Lelo ill., Stev. 135. V Celfii, sofooia due 19. novembra 1921. Poštnina piacana u flotoöini BSBBfl ^^^^^^^^^^B ^B^h hI^^P \c^ ' ^-^i^^^hbBIHh l^^HS BBBB I^BBh I^^HS JHH«^ ^«hSb ^^s^H^^m«*' * f\V* _--' _. _.. .___________________________________—-___----------------------------------------------------------.— . ¦ . — Stanc celoletno 120 K, mesečno IC K. — Oglasi za vsak tr>rn viSine stolpcn 1 K 20 v. Fteklama med tekstom, osmrtnlce in salivate K I'50 —.* Posamezna številka stane 50 par - 2 K. Izhaja vsak torek, četrteR In sotooto. Urednlštva Strossms]crjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 53, UpravnJšiv© Strossmajerjcva id. St. 1. pritliCjc. Telefon St. 65 Račun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.066. Bilanca. Našemu klerikalneniu • in deioiru ti:Ji socijalističnemu — easopisju žiiica sj vedno lie da mini in skuša na vsc mo- goče zvite načiiic dokazati, kako ni.-- uspešna je bila akeija male nntante v vprafianiu Karlove avantii'e na Ogrskem.. Priponinimo-tu. da se eeškoslovaško su- cijaiislično časopisjo vsch strtij blatfo- ilejno razlikuje od našega, zakaj od pi- vega poeetka pa cio dancs je stalo v tern vprašanju kakor en nmž za vlado. Pa so le mimogrede. Praški neodvisni dnevnik «Narochil politika«, ki nc služi nobeni stranki. je te dni objavil člaiiek, v katerem slika r kralkih potezah bilaitco akeije male an- tante ter priha.ia do zaključka. da je bl- lanca aktivna. Nastop male aiitante ima zaznainn- vati slcdeča aktiva: 1. trajno odstranitev in odstavit.v Karla riabsbirrga in ecle habsburške rodbiiie z ogrskega prestola potom za- kona, sklenjenega. od ogrske naroune skupščinc, in potom nadal.ine niednaroil- r.e obvcze offrske vladc. Zakoni in mcci- narodne posodbe se sicer smatraio vca- si za kos papirja, vendar je dvomljivo, da bo skušal kedaj mali ogrski narociič kljubovati vclcsilam, ki so vezane po niirovriili pogodbali. 2. velika antanla je bila prisiljena, da rešpektira zahteve male antante in je nod iijtiiiiii pritiskom stavila OgrsKi rvot "Miniat. .% liosezena je razorožitev Madžar- ¦•!¦.!., iiad katero bo imcla kontrolo tudl i)osebna podkomisija male antante. 4. Vcs svet — in zlasti velika an- ianta — je videl, kako krivo je bilo imi-e- nje, da v državah male antante in ziasti v Jugoslaviji ni prave organizaeije in da nisnio zmožni za samostalnc nastope- ^vet ic osupnil nad toeno in nagJo mo- bili/acijo zlasti v naši državi. To poineni '.lasti za našo državo v moralncin o/Jrn . eliko pridobitev. Ako v primeri s temi aktivi bilance pogledamo pasiva, moramo reCi, da \?.- gine.io. Pasiv je dvoje: ]. da antanta ni priznala našc zahte- ">c, da mora Ogrska plačati stroškc na*c 'lobilizacije, JO5KO BIZJAK: JPotovanje po nobu. (Predavanje na Ljudskem vseučilišču v Celju v dneh 26. sept, in 3. oktobra t. 1.) (Dalje.) In sedaj k bistvu meteorov. Vsak izmed nas je že opazil, kako se je tu a!i tarn na jasnem nočncm nebu utrnl- la zvezda. Astronomi si teh po.mvov, do- kler niso imeli izvrstnih zvezdoslovnlh daljnogledov — refraktorjev — tudi niso inogli razlagati. I)andanesvpa vemo tole: Razen planetov in njihovih lun ter prej opisanih kometov potujejo okolu soluca celi roji najmanjših in temnili nebesnlli lelcs v Velikosti od koruznega zrna t!o ogTomnega kosa, ki ima v premeru cio kaküi 8(M) metrov. Ako druhali teh ne- besnih potepuhov zaklejo v ozraeje naSe zemlje, jih ta potegne vsled privlačue sue na sebe. V tem tremitku začnejo pn- dati ü večji ali manjši iz kamenja in že- leza sestavljeni kosi proti naši zeinljl. Ker padajo z velikansko nagüco (od 10 do 50 km v eni sekundi), se ti meteori skozi naš zrak padajoč ob njega drgnejo in vsled tega tako razžarijo. da se nam vidljo po nebu potegnjene svctl-e črte in liudje pravijo: zvezde se utriiijajo. Ako Je bil meteor majhen (r-ecimo v velikosti Sfih »ruznega zrna d0 majhne buče) Je ie trl obfr^adaniem in žarc»iem, ko se JC tTl ob zračne plasti naše zemlje, Se 2. da ni dosežcna sprememba rpžl- ma na Ogrskem. Stroški pardnevnega bivanja rejicr- vistov v garniziiah niso niti od daleč tti- ki, da bi ne bili kriti z začasnim inoral- nim uspchom glede drugih naših zahiov, kateri uspeh bo pomenil v doglcdni bo- docuosti za nas tudi matorijalen uspcli. Tako vidiino, da so vsc klevete na- Jega v.semu, kar vlada ukrene, besuo sovra/nega klerikalncga easopis.ia in- če\c. Omladina in Jugoslovenstvo. Püd tem naslovorn porofajo za- grebSke »Novosti« o volitvi odbora Jugoslov. akadernskega podpornega društva v Zagrebu, kaiera se je vršila, kakor sir.o tudi rni že kratko poročali, ; minulo nedeijo 23. t. m. Volitev tega • odbora nima le ozkega društvsnega ! pomena, ampak ima Sirok narodni po- I men. »Novosti« pravijo: I «Skoro od postanka družtva so v njem vedno tekmovale razne politične • struje na vseučiliSču. Vsi bivgi dijaki zagrebške univerze dobro