Šteu. 213.
O Ljubljani, o torek, dnž 18. septembra 1906.
Leto xxxiu.
Velja po poŠti za celo leto naprej K za pol leta „ „ za četrt leta „ „ za en mesec „ „
V upravništvu
za celo leto naprej K za pol leta „ „ za četrt leta „ „ za en mesec „ „
26-— 13- — 650 220
20-10 — 5"— 170
Za pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
LOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm):
13 h 11
• ^ tt
za enkrat za dvakrat za trikrat za več ko trikrat . 8 V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo ic v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
--dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2, —
_ Vsprejema naročnino, inseratc in
reklamacije. Upravniškega telefona Štev. 188.
Sorska afera ia naše oblasti.
Kakor znano, je pred državnim pravdni-štvom in pred šolskimi oblastmi Grmek naj-nedolžnejši človek na svetu. Zato se je pre-drznil celo v »Narodu« poslati dolgo »Poslano«, v katerem vse druge dolži, sam je pa l>o nedolžnem preganjana krotka ovca. Državno pravdništvo, ki ima čas tožiti duhovnike, ki .iih celo zapirajo in potem zaradi pomanjkanja dokazov izpuščajo. je prepričano, da je Grinek najpravičnejši človek, in celo šolske oblasti, ki imajo v rokah dovolj materiala, drže roke križem, edinole zato, ker ie (irmek liberalen agitator.
Seveda se ta afera ne bo ustavila v tej iazi, ampak skrbeli bomo, da pridejo pred najširši forum javnosti tudi vsi funkcionarji, ki so prizadeti pri tej za sedanje kranjske razmere tako karakteristični zadevi.
Ker je učitelj Grmek v »Narodu« imel predrznost, zopet napadati po krivici ljudi, ki se ne dajo od njega preparirati za pristaše podle liberalno - socialnodemokraške bande, pa danes na naslov c. kr. deželnega šolskega sveta priobčujemo sledeče.
Ali je znano c. kr. deželnemu šolskemu svetu, da jc bila na c. kr. okrajni šolski svet v Ljubljana poslana pritožba proti Grmeku, kateri je pridejan zapisnik o Grmekovem obnašanju v sorski zadevi? Ker menda c. kr. deželnemu šolskemu svetu nič ni znano, kajti drugače ne bi mogel igrati slepca, priobčujemo tu zapisnik v natančnem prepisu.
Zapisnik.
sestavljen dne 29. julija 1900.
Pride Franc Košenina iz Spod. Senic številka 5 ter izjavi sledeče:
Dne 29. oktobra 1905 sem prišel k deseti maši v Soro. Pred cerkvijo je stal učitelj Grmek ter nekaj ljudem govoril. Ko so prišle mimo nekatere pevke, katere, ne vem več, iim je rekel, da naj nikar ne gredo pet, ker gre župnik stran. Možem pa je rekel, da bo prišel v ponedeljek jutro kanonik ob osmih faro čez dajat ter da naj vsi pridejo sc upret za Brceta ter rečejo, da ga imajo radi. Pridejo naj vsi možje in žene. fantje in dekleta iti otroci. Rekel je tudi nekaj o šoli, pa ne vem več, ali je rekel, da šole ne bo, ali da bodo šolo zaprli. Rekel ie: Ali bo ta mladenič vas
v Sori komandiral? Potem se vam bodo smejali. — Jaz (priča) sem rekel: Vi boste pa jokali.
Prebrano prav, podpisano
Franc Košenina.
Sora, 29. julija 1906.
C. m. Jos. Brajec.
Pride Janez Ju rman iz Zg. Senice št. 6 ter izjavi sledeče:
Dne 29. oktobra 1905, to je bilo v nedeljo popoldne, sem prišel v Soro h krščanskemu nauku. Pred cerkvijo je stal učitelj Grmek v gruči ljudi ter jim govoril: Kako pa bo jutri, možje? Ali boste jutri prišli vsi? Jutri se vidimo vsi doli! Dobro sc moramo postaviti in upreti. Se bomo že še jutri pred kaj dogovorili, saj boste za časa doli prišli.
Prebrano prav. podpisano
Janez Jurman.
Sora. dne 29. julija 1906.
C. m. Jos. Brajec. ♦ * *
Pride Janez Jamnik iz Govejeka št. 1 ter izjavi sledeče:
Dne 29. oktobra 1905, dan pred rabuko, sem bil pred deseto mašo pred cerkvijo v Sori. Tu pride učitelj Grmek ter reče ljudem: Možje, eno novico vam bom povedal. V ponedeljek bodo prišli kanonik iz Ljubljane, da bodo Brceta odstavili od službe. Pridite doli kar je v vaši moči, se uprimo zanj, da ga ne bodo proč spravili, .leden druzemu povejte, da vas bo več prišlo, lahko pridejo vsi od kraja, če tudi niso kmetje. Ce bodo tega proč spravili, bodo pometali z nami, kakor bodo sami hoteli.
Prebrano prav, podpisano
+ Janez Jamnik.
Podpisal: Franc Košenina, priča.
C. m. Jos. Brajec. * * #
Pride Anton Jamnik iz Govejeka št. 1 ter izjavi sledeče:
Dne 29. oktobra 1905 sem bil pred deseto mašo v Sori ter tu slišal pred cerkvijo učitelja Grmeka ljudem govoriti: Da bodo drugi dan knjige prinesli v kapelanijo, da naj vsi pridejo, da se bodo uprli za Brceta. Ob osmih je rekel, da bodo prišli dekan iz Ljubljane.
Prebrano prav, podpisano
+ Anton Jamnik.
Podpisal: Jos. Brajec.
C. m. Jos. Brajec.
Zapisnik
sestavljen dne 23. julija 1906 v Rakovniku h. št. 9. Navzoči: Franc Bernik, Franc Kokalj in Jos. Brajec.
Franc Bernik izjavlja: Dne 30. oktobra 1905, ko je bila v Sori rabuka, je Grmek stopil proti možem na cesti pred Starmanom ter je rekel: No, možje, če vam je kaj za župnika, se zanj uprite, saj je ravno tako božji namestnik, kot so drugi! Jaz sem odgovoril: Ce je ravno tako božji namestnik, zakaj je pa nas na dve strani ločil? Zakaj jc pa tudi toliko škode napravil? — Ker me Grmek ni poznal, je rekel: Kdo je ta? Nato je eden odgovoril: Pustotarjev France. Potem je Grmek rekel: Pustotarjev pravi, da je Brce škodo napravil, primite ga! Ker so se nato ljudje usuli proti meni, sem zbežal v Kofolovo gostilno.
Prebrano prav, podpisano
Franc Bernik.
Franc Kokalj, priča.
Rakovnik, 23. julija 1906.
C. m. Jos. Brajc. * * #
Franc Kokalj, krojač iz Rakovnika hišna št. 5 izjavlja:
Dne 30. oktobra 1905, ko jc bila v Sori rabuka, sem videl učitelja Grmeka med množico sem in tje hoditi, torej tisti čas ni mogel biti v šoli pri poduku, kot nekateri trdijo.
Ko je prišel na glavarjevo naročilo ključavničar, da bi odprl vrata v šolo, se jc Gr-mekova žena, učiteljica Grmek-Rakovec, jezila na cesti. Kdo bo pa zdaj vrata naredil, če boste te stolkli? Odgovoril sem: Poprej smo jih mi naredili, in sedaj jih bomo tudi, vi jih ne boste.
Videl sem tudi, da so šolski otroci skozi okna gledali na kričeče množice, torej tisti-krat ni mogel biti poduk v šoli, ker med podukom po mojih mislih otroci ne smejo skozi okna gledati.
Prebrano prav, podpisano
Franc Kokalj.
Sora, dne 23. julija 1906.
C. m. Jos. Brajec. * * *
Zapisnik sestavljen dne 23. julija 1906.
Pride Marijana Novinc iz Zg. Senice številka 7 ter izjavi sledeče:
Dne 30. oktobra 1905 sem bila pred šolo v Sori, ko je učitelj Grmek kazal na Pusto-tarjevega Franceta, vprašal, kdo je ta, in potem ljudem rekel: Tu je Pustotarjev, primite ga, primite ga! ter je kazal s prstom za njim. France je nato nekaj rekel, a ko je videl, koliko ljudi gre na Grmckovo besedo nad njega,
je stekel v Kofolovo gostilno ter potem skozi okno vun gledal. Tudi jaz sem se bala, da bi me bili, ter šla h Kofolu.
Prebrano prav, podpisano
Novinc Marijana.
Franc Kokal.i, priča.
Sora, dne 29. julija 1906.
