233. številka. Ljubljana, petek 10. oktobra. VI. leto, 1873. SLOVENSKI Izhaja voak dan, tzvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter volja po poeti prejemsn, za avetro-ogerake dežele za celo loto 16 učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana cona in sicer: Za LJubljano ta četrt U-ia, 2 gold. 50 k-., po poitF ^rejeniarj m lotri leta 3 golđ, — Za oznanila «fi pladnje od četiri-«iopno petit-vrsto 0 kr. če se oznanilo enkrat tiska, S kr. če ee dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat taka. Vsakokrat so plaća itempel] za 30 kr fropisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ijnbljani na celovški centi v Tavčarjevi" hiši „Hotel Evropa". ičntao, reklamacije, oznanila 1. j. administrativne reči, jo v , Narodni Tinkami" v Tavčarje Ot*r»vniitvo, na katero naj se blagovolijo poAtfatl tiaroi evi hiši. Še enkrat kandidat Hohenvvart. Mi smo že večkrat ponovili, zakaj mislimo , da je bolje, če slovenski volilci na Notranjskem volijo domačina dr. Razlaga, nego pa Človeka tuje krvi, nemškega grofa Hohemvarta, da si je federalističen minister bil. V zadnjic enkrat nam je prijatelj pisal, da Uohen\vart, poleg tega, da ga mi Slovenci, ki imamo taRo malo poslanskih sedežev, ki imamo že tako žalostne izkušnje z nemškimi in uradniškimi kandidati (in Hohenvvart jo vendar ves in cel in samo bivši birokrat) — niti neče in nij hotel našega narodnega programa podpisati. — V zadnjih „Novicaha nas hoče pobijati nek kaplan Domicelj, znan konfuzen mnogopisec in nam po svoji stari surovi šegi že v naslovu svojega članka na glavo zaluča psovko (videti je, kakor bi oznanovalcl sv. vero, ljubezni in sprave dan denes brez psovanj in neotesanosti več ni govoriti ni pisati no mogli), — da smo „šleparji", čo rečemo, da Hohenvvart nij nikjer ni podpisal ni obljubil vsega in celega našega narodnega programa držati sc. Da bi dokazal to, citira konfuzni, od vseh slovenskih uredništev bog vo kolikokrat odbiti kaplan Domicelj noko Hoheu-vvartovo privatno pismo, katero ima dokazati, da jo ta grof res za zedinjeno Slovenijo itd. Ali, zastonj iščemo v tem pismu one vrste, one besede, s katero bi bilo naravnost rečeno, kar ima biti. Najdemo samo nekoliko lepo okroženih fraz, ali pritrdila narodnemu programu nikjer. Narobe, v tem pismu vidimo samo onega aristokrata llohenvvarta, onega grofa, ki je kot koroški glavar kljubovalno celo Giskri ustavil se, slovenski jezik v uiudnije in šole vpeljati, ki je zaničljivo rekel, da naš jezik ne velja nič in je nepotreben; tu vidimo le onega Hohemvarta, ki (da si smo ga kot ministra iz discipline in federalistično oportunitete hvalili in s tem podpirali) nij za vrodno spoznal, niti ene postave kranjskim Slovencem sankcijonirati in ki je goriške Slovence hujšo hotel Lahom v post dati, nego ustavaki sami; tu vidimo onega fevdalnega plcmcuitaša, ki usmiljeno Čez ramo pogleduje plebejsko slovensko kanaljo, ki je „tabore" delala. Kajti kako drugače so moro vzeti, čo v tem pismu Ilolien-wart pravi, da sc nikakor ne more rosno vzeti (unmoglich erust zu nehmende Vor-vvilrie) čo je on slovenski tabor na Go-ronjskem prepovedal, ali prepovedi ne preklical. No, da, on kot nemšk grof je sodil kakor so ustavaški Nemci:— „taborsehvvin-del". Za to se mu nij „resno" zdelo, nam pa! — Gospodine 1)., kdo je slepar 1 Iščite ga vi v sebi, tam ga najdete. Sicer je ]>a vsa replika od nas odvisna, ker kandidat liberalno-narodne stranke, dr. Razlag, bo izvoljen, ali prav za prav, kakor sijajen izid prvih prvotnih volitev kaže, je že izvoljen. Slovenski narod na Notranjskem je razumen in ve, kje so sleparji iskati, namreč največ jih jo v Domicljevem svetem stanu. Notranjci bodo volili dr. Razlaga, zato, ker je edini on legalen kandidat, t. j., od volilcev samih avtouomuo postavljen, llohen-vvarta je hotel samo klečeplaz in „Deutsch meister" Gosta diktatorno Notranjccm usiliti. Ne da bi bil Notranjce vprašal, ponudil je klečeplaz Ilobenvvartu kandidaturo, da bi se mu prikupil. To nam Hohenvvart sam pove, rekoč v tem pismu, da je bil p rosen („als icli ersucht vvurdo"). Kdo ga je prosil? Notranjski slovenski možje ne, torej le Costa, in morda je še duševno popolnem od klečc-plaza odvisni Bleivveis svoj „giro" dal. To jo pa vendar preveč, da ta dva })rvaka smatrata slovensko može kot nedorasle otroke, katerih se ne vpraša nič, kaj sami želć. „Nil de nobis sine nobis" so rekli notranjski veljavni možje. Kaj bo Costa sam z nami