pomnijo te vofilne borba in burne scene, ki so razumljive pri vroči mladeniski krvi. RezuHat volltev za podporno društvo je bi! vedno merllo polltičnega raz- položenja zagrebške akademske mla- dine. Morda poreče kdo, da v hüriiani- tarno druStvo ne spada politična borbä. Medtem pa pri nas delo na socijalnem in humanitarnem po1.ju §e ni tako ob- sežno, da bi moglo roditi močno dife- rencirane sorijalnoekonomske programe in osebnosti, z druge strani pa tudi naše politično življenje ni tako razvito, da bi moglo absorbirati vso energijo poiiličnega vrvenja v narodu. Zato je razumliiyo, da preostanek te politiČne energije in strastriega razpoJoženja, ki je v poütiki najmočneše, prehaja na soeijalno in ekonomsko poije in da v stanovskih institueijah pride do poli- tične borbe, ki je sicer tam odveč, a iz navedenih razlogov — neizogibna. Politika objoma celo življenje, poedini strankarsko-poHtfčni ptogrami so obe- leženi s socijalno-kulturninii nazori in Shod javnih nameščeucev v Celju. V poiidejjek. dnc.21. tm. ob pol 9. uri zvtreer se¦•fi:š*i 'v mali dvorani liotcla »Union« v Celju zborovanje • tukajšniih javnih nameščencev, sklieano po odboru na novo ustanovljcnega Društva javnih uameščenccv v Celju. Na dnevnem rctHi je 1. poročilo odbora; 2. spreinemba pia- vil; o. referat o položaju javnili nanic- Sčencev (g. okr. komisar Subic); 4. reFe- rat o obeinskih draginiskih sodiScih itd. (drž. pravdnika uamestnik g- dr. Likar): 5. poročilo narodnega poslanca g. proi. Reisnerja o stanju vprašanja službenc pragmatikc ter izenaOenja plač in dra- ginjskih doklad za javnc nameščence; (>. resolucije; 7. slueajnosii. üpozarja se, da se shod ne v rši v Narodnem dornn, teinvcč v hot-o'ii >•¦! "iiion«. zgorel v zraku. Vcčji meteori pa, niso mogli zgoreti, ampak so prej padii na ze- mljo kot podnebni kameni,ali podnebno železo, ali mesanica obojega. Takini pa- davinam pravimo meteoriti. Najštsvil- nejše utrinjanjc (ne bonio sedaj vcč rekli zvezd, ker to ie napačno) ampak incic- orov, opazujemo v avgustu in novembni zlasti vsakih 33 let. Lcta 823. pr. Kr. so padali ti meteroiti na Saksonskem v tako ogrornnem Stcvilu, da je bilo ubitih veft Ijudi in živhie ter zgorelo 35 vasi. Leta 1618. je padel obscžcn tak meteroit o polnoči na justično palačo v Parizu, pre- drl streho in strop ter obtičal v scjni dvorani, katero je zažgal. Približno pacle vsako leto okoli 5.000 metcoritov na na- so zemljo, a najti jih je le malo, kcT emokne HAo teh v morje. in druge voefe aii pa v neobljudene kraje.* Nekateri me- teori končajo svoj padec proti zemlji že v zraku, kjer eksplodirajo; razpočenle teh se tudi sliši na zemljo, kakor ponc- srcčena salva iz pušk rekrutov. Zvczdo- slovci so nurenja, da so vsi meteori naj- brž preostanki več ali manj razbitih ko- metovih glav. Zato potujejo ti kosi na poti, katero je svoj eas hodil komet, liki maroderji za še zdravo vojaško ko- lono. Najlepši utrinki se vidijo okoli 10 av- gusla vsakega leta in se ti imenujejo soT- * Najlcpšo zbirko meteoritov imata Dunai in Pariz. cilji, ki morajo nujno izzvati nasprot- stva tudi v drnStvenem delu. Topot so si stale naproti [>ri vo- ütvi na vseučilišču nasprotne politične ideie : napredna in reakeijonarna, ple- mensko separatična in jugoslovenska. Belcžimo z radostjo, da je Jugoslo- venstvo v o.T.ladlni zmagalo. Tola2i .t:as, da za nami pride generaeija, ki se ie otrc-sla zablod in pogreškov in ki bo sposobnejSa v provajanju naeijo- nftlnih nalog nego mi ter bo popravi- la tudi vse ono, kar smo mi s svojimi pogreški pokvarilt. Ne rečemo, da so pogledi na na rod in drüavo Ze danes v omlöciini povsem izkristali2irani in da bo omladina 2e danes dala vse one re- alne vrednosti v političnem življenju, katerih starejSi niso dali. Je še mnogo motnih pojmov, ki prihajajo iz preti- ranega omladinskega idealizma, ko se gieda ves svet skozi rožnato steklo. A f. vet prehaja v sad in že danes slutimo, da bö sad dober. Jugoslovtustvo |c osigurano, ker je zanje omladina; a ona ideja, kl jo nosi omladina v svojem sreu, Ima bodočnost. Omla- dina je srčna"žfla narodova, po ka- terl se more spoznati, je II res na- cijonalni organlzem zdrav in sposo- ben življenja. VČerajšnje volitve so dokazale, da so sokovi obnove v na- rodnem organizmu napredni in jugo- slovenski«. Dr. Edvard Boneš. Današnji čcškoslovaški min. pred- sednik dr. Edv. Bcneš je cna nainiai- kantnejših prikazni v sodobni svctovni politiki. Saj je on bil tisti, ki je skupno x Masarykom za časa vojne deloval naj- zc sv. Lovrenca. In sedaj zapustiino naš solnčni su stein ter odbežimo z naglim kometom na sosednje stalnc zvezdc — sestre na§ega solnca. Prazni prostor med našim solne- nim rajonom in pa najbližjo sosedno stalnico je tako velik, da bi imel prostora za 4.560 takih solnenih družin kot je na- ša. Ako bi se na tej novi, iiašcmii solncii