C. m. Jos. Brajec.
So še druge stvari, ki iih danes še zamolčimo. A pribiti moramo, da šolska oblast ni niti naitnanje reagirala na to. Nadzornik Zupančič jc rekel, da čaka, kaj reče sodišče. No, sodišče ne bo reklo menda nič zoper Grmeka in vse zaspi.
S takim postopanjem1 sc pa učiteljski stan demoralizira, ker sc mu utrdi misel, da je le »klerikalen« učitelj izpostavljen vsemu preganjanju. liberalen agitator pa sme počenjati, kar hoče.
Grmek pa deluje, zanašajoč se na »zanesljivost« oblasti, veselo dalje. Prišel je demonstrirat v Ljubljano proti katoliškemu shodu na čelu poulične druhali. Nedavno so imeli učitelji pri Devici Mariji v Polju sestanek, na katerem so imeli prvo besedo Grmek, Zirov-nik i. dr. Sestanek se je vršil v šolskem poslopju in tu se je govorilo o politični agitaciji. Grmek hoče z onim duhom, ki ga je vodil v Sori, napojiti tudi druge stanovske tovariše. In šolska oblast to vse mirno gleda, edino le zato, ker na tihem podpira vsako liberalno agitacijo.
A danes povemo na adreso merodajnih faktorjev: Tukaj sc boste opekli, da boste pomnili, če v zadnjem času še ne storite svoje dolžnosti!
Železniška nesreča pri Celovcu.
Velika železniška nesreča se je pripetila 16. t. m. na železniški progi med Porečami in Krivo vrbo na Koroškem. S postaje Poreče se je odpeljal predčasno dne 16. septembra popoldne ob 4. uri 14 minut osebni vlak številka 17 južne železnice. Ob 4. uri 14 minut bi se bila morala križati v Porcčah celovški vlak št. 17 in beljaški št. 18. Prometni uradnik je zakrivil, da jc odpeljal prekmalu beljaški vlak. Oba vlaka, celovški in beljaški, sta vozila z naglico 60 km. v eni uri. Prometni uradnik je pustil s postaje vlak proti predpisom prej, ncgo-li ic došel nasprotni vlak.
LIKER.
nož z brazgotino.
Angleški spisal C. Doyle.
(Dalje.)
»Marsikaj sem že doživel, zato tudi vem, da je ženska slutnja dostikrat mnogo več vredna. kakor vsa ugibanja in dokazovanja najbolj mislečega človeka. V tem pismu imate neovrgljiv dokaz za svojo trditev. Vendar pa, če je vaš soprog še živ ter celo v stanu, da piše pisma, čemu se pa ne vrne domov?«
»Nc morem si tega misliti. Cisto neumev-no mi je«
»Ali ni pri svojem odhodu v ponedeljek ničesar omenil?«
»Ne.«
»Ali ste bili presenečeni, ko ste ga zagledali v ulici Svvandam?«
»Izredno.«
»Ali je bilo okno odprto?«
»Da.«
»Toraj bi vas bil lahko poklical?«
»Gotovo«.
»Vendar pa je. kakor mi jc znano, nekaj nerazumljivega zaklical?«
»Da.«
»Mislili ste, da kliče na pomoč?«
»Da, ker je zamahnil z roko.«
»Mogoče je pa, da je bil vzklik presene-
čenja. Morda je bil povod da je dvignil roke, ker vas je tako nenadoma zagledal.«
»To je tudi mogoče.«
»Ali se vam je zdelo, kakor bi ga bil kdo potegnil nazaj?«
»Izginil je tako nenadoma.«
»Mogoče je tudi, da je odskočil nazaj. Ali ste videli še koga drugega v sobi?«
»Ne, toda oni strašni človek se ie udal, da je bil v sobi, in pa Malajec stal je na stop-njišču.«
»To se ujema. Obleka pa, ki io je imel vaš soprog in katero ste videli, ali je bila to njegova navadna obleka?«
»Da: toda brez ovratnika in zavratnice. Videla sem natančno, da je imel gol vrat.«
»Ali je kdaj omenjal ulico Svvandam?«
»Nikdar.«
»Ah ste kaj opazili na njem, da bi užival opij?«
»Nikdar.«
»Hvala vam, gospa St. Clair. To so poglavitne točke, v kateril sem hotel biti na čistem. — Cas je sedaj, da kaj zavžijemo ter se podamo k počitku. Čaka nas še jako nemiren dan.«
Za naju je bila pripravljena prijetna in prostrana soba; kmalu sem sc gugal na pernicah, ker sem bil utrujen vsled dogodkov ce-Itga večera. Sherlock Holmes pa je bil človek, ki je po cele dni, da cele tedne mogel vztrajati, ne da bi se bil utrudil, aokier ni re-
šil kakega problema. Vsako stvar je obračal sem in tja, vedno zbiral snovi toliko časa, dokler ni zagonetke rešil ali se pa prepričal, da manjka sploh dokazov. Kmalu sem se uveril, da namerava tudi nocoj imeti tako ponočno sejo. Odložil je suknjo in telovnik, oblekel višnjevo, nočno haljo, potem pa pobral po celi sobi vse blazine, ki so mu prišle pod roke. S temi blazinami priredil si je nekak orijen-talski divan, na katerega se jc vsedel z nogama navskriž. Predse je položil žveplenke ter velik zavitek tobaka. Ob motnem svitu luči opazoval sem ga nekaj časa; v ustih je držal staro, veliko glinasto pipo, oči jc imel uprte v strop; skoro zavit v goste oblake to-bakovega dima sedel jc molče in nepremično; luč je obsevala ostre poteze njegovega obraza. Tako je sedel, ko sem zadremal in tako sem ga videl šc vedno sedečega, ko me je zbudil neki glas iu je že jutranje solnce pošiljalo prve pozdrave skozi okno. Še vedno jc držal v ustih pipo. iz katere je neprenehoma izpuščai dim, ki ga jc bila polna soba.
Niti trohice tobaka ni ostalo od vsega, ki sem ga videl zvečer pri njeni.
»Ali čuješ, Watson?« me je poklical.
»Da.«
»Ali si pripravljen peljati sc?«
»Gotovo.«
»Potem se takoj obleci. Vse je še tiho. Kje spi konjski hlapec, vem, in mali voziček izvlečem že sam na dan.«
Sam pri sebi se je smejal in oči so mu žarele. Bil je popolnoma drug mož, nič podoben onemu, ki je sani v sebe utopljen, celo noč premišljeval. Pogledal sem na uro. Seveda se še ni nobeden ganil, saj je bila šele 25 minut čez štiri. Komaj sem se oblekel, ko je vstopil Holmes ter naznanil, da že čaka vprežen voz.
»Sedaj jc čas, da poskusim svoje teorije,« dejal je, ko je obuval črevlje. »Watson, poglej me! Zdi se mi, da vidiš pred seboj največjega tepca cele Evrope. Zaslužim brco, da bi od-letel od tu naravnost v Charing-Cross. Pa se mi vendar zdi, da sem iztaknil ključ do cele skrivnosti.«
»Kje pa je ta ključ?« sem ga vprašal z nasmehom.
»V kopalnici,« je odgovoril. »Da, da. nc šalim sc,« je nadaljeval, ko je videl moj začudeni obraz. »Bil sem pravkar tam ter sem ga vzel v tej usnjati torbici s seboj. Naprej torej; videla bodeva, če bo primeren ključavnici.«
Tiho kolikor mogoče sve se splazila po stopnjicah na prosto v sveži jutranji zrak. Na cesti je stal vprežen voz; zaspan, napol oblečen hlapec je držal vajeti. Hitro sva se vsedla in oddrdrala proti mestu po londonski cesti. Vsa okolica je bila mirna, kakor izumrla, četudi so delali kmetski vozovi, ki so prevažali zelenjad ter živila v mesto, precej hrupa in ropota.
Proga ima le en tir. Nedaleč od vile barona \Valterskirchen napravi proga velik ovinek, tako da je zaprt razgled. Vlaka sta vozila z vso naglico. Strojevodji sta po tem ovinku zapazila pretečo nevarnost, da vozita vlaka eden proti drugemu in sta storila vse, da ustavia vlaka. \ bilo je že prepozno, vlaka sta trčila z nekoliko pomanjšano hitrostjo, (irožen pok je naznanjal nesrečo. Tender ali premogovni voz ene lokomotive se je postavil čez progo. Pozorišče je bilo zakrito naenkrat v gost oblak parnega dima. Kričanje in stokanje iz železniških vagonov je pa dokazovalo, da sc je zgodila usodepolna nesreča.
Na matrialu samem ni bilo take škode, kakor bi bil kdo mislil v prvem trenutku. Razven tenderja in pa tirov ni večje škode, dasi so seveda poškodovani tudi vagoni.