gospodaril; kjer gre o nas beseda in za naš interes, tam se mi držimo staro navade, namreč, da se več mož skupaj posvetuje, in kar med njimi obvelja, toga se držimo. Tako so Notranjci storili in modro so storili j dali so izgled vsem družim. Politični razgled. Notranje dežele. V LJuhlJani 9. oktobra. itvžvlui bodo, kakor otici- jozna „N. Fr. Pr." poroča, sklicani početkom decembra. Državni zbor bode po sklicanji (4. novembra) veriliciral volitve, po Lem adresno debato končal in bode potlej odložen za nekaj časa, da bodo deželni zbori mogli delati. Črhi bodo imeli v kmetskih okrajih volitve v ponedeljek 13. t. m. „Pokrok" pozivlje volilco, naj volijo narodne poslance enoglasno , da Čehi ne bodo imeli sramote. V onih mešanih okrajih pak, kjer imajo Nemci večino, naj voli vsak Ceh tistega Nemca, ki bo obljubil češki narodnosti pravičen biti. K*isiii*k<» „Slovo" prinaša članek, v katerem Čehom očita, da so vselej bolj Poljake, njihove tlačitelje, podpirali nego Rusine. Črez svojo t»stttVOVB#•##<> ****** #»fco se vladna „Grazcr Zeituug" britko pritožuje, rekoč, da nij v dosedanjem volilnem gibanji nič veselih momentov pokazala, nič napredovala, nobenega upanja nc spolnila. Ta britka žalost nemško-vladni organ obhaja tudi in posebno zavoljo tega, ker bi so bila m a-riborska ustavoverna kandidata Brand-8 tet ter in Re u ter, vsak s svojimi pri-vrženiki vred, pri volilnem shodu zadnje ne delje Bkoraj stcpla. ViktaikJ?- dbrtatve. Na dnevnem redu je zdaj pravda />•««-COSteega maršala Bazaina. Vojvoda d' Au-niale vodi obravnavanje jasno in precizno. Bazaine )e v uniformi , in sedi v fauteuilu, na desni so mu zagovorniki, advokata I,a-chaud, oče in sin, in Villette. Priče so večji-del vse prišle? Bazaine so drži mirno, in zelo pazljivo posluša branje vseh dokumentov. — V Neuville-le-Bon jc bil banket, pri katerem je Broglie govoril. Ob sebi se umeje, da je govoril o samostanih in njihovej do-brosti, tlačil navzočnim duhovnikom med v usta, potem pa prestopil na hvalisanje bodoče monarhične vlade , ki mu „garantira nadeje o bodočnosti." Bahal se je , da bo narodna skupščiua uničila slabe glase onemoglih strank, in postav ila vlado , ki edina more osrečiti (?) Francijo. italijanski ministerski predsednik bodo predlagal zbornici, naj Italija skrbi za krepko domobrambo. Prihodnje dni se razpošlje zastopnikom vseh tujih oblastij okrožnica o kraljevem potovanji, v katerej so bo razglašalo prijateljstvo Italiji nasproti Avstriji in Nemčiji. Program *»*•/#.♦/, deželnega zbora še nij popolno določen. — Veliko šuma dela pastirski list paderbornskega škofa; ta pravi svojim vornim dušam, da sicer nij prav, da pastirski list o volitvah govori , da pa so „prevelike stvari v nevarnosti" , da bi se moglo molčati. Zato nalaga vsakemu za dolžnost, naj so udeleži volitev, in voli moža, katerega ne „raoti" nič Človeškega, ki bo krepko deloval proti laži, hlapčevstvu in kri vičnosti, ki jo pridigujejo liberalci. Skof Ledochovvskv je zavoljo nepostav nega nameščeuja vikarjev Baraniecki in Verni land zopet na G'00 tolarjev ali na štiri mesece zapora obsojen. PoznanJBko višje pred sedništvo ga je terjalo, naj škofovski stol popusti. Govorica, da se bo angleiki parlament razpustil, je izmišljena. Kabinet bode pričakoval učinka najnovejših sprememb v ministcrslvu, in v prihodnji seji predložil nov program. it ti s <* »it v Aziji gro dobro. Sicer se Tuikomani hrabro vojskujejo, a general Kauf-mau vedno zmaguje. Pred nedavnim časom je pismeno pohvalil vse svoje vojake. Sovražnikov je štiri tisoč pešcev in šest tisoč jezdecev. Dopisi. Iz VI plave H. oktobra. (Izv. dop.| (Naša je zmaga!) Kakor Vam je že telegraf naznanil, je bila zmaga narodno-liberalne stranke v vipavskem sodniškem okraji pri volitvah dne <>. oktobra sijajna ; 29 izmed 33 izvoljenih jo odločno liberaluih, in morda bo iz ostalih šo kateri k njim pristopil j duhoven jo voljen cu sam : gosp. vikar šent-vidski. V vipavskem okraji je blizu 18 duhovnikov, kateri imajo iz mnogo ozirov velik upliv na ljudstvo in pred Ictmn bi oe o takih volitvah še nobenemu sanjalo ne bilo. Vidi se pa sedaj, da jc ljudstvo našega okraja, ali kakor so ga dosedaj liberalci vsake vrste psovali „Kirclieubczirk-a" začelo odpirati oči in da spoznava, kateri narodnjaki so bolj skrbni za prave potrebe njegovo. — Da so se v letu dni zadeve tako pred »uganile, daje liberalci zmagi Se večji pomen , in & dan oktobra nam je odprl novo ero, ter nam bo v vednem