sosedi izvršila eksplozija, bi trajalo cete tri miljone let, da bi prišel zvok te cks- plozije do nasih uses. Znano je, da preletl svetloba v vsaki sekundi 300.000 km da- Ijave in preleti vsled tega sicer dolgo pot od solnca do naše zemlje že v 8-mih niimitah. Ali od te nase nove sosednje stahie zvezde, ki sc zove Centauri (videti jo moremo samo na naši južni polobli) pa rabi lnč, da pride do nas -473 leta. Od zvezde Sirius (ki je najsvet- lejša stalnica na nebu sploh in leži v o- zvczdju Velikega psa) rabi svetloba do nns 8/ž ter od vsakemu znane Sever- nczvczdc pa potrebuje svetloba ccllh 40 let, predno pride do nas na zemljo Vsled tega gledajo astronomi Severno zvezdo tako, kot je bila pred 40imi letr, ali z drugimi besedami povedano: če bi Sevcrna zvezda danes ugasnila, bomo gledali njeno luč na nebu še 40 let. Tn zvezda K a p e 1 a v ozvezdju Voznik .-1 Ta je 380 biljonov km daleč od nas ?n svetloba pa rabi celih 362 let od stalnice Kapele do naše zemlje. Predočimo si to grozno daljavo le površno. NajhitreiSi več v inozemstvu za ustvarjenje českc- ga ideala: samostojne češkoslovaske države. Zato srnatramo za p(;trebno. da spo- ziiamo z možem tudi naše cenj. čitateije. Posnemamo te vrstice iz dopisa, ki ga je poslal zagrebški »Riječi« liien praSki dopisnik. Zanimivo je, da ie ceskoslovaski rnl- nistrski predsednik dr. Edv, Benes iiaj- nilajši clan- min. sveta. Star je šele 37 let, tako da je po Soli, izkušnjah in zlv- Ijenju otrok svojega stoletja. In vendar je danes najuglednejša osebnost v Sred- n.ii livropi. Njegova boseda se uvažujc v Parizu ravnotako kakor v Londonn In Ženevi. Pred njiiu imajo rešpekt Ncmct v rajhu kakor Nemci v Avstriji ali Ce- škosiovaški. In vendar je najmlajši nun. predsednik v Evropi. Beneš je od vsen čeških politikov najuaobraženejši v svo- ji stroki, najtreznejši v svojem postopa- njii. Znal je zdnižiri v sebi soeijalizein. parlamentarizem indiplomacijo, skrorrr- nost znanstvenega tcoretika in encrgifo prakficnega politika. upravnika in dipIfT- mata. Ako ga gledaš iz bližine, dobiš utis. da je ta mali človek nežnega telesa in / licem brez barve in mesa, na katerem podrlitavajo mišice, izšel pravkar iz šoT- ske dvorane, kjer je dijakom razlagal iogiko ali algebro. V izrazu njegoveg» lica ni nič veselega in brezskrbnega, nt- čcsar od prislovične »slovanske dobro- clusuosti«. Ni pa v tem lieu tudi uc Uo- hice samodopadenja, ne pretiranega ncinškega samozaupanja. Samo nckaf liladnega, težkega je v njenj, obenem pa nekaj, kar se zdi da izraža odločnost, 13ones se je tcžko prebil skozi zlv- brzoviaki (in take ima vcčhioma samo Amerika) predrdrajo v 1 uri 100 km da- ljave. Tak brzovlak bi prevozil naSo zc- niljo okolu njenega trebuha t. j. ckvator- ja v 17 dneh, v času 5 meseeev in 10 dni bi došli s tern ekspresom od nas na luno in kdaj pa na zvezdo Kapelo? V 440 ml- lijon letih!! In kdaj pride luč do nas od te lepe rumene zvezde? Ko bi Kapc- la danes izginila z neba, bi jo opazovali na nebu s prostim očesom še celih 120 let. So pa zvezde stalnice na nebu — sc- stre našega solnca —, ki so tako dales od nas, da bi rabila luč ne samo 120 let kakor od Kapele, marveč po več tisoT5 let. predno bi prišla do naših oči. Mogo- če je vsled tega. da gledajo astronomi skozi daljnoglcde še danes na nebu kak- šno siino oddaljeno stalnico, katera se Je utrnila žc ob času modrijana Solona, W je živel 600 let pred Kristusom. V lepi zimski noči vidimo na nebu s prostim o^esom največ 6.000 zvezd, z daljnogledbm - refraktorjem. se pa po- množi to število na 180 milijonov. Zs Rimska cesta sama se nam v refraktor- jn razkropi na brez števila stalnic; saj ne pomeni dolga svetla megla na nebu, ta- ko zvana Rimska ccsta, nič drugega kot cele gruče cno za drugim stoječih solnc, sc tudi večjih in s številnejšimi pkineti kot jih ima naše solnce. In kam gre to vsemirje? Brez konca in kraja v veC- nost. (Konec prih.> Si/an 2. Ijenje. Po nisko-japonski vojni je sel v raztrj^aiii obleki na Fraiicosko z željo. era studira na visoki šoli politienih in socl- jalnili ved. liranil se ie v delavskili in hudskili huhinjah, delal v delavskih <)v~ ganizaeiiah in se vzdr/.L-val s pošiljanjeni dopisov v praskc liste, ki so inn place- vali od vrst. Po povratku v Prago je spreiel mesto profesorja na trgovskl a- kadeiniji, sc je bavil s filozofijo, vcrsk!