L.------------------ % vJjMana v gotovim “stale 1 gruppo PRIMORSKI DNEVNIK - Gena 35 lir Leto XVIII. • Št. 206 (5290) vojna mornarica in letalstvo ZDA ovirata svobodo plovbe okoli Kube Ameriški agenti v evropskih pristaniščih - Kitajski protest ameriški vladi zaradi poleta vohunskega letala «U~2» ttvJ^NGTON, 14. — Ameriška mornarica je poostrila nad- * y vsemi ladjami, ki so namenjene na Kubo ali pa • 0 s Kube- To Je sporočil predstavnik ameriške voj-rice 411 dodal* da vojaška letala brez prestanka pa-i nad karibskim področjem. Letala prihajajo s Flo-ameriškega oporišča v Guantanamu na Kubi, a nik je dalje izjavil -------------;------ . C, evropska pristanišča r;skeSa imperializma. Minister je |1 j^ejo ameriški funkcio-0 ‘ agenti, ki takoj poro-Hj vsaki ladji, ki je naihe-a Kubo, še preden ta VtL Pristanišče. Ameriška fcun®a zahteva od ladij, ki % p° morju med Kubo in llov’b.Vsa pojasnila o njiho-k 01 Po tamkajšnjem pod- %|ljj *St#Ja 28 °l>oro^ene sile v zbornici je danes lij* odobrila resolucijo, ki ' ot„..^ennedyja, da pokliče j^v 150.000 rezervistov. J*tla zbornica bo o tem • *»slfV P°nedoljek. minister za obrambo ^ tarf-r° i® govoril po havan- in pozval Kennedyja, kuKPomisli, preden na-11 • • Dodal je, da bi tak **"t° pomenil konec ame- dodal, da bi moral Kennedy dobro razmisliti in opozoriti na veliko nevarnost svoje generale v Pentagonu, senatorje in monopoliste. Kakor poročajo iz Pekinga, je kitajska vlada objavila danes izjavo, s katero ostro protestira proti ameriški vladi zaradi poleta letala «U-2» nad kitajskim ozemljem. Izjava poudarja, da je bilo letalo pod neposrednim nadzorstvom ZDA, in dodaja, da je ameriška vlada odgovorna za očiten napad na Kitajsko. Izjava obtožuje ameriško vlado, da vodi na vsem svetu politiko napada in vojne. «Zadnji incident, dodaja izjava, ponovno opozarja, da niso mogoče nobene iluzije glede namenov ameriškega imperializma. To ni prvikrat, da ško vohunsko letalo. Sedmega novembra 1959 smo sestrelili letalo «RB1570» nad severno Kitajsko; 2, avgusta 1951 smo sestrelili letalo «RF-101» nad vzhodno Kitajsko, 6. novembra 1961 letalo «P-2 V« nad severno Kitajsko. Letalo «U-2« je četrto ameriško vohunsko letalo, ki smo ga sestrelili. Vdor vohunskega letala «U-2» nad kitajsko ozemlje so vodile izključno ZDA. Ameriška vla. da je glavni krivec za ta napadalni zločin. Zaradi tega kitajska vlada odločno protestira pri ameriški vladi.» Kitajski protest pravi med drugim, da se morajo čete ameriške vojske umakniti tako s Formoze kakor iz Japonske, z Južne Koreje, iz Južnega Vietnama, Laosa, Tajlandije in s Filipinov. Prav tako morajo evakuirati vsa vojaška oporišča, ki jih imajo ZDA na tujem ozemlju. «$tevilni dogodki dokazujejo, da, dokler bodo ZDA vztrajale pri svojj politiki napada in vojne in dokler bodo njihove čete na Formozi, ki je kitajsko ozemlje, ne bo var- so na Kitajskem sestrelili ameri- n0st Kitajske zajamčena.« '""■m im, |,n,m,,n,imnfi,lunini,tiinniiiii,m,■iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinimii | Belgiji so aretirali ^st voditeljev OAS Onikali so, da je med njimi Argo ud Si te!’ .14- — Belgijski pra-i ,!PotnJHlster je danes popol-lN v vda se v Belgiji že V.1>viirii preiskava v zvezi M J°. OAS. Minister je i * j.a je ta preiskava pri-. aretacije nekaterih o-. (j8r ba upam, je dodal i' indiskrecije in tu- iiha,.re aretacij, in to v inte- l' DosI ne bo S^de te pre- C‘“-. "evij6 dalje izjavil, da je w ■? sprejeti tudi even-'M* glede imen posa-Normalno je nam-iiir, ,°stne in sodne obla-* 0 budi, ki so bili v sti-,, , Daš ali katerih ime-kj ?P'enjenih dokumentih, 'e osebe bile obtožene Atn8 LPa da so pomagale M, - bi bilo zelo nevarno a v sedanji fazi po- ništvo v Namuru pa je to zanikalo. Davi so v kraju Brive v Franciji aretirali oasovca, ki je bil vmešan v atentat proti de Gaul-lu. Aretirani se imenuje Auguste Laborde, ki je rojen v Orleans-villu v Alžiriji. S sporočilo državno $ 9r“..v Nam-uru, so preteci v t,Ira'' Sest oasovcev, in i Polii-V8'^, tri pa v kraju v ’c’la je sinoči sporoči-®Hlloek| vili v kraju Crep-3*0 ri‘,tri osebe, «ki imajo Alj utžavljanstvo«, in da so fcil i> \ Namur. Baje so to % lUdi ‘,uiske legije. Zaple- ■»v,ibutraie^iln? «?-ente' - c* 1, a. “J je bruseljski ra- 17*1 Č’. Je med aretiranimi tl, le ,0vnik Antoine Ar. V m Slavnih vodite- Je bil v Franciji 'Prt. Državno pravd- Hnes 4 4 $ i i i OScJ11' Ruskovi izjavi o i. *načaju ameriških V*1* aaPoložaj okrog Kube - P*'1- Ameriška vojna V, kte Ce'° poostrila nad-V*l'e Vsenti ladjami, ki so v,Vfa{a f Kubo ali pa se z i hkrati Pa ameri-š 0 baa leta,a nenehno pa-(i ,*>0ro.j P°dročjem. Komisi- SScrn,Vile v Predstav- V^hl* ZDA pa je soglas-'Poklic 150.000 rezer- Področju Formoze tr“ eta ”11-2» prav tako "i \ viaid in Je prav včeraj \ 7*4 „ objavila protest zvezi. «Letalo 1 »t ^tal,, *'j{r.to ameriško vo- ft i smo ga sestre- k hl'°vlc»ar^a v Protestu, kaj. 0 ostavki brazilske s° i 118 P°m'ritev ,kajti !V®"o * uapovedali za da-J“avko, na področju Nm Ptbv V?j-Ska v priprav-Iii3 jn tako tudi vojna vVNev"?0 je že d" pr- vil . 6r„', Predsednik vlade Si ?a (iei»hado da Rocha je 7 j,, Psko nima nobene V(ete Poudari!, da je po-pn., Um- ki naj uzako- i Xb| načrtnenla‘ Senat pa A> V l.*akona za raz- el) n d l. Ahf«. ^ 7.51 fi Innimr Sestanek udeležencev kairske konference NEW YORK, 14, — V OZN je bil posvetovalni sestanek udeležencev kairske konference razvijajočih se držav. Na sestanku so izmenjali gledišča o koordinaciji korakov in akcij na bližnjem zasedanju skupščine v skladu s pobudami in priporočili, ki jih je kairska gospodarska konferenca povzela v svoji zaključni deklaraciji. Tu pričakujejo, da bo 36 udeleženk kairske konference aktivno sodelovalo pri obravnavanju gospodarskih problemov, ki jim bodo na tem zasedanju posvetili večjo pozornost kot prejšnja leta. Razvijajoče se države se bodo posebej zavzele za to, da bi sklicali konferenco o svetovni trgovini in razvoju, ki bi bila lahko po splošnem mnenju pod o-kriljem OZN že v prvih mesecih prihodnjega leta, kar je odvisno od končnega sklepa skupščine OZN in priporočila, ki ga bo predložil ekonomski odbor skupščine. Sodijo pa, da bo med zasedanjem prišlo do izmenjave mnenj med udeleženkami kairske gospodarske konference, kgtere