A škoda na mrtvi tvarini se popravi. Nesreča je zahtevala smrtnih žrtev.
Popotniki prvi trenutek nesreče niso niti znali, kai da se je zgodilo. Mrtvaška tihota je vladala v vagonih, motili so jo le poki va-gonskih delov, ki so padli na tla. A čez nekaj trenutkov so pretresali ozračje srce pretresajoči klici neke ranjene ženske. In ženske so hitele nato obupane k vratom, med tem ko je večina moških potnikov ohranila hladno kri in preprečila še večjo nesrečo. Veliko žena je krčevito jokalo, druge so pa stale blede in prepadene med dežjem na nasipu. Utis je bil grozen: Vpitje žene, ki je kričaje kazala jezik, stokanje ranjencev, negotovost, a ne leže v razvalinah še ranjenci ali mrtveci iu med tem neprestani žvižgi lokomotive na pomoč so napravili grozen vtis. Kamorkoli si pogledal, videl si razvaline, saj so na cente težki železni deli odleteli deset do petnajst metrov daleč in razdejanih jc bilo več voz prvega in drugega razreda.
Tri osebe so bile mrtve na mestu, osem nevarno, nad dvajset ie bilo lahko ranjenih. Umrli so na mestu leta 1843 rojeni beljaški frančiškan Bolvary, žena železniškega izpre-vodnika Berta Kemperle iz Maribora in mariborski strojevodja Kramer. V celovški bolnišnici je še umrl strojevodja Honka. Prometni uradnik Lederer, ki je zakrivil nesrečo, je omedlel, ko je izvedel o nesreči. Dal se je od-vezati od službe.
Celovški vlak še sorazmerno ni zelo poškodovan, največ je trpel beljaški vlak.
Ranjence so odpeljali v Poreče iu v Celovec.
Kljub nesreči so vzdržali osebni promet s prestopanjem.
Med nevihto v nedeljo popoldne je udarila strela v brzojavne žice in ovirala, da niso poslovala na progi električna znamenja. Zdravniki niso bili koj na mestu, ker niso mogli brzojaviti. Železniško osobje je nastopalo ob nesreči vzorno, dasi je dobilo več uslužbencev krvaveče rane.
Zvečer so pričeli že popravljati progo. Došlo je 60 delavcev in vojaki. Dela so tako napredovala, da je imel jutranji brzovlak le 35minutno zamudo.
ODSEK ZA VOLILNO PREOSNOVO.
V včerajšnji seji je rešil odsek za volilno preosnovo prve tri točke državnozborskega volilnega reda. Dr. Adler je naznanil, da namerava predlagati pri § 9., naj sc vrše vse volitve na en dan. Pri razpravi o § 3. so sklenili, da bodi vsaka krajevna občina volilno mesto, v Galiciji se občine s 500 ali manj prebivalci pri-klopijo sosedni občini istega volilnega okraja. Odsek je sklenil, da se vrši prihodnja odse-kova seja v sredo. Pododseka še niso volili, ker se stranke še niso sporazumele. Nemci se udeleže pododsekovih sej. Domnevajo, da izvoli v pododsek nemška ljudska stranka Kien-inanna, nemška napredna stranka dr. Pergelta,
»Ta slučaj je v marsikateri točki vrlo zanimiv,« je dejal Holmes in pognal konja. »Priznati moram, da sem bil slep kot krt. Vendar pa je bolje, da se človek pozno spametuje, kakor pa nikoli.«
Dospela sva v mesto, ko so ravno jeli vstajati ljudje ter s še zaspanimi očmi odpirali okna. Prevozila sva mestni oddelek Surrey, ccsto Waterloo, most čez reko, zavila nato na desno ter dospela v ulico Bow, kjer se nahaja policijski urad.
Sherlock Holmes je bil tam dobro znan, zato sta ga oba stražnika pred vhodom spoštljivo pozdravila. Eden je ostal pri konju, drugi naju je spremil v stražnico.
»Kdo ima službo?« je vprašal Holmes.
»Nadzornik Bradstreet.«
»A, dober dan, Bradstreet, kako se pa imate?«
Po hodniku prihajal je ravno velik, postaven uradnik v službeni opravi.
»Bradstreet, z vami bi rad govoril; ali je mogoče?«
»Gotovo, gospod Holmes. Vstopite v mojo sobo.«
Šla sva za njim v sobo. ki je bila obenem pisarna. Na mizi je ležala obsežna knjiga, v zid je bil vdelan telefonski aparat. Nadzornik je sedel k pisalni mizi.
Gospod Holmes, s čim vam morem po-streči ?«
»Prihajam zaradi onega berača, Boone. veste, onega človeka, ki je na sumu, da je umoril ali vsaj pomagal pri umoru gospoda Neville St. Clair iz Lee.«
(Dalje.)
svobodni Vsenemci dr. Herolda, krščanski socialci dr. Gessmanna, češki klub dr. Kramara, poljsko kolo Starczynskega, Jugoslovani dr. Šusteršiča. Fevdalno veleposestvo in katoliški centrum naj bi se pa dogovorila, ali odpošljeta v odsek Tollingerja ali pa Saiferta, Za Italijane kandidirajo Malfattija, ki postane najbrže tudi pododsekov načelnikov namestnik. Pododsek izvolijo najbrže v sredo.
NOTRANJE POLITIČNI POLOŽAJ.
V	današnji seji državnega zbora se bodo izključno pečali z nujnimi predlogi. Mladočeh Hruby interpelira o opavskili, Biankini o reških demonstracijah. Vsenemci vlože baje nujni predlog glede gališke samouprave. Proračun za leto 1907 predlože zbornici koncem tega meseca. Kršč. soc. posl. Stein namerava vlo-.žiti interpelacijo, v kateri zahteva preosnovo cerkvene zakonodaje.
Izvrševalni odbor čeških agrarcev je pozval češke agrarne poslance, naj nastopijo z vso odločnostjo proti predlogu nemških strank, ki zahtevajo dvetretjinsko večino v obrambo volilnih okrajev.
Ustanoviti nameravajo »Društvo nemških mest.«
NAGODBENA POGAJANJA Z OGRSKO.
Danes se vrši na Dunaju skupna konferenca obevladiiih strokovnjaških komisij glede nagodbenih pogajanj. Tudi Wckerle odpotuje na Dunaj. Ogrska strokovnjaška komisija odpotuje z Dunaja koncem tedna. Prihodnjo sejo skliče ogrska vlada v Budimpešto.
CARINSKA VOJSKA S SRBIJO.
Na Dunaju se snide še ta mesec skupna carinsko trgovinska konferenca, da se posvetuje o zadnjem dopisu srbske vlade glede zo-pctnili pogajanj o trgovinski pogodbi z Avstrijo.
PRVA KONFISKACIJA.
16. t. m. se je izvršila na Hrvaškem pod novo vlado prva konfiskacija. Konfiscirana je bila »Hrvatska« radi članka o bivanju prestolonaslednika v Dalmaciji. Vzrok je način po katerem piše »Hrvatska« v dotični številki o nadvojvodi v Dalmaciji. Konfisciranje ni moglo preprečiti vse liberalno naziranje nove vlade. Nasprotno bi bila prišla tudi v slabo luč hrvaška lojalnost.
VI. SPLOŠNI SHOD OGRSKIH KATOLIKOV.
VI. splošni shod ogrskih katolikov bo trajal štiri dni od nedelje 23. t. m. počenši. Na njem se bodo razpravljala razna, zlasti socialna mažarskemu narodu koristna vprašanja. Tako n. pr. »Konsumna društva kot trg. šola ogrskih poljedelcev«, »Prodajanje žita ogrskih poljedelcev potom katoliških zadrug«, »Način pridobivanja«, »Avtoriteta in splošna prostost«, »Modema morala gospodov in gospa«, »Nalog zadrug z ozirom na socialno zlo«, »Razmerje med poljedelci in njihovimi uslužbenci«, in »Kristus središče sveta«. Vstopnina znaša za osebo po eno in po pet kron. Shod bode vsekakor zelo impozanten. Glavni govornik je škof dr. Otokar Pro-chazka.
RAZMERE MED ITALIJO IN NAŠO DRŽAVO.
Milanski »Corriere della Sera« zahteva, naj zgrade vzhodno od Vidma utrdbe, da se ne bo bati sovražnih napadov. List tudi zahteva, da prenove artiljerijo. Rimski »Corriere« pa trdi, da so razmere med Italijo in Avstrijo tako prijateljske, da bodo gladko odškodovali po nemirih v Zadru in Reki oškodovane italijanske državljane.
GRKI IN BOLGARI.