- mi problemi in socijaiističniini teorijann i je sodeloval v filozoiskih in političnih l.i- stili, in prcti vojno napi.sal nckaj brošur. Ena aiializira stank s-ocijalizma, dnign govori o politieni izobrazbi in o potrcbi visoke socijalnopolitičnc sole. V nobeii! ni širokih razlag. ne niistikc. ne teorli. Suho našievanje dejstev in kraiko. hiadno ustvarjaiije zakljuekov. Bencš je v politiki Masar.vkov lice- nce, realist, dasi je v filozofskih nazorili daieč od Masaryka. Masaryk govori o duliu naroda. iž njega govori eeška prc- teklost, Ums. Komensky, Mavlieek, Be- heš govori o izvozu in nvozn, n trgnv- skih pogodbali z Nemeijo hi Poljsko, vedno / dejstvi iu številkami pri roki. Masaryk se danes proueuje razmere v Vusiji"-. ka/.e na pogreške boljšcvikov, piše s\'oje poskinice na narod. zvečer pa vzame v svoji knjižnici Pkitona ali Ari- •stotela. da minio zaspi v razgovoru z bogom — Beneš pa teka okrog, ilrz'1 koiiference do treli zjutraj. napenja ob- voe krog Madžarske, odgovarja in po- daja svoje misljenje na francoska vpra- šanja. kako da sc onemogoei imperija- listična Nemeija. Masaryk je filpzof in socijolog, njegovi probleini so večiii. - — Bericš je politik in misli na danes in jutri. §c nckaj jc dvignilo Bencševo a.vto- riteto. Iz njc\«ca nikdar nc govori »ja?.", ako inislimo pod tcni čioveka z občutki. Ijübeznijo in strastjo. Njegove razlage sn strogo styarne, skoro ledene. Samo rn- zMiu govori, ra/mn,,ki kombinira in spe- kuiira samo z dejstvi. In vendar je Be- neš velika individualnost. Ore na Dimaj in \- Beograd, v Rim in Bukarest, Pariz in London, sc nenadno vnie, skliče sejo parlamcntarnega odseka za zunanje zadeve in poroea: »Oospoda. to sem podvzel. tako in tako pogodbo sein sklenil. Prosini, da spreimete.« Malo '/'.'- cudeni iii i/.ncnadcni paiiamentnrei, 1\1 mortlii Jiiisliü niso na Bcncsovc proble- mc, naravno sprejmejo. Samo tuintam se öujc Rias, da Beneš dcla mnogo na svojo roko in da poroča že o gotovl stvari. A večina je zadovoljna. V to vc- čino pa spadajo vsi soe. demokrati, vsi narodni socijalcl, vsi agrarci. demokrati in del konninistov (tajno). Beiles je kandidiral pri volitvi v nn- rodno skupščino na lisli narodnih socijal- cev. Toda on ne pribaja niti na strankirffl zborovanja. niti niir.a sirankarskih go- vorov. On niina s stranko posla. Organ stranke »Ceskc slovo« se ne smatra za njegov list. Beneš je strogi zapadnjak, poziti- vist: on je dober Celi, dober Slovan in dnber prijateli Jugoslovenov. Politične vesti. POLITIČNI POLOŽAJ. hue 17. tin. je predsednik Dcniokrai- skega kluba Ljuba Davidovie sporočil min. preds. PaSiču sklep Dem. kluba. da na noben uačin ne privoli v prepustiiev ministrstva za notranjc zadeve radika- lom. Pašič ic obljubil, da bo čim prej po- ročal svojemu klubu. Izrazil je upanje. da pride brzo do sporazuma. Demokrati zahtevajo nujno dovrSitev poKajanj z ra- dikaü in sklicaiijc naroduc skupščine. Konferenca naslcdstvenlh držav v Portorose je razpravijala minole dui o razdelitvi vozovncga parka bivšib av- stro-ogrskih državnih želcznic in je v velikih obrisih že dosežen sporazuni. V Itallü se je obnovila meScanska vojna med fašisti in soeijalisti. Politični umori, požigi in nasilstva so na dnev- nem redu. Po rimskem konsresn fašl- stov je več fašistov ztfinilo, in nihee uc ve. kam. Sumijo, du so jih soeijalisti po- metali ali v reko Tibero ali pa v tovar- niške peči. V Montesoni so soeijalisti na- padli in zažgali fašistovski dorn. Vsled teh dogodkov so klerikalni ministvi \?.- javili, da za enkrat ostanejo v vladi. Na konferenoi sveta Zveze narodov, ki razpravlja o albanskem vprašanju, za- stopa iiašo državo poliioniočni minister in vodia našc delegacijc v reparacijskl komisiji g. Mate Boškovič. Dodcljena sla mu knt cksnerta Miliutin Jovanovič. naü poslanik v Benin, in Tiea l)o])ovie, po- lhoenik zunanjega minisira. Albaiiljo ste priznali sedaj poieg Auglijc tudi Franeija in Italija kot saino- slojno državo in tudi tiransko vlado. Al- banija torej pra\no obstoji. Velcsilc bo- do zdaj iinele le še nalogo, da poišeeio slavncga nibreta princa Wieda! Vstaja Dkrajinccv proti eetain sov- jetske Rusije slalno napreduje. Vstasl so v zadnjili dneh prodrli do predmestlj Kiieva. Na koiifcrunci v Washingtonu zn- slopa Italija stališčc, da mora njeno voj- iio brodovje biti vsaj približuo Lako uioeiio kakor jc francosko (8:10). da sc mora torej italijansko vojno brodovje ponmožiti. Daljc zaklcva Italija onieji- tcv oboroževanja Poljskc in balkaiisktli držav. Torej: Italija iinej veeje pravice nego .)iigT)slavJja! Že zopet znana italL janska zahrbtnost! Konferenca je bila ~/n nckaj dnt prekinjciut, da strokovnjaki preštudirajo razorožitvcni naC'rt l'l:i: -" iroci o.'M'iisn'.