spominu. — Prihodnjo nedeljo ob 3. popoludne se bodo vsi liberalni volilni možje celega okraja I dragimi veljaki v Vipavi sešli, pogovarjat se o naj važnejših potrebah , katere bodo svojemu poslancu za državni zbor posebno priporočili. Dobro bi bilo tedaj, ako bi se tisti dan dr. Razlag sem potrudil, da bi želje svojih volilcev sam zaslišal, se z volilci pogovoril in ž njimi seznanil , ker bi potlej lahkejo naš (»kraj uspešno v državnem zboru zastopal, in bi tudi volilci zanj še bolj vneti bili. — Rili smo zagotovljeni, da v idrijskem okraji bo izmed 32 volilcev 28 gotovo dra. Razlaga volilo in okraji gotovo ne bodo zaostajali. Živio tedaj naš poslanec gosp. dr. Razlag! Iz Vipave dne 8. okt. [Izv. dop.| Zmaga je naša! tako se je radostno razlegalo dne 0. oktobra po našem trgu. Že zjutraj so bili vsi črni gospodje iz okolice na volišči, da bi s svojo navzočnostjo in trebuš-nato vnanjostjo imponirali, in tako na prosto ljudstvo vplivali — a brez vspeha. Zastonj pregovarjanja in zastonj razbijanje po priž-nici, ljudstvo jo sito klerikalnih okovov, ki jih je toliko časa nosilo. Voljenih jc za volilne može kakih 5 — »> Ilohenvvartoveev, 15 do 20 odločno liberalnih, drugi so dvomljivi. Ko sem v rNarodu" prerokoval, da je minula brezpogojna pokorščina prvaškim kleče-plazom, ker so premožnejši kmetski veljavni možaki liberalnega mišljenja, mi jc „Noviški" dopisnik, — menda gospod Luka — odgovoril „to je gola ironija." Jeli tudi izid volitev „gola ironija?" Bogrne to je goli faktum, a za vas britki faktum! Bog daj, da bi tudi drugod tako volitve izpale kot pri nas, po tem smemo radostno vsklikniti: Živeli naši vrli volilci in živel naš prihodnji poslanec dr. Razlag'. mm I \ihiio«.it 7. oktobra. [Izv. dop.j Naši mračnjaki hočejo svoje posilstvo i zvijačo do naj višje stopinje gnati. Vse poskušajo, kar je le v njih moči, da bi pri prvotnih volitvah taki možje izvoljeni bili, kateri bodo po njih žvižganji plesali. Na vse kraje se naš župnik vozari in hodi, ter volilce nagovarja, straši, roti itd., da naj volijo one, katere hoče on. Poklical je na pomoč še druge, da mu pri tem misijonu pomagajo, pa to so z večine taki, ki več na leto z nogami zaslužijo, nego z rokami, tedaj več drugo, nego kmetje. A vse to njih lastno in njih pomočnikov agitiranje našemu g. Župniku ne zadostuje, vse to ga ne zagotavlja, da bi on sč svojimi prodrl. Pokazal se je minolo nedeljo kot pravi paša. Razposlal je listke na vse župane, izvzemši dva, ki se njemu uklanjati več nečeta. Na teh listkih je osem mož napisanih, med »njimi, to Be ve da, tudi fajmošter sam. Tc može priporoča, da bi jih vsi volili, kajti to so možje, kateri bodo plesali, kakor jim bode on godci, to si vsaj naš g. župnik misli. Izpuščeni so pa oni, ki največ davkov plačujejo, oni, ki so pri vsaki priliki, ko je naše županstvo kake može volilo, voljeni bili, oni, ki jim je v resnici mar sreča naroda, oni, ki so naj več pripomogli, da ostal in postal jc on naš župnik, oni, ki, so ga jako podpirali i podpisali prošnjo do knezo-škofa. Da, da, kaj tacega se ne godi vsak dan in pri vsaki volitvi. Le tako naprej g. župnik, to bodo vam in vašemu stanu veli- ko prijateljev pridobilo. Čudno da nij Se ukazal g. župnik svojim kaplanom, te „njegove" iz lece priporočati. Ko bi pa še dosti nedelj do volitve bilo, mogoče je, da bi tudi to še doživeli. Nekaj, ki je po tej komandi dišalo, smo že v nekem cerkvenem govoru čuli. — Tudi g. D., kateri vedno trdi, da Razlag je oni, ki dela v korist in srečo našega naroda, več nego vsi ostali prvaki, a pri vsem tem ga na neki čuden način izpodriva, zagotavlja nas, da Razlag bode v Ljubljani od narodne strani izvoljen, ter ga nam nij treba voliti. Ze na prvi mah smo spoznali, kaj „stari" s tem mislijo, ko bo Razlaga kot kandidata od narodne strani za mesto Ljubljano proglasiti dali, ter nam tako zagotavljali, da bode on tam zmagal. (No, Costovci in katoliško - društveniki po Ljubljani že na vse kriplje rujejo proti Razlagu, še predno je bil postavljen. Vsled tega bo izvoljen v Ljubljani prusijan Schatier. Ali nijste čitali včeraj, kako zvit „Dcutach-meister" stoji duhovnom načelu? Ur.) S tem so nas mislili na led spraviti, da bi mi za Razlaga več ne delali in ga tudi ne volili. Tega pa mi ne storimo, delali bodemo do zadnjega zanj, če ga prav še v deset, krajih za kandidata postavijo. Vemo, da bodo „pravnjaki" tudi do zadnjega nam nasprotovali in VBe žile napeli, ga na kakšin koli način izpodriniti, na vse to smo pa mi uže pripravljeni. Iz Ciorlce 7. okt. |Izv. dop.