pobude in ideje so deležne široke podpore velikega števila članic OZN. Besedilo kairske deklaracije so že prej uradno predložili OZN in zahtevali, da ga je treba v obliki dokumenta razdeliti vsem pred-stavništvom kakor tudi organom OZN. Tu je vzbudilo pozornost, da je vrsta držav, ki niso sodelovale na kairski konferenci, pokazala večje zanimanje za kairski uradni dokument, kakor tudi za konstruktivne pobude udeleženk kairske konference. Izjava pravi dalje, da je lažna trditev, da ZDA nimajo nič opraviti s poletom letala «U-2» nad kitajskim ozemljem: «Dobro je znano, da so vsa letala te vrste pod neposrednim nadzorstvom ZDA. Cernu bi torej mogla biti Formoza izjema?« Izjava obtožuje ZDA, da hujskajo Cangkajškovo kliko na napad na kitajsko celino. Za neodvisnost Portorika NEW YORK, 14. — Predstavniki portoriškega gibanja za neodvisnost so na tiskovni konferenci v New Yorku izjavili, da so zahtevali od posebnega odbora skupščine OZN za dekolonizacijo, naj prouči položaj in status Portorika. Y memorandumu QZN je gibanje za neodvisnost Portorika zahtevalo, naj bi tudi v tej državi uveljavili deklaracijo skupščine o neodvisnosti kolonialnim narodom in državam. Tajnik portoriške organizacije Juan Mari Bras Je izjavil^ da bi moral posebni odbor skupščine proučiti položaj Portorika, preden bi izvedli plebiscit, na katerem bi se prebivalstvo moralo odločiti ali za neodvisnost ali za nekakšen Commonwealth z ZDA. Gibanje za neodvisnost zahteva, naj bi se OZN lotila tega problema in sklenila uveljaviti deklaracijo o dekolonizaciji v Portoriku. 5$ $ / ul v, > / ' tiNv8 *ele *a 6. januar, ]. u. Doulart referen- Kohlcr odpotoval v Moskvo NEW YORK, 14. — Novi ameriški poslanik v Moskvi Foy Koh-ler je odpotoval sinoči iz N e« Yorka v SZ s francosko ladjo «France». Kohler ima 54 let. V Moskvi je bil že leta 1947 do 1949 kot minister. Razgovor Strauss-Gilpatrick BONN, 14. — Pomočnik ameriškega državnega tajnika za obrambo Roswell Gilpatrick je imel davi razgovor z zahodnonemškim ministrom za obrambo Straussom. Sporočilo o razgovoru pravi, da je Gilpatrick izjavil, da so ZDA «v bi bila potrebna, za obrambo področja tega zavezništva kot celote«. S tem v zvezi je Gilpatrick omenil ameriške načrte, da se atlantsko zavezništvo opremi še z drugimi podmornicami Polaris in da se poveča vojaška moč NATO, vključeno tudi atomsko orožje. Gilpatrick in Strauss sta mnenja, da je «za odvrnitev morebitnega napada« potrebno, da so v Evropi «močne in dobro zaščitene jedrske sile«, ter da so v atlantskem zavezništvu potrebna nadaljnja posvetovanja glede jedrske politike NATO. «NATO potrebuje vojaško silo, ki naj Jo sestavlja konvencionalno in jedrsko orožje.