- sole in šolskili sosicr ür. svoü božičnici letos lepo obdaruvani, naj bi tudi mestna uboga deca dobila vsaj najpotrebnejse, da se obvaruje linde z>- nic in more hoditi v solo. Ainogo je na- mreč otrok na niestni soli, katerim ma- njka obutcv, veliko jih nima niti ene srajeke ali topic obleke. Usmilite sc «- bogih sirot! Z ozirom na božičnico, ki sc prircdl \- prid uboft-i niestni dcci, vabi SploŠno slov. žensko društvo vse gospe in -^ospc- dične, ki bi hotelc poinasati pri šivanju, na pondeljek dne 21. tm. ob 3. uri pop. na sestauek v gospodinjski šoli (meše. sola.) LJUDSKO VSEUČILIŠCE V CEL.IÜ. »Naprejx od \2. t. m. je objavil sle- deče, priznanja vredne besede o tej in- štituciji iz peresa g. F. K.: »S ponosom lahko povemo javno- sti, da imamo v Cclju vsaj nek'aj inteli- gence, ki se je zavzela, za ljudsko izo- brazbo. Ponosni sino pa tudi na discipll- no naših sodrugov, ki jih vidimo vse polno vsak pondeljek v dvorani meščan- ske šole. Ne slišimo tarn politlčnih prj- davanj in tega tudi ne zahtevamo, toda hvaležni smo vsakonnir, ki nam pripo- morc, da se poleg težkcga ročnega dela tudi seznaiiiirfo s širšo znanostjü. Ravno pri teh predavanjib opažanin voliko nkaželjnost delavstva. Upamo, cla nain bodo ta predavanja pripomogla do večjega zanimanja in razumevanja le;>ih in pouenih knjig. Kajti ni dovelj, kar tarn slišimo. Potrebno k tudi. da se še sami primemo dela in študiramo našc Iepc knjige. katerili ima nasc izobraževalno društvo »Svoboda« dovelj na razpolago. Akoravno nc bonio opazili, da bo- iiio že letošnje leto m mogoče od samo enc urice vsakotedenskega predavanja bog zna kako pametni, vendar bo delo- vanje na tern polju gotovo plodonosno in lneti v ponos požrtvovalnini gospodom. Mnogo zainujenega se bo Se lahko ob dobri volji dohitelo, posebno pa. č\i bi se sc to delo popolnilo. Koliko nas je, ki smo zaradi zanemarjenih prejšnjih 5ol skoro pozabili čitati in pisati in pozabili boino, če nc bomo ponavljali. Srain nas naj nc bo, povejmo kakor je. Nahajamo .se ravno na prohodii naciionalue revolu- cijc. V prejšnji dobi jc naš delavce v na- seni kraju hodil par let v liudsko solo. 'I'am smo sc komaj navadili držati pcio ali svinenik v roki. Ker smo povičini si- no\ i reviiejšili staršev, so bili naši star*! prisiljcni, da so nas ])oslali licit kakeo- brti ali pa smo šli v niesto, v kako slnZ- l)o, kjer sino se \'eeinoma morali učitl drugi jezik. Kcr nismo imcli solske po^T- !a; vj . islovica. Osebna vest. Pri celj.skem okrajnem sodišču je imenovan pisarniškim pred- stojuikom g. Anton Zorko iz Ljubljanc. Bcleziir.o to vest z zadoščenjem in s Ce- stitko g. Zorku. Upaino pa tudi, da jc koncno prišel čas, ko se bo prenehalo -s poskusi, eskarnotirati na vodilna mesta, kjcr pod Avstrijo še za Slovcnca s po- polno kvalifikaeijo ni bilo prostora. raz- ne ncmskutarskc prikazni, kojim je Av- strija spregledala štiidije, mencč. da je vojaški certifikat in neinškutar. zagrizc- nost enakovrcdna z absolvirano srediilo solo, ljudi, ki so ob prevratu prisegli Avstriji, pa se potem premislili. ljudi. ki v svoji rodbini ne spregovore nikdar slo- venske besede in ki so svoje otrokc v^- gojili v strastne neinškutarje. Upamo, da ne bo treba več pisati o tem pogiatfju. K notlcl »Stanovanjska beda v Celju« v četrtkovi ».Jugoslaviji« ugotavljaino dejstvo, da se je celjski mestni urad ta- koj po sklepu obč. odbora, naj se naprosi vojaška oblast za prepustitev vojaških barak na Sp. Lanovžu v stanovanjske svrhe, cvbruil na navedeno vojaško ob- last, ki je pa prošnjo odkloniia, čes cTa nibi barakc za rekrute in vojnc vpokli- cancc. Ncresnica je torej, da se sklep ni izvršil. To tudi prav dobro vedo gg. obč. odborniki Nar. soc. stranke, katerc giasi- lo jc >Jugoslavija«. t'mrla je 18. tm. v Celju v Mai- (Uib- cevi ulici gospa Ursula Kinecl. soproga hišnega posestnika in tašča trgovca <•. Jos. Jagodiča. N. v m. p.! Premenibe posesti. Posestvo s trgo- vino in gostilno g. Jožcta Delakorda v Arcliim jc kupil g. Fr. Kovačič iz Vojni- ka; hišo s trgovino g- Perza v Celju (Ma- riborska eesta) pa g. Delakorda. Prebivalci v Razlagovi ulici se brid- ko pritožujejo, da morajo sedaj ob vece- rih ga/iti po lužah. ker vsled poinanjija- nja razsvetljave nič nc vidijo. V eeli uh« namrcč gori kvcčeniu na vsakem koncu cna Hie. Prosijo mestno elektrarno, da jiin ulico primerno razsveti! Seprememba posesti. Parcclo v Matija Oubčcvi ulici. na katen je tudi gostilna Coh. ie kupi! s poslopu vred (r- Kovec g. König- 1 Nova banka v Cclju. Kakor izvenio, • sc nascli \- kratkem v Celju podružnka I Jugoslovcnskc Union-banke (prej Man- j borska eskomptna banka) in sicer v hiši gdč. Rrinenc v Prešernovi ulici. O prcmogu in vodnih silah predava prihodnji pondeljek 21. nov. rud. svetnik g. B a e b 1 e r v celjskcm Ljudskem vsc- ucilisC'ii. Prcdavatclj bo vpleter v svoje razmotrivanje sedanji položaj gledc za- loge prcmoga v Mvropi in na podlagi sla- tistike pokazal tudi sliko bodoenosti (Čcz 1000 let!) nc samo v .Itigoslaviji, marveč tudi v naših sosednili in drugih državali. Za to strokovnjaško predavanjc jc v vseh slojili meseanov in okolieauov na.i- veeje zanimanje. I Celjski odsek Sav. podr. SPD. poro- J ca: Cvetlični dan due 6. nov. je prineset | 5KSI.60 K .