Knez Ferdinand se je izrazil o izgnanstvu Bolgarov iz Makedonije Medšib Melhameju zelo resno in obenem pesimistično. Medšib Melhame, turški poslanik, pa je zatrdil, da želi sultan mir, in da je obljubil več iradejev, ki se tičejo koristi Bolgarije in Bolgarov v Makedoniji.
DOGODKI V RUSIJI.
Car je dal za tiste, ki se umikajo vojaški dolžnosti, sledeči ukaz: Dotičniki izgube osebne in stanovske pravice in gredo v ječo za 4 6 let, ali izgube stanovske pravice in gredo v prisilno delavnico za 4 do 6 let.
V	vasi Rubnikov (gubernija Orodno) jc hotel zapreti policijski komisar v spremstvu 15 vojakov in 2 policajev 7 kmetov. Kmetje so sc uprli. Osem je bilo vstreljenih in 60 ranjenih.
V	Varšavi imajo vojaki in policaji dovoljenje na vsakega streljati, ki sc jim na deset korakov spričo svarila približa. Hišnim gospodarjem je dovolila policija razpeti vrvi po tistih krajih, kjer ni dovoljeno hoditi iz raznih vzrokov. Ker manjka policajev, so dovolili tistim vojakom, ki so se odlikovali v Bjelostoku, vstopiti v policijsko službo. Oglasilo sc jih je 130.
Proti ruskim revolucionarjem v tujini.
Ruska vlada uvideva, kako opasni so ii zlasti tisti revolucionarji, ki stanujejo v tujini, a pro-vzročajo to. kar se dogaja v Rusiji sami. Ti so tudi pravzaprav glave revolucije. Da bi prišla ruska vlada temu v okom, je odredila vse potrebno, da moč revolucionarnih faktorjev kolikor mogoče omeji ali docela uniči. Zato je odposlanih v svet iz Rusije več tajnih agentov. Delajo tudi nato, da bi vplivala ruska vlada v tem oziru na druge države, ki naj bi vse ruske revolucionarne kroge razdrle.
Poveljnik carjevih palač in nekdanji generalni gubernator v Peterburgu, rajni general Trepov, je bil baje zadnji čas v nemilosti pri carin, ker se je toplo zavzemal za parlamentarno ministrstvo. Trepov je bil rojen leta 1855 v Peterburgu, vzgojili so ga med carjevimi pažatni do leta 1874, ko so ga pridelili gardni kavaleriji. Izkazal sc je v rusko-turški vojski leta 1877. Za moskovskega višjega policijskega mojstra so ga imenovali leta 18%.
Na tem mestu je postopal jako odločno in nasilno. Bil je desna roka velikega kneza Sergija. Po začetku ruske revolucije so ga dne 22. januarja I9U5 imenovali za peterburškega generalnega gubernatorja iu je kot tak nasprotoval \Vitteju. Dne 9. novembra 1905 so ga imenovali za poveljnika carjevih palač. Njegova smrt ni napravila posebnega vtisa, kakor ni nič več senzacionclnega, kar se poroča iz Rusije, ker smo navajeni že krvavih poročil. Trepova smrt je zavita v neprodirno temo. So, ki trde, da je umrl naravne smrti, drugi da so ga dali zastrupiti revolucionarji, da se je iz žalosti zastrupil, ker je padel pri carju v nemilost, in pa tudi, ki pravijo, da se je usmrtil sam, da bi ga nc usmrtili revolucionarji.
S smrtjo Trepova je tudi v zvezi, da je odpotovala nenadoma carjeva rodbina na morje, in sicer tako hitro, da so bili iznenadeni celo ožji krogi carjeve rodbine. Kmalu, ko je odpotoval car. so zaprli štiri lekarje in jih izročili posebnemu uradniku.
Dognali so, da obstoji med carjevim osob-jem tajna organizacija, ki jc v zvezi z revolucionarnimi krogi, kar je zelo vznemirilo carja. Ostro je očital car dvomim uradnikom, da nc pazijo na revolucionarne spletke na dvoru. Več uradnikov je obolelo na znakih zastrup-Ijenja. Poroča se celo. da je bil umorjen Trepov že pred 14 dnevi.
Car hoče baje osebno posredovati, da dobi Rusija potrebno posojilo.
V	Varšavi so streljali na generalnega majorja Dorošivskega, ko se jc peljal k seji vojnega sodišča.
Naučili minister je izjavil, da se prično prihodnje dni zopet predavanja na vseučiliščih.
Med sevastopoljskimi mornarji vedno bolj vre, čimbolj se bliža sodnijska razprava proti zarotnikom. Na povelje generala Skry-dlova se vrši sodniiska razprava ne v Seva-stopolju, marveč v Očakovu.
Usmrtili so v Moskvi mladoletnega delavca Svereva, ki je igral veliko vlogo pri umorih policijskih stražnikov.
Največjo senzacijo pa vzbuja napad na carjevega spremljevalca generala Orlova. Da so napadalci iz vrst mornarjev, ki carja spremljajo, in da so morali aretirati celo dva častnika s carjeve ladie, pa kaže. da ruski car res v najožjem krogu ni varen življenja.
PRIJATELJSTVO ANGLEŠKE S FRANCOSKO IN RUSIJO.
Angleški vojni minister jc govoril v Ne\v-castlu tudi o odnošaju med Anglijo in drugimi državami ter rekel: »Naše prijateljstvo s Francijo je ožje in intimnejše, kakor je še sploh kdaj bilo. To prijateljstvo je nas spoprijaznilo z Rusijo, ne oziraje se na sedanje težkoče. Anglija in Nemčija se kažeti kot dva rivala, vendar prijateljska. To dokazuje dejstvo, da bo početkom prihodnjega meseca umaknila Nemčija iz Afrike 7000 mož. To bo delo Anglije v južni Afriki znatno olajšalo.
NEMIRI V KATALONIJI.
V	Kataloniji so se nedavno uprli Karlisti. Krvavi boji so se vršili po več vaseh. Načelniki Karlistov, med njimi general Moore, so pobegnili iz Barcelone.
PREDSEDNIK FRANCOSKE V MARSEILLU.
V	Marseillu je priredil Fallieres slavnostni banket na čast poveljnikom italijanskega, angleškega in španskega brodovja, ki so dospela za časa predsednikovega bivanja v Marseillu v tamošnjo luko. Napil je vsem trem poveljnikom in jih prosil, naj izrazijo zahvalo svojim vladarjem, ki so jih poslali za' ta slučaj v Marseillc. Godba je igrala himne zastopanih držav. Predsednik jc odposlal nato telegrafič-nim potoni zahvalo italijanskemu, angleškemu in španskemu kralju.
VSTAJA NA KUBI.
Iz NVaschingtona poročajo, da odpotujejo pomorske posadke, ki so odločene za na Kubo namenjene križarice, s posebnim vlakom v Norfolk.
Iz Ncv Jorka javljajo, da sta odplula iz Nevvporta linijska parnika »Louisiana« in »Virginia« z po 800 mož posadke z zapečatenimi povelji. Najbrže plujeta proti Havani.
V	VVashingtonu sodiio, da križari toliko ameriških ladij ob havanskih obalili in jih še pride, da izkrcajo tekom štirih dni 5000 voja-iakov. Vojni tajnik Taft in namestili državni tajnik Bacon sta odpotovala na Havano. Ha-vatiska vlada jc naznanila, da vstavi boje za negotov čas, ker hoče skleniti mir z vstaši še predno pride vojni tajnik Taft in prej, ko intervenirajo Zjedinjene države. Vstaši so napadli San Domingo v provinci Santa Clara.
ŠPANSKA VLADA PROTI ANARHISTOM.
Ob početku zopetnega delovanja sodišč je izjavil justični minister Romanones v posebnem govoru, da treba pristaše teoretične anarhije strogo kaznovati, češ, da jc ta nevarnejša in podlejša kakor anarhija sama, ker izvirajo iz nje vse zle posledice. Anarhistična delovanja naj sodijo civilna sodišča. Ob koncu je predložil načrt za tozadevni zakon.
Štajerske novice.
