Spcdlrfone la »bbon&menta postali Poštnina plačana t gotovini . Preizo - Cena Ur 0.5P Sle v. 165, V Ljubljani, v četrtek, 23. julija 1942-XX. Leto VII 1«Je1 j učna pooBlaščenka za oglaSevanje italijanskega in tujega izvora: Union« Pubblititž Itaiiana S. JL, Milano. | Uredništvo In apravat Kopitarjeva 6, Ljubljana, g Redazione, Amininistrazione: Kopitarjeva b, Lnbiana. | Concessionaria esclnsiva per la pnbblicft& 3i provenienia itaiiana ed estera; Union« Pubblicitd Ualiana S. A, Milana II bollettino no. 785 Vivace attivita aerea sul fronte egiziano e su Malta H Quartier Generale delle Forze Armate comunica: Vivaci dnelli di artiglierie e attivita di re-parti esploranti sul fronte egiziano, dove nu-merosi scontri aerei si sono risolti a vantaggio degli aviatori delPAsse. Sette »Hurricane« e due »Curfis« vonivano abbattuti dala caccia tedesca, due »Spitfire« dalla nostra; due altri veLivoli britannici precipitavano col piti dalle batteri'e contraeree durante una fallita incur-skme su Tobruk. Formazioni di bombard ieri hanno attaccato nel basi di Malta; uno »Spitfire« e sfato distrut-to nel cielo delPisola. Un ricognitore della R. Marica intercettato nel Mediterraneo occidentale da tre cacciatori nemici ne abbatteva uno e rientrava alla base con quattro membri dMPeijuipaggio ferifi dopo ®ver assolto la sua missione. Vojno poročilo št. 785 živahni letalski in topniški nastopi na egiptovskem bojišču in nad Malto Uradno vojno poročilo št. 785 pravi:_ Živahni topniški dvoboji ter delovanje ogled-niških oddelkov na egiptovskem bojišču, kjer so se številni letalski spopadi iztekli na korist Osnih letalcev. Šest angleških letal vrste »Hurri-cane« in dve letali vrste »Curtiss«^ je sestrelilo nemško lovsko letalstvo, dve angleški letali vrste »Spitfire« pa naše. Dve drugi angleški letali sta treščili na tla, ko jih je med spodletelim poletom na Tobruk zadelo protitelasko topništvo. Oddelki bombnikov so napadli oporišča na Malti. Nad otokom je bil uničen en »Spitfire«. Oglednik kr. mornarice, ki so ga na zahodnem delu Sredozemskega morja prestregli trije sovražnikovi lovci, je enega izmed njih zbil ter se vrnil v oporišče s štirimi ranjenimi člani posadke, ko je izpolnil svojo nalogo. Področje vojnih nastopov, 23. jul. s. Posebni dopisnik agencije 9tefani poroča: Skupine naših težkih bombnikov so nocoj napadle letalska oporišča na Malti. Nastopi so pri- Nemci in njihovi zavezniki pred obrambnim pasom Rostova Velik uspeh italijanskih vojska ob Doncu — Angleški nadlegovalni napadi na nemška mesta , Hitlerjev glavni stan, 23. jul. s. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo včeraj naslednje Uradno vojno poročilo: Načrtni sovražnikov odpor v pokrajini pri Rostovu se je zlomil. Nemške in zavezniške čete so pred utrjenimi postojankami, ki tvorijo mo-stisče in ki se v polkrogu širijo okrog mesta. J zhodno od Dcmca je bil spodnji tek Dona prekoračen na širokem predlu. . Italijanskim oddelkom se je med preganjal-®nni bitkami v kolenu Donca posrečilo, da so se ]?• julija polastile važne premogovne kotline ^ rasni] Luč. Dobili so veliko ujetnikov ter znaten plen. v veMkem kolenu Dona daje sovražnik, ki je vedno šibkejši, sattio skromen odpor. Severno in sevrnozahodno od Voroneža so bili v hudih bojih odbiti sovražnikovi napadi, med katerimi je bilo uničenih 25 oklepnih voz. V zaledju bojišča na srednjem predelu je bilo zaključeno uničevanje sovražnikovih skupin. Južno od Ilmen-skega jezera in pred nekim mostiščem na Volko-vu se ie več sovražnikovih napadov zlomilo s krvavimi izgubami. Branilci mostišča so uničili 31 oklepnih voz, in sicer po večini v boju moža z možem. Na skrajnem severu so strmoglavei z uničevalnim uspehom razbijali sovražnikove topniške skupine na Ribiškem polotoku. »Odločitev vojne je zdaj bližja kot je bila kdajkoli« Angleži bodo izgubili živce, moralne in tvarne sile osnih držav pa so vedno trdnejše — sodi »Frankfurter Zeitung« franlcfuii, 23. julija, s. Ravnatelj nemške-*a lista >Frankturter Zeitung« razpravlja o SDiosnem sedanjem položaju ter ugotavlja, da j® nikdar ni bil tako zadovoljiv, kakor ie zdaj. . sovjetskem bojišču — piše — ie bila na-®lena široka razpoka na neki točki, ki ie v lrateškem oziru odločilne važnosti, kar bo do-olilo nove in še obsežnejše premike: v Severni *^'ki italijansko-nemške čete ogražajo dolino e«e Niia; letalsko pomorsko vojskovanje proti v ložnikovim prometnim potem je doseglo nai-napredek v zadnjih mesecih. ^ »Se vedno spremljamo dogodke z veliko s..Detostjo ter delajno z naraščajočo strastno-kJ°\ kajti čutimo, da ie odločitev bližje kakor a' koli. Živčna vojna prav gotovo ne grozi ®OiČiji- pač pa Angliji. Angleži so vztrajni in v.aDOrni in prenašajo, ne da bi se dali motiti, n®yUne poraze, toda če se bodo ti porazi koncil} brez konca, se bo stvar končala s tem, ;ja bodo angleški voditelji izgubili zaupanje, Padli v živčni razkroj, in nihče tedaj ne bo Vedel več, kaj sc utegne zgoditi. Stalni in ponovni uspehi pa nasprotno obnavljajo moralne sile posameznikov, ki dobivajo neizmerno od- Od 8. do 20. julija je sovjetsko letalstvo Izgubilo 829 strojev, od tega je bilo 640 uničenih v letalskih spopadih, 62 jih je živilo protiletalsko topništvo, 9 pa oddelki vojske. Ostali so bili uničeni na tleh. V istem času je šlo na vzhodnem bojišču v izgubo 70 naših letal. Med podnevnimi nadlegovalnimi napadi, ki niso rodili nobenega vojaškega uspeha in ki so jih delali posamezni angleški bombniki na ozemlje zahodne Nemčije, je sovražnik snoči vrgel veliko število rušilnih in zažigalnih bomb, zlasti na mesto Duisburg in na njegovo okolico ter na mesto Mors. Šest napadajočih bombnikov je bilo sestreljenih. Med pomorsko bitko v Rokavskem prelivu so naše lahke pomorske sile v boju od blizu zažgale poleg poveljniške edinice še šest angleških motornih torpedovk, od katerih so se štiri potopile takoj. Neki nemški lovec na podmornice je potopil angleško motorno topmčarko in sicer zaradi tega, ker jo je nabodel. Zajeta je bila ladijska zastava in dobljenih nekaj ujetnikov. Neki oddelek pod poveljstvom korvetnega kapitana mmderlicha, ki je imel nalogo, da spremlja neki ladijski sprevod, jo brez izgub dospel v namembno pristanišče, ko je izpolnil svojo nalogo. Na holandskem obrežju je mornariško tap- £ Z?110 P®1 ane!oških letal. o=/vJ]ftalski roj je od začetka vojne sestrelil «0w lctejL porno moč. Nemški narod je že preteklo zimo dokazal, da ima trdne živce, in danes že pobira sadove tega svojega trdnega vedenja. Anglija pa ie poleg tega, da je najbrž izgubila oblast nad svojimi živci, na slabšem tudi zato, ker ne more računati, kakor je bilo to pred dvema letoma, na ogromne zaloge in na industrijo. . V podobnih težavah so drugi sovražniki osi. Za Angleže in Amerikance te težave izvirajo iz stiske s prevozi, za Sovjetsko zvezo pa iz vedno večje stiske v kateri ie njena izdelava. Evropsko celinsko telo se ie doslej izkazalo za močnejše in odpornejše nasproti vsaki stiski. Poleg tega lahko računa na to. da se bodo niegove sile še okrepile, ter na razširitev lastne življenjske podlage, medtem ko ie za nasprotnike položaj vprav obraten. Spričo tega lahko v celoti rečemo zaloge, da so rezerve Anglo-Saksoncev in Sovjetov daleč manjše kot pa tiste, ki z njimi razpolagajo države osi in njih zavezniki. Ce bodo stvari ostale, kakršne so zdaj, je pač nadvse razumljivo. zakaj krik vznemirjenja v Angliji postaja vedno silne jši.< Za kakšne naloge se zbira in uri angleška vojska Berlin, 23. juijja g. Glasilo nemškega zunanjega ministrstva, »Diplomatsko-politična korespondenca« se bavi s poročilom agencije Reuter iz New Yorka, čefi da se v Združenih državah ne zbira vojska samo za to, da bi se borila proti državam Osi, pač pa tudi za to, da jo bodo uporabili tudi za to, da bodo uvajali po vojni nov red v tistih državah, ki spadajio danes v vplivnostmi krog Osi. V ta namen obiskujejo sedaj sevmoameriški lastniki posebne tečaje, da bi se seznanili s temeljnimi načeli civilne uprave, katero naj bi po Vojni uveljavili in vodili v Evropi. List se pikro norčuje iz te novice in se vprašuje, ali so v Združenih državah sploh učitelji, ki bi bili sposobni ličiti ameriške častnike v^teh veščinah, kajti vsem je znano, da so Združ. države, kar se tiče civilne uprave, vedno posnemale stan _svet in se tudi danes ne da reči, da bi v tej državi danes Mia kaj vzgledma uprava. Judovski vpliv v Ameriki je uvedel v tej državi takšne stvari, da prav Rotovo danes ni zmožna izboljšati in pospešiti Poslovanja uprave v evropskih driavh. Za zakl juček pravi poročilo, da tudi sicer ti ameriški načrti nikogar ne ganejo ali pa vznemirjajo. Spadajo v vrsto številnih drugih zamisli, ki so se rodile iz bolestnih sanj o pohodu na Berlin, kar so si izmislile judovske glave. Sporazum o dedščini bivše Jugoslavije Berlin, 23. julija, s. Glede pravne ureditve dediščin in glede dru&ih finančnih vprašani, ki se tičejo delov bivše Jugoslavije, je bil sklenjen sporazum med Nemčijo, Italijo, Bolgarijo Hr-vatsko in Madžarsko. Podpisali so ga v nemškem zunanjem ministrstvu vsi pooblaščeni zastopniki navedenih držav. Srbske koristi ie zastopala Nemčija. Za Nemčijo je podpisal pooblaščeni minister dr. Fabrizius, za Italijo, ki ie stopala tudi Albanijo, je podpisal pooblaščeni minister Diana, za Bolgarijo Vačev. za Hrvat-sko pooblaščeni minister dr. Stražnickv, za Madžarsko pa dr. Sebastvon. hajali v kratkem razmahu drug za drugim. Olajševala jih je mesečina, ki je omogočila oddelkom, da so zadeli vnaprej določene cilje. Metali so bombe različnih mer na letalske