čistcga dobička, vkljub slabe- mii vremenu iu malcmu štcvilu nabirare- !jic. Vsa hvala gdč. Omladičevi. Luci Si- ironisekovi, Slavi Bezjakovi, Manici Ro- larjevi, Urana. Luciji Pertot in obeuu- gdc, Prcdan za njihovo marljivost. Mestno gledališce v Celju, Danes v soboto dne 10. nov. ob 8. uri zvečer se uprizori Sudcrmanno\. ča v zališju«. Predstava \- abo.. Občinstvv) sc opozarja, da pride, tocuo, da ne moti rcdnih obiskovalcev iu pole- ka ]">redstave, ki se začne točno ob osniili zvečer. Igro re/>ira in gostuje v v!o»t Rücknitza g. Danilo iz Ljubljana. Ty.ra se nc ponavlja. Mladinska igra v 3 dejanjih > 1 unC- ku\e sanjc na Miklavžev vecer- se bo igra la v Mestnem glcdaliscu celjskem Uwe -4. in Beogradu sicer to taji in je te dni poital nekateritn listom uradno izjavo o šolaTi. ki jih jc italijanska vlada odprla in skuSa dokazati, da so pritožbe o šolski mizeriji v Primorju neutenieljeiie. Nasproti ienui stoji dejstvo, da je zlasti v krajih ob itior- ju dancs 63 bivših slovenskih oz. hrvat- skih Šol zaprtih ali poitalijančenih. Druz"- ba Sv..Cirila in Metoda še do danes ?a nobeno izined svojih 28 sol v Primorju n? dobila dovoljeuja za otvoritev. To Je znamenje, da hoLe italijanska vlada vr- §iti raznarodovalni proces od moria proti zaledju. Vrhovnl izvršllnl otibor msklh sov- jotov je proglasil amncstijo za vse vo- ja! konca maja 1919 3.947.220, v finančnein letu 1919/20 22,419.226 krön in so narasie 1920/21 na 75 milijonov krön. Medtem ko se direktni davki niso popolnoma po- irojili. so se dohodki pristojbin od prvc- šra na drugo finančno leto 3!^krat po- večali in so bili letos zopet izredno in oD- čutiio po\'cčani in razširjeni. 3. Neprimerno občutneje je bila po- vcčaiia trošarina. Od 352.732 K v zacf- njih dveh inesecih leta 1918 sc je povs- eala na 1,365.109 kron za dobo do kojjca inaja 1919. V prvem finančnem letu 1019/20 je znn«5aln 5,919.524 K in se je r upeljavo zlate trošarine na jesen 1920 povzpela v letu 1920/21 na 51,025.139 K. Torej so se njeni dohodki v enem saniern letu devetkrat poveeali in znašajo sku- pnj 58 milijonov 662.504 K. 4. NajveC-ji rekord pa je dosegla mo- nopolna uprava s prodajo tobaka. Od 4,131.448 kron za november in decem- ber 1918 je narastcl v prvih petih mesc- eih 1919. leta na 18,265.579 kron, v pr- vem financnem letu 1919/20 na 111 mili- jonov 308-669 K in je dosgel isto višino že v prvih sedrnih mesecih leta 1920/'2I s i 11,428.003 kronami. Skupni izkupiček znaša do koncem leta 1920 torej 245 mi- lijonov 133.694 K. 5. Glede dohodkov earinaren v omt- ujeni dobi ni bilo izdanih nobenih pregle- dov. Brez dvoma pa so ti dohodki naj- večji od vseh ostaliii. Slovenija je skupaj z raznimi mahj- šimi dohodki placala brez davščin, kl se pobira.it) na earinarnicah, v dobi prvln 31 moseccv po pre\Tatu 714 milijonov kron, in sicer v prvih dveh mesecih 10 in trieetrt milijona kron, v naslcdnjih Pc- tili 44.6 milijonov K, v prvcm finančnem letu 217 milijonov in v drugern pa 431 milijonov kron. Torej je znašala pov- prečna davčna obremenitev v prvih 7 mesecih v Sloveniji ca. 100 K, v fin. leTii 1919/20 200 in v letu 1920/21 pa 400 K. Tako so se fiskalni dohodki v reladli valutne reforme početvorili, da so do- .segli povprečno dinarsko bazo. Med direktnimi davki igra glavno vlogo davek na vojne dobičke. ki je vr- gel v tej eeli dobi 91 milj. K, ali skoraj cnu tretjino vseh dohodkov iz direktnin I davkov. Za njivn prihaja na drugem me- stu dohodnina, katere temeljni davek ,'e doricsli 43 milj. K, doklade pa 18 milj. K. Zernljariua je donesla brez doklad 12,330.000 K, dokiade pa 14,430.000 K. Občna pridobnina 7,050.000 K. doklade k pridobnini 9,516.000 K. Pridobnina poJ- jetij z javnim polaganjem računov 6 mil]- 647.000 in doklade 3,390.000 K, hišna naj- marina 6,466.000 K in doklada 1,553.000. Hišna razredarina pa 2,770.000 K ter do- klada 1,330.000 K. Lansko leto novo vpc- ljani invalidski davek je v enem samem letu donesel toliko kot zemljarina v 2 In pol letih, namreč 12,244.000 K- Osta«l davki so dosegli male zneske, tako n. pi. plačarina 1,526.000 K, rentnina brez dö- klad 1.285.000 K in doklade 1,211.000 K in davek na poslovni proniet od industrlj- skih podjetij 1,446.000 K. Izredno so na- rasli dohodki od eksekucijskih pristojbTri in sicer od 107.000 1. 1919/20 na 1,592.000 1. 1920/21, ker so bile v lanskem zakont» izredno povišane. Med pristojbinami so na prvem nti- stu pravne pristojbine z 62 milj., potem kolkovinc s 25 milj. in prirastkarina z ^ milj. K. — Zemljiškoprometni davek je padel od 2.912.000 K leta 1919/20 na 494 tisoč K leta 1920/21. Lansko leto uvedenl veselični davek na vstopnice je dal v preteklem finančncm letu 2,990.000 K dohodkov. Takse so v zadnjih dveh fl- nančnih letih donesle samo 121.000 odno- suo 76.700 K in se bo njih nov finančfii ciekt pokazal 5ele v tekočem letu. Do- hodki i/. kolkovine so se povečali od 3.1L milj. leta 1919/20 na 20% milj. v lan- skeni iinančnem letu, torej šestkratno, pravne pristojbine pa od 14 na 43 milijo- nov (trikralno). Tudi prirastkarina se Ie povlSala