š Izpred mariborskih porotnikov. Včeraj, dne 17. t. m. sc je imela pred tukajšnjimi porotniki zagovarjati 21 letna samska dekla Jožefa Seršen, iz Spodnjega Boča, zaradi deto-mora. Razpravo jc vodi! okrajno-sodni predsednik Perko. Dne 18. marca t. 1. je namreč Seršen zginila za kake pol ure svoji gospodinji Mariji Hojnik od dela in se čez nekaj časa vrnila. Gospodinja, ki je vedela, da je nje dekla noseča, je takoj zapazila na njej veliko izpre-nicmbo in jo stavila na odgovor. Le-ta je pa vse odločno tajila, vsled česar je Marija Hod-
nik povedala, kar je opazila, svojemu možu Tomažu Hojnik. Gospodar je šel po vseh prostorih iskat po sledovih domnevanega hudodelstva iu je v resnici našel v kleti veliko lužo krvi, za sodi ob zidu pa mrtvo žensko dete. Na trupelcu zlasti na glavi se je poznalo, da so otročiča že podgane obgrizle. Ko je še gospodar deklo trdo prijel, je priznala, da je mrtvega otroka porodila in v kleti skrila. .— Zdravniška preiskava pa je dognala, da je otrok prišel živ na svet. Pri včerajšnji razpravi se jc Seršen zagovarjala, da če tudi je živo dete porodila, mu ni namenoma nič ža-lega storila nego k večjemu morda v velikih bolečinah in razburjenosti zamorila. Porotniki so vprašanje zaradi detomora zanikali, potrdili pa, da jc Seršen kriva otrokove smrti, ker se za porod ni pripravila in zaupala babici. Obsojena je bila na leto dni.
š Grozovit umor. Dne 15. t. in. zjutraj je bila v Lančivasi pri Št. Vidu (okraj Ptuj) umorjena Ana Vedrač, ki živi ločena od svojega moža. Morilec jo je z rovnico pobil v neki jesenovi gošči, potem pa zbežal. Opis morilčev jc sledeči: velika suha postava, globoko vdrtc oči, velik nos, temne brke in redka brada. Nekoliko jeclja in je oblečen temno. Oblasti ga pridno zasledujejo.
š Umrl je v Gradcu vseučiliški profesor, dvorni svetnik dr. Zdenko Skraup v starosti 57 let. Poučeval je kemijo in je bil v letu 1903 in 1904 vseučiliški rektor. Čeprav slovenskega pokolenja je bil Skraup hud nemški nacionalec.
š Iz Št. Jurija ob južni železnici se nam piše: V nedeljo, dne 16. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor podružnice c. kr. kmetijske družbe za Št. Jurij ob juž. železnici in sosedne župnije. Udeležba jc bila velika, posebno iz sosednih Dramelj. Predsednikom pripravljalnega odbora jc izvoljen g. c. kr. svetnik dr. Ipavic odborniki pa sami ugledni posestniki. Zanimanje za podružnico je vsestransko, samo da bi bila živahna in delavna in kot taka res v blagor našim kmetovalcem. Pristop je naznanilo takoj čez 70 posestnikov.
Koroške novice.
k Podružnica družbe sv. Cirila iu Metoda za Tolsti vrh in okolico priredi dne 23. t. m. svoje letno občno zborovanje v gostilni gosp. Fr. Kristana na Fari pri Prevaljah. Spored: 1. Pozdrav. 2. Govori. 3. Pobiranje letnih doneskov. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. 6. Igra: »Trije tički«, uprizorijo domači igralci s sodelovanjeni nekaterih članov slovenskega akademičnega ferialnega društva »Gorotan«. K mnogobrojni udeležbi vabi — odbor.
k Prevalje. Katoliško delavsko društvo je imelo dne 16. t. m. v gostilni gospoda Šteklna svoje redno mesečno zborovanje. Udeležba je bila boli pičla in zato jc gospod predsednik grajal malomarnost nekaterih članov. Nato je govoril gospod kaplan Fr. Smodej o anarhizmu.
k Deževalo je v nedeljo popoldne po Spodnjem Koroškem, kakor bi iz škafa vodo lil. Vode so narasle. Visoke gore, n. pr. sivo Peco, pa jc zapadel čez noč sneg.
Dnevne novice.
+ Proti goriškemu nadškofu jc začela »Soča« svojo gonjo. Najprej njegov pastirski list — zdaj govor na katoliškem shodu — to jc preveč za Andreja Gabrščka, ki se obnaša, kakor bi bil zato nastavljen, da škofe zmerja in jih uči, kaj smejo govoriti, kaj pa nc. Govor prevz. gosp. nadškofa na katoliškem shodu je bil vendar tako mil in ljubezniv, da je mogel vse poslušalce napolniti le z blagimi, miroljubnimi čuvstvi. A »Soča« ga je pograbila s tisto slastjo, s katero divji Indijanec izkoplje vojno sekiro, in napoveduje zdaj vojsko na življenje in smrt. »Soči« jc sploh zadnji čas nekako zmanjkalo tvarinc za zmerjanje. Zato je vesela, da je dobila povod za psovanje in zdra-žbo, siccr bi ta žalostni list moral prenehati. No, pa »Sočina« bojevitost ne bo škodovala dobri stvari. Kakor jc na Kranjskem »Narod« s svojo gonjo proti ljubljanskemu škofu Ic zbudil vse dobromisleče ljudi h krepkemu odporu, tako bo tudi na Goriškem »Soča« z bojem proti tako blagemu nadškofu le zbudila k delu vse, ki bi sicer počivali. Torej naj »Soča« le vihti bojno sekiro brez skrbi.
+ Zlata maša v Metliki. Milostni gospod prošt Fr. Dovgan bo dne 20. t. ni. doživel petdesetletnico svojega mašniškega posvečenja. Ta dan se bodo zbrali pri njem vsi njegovi nekdanji kapclani čestitat svojemu ljubljenemu predstojniku, ki ga imajo zaradi redke Iju-beznjivosti v občevanju vsi v najblažjem spominu. Podarili mu bodo nenavadno dragoceno mašno knjigo. Slovesno jubilejna slavnost, slučajno združena z birmo, pa bo prihodnjo nedeljo. Delajo se zanjo obširne priprave in Metličani bodo ta dan na sijajen način pokazali vseobče spoštovanje mnogoletnemu svojemu župniku. Zlatomašnik pa tudi zasluži, da ga vse čisla, ljubi in se mu klanja. Diči ga izredna ponižnost in krotkost, prepira uc pozna, še muhi žalega ne stori, živi edino-le za svoj vzvišeni poklic. Ker se strogo drži določenega reda. jc vedno zdrav in vesel ter za svoja leta čudovito živahen. Brez dvoibe bo učakal še demantni jubilej. — Preiel je za
svoje vzorno delovanje odlično priznanje od najvišjih oblastev: od cesarja, škofa in načelnika nemškega viteškega reda. Monsignore Jančar pa mu nese novo odlikovanje, pismo iz Rima, vsled katerega je imenovan za papeževega komornika. Slava Dovganu! Naj še dokaj let razveseljuje svoje neštete častivce in prijatelje, po smrti pa prejme od Boga v poplačilo svojih del in zaslug »coronam de la-pide pretioso«.
+ Progo Tržič-Kranj prično baje graditi že letos. Načelnik gradbenega vodstva nove železnice, višji stavbeni komisar Rob. Schind-ler je že došel v Kranj. Novo progo otvorijo 1. junija 1908.
+ Odpad od vere. Protestantski list »VVartburg« poroča, da .ie izstopil iz katoliške cerkvc 24letni grof Guido Auersperg z Iga pri Ljubljani. Ta grofič je že v nekaterih številkah omenjenega lističa napadal prav grdo katoliško cerkev in je na ta način pripravljal prestop v protestantizem. Njegova mati je tudi luteranka. V svojih člankih je kazal, da je tista plitva laživeda, polna puhlih fraz in zgodovinskih neresnic, ki jo širijo agitatorji proti Rimu, postala že davno njegova dušna hrana, ki ji je naposled ižanski grofič podlegel. Tako propada zadnji ostanek kranjskega plemstva.
+ Pojasnilo. V poročilu o nedeljskem shodu napada »Narod« osebo podpisanega. Podtika mu neko žensko Marijo Čadež s Trate v Poljanski dolini. Pravi, da naj skrbim, kako bom z njo uravnal, ko je hodila k meni v posete na Dolenjsko. K temu pripomnim le to: Dotične ženske niti ne poznam ne in blagovoli naj se oglasiti in javno povedati, v kake posete je hodila na Dolenjsko!! ko vendar na Dolenjskem še nikdar služboval nisem. Ta »Narodov« stavek je nova živa priča podlosti in njegove umazanosti. Seveda sodi druge po sebi! Dopisnik naj se blagovoli Ic podpisati! Ze danes ga imenujem očitno nizkega obrekovalca. Očita se mi, da so me na-prednjaki podpirali iu pod pretvezo, da se posvetim naravoslovnim študijam. Na to le tole: Komur sem to obljubil in me je v tej nadi podpiral, naj mi sporoči in mu povrnem. — Vrhnika. dne 18. septembra 1906. — Matej Sušnik.