in pristaniške naprave ter na skladišča, ki so razpostavljena daJeč drugo od drugega vsepovsod. Sovražnikova protiletalska obramba je bila zelo močna, prav tako pa tudi delovanje skupin odsevnikov, ki naj bi pred napadajočimi letalskimi silami s snopi luči skrili važnejše cilje na letališčih. Zaradi teh naših nepretrganih letalskih nastopov se nasprotniku ne posreči organizrati ter pripraviti do bistvene uspešnosti preskrbe na letališčih, uničevanje in poškodovanje letal pa pomaga izčrpavati število letalskih sil, ki jih skuša nasprotnik uporabljati, da bi oviral naš letalski napad in napad nemških letalskih sil. Nejevolja nad čakanjem angleške vlade Rim, 23. julija, s. Angleški poslanec Stinwell je včeraj izjavil: »Javnost bo predsedniku Churchillu in njegovi vladi odpustila vse poprejšnje zmote in grehe samo, če bo mogel močno in naglo udariti sovražnika. Če ne bodo takoj storjeni napadalni koraki za stvarno pomoč Rusiji, se bo v državi oglasilo čustvo nejevolje, ki bi sedanjo vlado utegnilo uničiti. Slabo pri tem je, da se zlorablja zaupanje javnosti pri vojnih prizadevanjih. Kaj pomaga, da je Lettleton govoril o pošiljanju 50 oklepnih voz na teden za Rusijo? Lahko da je to najboljše, kar moremo storiti, toda zatrdno pomeni to le kapljo v morje, v primeri z obsežnimi rezervami, nakopičenimi na vzhodnem bojišču. Bojim se, da v vladi preveč odloča čustvo pričakovanja za leto 1943. in leto 1044., mi pa smo v letu 1942., ki je življenjsko pomembno in kritično za sedanjo vojno. Prvi letalski alarm v prestolnic! sovjetske vlade Rim, 23. julija, s. Približevanje vojne Je včeraj prvič povzročilo letalski alarm v sedanji prestolnici sovjetske vlade Kujbiševu (Samari). Prvi »larm je trajal dve, uri, drugi pa nekaj minut in se je začel ob devetih. Divjanje brazilske policije zoper podanike držav osi Lizbona, 23. julija, s. Podaniki držav osi, ki so se vrnili iz Brazilije, so dali silno značilne podatke o »policijskih nastopih« v dneh, ko so bili pretrgani diplomatski odnošaji med Brazilijo in Osjo. Povzročena je bila velika škoda podanikom držav trojne zveze od strani brazilskih oblasti^ ki so preganjale »peto kolono«. Podaniki osnih držav, ki so imeli kakršno koli odgovorno službo in so bili na čelu različnih kulturnih, trgovskih in industrijskih organizacij ter skupin brazilske mladine, sinovi in nečaki osnih državljanov, so bili vsi takoj prijeti in v velikih množicah odpeljani v zapore. Zasliševali so jih dolgo in izčrpno. Jetniki so bili v obupnih razmerah in nečistih ječah in so morali trpeti vse mogoče mučenje. Razlog za takšno ravnanje brazilske policije in za njeno početje je izdala gostobesednost dveh brazilskih agentov, ki sta jetnike stražila. Ta dva sta povedala, da je ameriški veleposlanik prišel razpravljat z voditeljem brazilske policije, nakar so se tam zglasili tudi drugi visoki uradniki ameriškega in angleškega veleposlaništva. Nemci in imenovanje Roosevelta za zavezniškega vrhovnega poveljnika Berlin, 23. julija, s. Z ozirom na glasove, po katerih riijj bi za vrhovnega poveljnika vseh zavezniških vojnih sil mislili imenovati predsednika Združenih držav Roosevelta, so na nemškem pristojnem mestu povedali naslednje: »Mi za to novico ne vemo. Ce bi pa bila resnična, bi je morali biti veseli, kakor smo bili tiste, ki je izvabila vzdih olajšanja vsemu ameriškemu ljudstvu. To je bila novica, da se je policiji posrečilo izjaloviti načrt, katerega cilj je v bistvu bil, s padalci ugrabiti predsednika Združenih držav. Izguba tako dragocenega človeka bi za države trojne zveze bila, prav za prav nepopravljiva, zakaj Roosevelt je najzanesljivejše poroštvo za politični, gospodarski in vojaški poraz anglosaksonskih držav.« Nezadovoljno razpoloženje v angleški javnosti Buenos Aires, 23. julija, s. Londonski dopisnik lista »News Chronicle Times« takole popisuj« duhovno stanje v Veliki Britaniji po zadnjih polomih: Ponovno so govorili britanskemu ljudstvu, da so se njegove čete umaknile v redu, potem, ko so se z velikim pogumom in junaštvom bojevale. Tokrat pa je umik naredil globok vtis. Druge čase je bilo britansko ljudstvo pripravljeno opravičiti vojaške poraze s pomanjkljivo obo-roždtvijo in s sovražnikovo letalsko premočjo. Toda zdaj, ko so dve leti neprestano delali v tovarnah in so Angleži dali skrajne žrtve, da bi se popravila ta pomanjkljivost, ki ljudje kajpada radi vedeli, kaj so naredili v teh dveh letih. Nihče ne dvomi v pogum angleškega vojaka, toda očitno je, da je le treba narediti konec tem pomanjkljivostim, ali pa nadonjestiti nekatere ljudi Narod je na koncu svoje potrpežljivosti. Sicer pa človek s ceste spričo sedanjega stanja stvari sodi, da utegne Velika Britanija izgubiti vojino. Angleži so sledili geslu Churchilla, ki je obljubljal kri, stisko in solze, toda po tolikem času ni bilo opaziti prav nobene apremebe v po-loažju.« Seja ministrskega odbora za preskrbo in za cene Rim, 23. julija, s. Danes ob 17. uri se bo v Beneški palači pod Ducejevim predsedstvom sešel medministrski odbor za vzporeditev in razdelitev preskrbo ter za cene. Vesti 23. julija Nemška izdaja Mussolinijevo knjige »Govorim z Brunom« bo izšla v kratkem. Uvod ji je napisal maršal Goering. Kolera v Šanghaju je zavzela tak obseg, da so japonske oblasti mesto razglasile za okuženo področje. Od 6. julija je bilo vsak dan povprečno po 10 obolenj, pred dvema dnevoma pa že 157. Največ bolnikov je med berači in siromaki v tistih predelih, kjer ni zdrave vode. 1500 nemških in zavezniških vojakov je dosedaj dobilo odlikovanje viteškega križa reda železnega križa. Tretjina od teh je letalcev. Najvišje nemško odlikovanje za vojaško hrabrost, to je odlikovanje viteškega križa reda železnega križa s hrastovo vejico, meči in briljanti pa sta dobila dozdaj samo dva častnika in sicer letalska polkovnika Moelders in Galland, ki sta oba našla junaško smrt v boju. Hud govor zoper ameriško vojno industrijo je imel v angleški zbornici vojvoda Bedfordski. Obtoževal jo je, da vara angleško ljudstvo, da išče pri vojni izdelavi samo svojega dobička in da spremlja potek vojne zelo sebično. Ko je pa hotel izreči v tej zvezi Rooseveltovo ime, mu je predsednik zbornice vzel besedo. Ustvaritev japonskega ministrstva za veliko vzhodno Azijo zahtevajo japonski trgovski in industrijski krogi, da bi se poenotila upravna politika v zasedenih predelih. Japonski poskusi za pridobivanje pogonskega goriva iz gumija so se zadovoljivo iztekli. Z novim gorivom so dosegli povprečno hitrost 50 km na ura Palačo Vrhovnega sovjeta v Moskvi so zapovedale podreti ruske oblasti in bodo železo, ki so ga že porabili in ga še mislili porabiti pri stavbi, dali za izdelovanje orožja. To priča o ogromnem pomanjkanju železa v Rusiji, pdšfc »Newyork Herald Tribune«. Vse portugalsko vojno sile v kolonijah niso več pod pristojnostjo ministrstva, za kolonije, temveč so jih zdaj podredili izključno vojnemu ministrstvu, katerega vodi predsednik vlade Salazar. V Rim je prispel bivši iraški min. predsednik Rašid el Gailani, ki ga jo nedavno sprejel Hitler v svojem glavnem stanu. Bivši poslanik Združenih držav v Rimu Phillips je bil poslan v London, kjer bo vodil ameriški urad za obveščevanje o vojnem položaju, poroča dopisnik >Newyork Times«, Rim je meseca junija štel 1,499100 prebivalcev, Pavelič je sprejel japonskega vojaškega pribočnika v Budimpešti, Wataro Pašinaka. Na lastno željo je bil upokojen angleški letalski maršal sir Hugh Dovvding, ki je vodil usodo angleškega letalstva v zadnjih dveh letih. Francoski generalni guverner na Madagaskarju zanika angleška poročila, da bi bilo na otoku Mayotte, ki so ga zasedle angleške čete, kako francosko podmorniško oporišče. Tudi ni res, da bi se bile kake podmornice posluževale kot oporišča otočne skupine Komorov. Na Mayottu ni bilo nobenih francoskih čet, pač pa je bila le policija, ki so jo tvorile žete domačinov. Romunski listi objavljajo uradno ugotovitev, ki pravi: Poročila tujih radijskih postaj, da so bile pri Sebastopolu uničene tri romunske divizije, niso resnična, pač pa je jes, da so Romuni izgubili pri Sebastopolu 55 častnikov, 28 podčastnikov in 1773 mož. Števila ranjencev pa ni bilo mogoče ugotoviti, ker se jih je mnogo že vrnilo k svojim edinicam. Maršal Vorošilov je bil imenovan za vrhovnega poveljnika sovjetskih vojska za obrambo Kavkaza. Nevarni gozdni požari divjajo v okolici Marseillea. Na nekem mestu je ogenj uničil že nad 2000 ha gozda. Posebno nevaren je položaj v bližini^ mesteca Cassis ob morski obali. CL.ednji odbor Cionistične zveze, glavine organizacije svetovnega judovstva, je začel z veliko propagando po nevtralnih državah, od ikoder si prizadeva dobiti čim več Jiudov za vojno službo pri zaveznikih. Domnevajo pa, da je glavni cilj tega nabiranja, dobiti čim več Judov za naselitev v Palestini. Za vrhovnega poveljnika vseh zavezniških vojska bi morali imenovati sovjetskega maršala Timošenka, zahteva ameriški list >Newyo rk Herald c. Indijski podkralj je izdal odlok o odpravi prepovedi za delovanje indijske komunistične stranke. Iz zapora so izpustili veliko komunističnih agitatorjev pod pogojem, da bodo sodelovali pri vojnih prizadevanjih. Angleško pomorsko poveljstvo je izdalo opozorilo, tla lx>do angleške vojne ladje preganjale in uničevale vse francoske, holandske in norveške ribiško ladje, ki bi jih dobile izven obrežnih voda. Osrednji državni urad za nadzorstvo nad Industrijo je sklenila ustanoviti madžarska vlada. da bi čimbolj pomnožila izdelavo. Ameriške izgube v sedanji vojni Stockholm, 23 julija, s. Kakor naznanja obveščevalni oddelek angleške uradne agencije, je severno ameriška vojska izgubila doslej 44.143 mož. Od tega je 4801 vojak mrtev, 3218 jih je bilo ranjenih. 