| (Volilno gibanje.) Volitve volilnih mož v goriškem glavarstvu so dovršene in reči se mora, da za nas prav ugodno, kajti vsaj '* n jo izvoljenih zanesljivih in razumnih mož, ki bodo brezpogojno glasovali za našega vrlega poštenjaka in svoboboljuba, dr. Lavri-ča. Reči moram, da se v goriškem glavarstvu, gder ima naš klečeplazarski dr. Koso-klepač svojo najgorkejšo prijatelje, „So-čani" tako dobrega uspeha nijsmo nadejali. A vidi se, da pri razumnem, pripro-stem slovenskem ljudstvu klerikalizem svoj upljiv izgubljava, kajti vse grenje in čr-nenje Lavričevega čistega značaja v ,,Glasu" je ostalo brez nasledkov. Volitve so se vršile z največo disciplino, niti en glas se nij razcepil, vsaka stranka je v vsaki vasi postavila svoje kandidate ter je na vso moč za nje agitovala. Volitve je v goriškem glavarstvu večji del vodil sam okrajni glavar, zarad svoje nezmožnosti in zagrizenosti široko po svetu znani baron Rochbach, ki je pri tej priložnosti v svojem ljubljansko-krakovskem jargonu za W in kler j a na vso moč agitoval, pa no s posebnim uspehom. Na Krasu bodo volitve volilnih mož 8. in 9. okt. Nadejam se, da bodo tudi tam vsaj dve tretjini takik mož izvoljenih, ki bodo Lavriču dali svoj glaB, vkljub temu, da stari, s svojo filistersko politiko na boben prišli Čer ne, veliki posestnik in bogataš P o laj in sežanski advokat dr. Ostcrtag na vse kiipljc delajo za Winklerja. Pa Krašcvci so razumni možje, ki so bili od nekdaj glavna podpora „Soči", društvu in listu, gotovo je v tem važnem trcuotku no bodo na cedilu pustili. Celo na Tolminskem, gder je kot uradnik jako vrli g. Winkler zelo priljubljena osoba, ne stoje stvari za dr. Lavriča tako slabo, kakor so je iz prva mislilo. Cirkno, Kobarid, Grahovo in vasi v Kotu bodo dale Lavriču kakih 25 do 30 glasov. Tonkli bode pa svoje lehko na prstih ene roke se-štel in še mu bode prstov ostajalo. Če prav poznam situvacijo, je zmaga gotova; po vseh treh krajih na Krasu, v goriški okolici in na Tolminskem je dobro nastavljeno, mnogo je še odvisno od žive agitacije. Ko bi se pa stvar zadnje dni ali na dan volitve tudi kaj zasukala, toliko je gotovo, da če ne bode voljen Lavrtč, bode zmogel Winkler, na noben način |>«i no bodo izvoljen ijoriiki kloeo« p!.»A dr. Tonkli. kajti vsa njegova tar-tutTerija, vse njegovo obrekovanje, vsa njegova nenasitljiva častilakomnost mu ne bodo pomagale do drugega uspeha, nego do sijajnega propada, v katerega, ako bog da, bode 8oboj potegnil „Glas" in „Gorico". Habeant sibi! V velikem posestvu bodo Slovenci in Italijani postavili skupnega kandidata, nam pravičnega barona Tacco-a, velikega posestnika na Ogerskem v vipavski dolini, ki je federalist in velik protivnik sedanjega mi-nisterstva. V mestih in trgih bode pa skoro gotovo zmagal dež. glavar, grof Coronini iz SI Petra. Italijani hote v malem posestvu kandi-dovati nekega Vicintini-ja, inženerja v Trstu, hudega nasprotnika predelske železnice. Tonkli se je udeležil zbora, v katerem so te kandidate postavljali in jo tudi zanje glasoval — ergo je antipredilist. Res boljo ne bi se bil mogel vam, Tolminci, priporočiti. Volite ga! Iz IBIzelJskOfffl 0. oktobra [Izv. dopis.] Kako breztaktni in politike celo nevešči so duhovniki v našem okraji skoro brez izjeme, naj Vam kaže sledeči gnjusni prigo-dek. Izbirali smo namreč denes volilne može, in čeravno se nikakor nijsmo nadejali zmage za narodno stranko, bili bi vsaj mi nekateri narodnjaki pričakovali, da nam bodeta g. župnik in kaplan kazala dobro uglajen pot. Ali Bogu bodi potoženo, motili smo so zelo. Gospod župnik, Florijan Kleine, znan kot nenavadni trdoglavec, tudi kot bivši profesor — volil je mej drugim svojega osob-nega in političnega neprijatelja Antona Ma-lusa za volilnega moža, a gospod kaplan isto tako še hujšega političnega nasprotnika pl. Levinskega, vpokojnega kontrolorja kr. ogerskega tobakarskega računovodstva! Kdo hoče tedaj nam priprostim kmetom zameriti, če so ne moremo iznebiti komande naših nemškutarjev. Kako sc tudi strinja Kleinov cerkveni ogovor preteklo nedeljo z nepopa-čenim umom, da je on vse dobre lastnosti g. dr. V o šn jaka v nebo povzdigoval, na koncu pa vendar priporočal g. Kosarja voliti , drugi dan pa takoj glasoval za može, ki niti Vošnjaka niti Kosarja volili ne bodo, temuč nemškutarja? Imeli smo skozi 20 let župnika, ki je sicer slovenske molitveno knjige spisaval — čc tudi le iz dobičkarijc — vendar je vsaj v politiki neutralen ostal. Vi naslednik njegov, pa nijste še ničesar za nas storili niti ustno niti pismeno, temveč celo v nasprotni nem-š kut a rs ki tabor ste vstopili! Kaj ne, to jc zahvala za — Stremavcrjevc groše?! — iz Vidnm li. okt. [Izv. dop.J Kako nepremišljeno in nevedoma nas naša duhovščina pripravlja za lestvico nemškutarske slave, popričalc so nam zopet volitve naših volilnih mož. Premagali so nas namreč n e ru-skutarji, ali prav za prav hlapci krškega Hočevarja in izvoljena sta nekdanja revi denta Hočevarjeva. Tretji, g. Habinec, je sicer neodvisen mož, ali on se prerad uda kadilcem nemške mire in zlata nemškutarskega. Pa kako bi se človek tudi ne zmotil, če čuje, da so tudi naši duhovni maziljenci sklenoli, rajši netnškutarja (Snideršiča) kakor slovenskega liberalca (dr. Vošnjaka) voliti, če propade (kar je gotovo) njihov kandidat (Kosar). Ti duhovščina (posebno v našem brežkcm okraji) si zakrivila nevednost našega ljustva, ki od leta 1H»H sem, odkar so volitve v deželni in državni zbor navadne postale, ničesar za poduk prostega ljudstva storila nijsi. Zakaj hočeš zdaj podpirati nem-škutarja SnideršiČa, ki je v verskih vprašanjih hujši nasprotnik od g. dr. Vošnjaka, ki „veri" uiti ne nasprotuje. Poprej navdušeni narodni kaplan prišel je za župnika v naš okraj in postal je za vse, le ne za svojo mošnjo, ves mrtev! Če tedaj učeniki naši ncoiajo značaja, ne zamerite nam neuče-niiii prostakom , ako ne najdemo med soboj zanesljivih ljudij, za katerimi hoditi bi bilo koristno za naš ubogi narod ! 0«l £-oi*4'iij4- SuviiK' 5. oktobra. [Izv.dop.J V štev. 224 in 227 vašega cenjenega lista sto nam prinesli novico, da jo ljubljanski škof, g. Vidmar, prišel zarad opu-stoševanja gozdov v Gornjemgradu z gozdarsko policijo v kotlikt. Čudilo to nas nij Čisto nič, in mi hočemo, ker nam je stvar na-tanjenejc znana, in ker se nam tako čudne reči pred nosom gode, o tem par besedi iz-pregovoriti. Ljubljanska škofija ima v gornjc-graškem okraji blizu 12.000 oralov gozdov. Ti gozdi so bili pred več leti v sijajnem stanu; postali so pa pozneje dosti slabši, ker prejšnji gozdarji v letih 1850 — 1800 ni j so baš varčno ravnali. Vendar pa se še nij moglo reči, da bi gozdi bili v slabem stanu. Ko je g. Vidmar škofijo v Ljubljani nastopil, izvolil si jc tudi novega oskrbnika, g. notarja Wolfa, in nove gozdarje. Pod vodstvom novega oskrbnika so je z gozdom še precej varčno ravnalo, lesa se iz njih lo po potrebi prodajalo, in le to, kar je bilo stroškom grajščino primerno. Prišel pa jc avgusta meseca lanskega lota zopet nov oskrbnik. Od zdaj se je vse predrugačilo. Ta je segel tako globoko v gozde, da bi človek mislil, da je najhujši sovražnik lesom, kakor kukec. Izvedeli smo, da se jo samo štantniku graščinske žage letos kakih 25.000 smrekovih in hojkovih hlodov usekalo, katere naši obrtniki pri zdaj nizki ceni lesa, na najmanj 40.000 gold cenijo. Razen tega pa se je pred kratkim še na druge obrtnike dosti izprodalo, gotov« za kakih 15.000 gold. Kjer so dozdaj najbolj gozde varovali, in kjer. jo najlepši podrast stala, tam je zdaj neusmiljena roka oskrbni kova pustila vse podreti. — Ako se pomis li, da jc leta 18()0 vihar ogromno število najlepših smrekovih in hojkovih dreves po drl, in da je škof za samo ta les ((kolo 35.000 gld. izkupil, in da se je vrhu tega še vsako leto nekoliko lesa prodajalo, ker je v tukajšnjem okraji velika obrt nij a z lesom mora se človek res zavzeti o ravnanji zdaj šnjega gosp. oskrbniku. Vprašanje, ali sc po gozdarski postavi ravna, ali nc, to pustimo čisto na strani, radovedni pa smo odgovora na vprašanje: ali ima nekdo, kateremu je posestvo samo za užitek dano, pravico, take gozdo pokončevati, in dohodke naslednikov škodovati! Prepričani smo, da bodo nasledniki zdajšnjega škofa v svojih dohodkih zelo prikrajšani, in to le zarad jako sebnič-nega ravnanja svojega prednika. Čudi nas pa to ravnanje tem bolj, ker je g. Vidmar od škofije že odstopil, in od dne do dne na naslednika samo čaka. Zato se pa nam tudi nc zdi prav, da sc je ravnokar graščinska žaga v Vrbovcu blizu Mozirja, štantniku graščinske žage v Gornjemgradu dala na 8, reci osem let v najem. Naše ljudstvo jo začelo nad takim ravnanjem zelo mrmrati, in vsak si misli, kako moro c. kr. obIa*tnija take reči tako dolgo mirno gledati. Ako je tedaj istina, da je prišel škof z gozdarsko policijo v konflikt, bil jc temu najvišji čas, ako že ne prepozno. Iz <*l'tl