+ Že zopet »tolovajstvo«! Kadar liberalci ali socialni deniokratje razbijejo kak shod, takrat »Narod« poskakuje veselja in proslavlja to dejanje kot največjo kulturno pridobitev in napredno junaštvo. Kad^r pa pristaši Slovenske Ljudske Stranke razbijejo liberalnim mo-kračem kak shod, takrat je pa to »tolovajstvo« in kliče državnega pravdnika na pomoč. Ko je nekaj pouličnih pobalinov v svoji domišljavosti mislilo, da razbije katoliški shod. jih je »Narod« proslavljal in bil ves navdušen za tako »dostojno, impozantno manifestacijo«. Cez one, ki so na Vrhniki pokazali vrata liberalcem in socialnim demokratom, pa včeraj izliva svoj žolč, jih zmerja in zasramuje ter želi, da se morajo takoj vsi pozapreti in pobesiti. O. Cham je zopet enkrat vodil ponesrečeno ekspedicijo, ki je liberalce stala mnogo denarja, pa jim ni prinesla drugega, nego zopet blamažo. Ceniti pa hodijo na Vrhniko, če jih tam ljudje ne marajo? Vrhničani že sami brez Chama vedo, kaj naj mislijo in delajo. »Narod« objavlja dolgovezni govor, ki ga Cham na Vrhniki ni govoril, in ta govor je tako neumen, poln navadnih »Narodovih« sirovosti, da se Vrhničanom res ni čuditi, da ne marajo poslušati takega modrijana. Pri ugodni priliki bomo objavili cel Chamov životopis, in tedaj ga bodo poslušali še manj, nego zdaj. Zdaj si jc dohtar Cham pridobil še premalo lavorik, da bi bilo vredno, podrobno razlagati čudne zgodbe njegovega življenja. Mi se čudimo le gospodu Lenarčiču, ki se kot predsednik trg. in obrtne zbornice podaje v tako družbo. Zdaj je drugič kandidiral za predsednika tolpi na ulici pobranih fantalinov, in obakrat tako klavrno propadel. Ali je trgovska in obrtna zbornica zadovoljna s takimi blamažami svojega predsednika? Saj leti vendar senca teh bla-niaž tudi na celo zbornico, ki se gotovo dis-kreditira s takimi nastopi svojega predsednika. Pa naj na svoj ugled gleda vsak sam; mi le pribijemo, da na Vrhniki socialnodemo-kraški liberalni blok šc ne bo zarajal, če še toliko denarja in vožnih listkov zanj žrtvujejo liberalni mogotci.
— Narodovo poročilo o shodu na Vrhniki, Piše se nam z Vrhnike: Pes laja, kadar ne more vgrizniti. Osramočeni in odslovljeni ljubljanski Tavčarjanci in Kristanovci besne, ker so doživeli tak poraz na Vrhniki. K »Narodovemu« poročilu pripomnimo le to-le: V poročilu je 99% samih laži, kar ve vsak pravico-ljuben človek, kdor je bil na shodu. Število udeležnikov, Chamovih somišljenikov, se mu je videlo najmanj potrojeno. Resnica je, da jc bilo vseh z Ljubljančani vred kakih sto in naših okrog 300. Resnica je, da ni bilo nikakega javnega shoda in do volitve predsedstva niti od daleč ni prišlo. Zlagano je vse o kakih navodili g. dekana ali njegovega »adjutanta« kaplana], pri ženskah za hujskanje. Resnica je,
da naši mladeniči in možje nočejo liberalcev in mokračev. Debela laž je, da je gospod dekan delil denar. Resnica je, da s;o ljubljanski hujskači imeli prosto vožnjo. Ce se pa kliče na pomoč državno pravdništvo, je to le smešno, kajti kaže le, da poražena stranka nima drugega izgovora več in je čisto onemogla proti vrlemu vrhniškemu ljudstvu.
Imenovan je Ludovik Hebat adjunkt v obratnem nadzorstvu v Trstu za načelnika v Opatiji, Ivan Arhar adjunkt v Nabrežini za načelnika v Sežano.
—	Davčni uradniki so sklicali po osrednji zvezi svojih društev na Dunaju zborovanje, pri katerem so izrazili svoje želje. Hkrati so sklicali še okoli 40 različnih zborovanj po raznih drugih mestih. O ljubljanskem zborovanju poročamo danes na drugem mestu. Povsodi so sklenili enake resolucije.
—	Z južne železnice. Nastavljeni so aspi-rantje: Inženir Rihard Peter na Semerniku, Rudolf Mink v Zagradu, Emil Giovanelli v Opatiji, Ivan Gutman v Trofaiach. Viktor Hren v Sevnici, Pavel Perne v Brežicah. Ivan Valent v Lipnici, Jožef Strnadt v Itinichen. — Premeščeni so: adjunkti: Rudolf Klopčar iz Divače v Ljubljano Franc Lavrič, doslej šef v Opatiji v Gorico, Maks Franzoni, doslej šef v Sežani, kot adjunkt v Trst; asistentje: Karol Szillich iz Pragerskega v Divačo, Hektor Bel-tramini iz Ale v Nabrežino, Fr. Widmann iz Račjega v Bistrico, Anton Gregorig iz Divače v Trst, Gustav Wirth iz Slovenje Bistrice v Mollbriicke-Sachsenburg.
—	Peš v Rim potujeta visokošolca Fr. Va-lenčič in Ferdinand Kranjc iz Ilirske Bistrice. Kranjc je potoval peš pred tremi leti iz Ljubljane v Prago.
—	V postonjsko novo trirazredno meščansko šolo je vstopilo 35 učencev.
—	Burjo imajo od 16. t. m. nadalje na Krasu, kakor se poroča iz Postojne.
-	Demonstracije v Trstu. Italijansko primorsko dijaštvo je zborovalo v nedeljo v Tea-tro Filodramatico«. Poleg 200 italijanskih dijakov je bilo tudi več profesorjev in pa članov italijanskih društev. Dijak Sullipod je poročal o italijanskem vseučiliščncm vprašanju in na-glašal, da v boju za italijansko vseučilišče Italijani nc smejo odložiti orožja. Govorilo je še več dijakov, posl. Hortis in pa tržaški podžupan Venezian. Zahtevali so v resoluciji popolno italijansko vseučilišče v Trstu.
Po shodu so korakali italijanski dijaki po mestu na banket, po banketu so pa korakali v kavarno »Municipio«. kjer je pa bil že ob pol šesti uri trg poln socialistov. Tudi »Lega pa-triottica deila gioventu« je sklenila, da demonstrira proti dijakom. Ko so zapeli italijanski diiaki »Viva Dante gran miestro« so začeli peti socialni deniokratje delavsko, patriotje pa cesarsko himno. Socialisti so se umaknili, ko so zapazili, da je med demonstranti veliko avstrijskih domoljubov. Na klice italijanskih dijakov so odgovarjali z živio-klici Avstriji in avstrijskemu Trstu. Dijaška italijanska ire-denta je odgovarjala z Garibaldijevo himno. Nastali so izgredi, med katerimi so pobili okna kavarni in metali dijakom v kavarno polento. Policija je razgnala demonstrante in zaprla kavarno. Zvečer sta se še enkrat spopadli obe stranki. Zaprli so devet oseb, med njimi šest dijakov.
—	Sneg na Koroškem. Na Karavankah je zapadel sneg globoko v dolino. Temperatura se je izdatno znižala,
Ljubljanske nouice.