36.124 pa jih pogrešajo. Na splošno se te izgube nanašajo, na mornarico, kopensko vojsko, na pomorske strelce, na oddelke obalne obrambe in na oddelke, ki tvorijo posadke na Filipinih Ljubljana se je znebila Židov že pred stoletji Shodnico v Židovski stezi so spremenili v kapelico, od nje pa je ostalo le ime Ljubljana. 23. julija. Ljubljančani prav dobro vedo za Židovsko ulico, ki se je prvotno imenovala Dolga ulica. Tu je bila tudi Židovska steza, s katero je prva tvorila pred časom severovzhodni del Novega trga. Tu je bilo tudi glietto-bivališče najsta-rejše naselbine ljubljanskih Zidov, ki so se ba-vili s trgovino in denarno kupčijo. Valvazor poroča, da so bili že v začetku 13. stoletisf zelo bogati in da so gojili živahno trgovino z Benečani. Ogri in Hrvati. Izpodrivali so domačine, katerim so postajali čedalje bolj neljubi gostje. Med židovskim ghettom in krščansko Ljubljano ni bilo miru. Prišlo je celo do rabuk i. pokoljev — zaradi pogrešenega krščanskega otroka (1290), zaradi domnevnega zastrupljen ja vodnjakov (13371, zaradi oskrunitve krščanske deklice, ko so krivca Žida obglavili (1408). Ljubljansko prebivalstvo ni mirovalo dotlej. dokler ni doseglo od vlade privilegija, da bo Ljubliana za vselej brezžidovska. Naposled ie cesar Maksimilijan leta 1513. izdal ukaz. ki prepoveduje Židom v Ljubljani obrt in trgovino, na novega leta dan 1515 pa je zapečatil usodo ljubljanskih Zidov z javnim pismom, po katerem župan, sodnik in ljubljanski svetovalci ra vse večne čase niso dolžni trpeti Zidov v svoji sredi. Ljubljanski Židje so morali zapustiti Ljubljano in so se izselili v Notranjo Avstrijo, največ pa na Poljsko. Valvazor pravi, da so imeli Židje svojo sinagogo, ki je stala že pred 1213. Ko so obogateli, pa so sezidali krasnejšo. Ko so jih izgnali, so Ljubljančani spremenili zapuščeno shodnico v kapelico Vseh svetnikov. Za preureditev se ie zavzel meščan Peter Gajser. Pridobil je za to ljubljanskega rojaka Jurija Slatkonio, ki ie bil tedaj dunajski škof, a hkrati tudi pičenski. V ljubljanskem kapiteljskem arhivu še sedaj hranijo listino na pergamentu z odtrganim in izgubljenim škofovim pečatom, s katero podeljuje škof novi kapeli odpustek 40 dni in 80 dni ob praznikih. Uboga pokristjanjenka pa ie kmalu izginila iz vrste ljubljanskih svetišč. Škof Tomaž Hren se še mimogrede v nekem konceptu spominja tega svetišča, Valvazor in Thal-nitscher ga pa neoinenjata več. Po mnenju Kluna in Dimitza ie sta židovska shodnica in za njo kapelo Vseh svetnikov na stavbišču sedanje hiše št. 4 (prej 226) na Zidovski stezi. Sicer pa od nekdanjih židov-skjh stavb ni ničesar ostalo. Sedanje najstarejše hiše Zidovske ulice in steze izvirajo iz 17. stol. Zanimivosti iz ljubljanske zemljiške knjige Ljubljana, 23. julija. Kaj nam zemljiška knjiga pripoveduje za mesec julij? Odkriva nam res svojevrstno zanimivost! Zaznamovala je ta mesec prav značilna, za sedanje čase svetovnih gigantskih borb poučna bremena, tipična za gotove, golemu materializmu služeče ljudi, ki si skušajo svojo dnevno, udobno prehrano zavarovati na vse strani. Drugače nam zemljiška knjiga pove, da je bilo vknjiženih nekaj novih večjih in manjših posojil, katerih skupna vsota pa je mnogo, pravilno znatno manjša kakor v prejšnjih mesecih. Vknjiženi so bili posojilni krediti do največ 100.000 lir, mnogo posojil po 2000 do 50(X) lir je bilo drugače vknjiženih v korist raznih ljubljanskih denarnih zavodov. Izbrisanih je bilo-dalje nekaj dolgov. Podrobnosti o vseh teh zemljiškoknjižnih transakcijah o priliki. Na nepremičninskem trgu drugače ni bilo velikih, za javnost pomembnih transakcij. V poletni sezoni nekako ponehavajo nepremičninske kupčije T udi .ponudb je opažati manj po dnevnem tisku. V zemljiški knjigi je bilo drugače v prvi polovici julija izvedenih do 27 pre-nosov lastninske pravice na podlagi kupnih, izročilnih, darilnih in menjalnih pogodb za celotno vrednost 538.716 lir. Nekatere kupne pogodbe datirajo še iz prejšnjih let in so pogod-beniki, prodajalci in kupci bili šele sedaj v položaju, da se je v zemljiški knjigi izvršil prepis lastninske pravice na kupca. V naslednjem naj navedemo nekatere večje kupne pogodbe. •aicpj Schlechta Pavlina, posestnica v Ljubljani VII, Aleševčeva ulica 34, je prodal« gdč. Nežiki Štularjevi, trgovki v Ljubljani, Tyrševa (sedaj iifib BleiweAsova) cesta št. 37 b nepremičnino vlož. V ireh vrstah... Marija Šteblajeva roj. Sirnikova, učiteljica v p. in znana slikarica je nepričakovano naglo umrla. Pred dobrimi 34 leti je prišla v radovljiški okraj, nato službovala v različnih krajih, nazadnje v Zgornji Šiški. Zapušča moža in dve hčerki. Sožalje! V Dolenji vasi pri Beli cerkvi je brcnil konj pri nakladanju ječmena 24 letnega hlapca Žuglja Andreja tako nesrečno, da mu je prebil čelo in razbil nos. Ponesrečenčevo stanje ie zelo resno. Oblast je odredila, da se v novomeškem okraju zaradi vedno večjega števila uničijo vsi psi klateži. • • V Kostanjevici se ie pred dnevi pripetila huda nesreča, katere žrtev je 49 letni krovec Albin Pregrad iz Orehovice pri Št. Jerneju. Pregrad je prekrival streho. Nenadoma pa je na strehi izgubil ravnotežje in treščil 14 m globoko na tla. Pri padcu si je zlomil levo roko in obe nogi ter obenem dobil hude notranje poškodbe tako, da ie le malo upanja, da bo ostal pri življenju. Preskrbovalni urad v Novem mestu je naročij in plačal veliko količino sira. Deloma je ta sir že v Novem mestu in bo meščanom na razpolago. Za redno podpiranje mestnih revežev je novomeški občinski svet odobril 11.822.60 lir. V Stopičah bodo morali poskrbeti nov bencinski motor za pogon vodne črpalke. Do sedaj ie bila črpalka odvisna le od električne energije, Bencinski motor bodo nabavili v najkrajšem času in bo stal 3000 lir. štev. 797 kat. obč. Spodnja šiška (vila štev. 34 z vrtom v Aleševčevi ulici) za 140.000 lir. Accetto Roza, posestnica v Ljubljani, Trnovski pristan št. 16, je prodala Mariji Jesihovi, soprogi drž. uradnika v Ljubljani, Dolenjska cesta št. 88, zemljiško parcelo štev. 430/1 travnik kat. obč. Karlovški predmestje v izmeri 4J2 m2 za 18.540 lir. Kvadratni meter je bil po 45 lir, kar je za to kat. predmestje primerno visoka cena. Šegatin Fran, 'posestnik v Ljubljani, Rožna dolina XVIII/2. je podairil Ivanki šegatin o vi, svoji soprogi, nepremičnino vlož. štev. 425 Vič (hiša z vrtom). Nepremičnin« je cenjena na 18.540 IiT. Vovk Peter, poštni zvaničnik, in žena Marija Vovkova, oba posestnika v Ljubljani, Rož-''4 dolina V111/27, sta 5. marca 1939 prodala Alojzijo Lindiču, krojaškemu mojstru v Ljubljani, Mestni trg štev. 10, nepremičnino vlož. štev. 1137 kat. obč. Vič (hiša št. 27 v Rožni dolini VIII in vrt) za 110.000 din ali v sedanji veljavi 41.800 lir. Drugače so bila v okolici prodana odn. kupljena zemljišča v vrednosti od 500 do 3000 lir. Rdeči križ poroča Pošto iz Srbije naj dvignejo v poizvedovalnem uradu v Puharjevi ul. 2 sledeči: Aplenc Boža, Bavdaž Jože, Bizovičar Jože, Benet Andrej, Benet Marija, Cibic Fran, Černe Jože, Černe Karel, čok Bernard, Dobrič Marija, Dolinar Saša, Dimnik Jo-sipina, Dimnik inž. Stanko, Fortič Ivan, Gruden Mirko, Godec Jože, Gustinčič Ema, Hafner Zora, Hren Terezija, Kalan Antonija, Kompar« Antonija, Koren Zdravko, Likozar Helena, Lah Franja, Lindtner Mara, Lajovic Marija, Marion Dominik, Mayr Jelka, Možina dr. Dušan, Naglič Vladimir, Pavič Zora, Pevc Ivanca, Pirnat Marjeta, Pirnat Ivan, Popovič M. Vera, Ravter Malči, Rejc Viktor, Sernec Marica, Stašek Lidija, Štrukelj Ivan, Štrajnar Rezika, Šifrer Štefanija, Turk Josip, Trampuž Franjo, Tomo Jože, Tavčar dr. Bojan, Uršič Ivan, Varšek Matej, Velikonja Ivanka, Zickero Lu-iza, Zupančič Alojzij. V tajništvo poizvedovalnega urada naj se zgla-se: Babnik Ana,'Vekoslav Krže, narednik ali Marija Krže r. Sp.k, Jožef Lubetz r. 4. III. 1908, Miletič Dragica, Gela Miselj, učiteljica, dr. Ivo Senekovič, okr. glavar v pok., Sergije Demič, redov, bivši vojni ujetnik, svojci Kregarja Janka, kapetana fregate, Jeličič Dobrila. — Kdor koli kaj ve o inž. Sirse Zoranu, ki je stanoval pri inž. Achti-gu; svojci Štefana Krauta; Frančiška Mrlak; svojci Poharja Ivana iz Valjeva; kdor koli je poizvedoval o Jugu Ivanu, komandirju orožniške postaje; Belič Gabrijela, Rapuš Leopold; kdor koli kaj ve o usodi majorja Ivana Backorja. Boqat nemški mednarodni športni spored za mesec avqust: 2. avg. Meddržavni triboj te-lovadkinj Nemčije in Madžarske v Benetkah; 2. avgusta Mednarodni lahkoatletski nastop v Berlinu; 15. in 16. avg. Mednarodna kanuregata na Starnberškem jezeru; 15. in 16. avg. Meddržavni lahkoatletski nastop Nemcev in Romunov v Breslavi; 16. avg. Mednarodni telovadni nastop Nemcev in Slovakov; 16. avg. Mednarodni nogometni nastop nemške in romunske nogometne reprezentance v Benthenij; 16. avg. Boksarski nastop Hrvatov z Nemci v Poznu; 18. avg.: Drugi nastop hrvaških boksarjev v Katovicah; 23. avg. Mednarodna krožna kolesarska dirka v Breslavi; 23. avg. Mednarodni kolesarski dvoboj Nemcev in Italijanov v Milanu; 30. in 31. avg.: Ta dva dneva bodo nastopili najboljši keglači Nemčije. Švedske in Finske v Stockholmu. , S štajerskega 0 dobri sadni letini v Savinjski dolini in v cel.jski okolici smo že včeraj poročali. Nemški listi sedaj poročajo, da se je na Spodnjem Štajerskem pričela tudi že žetev. Posebno dobro je obrodil krompir, čeprav se je v zadnjem času pojavil koloradski hrošč. Strokovnjaki poudarjajo, da bodo na Spodnjem Štajerskem prihodnje leto posvetili še več pozornosti sadenju zgodnjega krompirja. Oblast je poskrbela tudi za preskrbo mest s krompirjem in z zelenjavo, prihodnje leto pa bo treba pridelek krompirja in zelenjave še dvigniti. Nemški listi dajejo vsa potrebna navodila, kako naj gospodinje hranijo poleti svinje z zelenjavo, gomoljaste sadeže pa prihranijo za zimo, ker bo oves in ječmen služil le za kruh. Svinjerejo bodo razširili, na drugi strani pa bodo zmanjšali število goveje živine. Seveda bo potrebno biti najbolj pozoren na boljša goveda, zlasti krave, ki so glavne dobaviteljice maščob. Pred vprašanji kruha, krompirja, sočivja in maščob stopa potrošnja mesa v času vojne v ozadje, tako pišejo nemški listi. V mariborski bolnišnici je umrl 25 letni strojnik Franc Lačen s Teznega. V Studencih pri Mariboru je umrla 76 letna železničarjeva vdova Pav-a Pintarjeva, v Mariboru pa bivši trgovec Jože Mernik in pa 47 letna žena tkalskega mojstra Emilija Petelinškova. 