kr. dohodkov in blizu 000 gold. stroškov. — Ako sc pomisli, pravi gosp. prcdseduik, da društvo na leto 318 gold. plačuje za stanovanje, okolo 00 gold. za časnike, čez 100 gold. za luč, da ima lastnega strežaja, kateremu daje stanovanje in po 12 gold. plače na mesec, se je zares Čuditi, da ne zabrede v dolgove. Društvo je sedaj sicer malo, ker sc je moralo mnogo udov zaradi prenemar-nega plačevanja mesečnih doneskov po S- 6. društvenih pravil izključiti, ali upanje imamo, da se prejšnje število društvenikov zopet napolni — z g. dijaci. Saj je „Slov. beseda" ravno za dijake, ki se hočejo na narodni podlagi izobraževati, prav pripravna ; potreba jo le, da se združimo in pa, da se dijaci po-primejo dela. — Poročam to kratke besede s pristavkorn, da se po mojem mnenji vspešno delovanje poprej da misliti v prostorih nSlov. besede", kakor pa po gostilnicah. Ples, kateri se ob zimskih večerih k večjemu po dvakrat na mesec v društvu arangira, gotovo nij uzrok, de se tako malo za izobraževanje stori. Imeli smo predavanja v raznih slovanskih narečjih : nehala so, ker se jih g. dijaci nijso redno udeleževali \ petje, prav izvrstno petje se je nekdaj slišalo v „Slov. bes.", sedaj ga nemarno, ker je v društvu premalo pevcev. Gospodi dijaki, pristopite tedaj k „Slov. bes.", ker dijaki so temu društvu, ako svoj namen doseči hoče, ravno taka potreba, kakor je Vam potrebno društvenega življenja. Domače stvari. — (Iz Sevnice) se nam piše 8. okto bra: Volitve volilnih mož pri nas so izpale odločno liberalu o-narodne. — Vsi naši volil ci bodo volili dr. Vošnjaka. Kaplan Tombak pobira zdaj mošt pri kmetih in plačuje dobro kapljico s Kosarjcvim oklicem. — (Iz Pesnice) so nam tclcgralira: V Jarenini so izvoljeni volilni možje: Veuger, Gornik, Sminnavel, Vajngerl in Zupanik, Vsi ti so narodni, Krambergcr je neutialen , edini Ledincgg je nemškutar. — (Od sv. Rarbarc) v Halozah se nam piŠo: Pri nas sta za volilca proti mračnjakom izvoljena narodno liberalna volilca : Raič in Rakuš. — (Vipavska) občina V r a b č e je — kakor se nam piše — volila tri odločne volilne može, ki bodo volili dr. Razlaga. — (Volitev g. Pfeiferja) na Dolenjskem jo toliko kakor gotova. Volilci krškega okraja bo skoro vsi zanj. Kaplanje, ki so smešnega kandidata Irkiča postavili, so povsod pri prvotnih volitvah sramotno propali. — V novomeškem okraji je pa izvoljenih toliko narodno-libcralnih mož, da imajo s krškimi vred že večino. Gotovo jih pride še nekoliko iz metliškega in črno-meljskcga okraja, kljubu rovanju in natolcevanju nekaterih duhovnov. — (V o 1 i 1 c o m ž u ž c n b c r š k c g a, trebanjskega, m o k r o n o š k c g a in r a t c-škega okraja) ponujajo „Novice" za poslanca fanatičnega duhovnika .lurja Strbcnca, ki jc enkrat žo v svojem rojstnem kraji kot kandidat propal. — Ker ne smemo pustiti, da bi vsled take nespametne kandidature voljen bil nemškutar Dežman, trebalo bo za drugega kandidata ozreti sc, ki bo zagotovil, da se bo bolj narodnega, nego rimskega programa držal. — (Iz Koroškega) se nam o volitvah volilnih mož piše: Pri sv. Jakobu v Roži je voljenih 9 narodnih, v Vrbi 7 narodnih volilcev. Spodnji Rož je volil večjidel narodno, Vclikovska okolica večjidel narodno. — Tako imamo naenkrat veliko upanja, da bosta oba narodna kandidata zmagala. Živeli slovenski volilni možje! — (Jezuvitje so iz Kranjskega izpodeni.) Ministorstvo jo potrdilo izpodenjc jezuvitov iz Rcpnjega blizu Ljubljane. To je prav, ker ti ljudje so s svojimi prenapetimi misijoni lj udi samo begali, kakor Bmo s fakti dokazali v našem listu. — Mariborski k o ns i s tor i um) je bogoslovcem ostro prepovedal „Slov. Narod" brati. Prav, Kosarji, le kitajski zid vzdignite okolo bogoslovnice, da boste pač gotovo prave jezovite izredili ! — (0 K os ar ju) prinašajo češki „Narodni Listv" od 6. t. m. naš Članek pod na slovom: „Neatydatost klerikalni" t. j. klerikalna nesramnost. Čehi sprevidajo nesramnost naših farizejev. — (Naš starodavni program) kriče v euoiuer „Novice" in za njimi „Gosp." iu „Danica", je: „vsezavero za cesarja in domovino", tako da bi človek mislil, da je gotovo že kralj Samo s tem programom v našo deželo prišel. Pa kakor po navadi klerikalci sleparijo in lažejo, tako tudi v tem slučaji. To frazo jc prva iznašla fevdalna prusovska „Krcuzzeitung", ki je začela 1850. leta v Berolinn izhajati in je prvikrat prinesla na čelu lihta svoj program izraženi v besedah: „Allcs fur Gott, KJinig und Vate r lan d!" Januarija 