lj Shod davčnih uradnikov krajne skupine za Kranjsko vršil se je predvčeraj popoldne v lictelu »Ilirija«. Bil je precej dobro obiskan. Ravno ta dan je zborovalo splošno avstrijsko društvo, davkarjev na Dunaju, in lokalna društva po drugih mestih države. Shodu je predsedoval gospod Ruda, referenti gg. Alilin, Premk in Jan. Predavanja so se vršila seveda »in der Amtssprache«. —• Prvo predavanje g. Ahlina sc nanaša na povišanje davčnih uradnikov z ozirom na obljubo gospoda finančnega ministra Kosela, da bodo davčni uradniki dosegli povišanje do VII. činovnega razreda. Poročilo omenja, da morajo znati davčni uradniki v primeri z drugimi državnimi uradniki mnogo več zakonov, kot slednji. Resolucija k temu (I.) referatu zahteva, naj se ukrene z ozirom na nujno potrebo ureditev plač avstrijskih davčnih uradnikov z ozirom na življenjske potrebe tako, da se vsakdo pomakne po vsakih šestih letih v 11. in 10., po preteku 10 let pa 9. in po preteku 28. let v 8. činovni razred. Drugi referat (poroča g. Premk) se bavi z dobo službovanja ter zahteva pravico do popolne penzije v 35 letih. Zakon, ki določa 401etno službeno dobo je nad 100 let star. Malokdo dočaka to dobo. Z ozirom na zvišani prispevek v penzijski fond na 3:8 odstotkov je vendar upanje, da se 351etna doba v do-glednem času doseže. Prečita se tozadevna resolucija. Tretje predavanje (referent davč. adj. g. Jan) se bavi s službeno pragmatiko. ki je sedaj najbolj zastarela. Pragmatika obsega dolžnosti in pravice med uslužbenci in državo, je torej nekak kontrakt. Treba je. da se modernizira in prilagodi razmeram časa. Pragmatika naj da uradniku pravico, da ima vpogled v kvalifikacijo, naj se uvede moderni disciplinarni red s pravico javnosti; obdolženec naj ima pravico do zagovornika, uvede naj se ustmena razprava, naj se glasuje in dovoli tudi pravica do priziva. V slučaju dis-cipliniranja naj se dovoli alimcntacija. Uradniku naj bo prosto, pripadati katerikoli politični stranki; urede naj sc podelitve dopustov in skrbi za strogo uradno tajnost. Tozadevna resolucija — kakor prejšnji dve — je bila soglasno sprejeta. Shoda se je udeležil zastopnik finančne direkcije g. fin. svetnik Avian, ki ga je predsednik toplo pozdravil. G. svetnik je dejal, da je s pozornostjo zasledoval preda-
vanja, ter bo poročal o tem ravnateljstvu. Brzojavno je pozdravil shod načelnik krajne skupine g. Ravnikar, ki je pri glavnem zborovanju na Dunaju. Predsednik shoda g. Ruda se konečno zahvaljuje odposlancem in poročevalcem ljubljanskih dnevnikov povdarjajoč, da imajo davčni uradniki tudi pri časnikih mogočno zaslombo. Ker ni nikdo stavil posebnih predlogov, je bil shod po končanih predavanjih zaključen.
li Sekstet na lok igra danes od 10. ure zvečer dalje v kavarni Prešeren.
Ij Panorama-Kosmoraitia. Lepa je solnčna Italija, zlasti kraji in mesta ob morskem obrežji. Eno izmed najbolj slikovitih mest je pač Neapelj ob morskem zalivu enakega imena. Mesto slovi tudi zato, ker sc v bližini nahaja ognjenik Vezuv in pa izkopanine v prvem stoletju po Kristusovem rojstvu zasutih mest Pompeji. Herkulanum in Stabije. Serija, ki je razstavljena tekoči teden v panorami - kosmorami, je. krasna. V Neapolju vidimo poleg mnogih lepih stavb več krasnih cerkev v notranjščini. Seveda jc mesto po trdili tudi umazano. Slikovito lego imajo kraji: Sorrent, Amalfi in Amalfi-Salermo, ki se dvigajo na strminah nad morskim obrežjem.
lj Nesreča. Včeraj ie lovil v gozdu lbletni kajžarjev sin Matija Bergoč iz Kompolj pri Dobrem polju veverice. Pri tem je pa padel z drevesa in si zlomil levo nogo. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico.
lj Konji splašili so se včeraj popoludne v Gradišču hlapcu Jožefu Zabjeku in dirjali po Kongresnemu trgu in Wolfovih ulicah na Marijin trg, kjer jih je vstavil nek delavec. Ker so šli takrat otroci v šolo, je velika sreča, da ni bil kateri povožen. Hlapec je bil popustil konje brez nadzorstva.
lj Ogenj v dimniku. Včeraj popoludne so se vnele saje v dimniku št. 4 na Krakovskem nasipu. Na lice mesta je prišel oddelek gasilnega in rešilnega društva, a ni prišel v akcijo, ker ni bilo nobene nevarnosti.
Ij V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 58 Hrvatov, 25 Dalmatincev in 94 Macedoncev.
lj Izgubljene in najdene reči. Soproga okr. tajnika g. Ana Adamičeva je izgubila zlat uhan, vreden 12 K. — Nek gospod je izgubil zlat obesek v obliki knjige, vreden 50 K. — Neka dama je našla manjšo svoto denarja in ga oddala na magistratu.
lj Umrli so: Pavlina Rojina, krojačeva hči, 2inpol meseca. Rimska cesta 23. — V bolnici: Ana Eichelter, rudarskega ravnatelja udova, 64 let. Milka Bedekovič, trgovčeva soproga, 40 let, jetika. Matija Šetina, delavčev sin, 14 let. Anton Glavan, dninar, 35 let. je-tika._
Telefonska In brzojauna poročila*
DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 18. septembra. Predsednik Vet-ter otvori sejo ob 11. uri 12 minut. Spominja se umrlega poslanca Rotterja in naznani, da sta poslanca Demel iu Parish odložila mandata v odseku za volilno reformo. Vloženih je več nujnih predlogov: poslanca Hrubega zaradi dogodkov v Tropavi, posl. Hoferja, ker sta bila dva vojaka v službi pridržana; nujno predlaga posl. Pfeifer pomoč prizadetim po ioči iu posl. dr. Korošec interpelira ministra notranjih stvari zaradi okrajnega zastopa v Brežicah. Razpravlja se o nujnem predlogu posl. Hrubega. Tudi vsenemec Somer interpelira ministra Bienertha. — Prihodnja seja bo v torek, da ima odsek za vol. reformo časa za svoja dela. — Ministri so se sešli takoj po seji k posvetovanju. Nemška napredna stranka hoče volilno reformo zavleči s predlogi o reviziji ustave. Nemška ljudska stranka hoče izpremembo zakona, ki zagotavlja posameznim deželam zastopstvo v delegacijah.
Dunaj, 18. sept. Poslanec Hruby obširno utemeljuje svoj nujni predlog. Zahteva odločnega nastopa vlade, da se zagotovi red in mir in varuje življenje tropavskega prebivalstva. Izgrede prošlega meseca so zakrivili mladi Nemci v Tropavi.
K DALMATINSKEMU POTOVANJU PRESTOLONASLEDNIKA. Dubrovnik, 18. sept. Resoiucionaši se pritožujejo, da se nadvojvoda ni poslovil od župana dr. Pera Cingrija. Te dni je bil v Dubrovniku budimpeštanski vseučiliški klub, ki
K TRŽAŠKIM DEMONSTRACIJAM. Trst, 18. sept. Italijanski dijaki so hoteli v Trstu prirediti veliko protidemonstracijo proti reškim dogodkom, a to se je izjalovilo. Trst je bil apatičen. Protidemonstracije po-triotične mladine proti iredentovskim dijakom so pa zelo poparlle Italijanske kroge. RUSKI CAR. B e r o 1 i n . 18. septembra. Iz Peterburga se poroča, da se vrne car z rodbino v Petrov dvorec, da se tam udeleži vojaške slavnosti. Potem se vrne car z rodbino zopet za 6 do 7 dni v Finsko morje.
KADETOM PREPOVEDANO ZBOROVATI.
Peterburg. 18. septembra. Kadeti so hoteli zborovati v Stockholinu, a jim je švedska vlada na zahtevo ruske to prepovedala. GROŽNJA ČASTNIKOV. B a k u , 18. septembra. Častniki so izdali oklic na prebivalstvo, v katerem groze, da bodo obstreljevali hiše, če zopet pade kak častnik od morivčeve roke.
VERSKA STRPNOST V RUSIJI. Peterburg, 18. sept. Vladna naredba priznava vsa verotepovedovanja razen skop-cev.
POGREB TREPOVA. Peterburg, 18. sept. Pogreb Trepova bo 20. t. m. v Petrovem dvorcu na željo carjevo, ki se hoče pogreba vdeležiti.
NAPAD NA JECO. Moskva, 18. sept. Četa 40 mož je napadla ječo, v kateri je 70 političnih jetnikov. Vojaška patrulja je napad odbila, 5 mož ranila iu viela.
PROTI POLJAKOM. B e r o 1 i n , 18. sept. Shod poljskih časnikarjev v Poznanju je pruska vlada prepovedala.
»DRANG NACH OSTEN.« T e h a r a n, 18. sept. Perzijska vlada je dovolila, da se osnuje v Teheranu nemška banka.
Grand theafre Uferini. flofel ,,Union"
Danes in naslednje dni:
Velike briljantne
Uferini soareje
Vsak dan nov program.
Podrobnosti na lepakih. 2090 3-2
proda se
po nizki ceni dobro ohranjena
v Spodnji Šiški št. 88
Več se izve istotam.	21O1 3-1
a
3
Dr. Ivan Jenko
zopet ordinuje.
2095 1 1
Vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naša ljuba mati, gospa
Elizabeta Peterka
hišna posestniea in trgovka
včeraj ob pol 3. uri popoldne po kratkem trpljenju, previdena s sve-totajstvi za umirajoče, blaženo v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši v sredo dne 19. sept. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti Sv. Petra cesta št. 21 na pokopališče k Sv. Krištofu.