77 letnico rojstva je obhaja v Mariboru Jakob Dvoršak v Mariboru. Novice iz Države športni drobiž Kot smo že omenili v ponedeljski številki našega lista so v Rimu premagali italijanski rokoborci nemške. Končno stanje točk je bilo 4:3 za domačine. Podrobni izidi borb pa so bili naslednji: Lombardi (I) ie premagal Pulheima po točkah; Moohl (N) je premagal Balzanija (I) tudi po točkah; Magni (I) premagal po točkah Heringa (N); Schafer (N) je odločil borbo zase po točkah nad Ghettiiem (I); Rigamonti (I) je porazil po točkah Laudiena (N); Hornfi-scher (N) je zapisal zmago nad Silvestri jem. Borba je trajala le 10 minut. Kot je razvideti, so se skoraj vse partije končale z zmagami po točkah, razen zadnje, ki jo je Nemec odložil v svojo korist. 1. in 2. avausta bo v berlinskem olimpijskem stadionu prirejena velika športna manifestacija na kateri bodo sodelovale tudi nekatere sosednje države nemškega rajha. Dozdaj so se prijavile za to veliko športno prireditev že Italija, Madžarska, Švedska in Nizozemska. Omenjena športna manifestacija bo v znamenju meddržavnega triboja, ki bo med lahkoatleti Nemčije, Madžarske in Italije. Pričakujejo, da bo ob tej priliki padlo spet nekaj rekordov, saj bodo tekmovali najboljši izmed dobrih. Na startu bodo tudi nekateri branilci svetovnih rekordov. Potem ko sta nemška teniška ioralca Koch in dr. Egert uspešno končala teniško turnejo po lurčiji, sta odšla zdaj na gostovanje tudi v bolgarsko Sofijo, kjer sta bila prav tako uspešna. Tako je dr. Egert premagal bolgarskega državnega teniškega prvaka Cankova s temile rezultati 3:6, 6:2 in 6:1. Tudi v igri v dvoje ie nemški par Koch-Egert premagala Bolgara Vladkova in Cankova. Vojaki rešili iz goreče tovarne 20 delavk. V tovarni športnih očal v Torinu je nenadoma nastal požar. Vnel se je namreč kos celuloida, ki ga je neka delavka s svojem obrezovala. Ko se je ta košček vnel, je puh vnetega celuloida tako zmedel delavko, da je, namesto da bi vrgla goreči kos v bližnjo posodo z vodo, pahnila goreči celuloid v kup odrezkov, da je bil ogenj še večji. Takoj se je vnel ves oddelek, ker je bilo v njem polno vnetljivih sno-! vi. Na pomoč so prihiteli gasilci in vojaki, ki j ogenj omejili in si mnogo prizadevali, da bi rešili iz gorečega poslopja 20 delavk, ki so bile tam zaposlene. Poskus se jim je posrečil in rešili so vse delavke, toda tri so bile že precej opečene. Tovarna trpi zaradi ognja okrog milijona lir škoda. Tuje krave je molzel. Kmetovalec Ferarri iz Cannobia je več dni zapovrsti dobil zjutraj krave že pomolzene. Trudil se je na vse načine, da bi prevejanega in drznega tatu dobil, pa mu ni uspelo. Nazadnje je nastavil nočnega čuvaja, ki je pojem zalotil vaščana, ki je prihajal tik pred jutranjo zoro v hlev in pomolzel prav vse krave. Ko se ie znašel v zagati, se je tatu vseeno posrečilo pobegniti, toda kmaiu nato so ga iztaknili na domu. Tovorni avtomobil povozil upokojenega generala. 81 letni upokojeni general Annibale Roffi je prečkal v Turinu nebo zelo prometno cesto, pa ni sišal, da je tedaj vozil po cesti za njim tovorni avtomobil, ki je dajal glasne svarilne znake. General je bil naglušen zaradi poškodb, ki jih je dobil kot vojak v prejšnji svetovni vojni. Tovorni avtomobil se ni mogel več ustaviti in je tako podrl starega generala. Nesrečnik je obležal na mestu mrtev. Z izleta prinesla s seboj strupeno kačo. Mi-lančanka Henrika Velardi je bila na obisku pri svojih znancih v okolici mesta. Vrnila se je domov s košarico, v kateri je imela več svojih reči in velik šopek rož. Vsa iz sebe pa je bila od strahu, ko je doma začela iz košarice jemati prinesene stvari in je nenadoma planila ven tudi strupena kača z iztegnjeno glavo, pripravljena na usek. Velardijeva je bila kačo prinesla s seboj in jo je šele po dolgem naporu pobila. Šest tihotapcev z valutami. Pred izredno sodišče v Comu bo prišlo te dni šest oseb, ki so se bavile dalj časa s prepovedanim prenašanjem denarja čez mejo. Dve ženski sta skrivaj hodili čez mejo in kupovali tam tuje valute. Z njimi sta se vračali in s svojimi družabniki razpečavale tuji denar med bogate odjemalce v bližnjih mestih. Voz se prevrnil na očeta in sina. V okolici Desio sta na dvokolesnem vozu peljala oče in sin Missaglia marmorne plošče v mesto. Na ostrem cestnem ovinku je konj prenaglo zavil, da je sunek vrgel plošče na eno stran voza, da se je nagnil in prevrnil. Oče in sin sta se znašla na tleh in nanju so padle kamnite plošče. Sina je do smrti pobilo, oče pa se je rešil. Strašna smrt mladega pastirja. 14 letni Pie-tro Manfredi iz Anuanije je gnal domačo čredo ovac na bližnje bribe past. Zvečer pa so se ovce same vrnile v stajo. Zategadelj je stopil oče v hrib pogledat, kaj je s sinom. Našel ga je mrtvega in vsega razmesarjenega. Imel je razparan trebuh in bil brez rok. Bržkppe ga j?, , . Hočinec napadel in zverinsko umoril. Oblasti so uvedle strogo preiskavo. Ljudje radi prihajajo po tablete zoper tifus [vel na lastni koži 3. novembra 1760 leta. Zapisnik o tem je napisan v starem kajkavskem ®arečju, njegov prepis pa je hranjen v drugi knjigi ‘striških čudežev pod posebnim naslovom »Pro “»emoria«. . Omenjenega dne so se borili križevski grani-arJi na levem krilu avstrijske vojske. Bitka je »a!?;a. osmih zjutraj do treh popoldne. Stotnik UZ1C je bil, kot sam piše, ves dane srečen. Konč- 0 so se borili samo s streljanjem s topovi. Po dva . a težke krogle so frčale po zraku. In tedaj se zgodil čudež, ki ga stotnik opisuje takole: . »Bilo je kakor da bi vsi peklenski duhovi prijeli nadme. Le sami Mariji Bistriški se imam zahvaliti, da me ni neko takšno topovsko zrno PJ’ Žal° na dvoje. Na srečo pa sem se prav tedaj 0 mil tako, da me krogla ni zadela v polno. To-šl*V^ Zrno m' *e raztrŽalo obleko, me hudo poškodovalo po rokah, sabljo, ki sem jo držal v ro-an, pa je krogla prelomila pri ročaju ...« . Ko stotnik Zužič še naprej opisuje dogodek, ?riP°|vcduje, da ga je krogla vrgla na tla, dočim ® del sablje zletel po zraku daleč stran. Ves polk, 1 le to videl, je bil prepričan, da je po njem. »Po velikem čudežu in milosti Matere božje sem spet vstal. Kot rečeno sem imel tako hude poškodbe, da so se zdravniki hudo bali za moje življenje. Jaz pa sem se zaupal Mariji Božji Bistriški, ki mi je rešila življenje in mi stala ob strani tudi ob zdravljenju.« Prelomljeno sabljo je hotel dati popraviti v več čeških mestih, kejr so bili moj&tri od stroke. Ko je prišel tja pa so mojstri dejali, da sablje ne morejo popraviti. Potem je bil s sabljo še deset dni na Dunaju, kjer je tudi tamkajšnji mojstri niso mogli spraviti skupaj. Ko je sotnik videl ta čudežni dokaz, se je odločil, da bo ostanek sablje podaril svoji pri-prošnjici Mariji Bistriški. S sabljo vred je priložil obširen popis dogodka in globoko hvaležnost Materi božji, ki ga je že velikokrat obvarovala največjih vojnih nevarnosti. Znano je tudi, da so hrvaški vojaki še za časa 30 letne vojne na svojih zastavah nosili podobo Matere božje. Te zastave so plapolale po vseh bojiščih severne Evrope, od Pariza pa do Baltiškega morja. Leta 1684 je postalo bistriško svetišče glavno zatočišče za hrvaške vojake, ki so se borili po raznih bojiščih. Drug bistriški čudež je prinesel svobodo okovanim jetnikom v Kaniži. Posebno zanimivo je, da so se tudi pravoslavni vojaki zatekali k Mariji Bistr. po pomoč. Tako sta se leta 1761 priporočila Jovo Vorihovič in Ivan Manslič. Le Materi božji se imata zahvaliti, da sta ostala še živa, kajti vsi njuni tovariši so padli na bojnem polju. Izredni dokaz vojaškega zaupanja in vere v višjo božansko moč je napisan tudi v omenjeni knjigi »Pro memoria«, ki jo je napisal častnik, menda že na povratku z bojišča. Knjigo je daroval skupaj »z nikoli popravljeno sabljo«, največji vaški božjepotni cerkvi. Zaključek v knjigi je tako značilen, da ga tudi mi doslovno ponatiskujemo: »— kad je god hotel kakov Boj illiti Battalia biti. tak vu nochi nasrnu pokazala bisze meni Majka Milosztivna Bisstrichka, ij Szvojem szve-tem Blagoszlovom blagosslovila, natuljko, dami vu Boju nepriatel na telu nikai škoditi nie rpogel, vu kojusse kakoti Millu Maiku, ij nadalje uffal bu-dem, dami budc Patrona, ij Pomochnicza vu vssa-ke nevolije, ij Potreboche. Kada Battalia bila jesst 1760. Di 3tia Novembris. Adam v. Sussich capitan MPa.