1867 leta se je prvikrat v Ljubljani narodni volilni odbor za dež. volitve konstituiral in v oklicu tega odbora je dr. Klečeplaz prvikrat oktroiral to iz „Krcuzzeitung" ukradeno in potem poslovenjeno frazo.: „vsc za vero, za dom i u za cesarja!" Nikdar nij poprej na Slovenskem nobcua živa duša pod tem programom kandidirala. Tako pri nas malo iznajdljivi iu čisto nič originalni klerikalci starodavne programe kujejo! — (Čuden lovec.) Iz Središča se nam piše: Gospod zdravnik Skl. iz Središča, gre z dvema lovcema v saboto prcdpoldncvom na lov, želeč si zajčeve pečeuke vloviti. Prišedši nekaj korakov od vasi Grabe, zagleda zajca, ki je počasi preko njim proti cesti skakljal. On nastavi puško, pomeri, in med tem, ko se je zajec grmu približal, —■ pok — v veliko začudenje gosp. zdravnika se pred njim valja pol centa teška — svinja v krvi. — Koliko nesreč da sc jc že na lovu pripetilo, pa vendar so še nekateri lovci tako neprevidni in nevidni pri streljanji. Razne vesti. * (Leta 1873) jo bilo na dunajskem vseučilišči 7467 dijakov vpisanih, in sicer na bogoslovHki fakulteti ICO, na juridiški 2845, na mediciniški 2479, na filosotiški 1250, farmacevtov je bilo 25'.). — Doktorjev so v preteklem šolskem letu naredili na Dunaj i 561. — ♦(„Deutsche G r ti n d 1 i c h k ci t".) Te dni so na dunajskem vseučilišči novega rektorja inaugurirali. „Neue Prene Prene", ki to svečanost opisuje, pravi, da jo bivši rektor prof. Spiith poročal „llber das letztver-Rosiene Studicnjahr, vvelches eines der wich-tigsten Bltttter in der mehr als t a u s e n d-jahri g en Geschichte der \Viencr llochscbule bildet". Tedaj 1000 let je dunajsko vseučilišče staro V Pojdite rakom žvižgat z vašo nemško temeljitostjo, kajti pri nas vsak četr-tošolec vc, da je dunajsko univerziteto Ilabs-buržan Rudolf IV. Tcmeljitclj leta 13G5 ustanovil ! * (Taci h škofov je malo) kot je nadškof ogetski Havnald, ki je pri občnem zboru ljudskih učiteljev v Kalošu daroval 10.000 gld. temu učiteljskemu društvu. * (Dobrohoteč tat.) Te dni je dobil neki gospod v Melniku na Češkem pismo sledečega obsežka: „Milostljivi gospod! Da Vam ne bo treba zastonj na svojo zlato uro gledati, naznanjam Vam, da sem Vam jo ukra del, in ostanem v vsi časti Vam udani N." Podpisa jc manjkalo. Gospod potiplje za uro, pa je res nij več imel. * (Plavanje dam za dar.) V reki llarmclu v severni Ameriki je plavalo 7. septembra 10 mladih žensk za dar. Najboljša plavalka je imela dobiti svilnato obleko v ceni 150 dolarjev, pot je bila eno angleško miljo dolga. Gospića Gobors jo je preplavala v 40 minutah in jc dobila dar. Vabilo na naročbo. Vso gg. dosedanje naročnike, katerim jo naročnina potekla konec septembra, in druge narodnjaki' vabimo na novo naročbo našega prvega slovenskega dnevnika, „Slov. Narod". Prijatelje našega narodnega dela, prijatelje svobode in slovenstva pa še posebno prosimo, naj naš list širijo s tem, da nam vsak vsaj onega novega naročnika pridobi. To je nam in naši stvari tembolj treba, ker se od znane strani s fanatizmom proti našemu listu agitira, kjer se le more. pljućali, jetrali, žlezah, na slizniei, \ diišujaku, \ im-hiirji in na ledvieah, tuherkole, »uSieo, naduho, ka-šelj, napivl>.i\Ijivosr, zapor, driski«, nespečnost, sla-boSrt, ilato žilo. \ it.iciiiro. mraŠeo, \ rto-rlavieo, naval krvi, lumeojfl \ oiesih, medUeo in byevanje krvi tudi oh Časti noeečoati, ■catoo silo, ototamt sušenje, n\ matisem, pioiin. Medico. — Izpisek iz 76.000 spričeval o ocdrai ljenjih, ki so vsem lekom kljulio\ ala : S|»iic»'\alo *f. 74.079. Ni i uma ji 18. aprila 1873. Sedem nuseeev jc si-daj, k<> srni liil v najo- bttpnejien) položaji. Bil snu bolan na prtili bi ifvcih, tako iia sem od dneva du dneva vidno ^ine\al In vsled tefra dalj časa nijsein mo^el so učiti. Slišal sem o Vašej eudo\'itej Kevalesrit iv , rabil sem jo in \*as morem zagotoviti, da m čutim p<» enomesečnem vlivanji Vale tedne tn llahtne Revaleseiere popolnem zdravega In okrepčanefra, tako du morem, B€ da bi M tresel, pi&atL Napoten sem tedaj, vsem liolniin to razmerno jako dobe? kup tn okusno zdravilo kot najbolji lok priporočati tn ostajem Val udani Gabriel T es o 1» n e r, slušatelj javnega višjega trgoi [nekega uclUsca. Spričevalo št. 73.698. Mitrov iee, 80 aprila 1S7.;. Hvala i/.vrstnoj moki je moja sestra, ki jo na nervoznem glavobolu in nespečnosti trpela, pO porabi 9 funtov na pota k hol j san j u. Oli enem si dovolim, Vas uljudno prositi, da mi ni poštno povzetje 