v isti dobi od 1,620.000 na 7 mftt- 483.0000 kron. V primeri s proraČunom je vüttt» dlrektnlh davkov ostala daleč odzad*). V'slcd tegn se k pri obračunu prora^uir- ;e tako učila moderne^a in racionelnofta obdclovanja zemlje. Dosedaj sc je v Srbiji ustanovilo 35 takih klubov z več kot 2000 člani. Niski okraj je v tem pogledu pokazal največjo aktivnost. Deca jc tarn pridelala za civc tretjini več kroinpirja, kakor njihovl starSi. Mcrodajnim faktorjem v kmctlj- ski stroki priporočaino, da ŠtuUirajo to novo vzgojno metodo v kmetijskem pu- uku, metodo, ki ie praktična in uoveifc kmctsko deco do krasnih uspchov v um- nem gospodarstvu in kmetijstvu. Sladkorna tvornica v Crvenki, ki spada v intcresno sforo »Bankc ze trgo- vinu, obrt i industriju«, jc imeta v letn 1919/20 na delniško glavnico v znesku 5 milijonov kron čistega dobička 1,081 ti- soč 943.59 K, a vletu 1920/21 na dclniško glavnico 20 mil. K čistcga dobička 4 mtl. 648.943 kron.* Ako imajo vse sladkor- ne tvornice tako lepc dobičkc, potcm so pač bile svoječasnc zahteve sladkorriili tvornic po raznih olajšavah popolnoma iM.'i'pravicene. In tudi sladkorne cene! BORZA 17. nov. Beograd, valute: dolarji 69, franki 528, leji 51.50, marke 33, levi 43, avstrij- ske krone 1.70, devize: London 300, Pariz 530, 2eneva 1350, Praga 7$. Ihuw .25, Berlin 29. Milan 310, Budinipešin .50. Ciirih, devize: Berlin 2.025, N^wyoi'k 5.2b, London 21.16, Pariz 38-30, Milan 22.10, Praga 5.60, Budiinpesta 0.55, Za- greb 2.00, Bukarcšta 3.42, Varšava °1/. Dunaj 0.18, avstr. žig. krone D.I2. Razne vesti, Boljševiki In konjske dlrke. Mislil bi kdo, da so v Ljeninoveni c&rstvn pre nehale »buržuazne« zabave — konjskih dirk. List »Domenica del Corriere« po roča, dadelahipodrom v Moskvi s polno paro in kdor ga je poprej poznal, bi se nemalo začudil raznim novotarijam, ki so v zvezt s spremembo režima. To so namreč ogromne slike Ljenina, Marxa, Trockega in drugih komunistov na tribinah in nova imena konj, kakor n. pr. »Sovjerskaja republika's »Ljenin«, »Trockij«, »Tovariä« itd. Tudi totali- zator deluje kakor poprej. Vse je ostalo isto razun nekih novih obrazov na dragih tribinah, na katerih sede sov- jetska buržuazija in razni »zaslu2nej5i« komunistični tipi. Kedaj je bll ro]en Adam? V dobi mnogoštevihiih stoletnic je treba omeniti §e eno, o katerl piše neki ameriSki učenjak dr. Leghfoot. Po ne vemo kakšnih podatkih je izračunal, da se je Adam rodil 28. oktobra pred 5025 leti in da je bil star 969 let. Strašen boj z levlnjo. V jiifcrem Transvalu je neki orožniški častnik herkulične postave, ko je jezdil na sprehod, naletel na skupino Burov, ki so mu s ponosom kazali ujetega mla- dega leva. Vendar so se pa bali na- pada levinje, ki je bila v bl-ižini. častnik je Sei takoj iskat zverino. Ko je vstopi! v lesovje, je opazil med debli leva, ki ie bil piipravljen na sUok. Nastavil je karabinko in z dobrim strelom leva ubil. Ko je počil strel, je pa levinja div]e skoCila \t bliznje votiine, zgrablla Častnika za desno roko in ga vrgla s konja. Kaiabinka je pri tem zletela daleč stran in častnik je imel za obrambo samo levo roko. Razvi! se je med obema strašen boj. Ko so pri- hiteli domačini, so našli častnika ne- zavestnega ob cestj, nedaleč od njega pa mrtvo levinjo. Častnik ji je z levo roko zadrgnil goltanec in je končno zver ubil s tem, da jo je z nogami z vso silo suval v želodec. Njeguvo desno roko je pa levinja takorazmo- sarila, da so mu jo morali odrezati Vellka cksplozlja na Ncniškoni. V Uouthovi tvornici v Dctzheinm ic 14. nov. cksplodiral bencinski tang v klcti. ^tirinadstropiio poslopjc so Jc razmšilo in pokopaio pod razvalinami 5 do 6 üe- laveev. Vnclo sc jc oljc V nasprotni tvor- liici so bile razbitc vse šipc in 100 delavk jc dclorua niocno poskodovaniti po ste- kleiiih droheih. Mungo škndc jc tudi v prostorih za stroje. Obsolenl knez. Na tri nicscc- /a- pora jc bil obsojen knez Ludvik VViu- dischgrätz, ker je na svojcm potovanju iz Pari/a v Budinipesto brez potnega dovolicnjn prekoračil čeSkoslova^kn mejo. Krvava drama na kinetih. Vinicir Franc Zorjan v Lastoniercih se jc leta 1919 poročil z^vlničarsko hčerjo Ar.tonl- jo Mvaličevo. Zakon pa ni bil srcčcn. Prepir in tudi pretep je bil na dnevnem redn. Antonija Zorjan .je vsled tega prett kratkim zapustlla svojega moža tcr ca- pcljala tudi živino v očetov hiev. Ko sc je Fran Zorjan vrnil domov in zvcdcl od sosedov, kaj se je zgodilo, je Scl prekii- niajoč proti hiži, v katcri stanujcjo starS njegove žcnc. Tarn je prišlo do prepira, koučno pa je vse utihnilo. Čcz nckaj časa jc prišel Zorjan od Hvaličcvega hlcva, sc zgrudil tcr obležal za hišo. Nasledtlio noč je pri Hvaliču umrl. Imel jc prebiio lobanjo. Njcgova žena Antonija Zorian in tast Franc Hvalič sta bila aretirana. "O zadcvi bo prihodnji mesee razpravlin'o mariborsko porotno sodiščc. K poUtlčnemu položaju. Beograd, 17. uov. Danes ob 15. uri Sc jc vrSila seja Deninkratskcga''kluba, ki je sklenil, da se portfelj za noiranje zadeve nc prepusti nobeni drugi stran-ci in da niora ostati v rokah dmokratov. Beograd, 17. nov. Nocoj so sc besti-Ui (idposlanci demokratov in radikalov, tTa so posvetujcjo o nadaljnem skupnem clc- lu v Parlamentu. V parlamentarnih kro- sriii sc govori. da bodo pogajanja irajaia d\a tedna; inedtem pa se bo pripravi) volilni zakon. da sc v primeru nesporn- zuina more apelirati na na rod. Odnošajl med JugosInYLi.