« S svojo iskreno pobožnostjo in trajno živo vero je ta krajiški častnik napisal najlepši dogodek o čudežni povesti bistriškega božjepotnega svetišča. Kisle kumarice in še kaj Zaradi vojne so letos tudi kisle kumarice k »zgubile na veljavi. Pa saj ni čudno,^»mač Pa n'? Vedn° manj, mastnih reberc pa tudi. Ker nrann • gospodinja kisle kumarice tudi za jjj ne samo za preganjanje nadležnega tudi .pri svojem možu, je prav primerno, da se U1 ° kumaricah in kumarah nekoliko pomenimo. kis vložene kumarice so finega in pikant-8a' nekoliko ostrega okusa in diše po vinu. Da Pa dosežemo, moramo vlagati kumarice v do-. er> pravi vinski kis in ne v oct, ki je narejen j* različnih esenc, ki so strupene in zdravju škodil,|!Ve- Dober vinski kis spoznamo po okusu in Za konzerviranje razredčimo vinski kis z S«. ako želimo, še nekoliko osladimo, da dobi finejši okus. Navadno pa ne dodajamo sladkorja, kadar vlagamo kumarice. Letošnje leto pa bodo kumarice za vlaganje precej drage, da jih bo le malokatera gospodinja dovolj vložila za zimo, in bo treba poseči po navadnih kumarah, ki jih bo dovolj in so razmeroma precej cenejše. Za vlaganje izberemo srednje dolge, enake kumare, jih očistimo in prerežemo po dolgem na 4 enake dele, ter odstranimo peščišče. Nato jih močno nasolimo in postavimo za 24 ur na hladno. Prihodnji dan jih osušimo s čistim prtičem in jih vložimo v glinast lonec. Vmes pa položimo nekaj zrn celega popra, par lavorjevih listov, nekaj česna in par stolčenih gorčičnih zrn. Tudi hrenovo ali višnjevo listje nekateri dodajajo. Med tem zavremo na zgoraj omenjeni način vinski kis in ko se Popolnoma ohladi, ga vlijemo na vložene kumare. Cez dva dni kis zopet odlijemo, ga prevremo in ohlajenega nanovo zlijemo na kumare. Nato koza-rec zavežemo in shranimo. _ Kumare vlagamo olupljene ali neolupljene. Ce Pa imamo na razpolago večjo posodo ali sodček, I ko vložimo kar cele, le da jih moramo preje olupiti. Dno in stene lesene posode moramo ob-«.« s trtnim listjem. Tako pripravljene kumare ahko uporabljamo za solato ali omako. Najenostavneje in najhitreje pa vložimo ku-®are na sledeči način: Olupimo še ne preveč zre-‘® kumare, jih nakrhljamo na strgalniku, nekoliko Doli kot navadno osolimo, dobro premešamo in Pustimo nekaj ur, da izstopi voda. Nato odcedimo ?a lesenem rešetu vodo, kumare, če je potrebno, c ožmemo, stresemo v večjo posodo, nalijemo "anje vinskega kisa in dobro premešamo. Med tem jij^Pravimo kozarce, v katere devljemo kumare, dobro stresemo, da se usedejo in da stopi na vrhu vsaj za prst kisa. Ako pa so kumare ves kis popile, nalijemo sedaj za prst na visoko kisa. Vse skupaj pa zalijemo z oljem ali raztopljenim lojem in kozarce dobro zavežemo. Pred uporabo namočimo kumare v mrzlo vodo, da odddajo od-višni kis. Kdor želi imeti kumarice bolj pikantne, naj doda nekaj šalotke, popra, listje višnje in la-vorja. Prav tako lahko konzervirairto kumare na drug prav tako praktičen način. Kumare z majhnim peščiščem olupimo, nastrgamo in osolimo. Dobro premešane stresemo na rešeto, da se odteče voda. Nato jih prav na lahko ožmemo in z njimi napolnimo dobro očiščene kozarce. Med tem skuhamo 1 1 vinskega kisa s četrt litrom vode, dodamo malo stolčenega česna, za noževo konico belega popra, in 1 zrezano papriko. To mešanico zlijemo še vročo na kumare in z leseno kuhalnico malo premešamo, da pride kis tudi v notranjost vsebine. Ko se ohladi, zalijemo kumarice z lojem ali oljem in dobro zavežemo. Pri shranjevanju pa moramo paziti, da nam ne pade temperatura pod ničlo in da so kozarci vedno v temi! »Dom in svet« št. 5-6 Pred dnevi je izšla 5. in 6. številka »Dom in sveta«, polna bogate leposlovne in znanstvene vsebine, tako da ju bodo naročniki in zvesti bralci leposlovne besede zelo veseli. Revija prinaša na prvih štirih straneh odlomek iz Dušana Ludvikove pesnitve »Odžeje-na mladost — Slovo«, Vinko Beličičevo pesem »Molk« ter Stanko Kociperjevo crtieo »llovščak je pogorel«, ki nas popelje v sončne gorice, odkriva njihovo lepoto ter razkriva življenje viničarjev. V. teh številkah prispevata- Severin Šali pesem »Pastirica«, pisatelj Janez‘Jalen pa začetno poglavje iz novega dela »Bobri«, povest iz pradavnih časov »Razgledni hrast«. France Balantič sodeluje s pesnitvijo »Materi«, Vinko Beličič pa »Svečnico«. France Stele priobčuje zanimivo razpravo o Trubarjevem »krovašikem malarju«, v kateri podaja znanstveno in zelo poučno razlago o srednjeveški stensiki slikariji v cerkvi na Rašici, v Maršicah in dr. Janko Moder je dal svoj prispevek z »Velikim odrom sveta«, dr. S. Mikuž pa z nadaljevanjem znanstvene' razprave o slogovnem razvoju umetnosti Franca Ilovška (1700—1764) — o dobi razcveta Ilovškove umetnosti v znamenju ustanovitve domačega iluzionističnega stila, s čimer bo nadaljeval še v prihodnjih številkah. Slede Lado Pišoančeva »Božja igra«, Pepči Marinčeva »Pot med hmeljniki« in Stanko Janežičeva novelca »Pesem«. Dr. Ivan Grafenauer priobčuje nove doneske k zgodovini narodne balade o >Lepi Vidi«, s katerimi le bežno očrta in opozori na pomen, ki ga nove najdbe in odkritja imajo za zgodovino naše narodne balade »Lepe Vide« ter napoveduje posebni daljši spis o tem pomembnem književnem vprašanju, prav tako tudi še o neobjavljenih slovenskih inačicah. Slede ocene F. Š. Finžgarjevih Zbranih spisov X. zvezek, o Narte Velikonjevih drobnih knjigah »Zbiralna leča« in »Pod drobnogledom«, o Lea Faturjevih »Pravljicah in pripovedkah«, o izdaji Sophoklesovih tragedij »Oidipus in Antigona«, ki jih je poslovenil Fran Albreht. Dr. S. Mikuž pribočuje kritiko »Architecture pe-rennds«, dr. Tine Debeljak pa posveča »Zapiske« velikemu slovenskemu književnemu ustvarjalcu pokojnemu pisat cilju in pesniku Silvinu Sardenku. Pred shranjevanjem letošnjega krompirja Krompirjevka na njivah in vrtovih žc mno-gokje rumeni. Kmet in meščan ve. da se približuje čas izkopavanja krompirja. Krompir bo letos dobro obrodil, saj so mu letos vsi posvetili kar največ pažnje, da so ga dobro okopavali in ga reševali plevela, da ie lepše rastel. Seveda še sedaj ni čas za kopanje krompirja, saj ga kopljejo pri nas šele avgusta in celo septembra meseca. Ker pa nam je krompir vsem glavna hrana, zato bo letos treba posvetiti shranjevanju krompirja posebno pažnio, da nam ne bo gnil. Zlasti moramo že sedaj skrbeti, da nam krompir ne bo pozimi zmrznil. Toplota pri shranjevanju ima velik pomen. Toplota ne sme presegati v shrambi 8 stopinj Celzija, a naj tudi ne pade pod 0. Prostori za shranjevanje morajo biti suhi in hladni, da se prepreči prezgodnje kalenje. Z vso doslednostjo moramo gledati, da ne pride v klet poškodovan in nezdrav krompir. Odbrati moramo vse gomolje, ki so jih obgrizle miši in ogrci, pa tudi oni krompir, katerega smo ranili pri izkopavanju. Posebno moramo paziti, da pred shranjevanjem krompir dobro osušimo, da odpade od njega prst. V vlažne kleti ne dajajmo krompirja. Krompir nasujemo v višini enega metra, le v stiski za prostor največ poldrug meter.' Zaradi boljšega zračenja ga nasuimo nekaj cm nad podom, ob stenah pa položimo late. Nikakor ne smemo shranjevati krompirja v vrečah in zaprtih zabojih. Organizacija žitne potrošnje in trgovine v Italiji ■ Italiji se ie začela uspešna avtarkija pri prehrani, ker je prehrana najvažnejša za narod tn državo. Pravi začetek avtarkije ie bila Mussolinijeva žitna bitka leta 1925. Iz knjige Mario Missiroli .»Kaj dolguje Italija Mussoli-nuu« posnemamo o avtarkiji v Italiji naslednje podatke: Pred žitno bitko so bili v Italiji žitni pri-delki razmeroma skromni. Leta 1920. ie bil žitni pridelek 28 milijonov metrskih stotov, naslednje leto 52, leta 1922. pa 43 milijonov metrskih stotov. Od leta 1920. do 1924. ie znašal povprečni pridelek žita 48 milijonov metrskih stotov, v prvem petletju po uvedbi žitne bitke se ie dvignil na 62, v naslednjem petletju na 68, potem na 66. v triletju 1937.—1939. pa celo ria 80 milijonov metrskih stotov. Ti veliki uspehi so bili doseženi predvsem s povečanjem hektarskega pridelka. V nave-denih petletnih razdobjih se ie hektarski žitni pridelek dvignil najprej od 10.4 na 12.8, potem na 13.9 in na 14.9, v treh letih do 1. 1939. pa ie bilo doseženo letno povprečje 16 metrskih stotov V istem času se je povečal pridelek koruze od povprečnih 26 na 30, pridelek riža pa od povprečnih 6 na 7 metrskih stotov. Žitna bitka pa ne bi imela toliko uspehov, če ne bi bilo smotrnega nadzorstva nad žitnim pridelkom. To nadzorstvo je bilo omogočeno z uvedbo žitnih skladišč ter z organizacijo žitne potrošnje in žitne trgovine. Pod državnim nadzorstvom je prenehala tekma med ponudbo in povpraševanjem, cene žita so pravično odmerjene od žitnega odbora, pridelovalcu pa so pred žetvijo in takoi po žetvi od države na razpolago denarna sredstva kot predujmi od dohodka pridelkov. V pogledu vse prehrane je avtarkija dobro uspela, kakor je razvidno iz naslednjih podatkov: leta 1938. je uvozila Italija 20.5 milijona ton raznih proizvodov in je prišlo od tega na življenjske potrebščine samo 827.000 ton. kar Predstavlja 4 odstotke vsega uvoza iz inozemstva. Od uvoza življenjskih potrebščin je prišlo Visoki komisar i Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega zbora objavljata v zvezi z razglasom od 24. aprila 1942.-XX sledeče: 15. t. m. so v Ljubljani trije komunisti vdrli v stanovanje nekega nemškega državljana in ga ubili skupaj z njegovo ženo. V skladu z razglasom od 24. aprila t. 1. in ker je pretekel čas, predviden za aretacijo povzročiteljev navedenega zločina, je bila odrejena ustrelitev osem oseb, ki so bile zatrdno krive komunističnega in terorističnega delovanja. Ustrelitev je bila izvršena 21. t. m. ob 6.30. * Nemške oblasti pa so dale kot posledico umora dveh imenovanih zakoncev ustreliti de set teroristov na nemškem ozemlju. Ljubljana Koledar Danes, četrtek, 23. julija: A.polinarij. Petek, 24. julija: Kristina, d. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Umetniška razstava akad. slikarja Rajka Slapernika v galeriji Obersnel, Gosposvetska cesta, se je na splošno željo občinstva podaljšala do nedelje, 26. t. m. V6i zamudniki, izkoristite ugodno priliko za ogled te res zanimive razstave. Raz«rtava je odprta ves dan od 9 do 12.30 in od 15 do 18.30. Ljubljansko gledališče Drama. Četrtek, 23. julija: zaprto. Petek, 24. julija ob 15: »Kralj na Betajnovi«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 28. julija: zaprto. Nedelja, 26. julija, ob 17.30: »Učiteljica«. Izv. Cene od 15 lir navzdol. Opera: Četrtek, 23. julija ob 17: »Trubadur«. Prvič v letošnji sezoni. Red Premierski. Petek, 24. julija ob 17: »Krišpin in njegova botra«. Red Četrtek. Sobota, 25. julija, ob 17: »La Boheme«. Izven. Gostuje Zlata Gjungjenčeva. Cene od 24 lir navz. Nedelja, 26. julija, ob 17: »Trubadur«. Red B. Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi«. V nedeljo ga bodo igrali zadnjikrat v tekoči sezoni, na kar občinstvo posebno opozarjamo. Zasedba bo sledeča: Kantor P. Kovič, Hana, njegova žena, Go-rinškova, Francka Kraljeva, Nina Simčičeva, Krneč Košič, Maks VI. Skrbinšek, župnik J. Kovič, Bernot Nakrst, sodnik Gorinšek, njegova žena Kovičeva, Lužarica Starčeva, oskrbnik Košuta, kmetje: Brezigar, Gale, Blaž, Raztresen, Verdonik in Podgoršek. Režiser J. Kovič. Na novo naitudirana uprizoritev Verdijevega »Trubadurja«. Danes, v četrtek, bodo peli ob 17 »Trubadurja«, ki ga je muzikalno naštudiral dirigent Neffat in na novo zrežiral Ciril Debevec. Izmed glavnih partij bo nova Leonora v interpretaciji Heybalove, ki jo bo pela tokrat prvič. Grofa Luno bo podal Janko, Azuceno Golobova, Man-rica Franci, Ferranda Tone Petrovčič, bivši član naše opere in znan po svojih nastopih v radiju, kot gost; nova bo Polajnarjeva v vlogi Ines in M. Gregorin kot cigan. Ruiza bo pel Kristančič. EIAR - Radio Ljubljana Sobota, 25. julija. 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Priljubljene pesmi. — 8.00 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 12.20 Kvartet harmonik Bolognese. — 12.40 Koncert komornega zbora, vodi dirigent Drago Mario Šijanec. — 13.00 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrh. Pov. Oborož. Sil v slovenčini. — 13.20 Lepe pesmi od včeraj in danes, orkester vodi dirigent Angelini. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Radijski orkester, vodi dirigent Drago Mario šijanec; lahka glasba. — 14.45 Poročila v italijanščini. — 15.00 Pokrajinski vestnik. — 17.10 Nove plošče >Ce-tra«. — 17.55 Habjan Albina: »Reševanje utopljenca in obešenca«, predavanje za gospodinje. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Valček. — 20.00 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.40 Vojaške pesmi. — 20.45 Lirična prireditev EIAR: »Njivica«, opera v 5 dejanjih, spisal C. Goldoni, uglasbil Ermanno Wolf Ferrari. V odmoru: Predavanje v slovenščini. Po operi: poročila v italijanščini. 1. 1928. na enega prebivalca 109 kg, po desetih letih pa samo še 19 kg. Kakor pri prehrani, tako se je z naivečiimi uspehi uveljavila avtarkija tudi pri industriji. V. HEISER 51 Zdravnik gre t križem svet Sadovi ljubezni do človeka Leta 1914 sem sodil, da gre moje delo na Filipinih h kraju. Najhujše nalezljive bolezni so bile ukročene in l le nu(hlo prav zdrava bivališča rp ein- Filipinci — nekdaj narod ponaoljencev — so se imenitno okrepili, ustanovili so zdiravstveno organizacijo, ki se je že taikoj spočetka jasno zavedala, da Se najbolj korenito znebimo bolezni, če napadamo njihove izvore m kolikor moči zaviramo njihovo širjenje, lako široko zasnovano zaščitno zdravilstvo me je zmeraj najbolj privlačevalo, le da nisem prav jasno vedel- kje in kako bi s svojim de-loan čim več prispeval. Jaz sem še zmeraj bil član_ »Javne zdravstvene službe« v Ameriki, ki se je razvila iz »Mornariške bolničarske službe«, in sem moral zato ostati v stalnih tesnih stikih z jijenim vodstvom. Ta »Služba« ie večala svoj delokrog z dneva v oan, in je prav v tem času začela z veliko propagando za čisto vodo, vprašanje, ki je zadevalo milijone ljudi in me je kar najbolj živo zanimalo. Vrh tega so se mi v poslednjih letih mojega bivanja na Lilirvin.skib otokih nudile mnoge pri- like za koristno delo izven moje službe. Med drugim me je tudi David J-Walsh, guverner v Massachusettsu, naprosil, naj bi šel v Ameriko in izdelal nov zdravstveni zaikon. ki bi ga lahko izpopolnil z raznimi predlogi, čim bi bil odobren. Ta ponudba me je zelo mikala in pravkar sem se o vsem dogovarjal z \Valshem, kar je v Manilo dospel Wichliffe Rose, spretni in m ari ji vi ravnatelj nedavno osnovane Rockefellerjeve ustanovi;, da bi se z menoj pomenil glede sredstev in načinov, kako bi se zdravstveno delo dalo razteg-i niti na vso vzhodno poloblo. Preučevala sva načrte za prepreče-nje bolezni, ki so pozneje imeli ogromen vpliv na življenjsko usodo vzhodnjaških narodov, a meni so odprli življenjski delokrog, ki je zajel velik del sveta. n. julija 1914 sem zapustil Manilo s tesnobnimi srčnimi občutki: iz mnogih razlogov me je veselilo, da se*n odhajal, na drugi piati pa sem zapuščal kraj, ki mi je že bil priraste! k srcu^ kot druga domovina. Ko smo pluli proti izhodu izliva, mi je skoraj sleherna zgradba, ki sean jo v obrisih uzrl na obzorju, zbujala globoike spomine in le z muko sem premagal žalostno misel, da navsezadnje velik del prebivalstva ni prav nič vedel, kaj Vse je bilo storjeno v njegovo blaginjo. Ko sem dospel v Združene države, sem se odpravil h guvernerju AValshu. Dejal sem mu, da globoko cenim njegovo prizadevanje, ko je bil toliko pogumen, da je (poklal po zdravnika celo v Manilo in se pri nastavitvi na važno mesto oziral bolj na stvar kaikor pa na politični pritisk. Ko sem slišal, da me je nameraval postaviti za zdravstvenega načelnika v njegovi državi, da bi uiredil zdravstveno službo pod novim zakonom, rsm spoznal, da sem ga zapeljal v zelo kočljiv položaj. Moral sem ga pa prositi, naj mi pusti svobodne roke. Maj im težnjam so zdaleč bolj ustrezale možnosti, ki bi jih nudila zdravniška sl*užl>a svetovnega pomena pod pokroviteljstvom Rockefellerjeve ustanove. Odpeli j al sem se k Rockefellerjevi ustanovi. Nihče ni prav jasno vedel,1 kakšna naloga nas čaka, imeli na smo že svoje geslo, ki smo ga v naslednjih letih tolikokrat ponavljali, da smo se ga naposled še sami naveličali, a je vendarle prav dobro nakazalo značaj našega delovanja: »Blagor človeštva«. Preden je John D. Rockefeller začel razdeJjevaii 6 voj e veliko bogastvo v obilnj meri, je dolgo iskal razdelitven načrt, kii bi ustrezal po resnosti in poplačal nadčloveško marljivost, s kate-iro je premoženje nakopičil; zato je previdno prisluškoval raznim nasvetom. Seveda so mu z veliko vneano prinašali neskončno število predlogov, on pa jih je skrbno predelal, a nazadnje mu ni bil nobeden prav všeč. Leta 1901 je Friderik Taylor Gates, ki je bil v dobrih odnosih z Rockefel-lerejm ter dobil od njega 600.000 dolarjev za čikaško vseučilišče, silučajno bral knjigo sira "VViliiama Oslerja — »Zdravstveno delo«. Knjiga je v njem vzh udi! a tolikšno občudovanje in navdušenje, da je planil k Rockefellerju in mu rekel: »Našel sem misel, ki ste jo iskafli! Svet ni docela deležen dobrot, ki jih nudijo znanstvena odkrit ja. Da odpravimo razna zla na svetu, bi bilo treba ta važna odkritja na primeren način razširiti prav povsod.« Rockefeller je bil že sam prepričan, da pouk in zdravje — ti besedi sta zanj pomenili skoraj eno in isto — bolj ustrezata pravemu človekoljubju, ki bi dalo mnogo resničnih in trajnih koristi, kakor pa slepa dobrotljivost. Ga-tesov predlog se je precej skladal z Rockefellerjevo zamislijo in zato se je stvar kmalu jela dejansko uresničevati.- Lela 1901 je bil ustanovljen »Rockefellerjev zavod m zdravstvena raziskovanja«, ki mu je milijarder dolo čjl poseben zneseik 300.000 dolairjev kot podporo raziskovalcem, zaiposlenim v tej ustanovi Pozneje je zavod preje- mal leto za letom več milijonov dolarjev. Dr. Simon Flexner, profesor bo-leznoslovja vseučilišča v Pennsylvani-ji, je postal njegov ravnatelj in zavod ee je kmalu tako razširil, da se je iz njega rodil najvažnejši znanstveni laboratorij v Ameriki. Začeli so (= temeljitimi raziskavami posebne skupine bolezni, ki so bile doma v krajih z zmernim ^podnebjem in o katerih se je le razmeroma malo vedelo. Zavod je svoje sile posvečal zdravstveni vedi predvsem s stališča čiste znanosti, vendar pa se je tudi zavzemal za dejansko uresničevanje dobljenih izsledkov. Preučevali in izpopolnili so zdravljenje raznih bolezni, kakor revmatizma, otroške ohromelosti, sladkorne in srčnih bolezni. Prodrli so globlje v poznavanje pljučnice ter umrljivost po tej bolezni znatno znižali z raznimi novimi serumi. Z dr. Flexnerjem je sodeloval tudi dr. Alexis Carrel. čigar spretnost v nekaterih kirurških panogah je ostala neprekosljiva. Zlasti pa je zaslovel po svojem uspešnem presajanju živih organizmov in po gojenju tiiv »in vitro«; Rockefeller pa je zasledoval tudi nestalne nauke o važnosti zaščitnega zdravilstva in ni hotel svojega denarja trošiti le za zdravljenje bole/ni, marveč je želeli, d« bi bili ljudje poučeni, kako se boleznim ogniti. Ža tak po-sku« pa bi bilo treba mnogo let in več milijonov dolarjev, pa še taiko bi »e namera ne posrečila, če ne l»i stvar zajela preprostih in neomikanih 'ljudstev. ■ ■ ■ I vv vv ■ Egiptovska puščava - peščeno morje Če bi ne bilo Nila, bi segala Sahara od Atlantika do osrčja