Slovesna sv maša zadušnica se bo darovala v Četrtek dne 20. septembra ob 10. uri dop. v frančiškanski cerkvi.
V Ljubljani, dne 17. septembra 1906.	2097
Major Kast pl. Traunstatt, zet. Marija pl. Plautz, FanI Kasti pl. Traunstatt, hčeri. Olga, Elza in Frida, vnukinje.
08702220
DELNIŠKA DRUŽBA
- izborno pivo v sodcih in steklenicah.
ZDRUŽENIH PIVOlfAREN ŽALEC in
TRG « Ljubljani, telef. št. 163. ===== pripor*«* ■»•!•
Zaloga * Spodnji Šiški, telefona štev. 187.
990
Zidarji m delavci
se s p r e j m o proti dobri plači pri stavb, podjetništvu	2026 7
F. Trumi ep, arhitekt,
Pred škofijo št. 3, I. nadstropje, Ljubljana.
mt Vajenca
2069 3 - 2 sprejme takoj
M. Podkrajšek
frizer za gospode in dame, Petra cesta 35.
Lepa, rtieblovana
mesečna soba
se odda takoj v Florijanskih ulicah
št. 23, II. nadstropje. ■
lleleeeeeoeeeoieaoeeeeeeoeeoeoeoee^
i
I Dr. Iv. Oražen f
2029 2
M hiši na prodaj
v Škofji Loki št. 61 in Kar-• lovec št. 10.	1
»•e
::: ••.e
:::
-.0
••.e ••.e -.e
se je povrnil
in ordinira zopet v
Wolfovih ul. 12.
2092 2—2
e...
o... »••■
B
B i::: fOM
::::
Poizve se pri Valentinu Potočnik št. 170 v Kranju. 2C69 3 -3
6-8 dobrih mizarjev
za pohištvo sprejme za dobro plačo v trajno delo takoj mizarski mojster
Franc Brecelnik 2081 3-2 Lienz, Rosengasse 142. (Tirolsko.) p$T Sprejme tudi 2 učenca.
..••eeeeeoeeeeeoeeeeeeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeeeee..
r:tt :::::::»!!t: :s!:!:t*t M; !ts!t;;:r:::}!;:!!::::
Lepa stanovanja
v novih hišah na Selu
tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni.	2065 4 Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg 7, priti.
■ aJJ 2038 <6>
Ze pd \ 0|[|t nijdgilg
sive pelerine iz veljblodove dlake s kapuco 120 cm dolge : : za gospode in dame. : :
Največja in najlepša iz-bera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice po čudovito niz-
: : : : kih cenah. : : : :
Angleško skladišče oblek
0. BERIIATOUIČ
Ljubljana, Mestni trg 5.
DOLENJCA^

lepo svetlo-rdečega ima naprodaj „Vinska zadruga v Leskovcu" pri Krškem. — Pišete po poskušnjo lahko kar g. kaplanu Fr. Vrhovcu. 2043 3
-—-
Šolske knjige
za vse šole v najnovejših, odobrenih izdajah,
pisalne in risalne, kakor tudi druge šolske potrebščine
v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča
2036 8-4
LiflV. SCHVtfEflTrlES
knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 3.
a.-e
asiass^smam
ca	Knjigarna
i Kleinmayr& Bambergi
I na Ljubljana, Kongresni trg št 2 na
priporoča svojo popoIllO ZclIOCJO 00 wseh 00
na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, posebno na c. kr. 1. in II. državni gimnaziji, c. kr. višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču tukaj, zasebnih kakor i tudi ljudskih in meščanskih šolah uvedenih =====
šolskih knjig <m>
v najnovejših izdajah, u mehkih in trpežnih šolskih vezavah, po najnižjih cenah.
Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajo zastonj.
gocd Ljubljanski šolski koledar 2 vinarja. cocd;
3
Prostovoljna prodaja.
Vsled sklepa upniškega odbora se
konkurznd masa iz zapuščine Adolfa Gustina
trgovca v Novem mestu proda ponudbenim (ofertnim) potom:
1.)	zaloga kovinskega in špecerijskega blaqa po izločitvi nekaterih predmetov sodno cenjena na 18657 K 58 h.
2.)	prodajalniška oprava sodno cenjena na 463 K 65 h.
Konkurzna masa ne prevzame nikakega jamstva niti za kakovost in količino prodajnih*predmetov niti za popolnost in resničnost inventurnega zapisnika.
Pismene ponudbe opremljene z 10% vadijem, t. j. z zneskom 1865 K 76 h za zalogo blaga in z zneskom 46 K 37 h za prodajalniško opravo je vložiti pri podpisanem upravniku konkurzne mase do vštetega 25. septembra t. I. in ostanejo ponudniki v besedi a) glede zaloge do vštetega 29. septembra t. 1., b) glede prodajalniške oprave do vštetega 16. oktobra t. I.
Ponudbe pod sodno cenilno vrednostjo se ne sprejmejo.
Ponudniki, ki bi se potegovali za zalogo in opravo, se naj izjavijo, da-li reflek-tujejo le na oboje skupaj, ali pa eventuelno tudi na zalogo ali opravo samo.
Upniški odbor si pridržuje pravico ponudbe presojati, sprejemati ali odklanjati.
Ponudnik za zalogo, katerega ponudba se sprejme, ima takoj, ko mu dospe obvestilo o sprejemu ponudbe, kupnino plačati na roke podpisanega upravnika konkurzne mase; po plačilu, se mu izroči zaloga, katero mora najkasneje do 15. oktobra t. I. iz prodajalne in skladišč v hiši št. 63 na Glavnem trgu v Novem mestu odstraniti.
Ponudnik za prodajalniško opravo, katerega ponudba se sprejme, ima takoj po obvestitvi o sprejemu plačati kupnino upravniku konkurzne mase in po plačilu takoj prevzeti opravo in jo iz hiše odstraniti.
lnventarni zapisnik je razgrnjen na vpogled pri tukajšnjem okrožnem sodišču ii> pri podpisanem upravniku konkurzne mase.
Kdor si želi prodajne predmete ogledati, se naj javi pri podpisanem upravniku konkurzne mase, ki daje tudi natančneja pojasnila.
V Novem mestu, dne 12. septembra 1906,
2072 3—2
Dr. Vladimir Žitek
advokat v Novem mestu, kot upr. konk. mase zapuščine Adolfa Gustina.
A. TSOHIHHELaa zet
priporoča vsem častitim gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje in posebno po najnovejšem načinu izdelovano
cikorijno moko v lesenih zabojčkih
£n poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. 1791 (17) Berite plakate
»91 226
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Padružnioa v CELOVCU.
KopnJ« >.n prodaja m vrat« rent, zastavnih pisem, prijoritet, ko-■unalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promaia Izdaj* k vsakemo žrebanja.
Akcijski kapital K2,900.000--. Rezervni zaklad K 200.000*-.
Zamenjata in ektkomptoje	I)nje predujme na rrednoHne papirje.
Izžrebane vrednostna papirja ta vnovčaje Zavaruj« arafika proti kur»l sapai« kupona.	izgubi.
Vlnkuluje In devlrikuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
mT Bakoapt te ilkuv- nnl«. '\*tf-	,O0T Bonu aaroitla, TBRL
Podruinioa v SPLJETU.
Denarno vloge aprejoma
t tekočem računu ali na vložne knjižic« prod ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuj« od dne vloge do dn« vzdiga.
Promet ■ čeki ln nakaznicami.
I
L
Podružnice:
ollca 17, Žiikov, Huaova
I pa, Cei
Prajr* z menjalnicami: Oraben 25, Mala atran, MoaJ. um« ■>,
ollca 37. Brmo, Veliki trg 10 Bule., Olavni trg 4. Ceika Lipo, Ceika Kam.le*,
■oraraki Z.mber*, Sctalllerj«va ceita 3. Modllng, Pran Joaipa trg 9. Horl JIH«,
Črna ctali 8. Pire* in Kriten.
Menjalnice na Dunaja:
L Wollzcllc 10, II. Tlboralrast« 4. III. Ungargaate 69 (vogal Rennvega), IV Wk-dntr Hioptatraiie 12, V Scb&nbronncritraaae 88 *, VII. Mariabllcrgtraaic 7«,
VIII Lcrcbenfcldcratraea« 132, IX. Alierltraue 32, X. Pavoritenflrasse S9, XVIII. VllirillC«ntr*att 82, XXI. Hanplltrane 22.__
Menjalnična delniška družba
67 160—97

MER C UR"
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Reier zaklad K 7,000.000
Majkulantnejši
IT nakup in prodaja n
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic ln obligacij, srečk in kuponov.