-) In Poljsko. Beograd, 17. nov. O odnošajih nied ¦Migoslavijo in Poljsko jc izjavil novi po- Ijski poslanik v Beogradu Okocki dop>- sniku ^Novosti«, da obe državi dosL'j ni- ste inicli stikov. Ko bodo nrejcne (rgov- ske razincre, sc bo doseglo tudi niodsr- bojno bolj.se spoznavanje. Orzavni proiaL'un se predlo/.i skupsOiJii. Beograd, 17. nov. Drzavni proračun 7,d 1. 1922, ki sc jc tiskal v S^rajcvu1, jc prišcl v Beograd in bo prcdlo/.en na rodn i skups'cini 19. tm. Tudi fiuaiicMi zakon \c ?.el v tisk. Karl HabsbtirK blizu Madeire. Gibraltar, 17. nov. Križarka, na kn- t:rc krovu sta razkralj Karl in Zita, h* davi ob 1. uri odplula proti Madoiri, k;i- nior dospe okoli 20. trn. Bo.i za /cleznice v Nomclji. Berlin, 17. uov. Razgovori incd ur- /avnim prometnim niinistrom in velikirin organizacijanii železni^koKa osobja giv- 6c zalitev državne zvezc industrijcev za j)rivatizirauje žclcznic jc dovedlo do po- polnega zedinjenja. Posebno ic pomeu'.- Ijivo, da '/.cleznižko osobjc brozpo^ojnM vztraja, da niorajo žclcznicc ostati v po- -,csti državc V kratkom sc izvrsi novn oruauizacija /.cleznic po skupnem posve- tovanju uprave in osobja. 45 teden. IZkaZ o zaklanih Xivnlih od 7. 11. do 13. 11.1921 v mestni klavnici v Celju, Isnc mesalia. || 1 > u >c § - _________\b\i&šjl±1 Junger Lud. ...-------- 7 -^ —:~-~ -- Janžek Martin. . . !----- 1 - — ------ Jerii aimon. ... — 2 — 1 — — - Knes Bernard. . . ------ 2 — [------- Rebeuscheg Franc. 1 25 1 — 5 4 — Suppan Ivan. ... — 1 — 1 5 —• -- Zavodnik AndreJ. . |--------- 31-- Scnič Franc . . . j----- 2--------— Pavllnc Franc. . . ]— 1 — 1 l 1 — Potekal Ludv. . . j------ 1 - 2 - 1 Pungeršek Ivan . '----------l —------- Fridrlh Ivan. ...------4-1------- Volsk Adolf. ... - 2 - 1 - 1 - Eslh Matlja. ... |- 1 - 1 1------- Lapornlk Ivan. . . !---------4 — — — Leskošek Ivan. . |------2-------- Hohnjec Viktor. . . - - 3--------------- Urbančtč Adolf. . . I - - 3 1 3------- Zany Viktor. ...------7 ----------- i I Opomba. Rebeuscheg Franc 22 volov izvoz. Lastnica in izdajateliica: Zvezna tiakarna v Celju. Urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Poceni to proda več fJobro ohranjenih plaščev s podlogo za fante v starosti 8—14 let, en deäfii pl©tx»si. cesti, Zaloga cigaretnega papirja in stročnic. Jadranska banka •"SKÄÄSS Celje SSTÄPft^L—* Stran 6- »NOVA DOB A« Stev. 135 POSOJILNICA V CELJU J (¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦BiiBiBBiRcniiBiaaRBaRBiiiiiiaiiiiBiiiiiBiiiaaaiBiiiiiiiiiiaiiii.....¦llDiBiiiBiigiiinaiiaaBBiBciiigasfl I \ Ustanovljena v lastni Bl fA taGl* 9% fftt ^HI HafUM Rejervni fondi in vr^dnowi ¦ leta 18SO. p a I a č i IIHIlUllflll MM%M IV1 lastaiti hi* d**z K 7,000.000. | Eden najstarejših sloYenskih denarnih zavodov. @©@@ uffrÄ^^ Ji ! Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekočem računu. Otvarja trgovske in obrtne kredite. Financira industrij- i ! rCbCbiChCbCb ska podjetja. Obavlja vse denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplačno. isbiCbCbOtOi i .^¦¦¦¦«¦¦»¦¦¦««¦KBllBiHaBBEBiaHBIBIIIJQnHBaBBIIBCJBHC»-- ,„>¦* Stanje hranilnih vlog čez K 45,000.000. \ ReBi»«e*ov. kpediina in siavbena mm*m* /w «fQnTIVkW W^k Jflk ^*Wfia Sprejeiwa hranl.n® vloge in jilt «texepwnl zakfaeti 128.000 K. Rentnino in invalidskl davek plača zadruga, ne da bi ga viagateljetn zaracuml.-i. Hranilne vlone i 2 000.009 K Fizols krcmpir, ©iche go be in deželne pHdelke kupuje po najvisjih cenah čpccerijslca trgovsna Celje - PETEK & DRUG * Celje Ogiejte si manitf akturnc trgovlno Celje - Gaberje št. 16, nasproli Yojasnici prestolonasiednika Aleksandra Priporoča se vsem odjcmalcem: na drobno in debelo. f Dospela je veliika množina inozemskega \ _ blaga po zelo nizkih cenah; na primer _ sukno za moške in ženske obleke, cefir, ^ šifon in raznovrstno manufakturnoblago. / U---------------- -^t fillsfl ^^I^^BIBCSI d. x o. z. I Teles. St. 107. Gosposka ui. 16 Celje, Ljubljanska c. '¦ Specijaina' delavnica za piopravüa avtomobilov in ! precizijskih strojev. — Zaloga vseh vrst potrebSCin ! 1575 kakor bencina, pnoumatike, avto-olja itd. 52-i za 2^ii»ke obleke in i>azno snanufak" tujo kupste s»adi di>ekincya impof*i» po čudovito nizkih oenah samo v J veBetrgovini in razpošiljaSni&i R. Sterm e©kij Celje« Obcni zbor našega zavoda je dne