Azije Egipt meri približno milijon štirijaških kilometrov. Od te površine pa je le kakih 30.000 štirijaških kilometrov zemlje, ki jo je možno obdelovati in na njej kaj pridelati. Vse ostalo je puščava. Če bi ne bilo Nila, ki teče od Sudana v Sredozemsko morje in namaka s svojo vodo bližno deželo in bi zaradi stalnega močnega izhlapevanja vode vpliva tudi na celotno egiptovsko podnebje, bi se Saharska puščava raztezala od Atlantika pa vse do notranje Azije. Tako je vprav po zaslugi Nila nastala ogromna zelenica, ki jo predstavlja obljudeni in. rodovitni del Egipta. Vsa starodavna egipčanska omika, tisočletna zgodovina te dežele ter gospodarski procvit je izključno zasluga Nila Kakor smo rekli malo prej, pa je velika večina egiptovskega ozemlja puščava. Egiptovska Sahara obdaja kot ogromno peščeno morje zeleni otok, ki ga je ustvaril Nil. »Peščeno morje« pa ni čisto pravi izraz. Navadno si predstavljamo puščavo kot neskončno planjavo, vso pokrito z drobnim peskom ter tu pa tam prevlečeno s peščenimi sipinami. Takšna pa je Sahara samo na nekaterih področjih v sredini. Tudi sredi Libijske puščave, ki je del Sahare, naletimo zlasti v smeri proti zelenicama Sivi in Dar-Fur, na »klasično« puščavo, kakršno so nam popisali v svojih knjigah razni potopisci in kakršno gledamo recimo na filmskem platnu. Nasprotno pa je Sahara po veliki večini puščava, polna okroglega obrušenega kamenja in od vetra raztepenih sjcal vseh cjblik in velikosti. Sahara — nekdanje morsko dno V davnih časih je bila sedanja Sahara morsko dno. V teku tisočletij se je morje polagoma umaknilo in odteklo, dokler ni doseglo tiste obale, kakršno ima ob afriški celini danes. Zapustilo je za seboj del prejšnjega svojega dna, ki je pokrito, kot vsako drugo morsko dno, s finim peskom, debelejšim kamenjem in kremenovo sigo. Žgoče sonce, močni skoki temperature, zlasti pa stalni vetrovi so kaj hitro spremenili obličje nekdanjega morskega dna v puščavo. Tudi najbolj trde in najodpornejše skale so morale počasi kloniti učinku vetra, ki nosi s seboj oster pesek, in drugim vplivom, ter so se slednjič spremenile v pesek in prah. Dve glavni značilnosti Egiptovske in Libijske puščave sta tako imenovana »Hamma-da«, ravna planota, pokrita z drobnim, okroglo obrušenim kamenjem. Včasih prinese veter tudi semkaj bogve odkod pesek, ki ustvarja tu pa tam kakšne značilne puščavske sipine. Saharska puščava je na nekaterih mestih tako nizka, da sega pod morsko gladino. Te »depresije« imajo oblik# školjčnici podobne kotanje ali ostrih zarez. Južno od Marsa Matruha jee že ena takšnih depresij. Imenuje se depresija Katara in je najnižja točka celih 130 metrov pod gladino bližnjega Sredozemskega morja. Znatne so potem še Artra-deška kotanja (70 m pod morjem), El Fajum (50 metrov pod morjem) in zelenica Siva (30 metrov pod gladino Sredozemskega morja). Kakor v zelenici Sivi tako tudi po številnih drugih depresijah izvirajo topli vrelci, zaradi česar so nastala na teh puščavskih otokih jezerca in jezera, ki so slana in izredno hitro izhlapevajo. Okrog teh jezer so nastale lepe zelenice ki so često zelo rodovitne, med seboj pa so zvezane po karavanških poteh. Kakih 100 do 200 km od Nila je cela vrsta zelenic: Kurkur, Karga, Dahel, Frafrah, Bharieh; v južni Libiji pa so zelenice Audšila, Džarabub, Siva, Gura, Aradaš in Fajum. Kdor hoče priti do zelenice Sive, mora iti preko divjih skalnatih pobočij 300 metrov globoko. Obdelanega ozemlja je tu nad 200 štirijaških kilometrov in raste tu nad 200.000 datljevih palm, poleg tega pa še nešteto oliv, mnogo žita in drugega. Prebivalstvo te zelenice tvorijo po veliki večini divji Senusi, ki se dele v dvoje drug drugemu sovražnih plemen. Siva in Fajum nekoč V starodavni dobi je bilo v zelenici Sivi slovito proročišče, kamor se je podal vprašat za svet tudi Aleksander Veliki. V zelenici Fajum je bilo pred približno 2000 leeti veliko jezero, ki je merilo 225 štirij. km in je bilo na nekem mestu globoko komaj 5 m. Vendar pa je izborno služilo za namakanje okoliškega področja s pomočjo prekopov. Na področju, ki meri približno 2000 kv. km, je danes okrog sto naselij, zemlja pa je tako rodovitna, da je na njej mogoče dva- do trikrat na leto pridelati. Skrivnostna sila, ki je gradila piramide Domnevajo celo, da so pri dviganju velikanskih kamnov izkoriščali privlačno silo lune Ob pogledu na ogromne zgradbe, ki so se nam ohranile iz najtsarejših časov in ki so zgrajene iz ogromnih kamnitnih kvadrov, se nam nehote vsiljuje vprašanje, kako je bilo vendar v tistih davnih časih ljudem mogoče dvigniti tako ogromne kose in jih postaviti na določeno mesto. Vsekakor je' gotovo, da takšnih ogromnih kamnov ni mogla dvigniti v tolikšne višave človeška roka, niti kak običajen stroj. Vsaj o tistih kamnih, iz katerih so razvaline Baalbecka (o njem mislijo, da so to ostanki slovitega babilonskega stolpa, ki ga omenja sv. pismo), ni mogoče misliti, da bi jih bile dvignile od tal človeške roke, saj tega ne bi mogli opraviti niti z najsodobnejšimi stroji 0 tem se pač lahko prepričamo, če si natančneje ogledamo enega takšnih velikanskih kamnov, ki so ga našli v zidovju Baalbecka in ki je tako ogromen, da bi na njegovi zgornji ploskvi lahko vštric vozili trije vozovi, v katere bi bila vpre- žena po dva konja. Na drugi strani pa moramo upoštevati pač tudi dejstvo, da stroji, kakršne so uporabljali v starodavni babilonski dobi, niso bili zmožni takšnih storitev kot so jih n. pr. današnji. To že zaradi tega, ker so bili v glavnem iz iesa in zato niso bili tako odporni in trpežni, da bi bilo z njihovo pomočjo možno dvigati takšne ogromne kamne, na kakršne naletimo v razvalinah nekdanjih mogočnih zgradb. Dalje moramo vedeti, da je tedaj pogonska sila obstojala v bistvu iz človeške in živalske sile. Večino del so opravljali sužnji ali Z letalom 12.000 km daleč, a čisto brez haska Kaj je pripovedoval ujeti angleški letalec dopisniku lista »Niči Niči« f.aaijj Angleški letalec, ki so ga Japonci vjeli v Birmaniji, je takole popisal nekemu japonskemu časnikarju svoje 12.500 km dolgo potovanje iz Anglije v Birmani jo: * »Dne 28. marca sem dobil povelje, naj bom čim prej v Birmaniji« — je začel pripovedovati angleški pilot zastopniku lista Niči Niči. »Sklenil sem takoj poslati trideset letal vrste Hudson in Blenheim v smeri proti Kalkuti, odkoder naj bi bili potem vprizorjeni bojni poleti na Birmanijo. Skupina, *ki sem ji pripadal, je štela deset letal. Odšli smo še istega dne iz Norfolka v Angliji. Naslednje jutro ob šestih smo odleteli proti, Gibraltarju, kamor smo prispeli po devetih urah. Letališče v Gibraltarju se nam ni zdelo tako veliko, kakor smo si bili predstavljali. Še več, niti letalskih lop ni imelo. Odtod smo odleteli 2. aprila ob dveh popoldne ter prileteli na Malto isti dan zvečer ob desetih. Tu smo našli trideset naših letal, a pri italijansko-nemškem napadu so bila uničena štiri letaia iz naše skupine. Naslednji dan smo z vso naglico nadaljevali pot proti Kairu. Odleteli smo ob dveh zjutraj ter po petih urah pristali na kairskem letališču. To letališče je zelo veliko. En dan smo tu počivali, nakar smo 4. aprila ob deseti odleteli dalje v Amadio v Iraku. Tam smo pristali naslednje jutro. Tam smo našli dvajset angleških letal, pripravljenih za polet. 7. aprila od devetih dopoldne smo odleteli proti Shariji v Arabiji, kamor smo prispeli ob treh popoldne. Angleških letal i je bilo tudi mnogo. Dne 8. aprila zjutraj smo I spet sedli v letala in se popoldne ob treh že pripeljali v Caraci. Tu sta bili na letališču dve letalski lopi, ena velika, druga precej majhna, letal pa je bilo v Caraciju tudi precej. 9. aprila ob osmih zjutraj smo zapustili Caraci in odleteli v Allehabad, kjer smo bili še isto popoldne ob treh. Tu se nam je nudil žalosten prizor: na letališču smo našli le skromno letalsko lopo in vsega skupaj le dve letali. 10. april je bil zadnji dan našega poleta pred prihodom v Kalkuto. Leteli smo od devetih zjutraj ter pristali v Kalkuti na svojem končnem cilju ob štirih popoldne. Na letališču v Kalkuti sta bili dve letalski lopi in približno šestdeset letal, po veliki večini lovskih. Nestrpno smo pričakovali prvega spopada z Japonci. Tisto noč nisem mogel spati, čeprav sem bil zelo utrujen od dolge poti. Povelje, naj prvič poletimo v boj, smo dobili 18. aprila. Komaj sem dobro prišel v stik s so-vražniokm, že je dobilo moje letalo dve krogli v motor. Moral sem se s padalom spustiti na tla. Če danes pomislim — piše japonski časnikar, da mu je dejal ta angleški letale^ — nazaj na mojo dolgo potovanje iz Anglije v Birmanijo, razumem, zakaj Anglija ne more dobiti sedanje vojne. Res je bil to žalosten konec njegovega potovanja v Južno Azijo, če pomislimo, da je iz Anglije v Birmo pusti) za seboj nič manj ko 12.000 kilometrov dolgo pot samo zato, da ga je potem pri prvenj spopadu sovražnik sestrelil in vjel. tisti zločinci, ki so bili obsojeni na prisilno delo. Tud ne smemo prezreti, da obstoji med človekovo močjo in prostorom, na katerem naj se ta moč izkoristi, gotovo razmerje. Recimo, da s človeškimi rokami hočemo dvigniti ogromno skalo. Uporabiti moremo pri tem le toliko mož, kolikor jih gre okoli skale, t. j. za kolikor je prostora, da tisto skalo zgrabijo. Kamen pa je iahko tako težak, da ga človeške roke ne morejo dvigniti, če so še tako na gosto razvrščene ob njem. Tudi v egiptovskih piramidah, v Mikenah in v Mehiki so našli tako velike kamne, da jih gotovo ni mogla dvigniti človeška roka. Vprav iz tega se je rodilo prepričanje, da so morali ljudje v starodavnih časih