1 funt Kevaleseiere navadno sorte, poleg razločnega poduka za rabo te moke pri otrocih H tednov starih pošljete. S spoštovanjem Nikolaj (i. Kostie. Spričevalo št. 73.704. Pri lep, pošta Holešan na Moravskom 7. maja 187.'». Ker mi je od Vas že davno prejeta Kevaleseiere dn Barry pošla in je za mojo želodčno slabost in neprebavljivost dobro in splošno zdravilo, Vas prosim, da mi od pravo Kevaleseiere S funta na povzetje kakor hitro je mogoče pošljete. Spoštljivo udani J o ž e t' R o h a c ž e k, gozdar. Teenejsi kot meso, prihrani Kevaleseiere pri odraščenih in pri otrocili bOkrat svojo ceno za zdravila. V plehastih puSicah po pol funta 1 gold. f>0 kr., 1 funt 2 pold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Revalcsciere-Biscuiten v pušieah a 2 gold. 50 kr, in 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 t as 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 57(5 tas 36 gold. — Prodajo: Barry du Barrv & Comp. na I>u-iiajl, \» nllliseli^asse St. 8, v l.)ul»ljttui Ed. Mahr, v €Jrt»«IeI bratje Oboranziueyr, v Inn-brukn Diechti & Frank, v Celovvi P. Birn-bacher, v l.oml Ludvig Milller, v "tlnriboru F. Koletnik & M. Morič, v Neranu J. B S točk ha u s en, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vso kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. PoMlano. bolnim moč in zdravje brez leka stroškov. Vsem in brez Revaleseiere du Barry V ErOftdoftff« Vsem trpečim po izvrstni Kevaleseiere du Barrv, kalem brez porabe leka in l.iv/. stroškov sledeče bolezni odstrani: bolezni V Želodci, v živcih, v prsih na Opomenica. Houkur/.i Za politično upravno službovanje na Kranjskem dve mesti konreptnih praktikantuv po 500 event. 600 gl. do konca oktobra t. I. pri deželnem prodsodniitvii za Kranjsko v Ljubljani. — V tukajšnji civilni bolnici mesto hokundarja 400 g)., stanovanje s postrežbo, 5 sežnjev drv in 18 funtov sveč, do 20. oktobra pri deželnem odboru v Ljubljani. — Pri poštnem uradu v Postojni mesto poštarja s 500 gl.. 120 gl., pavšala in 30 kr. pristojbine za vsako vsakdanjo vožnjo od Postojno na kolodvor v treh tednih, pri poštni direkciji v Trstu. — V Preum mesto poštnega ekspediturja 150 gl. in 40 gl. pavšala, do 16. oktobra pri poštni direkciji v Trstu — Mesto poštnega ekspeditorja v Kropi, 200 gl. in 60 gl. pavšala, v treh tednih, pri poštni direkciji v Trstu. — Vajet. 7. oktobra. UvrojiM : Polaj iz Žuženberga. — Pirini s tovaršijo, Ualatti z družino, Budeš Kari iz Trsta. — Prt r.lefmiiu: (ilohočuik iz Poljane — Me-pach iz Schottvvien — p], Pavi2 iz Gradca. — Zupan iz Reke. — Amodev Gabrieja, Sitnariti iz Trienta. — Leban iz Prošeka. = Bachendorf iz Macharek. — N'oinsirth iz Oakavea. — Zupan iz Kropa. — Fišer 8 hčerama iz Tomina. — GaUS iz Stutgart.i. Pri Havllei: Detraix iz Dunaja. — Hribar iz Gradca. — Globočnlk iz Železnikov, — I (otiman iz Konstanea. — Leeb iz Pforohelma. — Ivaničovič z gospo iz Broda. — Wtthter iz Dunaja. — Gospa Linhart ia Kočevja. — UrbanČiČ z gospo iz Turna, — Petrovič iz Trsta. — Grey iz Dunaja. — Golob iz Vrhniko. — Lokar iz- Ajdovščine. Pri Zuniortii: Ott iz Trsta. -- Lentner iz Ljubljane. — Hofmarj z družino iz St. Polten. — Ollageu Is Bruka. — Soli iz Krakove. — VVoiss iz Pešte. Dunajska borza 9, oktobra (lavirno toiografidno poročilo.) Euotnt dri. dolg v bankov-.uh . 69 ,»1(1. — kr. Enotni drl. dolg v srebru . , 73 , 15 1R00 dri posojilu.....101 , — Akcijo narođss bank* 958 , — , Kr.iditn« akcij«...... 220 . — , London ........112 . 75 Napol..........9. 4 C. a. cekitu . . — , — Srebro ... . ; . 107 , 50 Služba podučitelja oziroma Il4'ltikljic*€k je na trirazrcduej slovensko - nenjškej šoli v littjhvnhitrt/tf razpiflaua. Plača je 300 gld., 60 gld. osobne pri-kladc in prosto stanovanje. Obložene molbe naj se do 2M. oh8— 1 v Ljubljani na Poljanali, hišna št. (!2. I. oktobra 1873 odpre ■v ^Al Sl x i"ta o r "U. Med. & Chir. Dr. Heinricli Potpesclmiao svoj atelier zdi zdravljenje zob. Ordinacija od 9. —12. in 3.-5. v hiši dr. ScUmMIerer-ja v grafikam pred* (257—6) mestji. I Dr. J. Hoizel, Z c. kr. nadlečnik, naselil se je po več- ♦ letnem službovanji pri vojakih kot I praktičen zdravnik v Celji, \ kjer bo od 1. oktobra i. 1. v gosp. ♦ 19n miner je vi hiši stanoval. % P. n. obfiiOBtvo se se posebno opo- ♦ zoruje, da tudi vsakojakc zohnc l>o- ♦ lepili vrači, ter plombira votle zobe, X bodi si z metalno ali s cementno plombo. ♦ (248-4) Izdajatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".