21 Malo trgovino s stanovanjem in električno razsvetljavo radi starosti takoj prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43414-19 Stanovanje ® velikih, lepih, parketira-nih sob, predsobe, kuhinje, shrambe, kabineta, balkona, veratde, drvarnice in pralnice, povsod električna razsvetljava in vodovod v kuhinji, vsled preselitve oddam s 1. novembrom za 800 Din mesečno. Kavško-va cesta 26-1. 43323-21 5 sobno stanovanje oddam v bližini druge državne gimnazije. — Naslov v trafiki »Modic«, Kopitarjeva ulica. 42866-21 Stanovanje 4 sofc. kopalnice in pritiklin oddam s 1. decembrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42776-21 Stanovanje sobe in kuhinje, lepo in mirno, o-ddam 1. novembra v Zeleai jami. Tovarniška ulica 26-1. 43372-21 Kabinet zelo prijeten, kakor tudi dve lepi sobi po 2 postelji, elegantno opremljeni, gorki, z elektriko oddam z vso postrežbo — na željo s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43364-23 Na stanovanje sprejmem mladega uradnika ali srednješolca. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 43380-23 Veliko prazno sobo s štedilnikom parketirano, na Mir ju od dam za november. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 43387-23 Iščem sobo s posebnim vhodom, blizu Sv. Jakoba trga, s 1. novembrom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sv. Jakoba trg«. 43379-23 Pletilni stroj it. 8/60 vzamem v najem tudi čez poletje, proti primerni mesečni odškodnini, A. Smrekar, Mokronog. 43345-IT Za mletev barve kupim malo rabljen stroj. Prodam pa dobro ohranjene stroje. Strojno mizarstvo Andrej Kregar, ft. Vid nad Ljubljano. 43243-"_9 Ford - stroj mali rabljen knpim takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 42916-2» Lokomobila sistem Lanz, kakor tudi rezkalni in vrtalni stroj, vse s predležišči, poceni naprodaj. Stroji so v obratu ter se jih lahko ogleda pri Produktivni zadrugi ljub. mizarjev Ljubljana-Glince, kjer se dobe vsa potrebna pojasnila. 42921—3» Pisalni stroj rabljen, v do-brem stanj«, za 1200 Din proda P. Kokalj, Gradišče št. ll-L 43377-2» Snežne čevlje in galoše dajte pravočasno ' popravilo k tvrdki Matija Tre-bar. Ljubljana. Sv. Petra cesta 6. 42800-30 Podpisana iščem rejenke Marijo Javornik ki je že 5 tednov od doma. Zglasi naj se sama, ali če kdo drugi kaj ve, naj mi proti nasrradi sporoči. — Trboje. 19. oktobra 1930. Ivan Šter. 43343-31 Lokal iščem za galanterijo ali delikateso. Ponudbe pod »Prometna točka« na ogl. oddelek »Jutra«. 43400-19 lokal za krojača ali brivca industrijskem kraju ta- Lepo stanovanje v Šiški 4 sobe, predsoba, kuhinja in kopalnica, parket in elektrika, za 1350 D