poznati neko drugo, nam danes neznano naravno silo In tisto skrivnostno silo naj bi poznali samo egiptovski duhovniki. Držali so jo v tajnosti, da je ne bi kdo morda zlorabljal v svoje hudobne namene. Ko so ti egiptovski svečeniki videli, da se bliža počasi konec egiptovske države, so svoje znaje upodobili v celi vrsti simboličnih slik, ki so jih imenovali »Veliki Arkan«. Trdili so, da bi vsak, kdor bi poznal ključ za razumevanje teh slik, lahko zvedel za vse skrivnosti, ki so jih poznali tedanji egiptovski duhovniki. Kmalu potem — bilo je to leta 525 pred Kr. — je Egipt padel v roke Perzijancem, ki so egiptovsko kulturo zatrli. Z duhovniki vred pa je izginil tudi ključ »Velikega Arkana«, in slike, ki so v njem, še danes skrivajo v sebi to tajno. Nastale so razne razlage o tem, kakšna naj bi bila tista močna naravna sila, ki so jo, v tistih davnih časih ljudje znali izkoriščati. Najbolj razširjeno je mnenje, da je morala biti to kakšna nadzemska naravna sila, ker pa so se tedaj egiptovski svečeniki mnogo bavili z astrologijo, mislijo, da je morala biti verjetno privlačna sila lune tista, s katero so ljudje tiste davne dobe dvigali tako težke predmete. To je tista sila, ki se kaže na zemlji pri plimi in oseki. Pa recimo, da je to pravilna razlaga. Vendar pa je ostalo še do danes nepojasnjeno, kako so mogli starodavni Egipčani odstraniti učinek zemeljske privlačne sile, ki deluje nasproti privlačni sili lune. Če bi znali preprečiti vpliv zemeljske privlačne sile, bi n. pr. lahko dosegli, da bi namesto sedanje plime luna pritegnila nase vsa morja naše zemlje ker od strani zemlje ne bi bilo več nobene sile, ki bi se temu upirala. Bogve, kaj bi bilo potem z zemljo in z luno. Zdi se, da je na vsak način bolje, če ostane vse pri starem in če zemlji ne jemljemo njene privlačne sile, pač pa ji jo pustimo vsaj toliko časa, še, dokler ne pride tisti, ki bi pojasnil, kako so jo brez nevarnosti znali izločiti starodavni Egipčani. Seveda če je pravilna razlaga, da so stari Egipčani dvigali ogromne kamne na vrh svojih piramid z izkoriščanjem privlačne sile lune. Besedilo: Jože Tomažič. Pogorska pravljica Risal Jože Beranek. Gostje so šli od slike do slike ter se pri vsaki bolj čudili, najbolj pa grofica in njen mož. Pri sliki, kako mizarjevega sina obešajo, sta pa oba padla pred njim na kolena in prosila: »Milost, milost, o kralj!« Mladi kralj pa je dejal: »Jaz sem vama že odpustil, a kaj poreko moji ministri?« Ministri so pa dejali, da morata oba v ječo in tako se je zgodilo. n M 68. Mladi kralj je s kraljico živel v novi sreči na dvoru. Starše je za zmeraj obdržal pri sebi, zvesti prijatelj godec, ki ga je obudil iz groba, je postal njegov prvi minister. Grofica z mrtvim srcem in njen mož pa sta do smrti objokovala svoj greh v ječi. KONEC Avtobusi na tračnicah Ker je treba z gumijem varčevati, so madžarske oblasti — kakor piše nemški poročevalec iz Budimpešte — morale omejiti vožnjo z avto- busi po madžarski prestolnici, da ne bi preveč gumija porabili za pnevmatike. Pa tudi to vprašanje so Madžari znali na iznajdljiv način rešiti. Kakor pravi isto poročilo, so zdaj v Budimpešti začeli misliti na to, da bi spet postavili v službo »odstavljene« avtobuse in sicer tako, da ne bodo več rabili gumijastih cevi. Predelati bi bilo treba le kolesa, da bi avtobusi lahko vozili po tramvajskih tra&iicah. Seveda jih ne bi gnala elck’ trika, pač pa še vedno bencin in nafta, ali vsaj oglje. To bi bila nova kombinacija med avtobusi in tramvajem, nekao obratna kot so na primer filo-busi, ki jih žene električni tok, navezani pa niso na kakšne tračnice, pač pa le na žico, ki je napeta nad cestami. SELMA LAGERL0EF: 26 NA RAZPOTJIH SRCA ROHAN Karel Artur se je večkrat odpravil na dolgo pot, da je obiskal stare može in žene, ki so stanovale daleč zunaj tam v gozdovih, v revnih bajtah, in zmerom je prosil Karlino za spremstvo na teh popotovanjih. Zagotavljal ji je, da se mnogo boljše kakor on razume na to, kako je treba občevati s starimi ljudmi, kako jih je treba hrabriti in tolažiti v njihovih vsakdanjih skrbeh. Na teh pohodih, ki sta jiih sama delala, je Karlina tudi vzljubila Karla Arturja. Prej je zmerom sanjala o tem, da jo bo odvedel s seboj postaven hraber častnik, zdaj pa se je čez glavo zaljubila v tenkočutnega, odločnega mladega svečenika, ki ne bi niti muhi storil zlega in ni iz njegovih ust nikdar prišla nespodobna beseda. Tako sta lep čas oba hodila na dolge sprehode in nemoteno nadaljevala s svojimi razgovori, ko je nekega julijskega dne prišla na obisk Jakobina Ekenstedt, sestra Karla Arturja. To samo po sebi ni bilo nič posebnega. Gospa proštova v Korskyrki je bila stara prijateljica gospe polkovnikove Ekenstedt in tako se je zdelo nekaj Si&to naravnega, da je gospa Forsiius povabila sestro Karla Arturja ca nekaj tednov na obisk v Korskyrko. Jakobina Ekenstedt je spala v isti sobi kakor Karlina in obe deklici sta sklenili tesno prijateljstvo. Jakobina je ljubila Karlino v tolikšni meri, da bi si človek skoraj mislil, da je prišla bolj zaradi nje kakor pa zaradi svojega brata v Korskyrko. • Ko psi je Jakobina spet odpotovala domov, je prišlo na naslov gospe Forsius v Korskyrki od gospe polkovnikove pismo, ki ga je dobila na vpogled tudi Karlina. V njem je bilo povabilo zanjo, naj pride v Karlstadt obiskat Jakobino. Gospa polkovnikova je napisala, da Jakobina neprestano govori o divni mladenki, ki jo m bila spoznala v proltiji. Jakobina tako hrepeni po Karlini in jo je tako navdušeno popisovala, da je postala celo njena ljuba mati pozorna na hčerkino prijateljico. Dalje je napisala gospa polkovnikova, da se sama tudi brez tega, posebno zanima za mladenko, ker je iz družine Loewenskoel-dov. Karlina pripada prav, gotovo mlajši veji družine, ki ni bila nikdar povzdignjena v viteški stan, toda po svojem izvoru izvaja svoje poreklo vendarle' od starega generala iz Hedebyja in tako sta si torej nekako v sorodstvu. Čim je Karlina prebrala pismo, je takoj izjavila, da ne bo odpotovala v Karlstadt. Saj ni tako neumna, da ne bi vedela, kaj se skriva za tem povabilom. Zdaj, ko je Jakobina poročala gospe polkovnikovi o njej in Karlu Arturju, bi jo radi spravili v Karlstadt, da bi mogla milostiva gospa polkovnikova na lastne oči videti in presoditi, ali bi mogla biti Karlina Loewenskoeld primerna snaha. Toda gospa Forsius in predvsem Karel Artur sta končno pregovorila Karlino, da se je odpravila na pot. Karel Artur in Karlina sta bila tedaj na tihem že zaročena. Rekel je, da ji bo hvaležen, če bo ustregla želji njegove matere. Sam je vendar postal duhovnik proti volji staršev in čeprav sploh ne more biti govora o razdrtju zaroke, pa naj si o tem starši mislijo kar hočejo, bi jim vendar nerad pripravil nove skrbi. To pa dobro ve, da bodo njegovi starši, čim bodo videli Karlino, silno očarani nad njo. Se nikdar ni poznal mladenke, ki bi znala tako spretno^ kakor Karlina občevati s starejšimi ljudmi. In tudi sam se je začel v začetku nagibati k njej le zato, ker je videl, kako dobra je bila do starega zakonskega para v proštiji kakor tudi do vseh drugih betežnih ljudi. Ko je tako Karel Artur pihal Karlini na dušo in jo tako ljubeznivo prosil, mu je končno obljubila, da povabilo sprejema. Potovanje v Karstadt je trajalo ves dan. Ker pa ni mogla sama potovati, ji je gospa Forsius dobila prostor v vozu lastnika rudnikov Mobergerja. Gospod in gospa Moberger sta se itak peljala na svatbo v mesto Nešteto dobrih nasvetov in bodril je natresla stara gospa Karlini pred odhodom. In slednja ji je obljubila, da bo pametna. Toda ves dolgi dan Šepeti na ozkem prostoru zaprtega voza in biti prisiljen gledati v obličje gospoda in gospe Moberger, ki sta vsak v svojem kotu skoraj vso pot prespala, za Karlino prav gotovo ni bila najprimernejša priprava za obisk v Karlstadtu. Gospa Moberger se je bala prepiha v vozu in ni pod nobenim pogojem pustila odpreti več kakor eno stran oken, včasih pa celo tega ne. Čim toplejše in zadušnejše je postajalo v vozu, toliko boljše je spala gospa Moberger. Sprva je Karlina poskusila, da bi se spustila s sopotnikoma v pogovor, toda gospod in gospa Moberger sta imela pred odhodom izredno veliko dela in sta se zdaj hotela odpočiti. Karljnini drobni nogi sta cepetali po podu, ne da bi se bila samu tega sploh zavedala. Toda nenadoma se ie zbudila gospa Moberger in pobarala Karlino, ali bi ne bila toliko dobra in se vedla nekoliko mirneje. Ko so dospeli do gostilne, ata Mobergerjeva odprla svoj pro-vijant in jedla z veliko slastjo, pri tem pa seveda nista pozabila tudi Karlini ponuditi del. Vso pot sta bila do Karline zelo prijazna, toda vsekakor je bil čudež, da sta z mlado deklino končno vendarle prispela v Karstadt. čim dlje je morala Karlina sedeti pri miru in čim bolj jo je mučila vročina, toliko zoprnejša ji je postajala vsa ta pot. Saj se je nanjo odločila le Karlu Arturju na ljubo. Toda nenadoma ji je bilo, kakor da bi vsa ljubezen uplahnila, razumeti pa tudi ni mogla vež, zakaj se prav za prav pelje v Karlstadt, da bi 6e tam predstavljala zijalom. Pogosto je preudarjala, li ne bi storila boljše, če bi odprla vrata voza in zdrvela nazaj proti domu. Toda potem je spet mirno obsedela, ker je bila tako trudna in od nevolje zdelana, da ni mogla premakniti niti enega uda. Ko je dospela do Ekemstedtskega doma, nikakor ni bila razpoložena tako, da bi se pametno in dostojno vedla. Najrajši bi na ves glas zakričala ali pa zaplesala v krogu, odnosno storila nekaj temu podobnega. Nekaj takega bi spet povrnilo njeno zdravje in dobro razpoloženje.