« WASHlNGTON, 14. Ameriška komisija za atomsko energijo je sporočila, da so danes izvršili v Erhard pri Kennedyju TRST, sobota lf>. septembra 1962 Isil limf Hii *Ji ! WASHINGTON, 14. — Zahodno-nemški minister za gospodarstvo Erhard se je danes razgovarjal v Beli hiši s Kennedyjem. Se prej je Kennedy sprejel na razgovor novega nemškega poslanika v Wa-shingtonu Karla Heinricha Knapps-teina, ki mu Je izročil poverilnice. Novi poslanik je bil navzoč pri razgovoru med Kennedyjem in Er-hardom. Nemški minister Je v Wa-shingtonu, da se udeleži zasedanja mednarodnega denarnega sklada in svetovne banke Erhard je po razgovoru s Ken-nedyjem izjavil, da osebno podpira angleško zahtevo za vstop v skupno tržišče in da je prepričan, da bo moč premagati težave. Pripomnil je, da je vedno vztrajal, da mora biti Velika Britanija prva zunanja sila, ki se pridruži rimski pogodbi, in da je prepričan, da bo Velika Britanija lahko postala polnopravna članica. Erhard je imel sestanek tudi z državnim tajnikom Deanom Ru-skom in podtajnikom Ballom. Govorili so o Kubi, Berlinu in o večji liberalizaciji trgovine. Dodal je, da s Kennedyjem nista govorila o nemškem prispevku za pomoč tujini ali o Kennedyjevem pozivu državam Zahodne Evrope, naj pri- ii i iij/i iii umi mm Splošna stavka kovinarjev se strnjeno nadaljuje Fon foni bo danes o tvoril predor pod Mont Blanco m - Polemika med K D in PSI glede latinščine - Saragat o tezah K Pl - Trabucchi otvoril mednarodni sejem v Bočna RIM, 14. — Danes se nadaljuje strnjena stavka italijanskih kovinarjev, ki se je začela včeraj in se bo zaključila jutri, da bi se ponovno nadaljevala prihodnji teden od četrtka do sobote. Tako se bo, s presledkom štirih dni v tednu, nadaljevala vse dotlej, dokler ne bodo industrijci pristali na pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe. Stavke se udeležuje okrog 95 odst. delavcev, medtem ko se Nevadi 51. podzemeljski jedrski spevajo k razvoju Latinske Arne-poizkus. | rike. udeležba uradniškega osebja giblje med 40 in 60 odst. Glede udeležbe delavcev v obratih Fiat se podatki uprave podjetja križajo s podatki CISL in CGIL, in to tako, da dajejo vsi v bistvu iste podatke, le za u-pravo podjetja pomenijo prisotne na delu, za obe sindikalni organizaciji pa odstotke stavkajočih. CGIL je protestirala proti RAI, ker je objavila lažne podatke o stavkajočih v obratih Fiat. CISL v Turinu javlja, da je danes še večji odstotek stavkajočih v obratih Fiat. .... Predsednik vlade Fanfani je danes odpotoval z letalom v Milan, od koder je nadaljeval pot v Martigny; jutri pa bo odšel v Chamony, kjer bo prisostvoval svečani otvoritvi predora pod Mont Blancom. Otvoritev bo, ob 12.30. Ob tej priliki bo imel jutri popoldne v Turinu razgovor s predsednikom francoske vlade Pompi-doujem in zunanjim ministrom Couve de Murvillom. Minister za finance Trabucchi je danes otvoril XV. mednarodni vzorčni sejem v Bocnu, na katerem razstavlja 1726 razstavljavcev iz 20 dežel, med temi tudi iz Jugoslavije. V poslanski zbornici so danes nadaljevali razpravo o okrog sto popravkih k četrtemu členu zakona o nacionalizaciji električne industrije, ne da bi jih izčrpali. V ponedeljek popoldne bo na vr- nalizacijr pa bodo nadaljevali n* drugem zasedanju. V senatu se je nadaljevala in zaključila splošna razprava o proračunu ministrstva za zdravstvo. V torek bodo nadaljevali razpravo o enotni nižji srednji šoli. Pri tem vprašanju so glavne težkoče glede latinščine. Glede tega se križata dve stališči: levica je pro ti temu, da bi latinščina ostala kot obvezen učni predmet v tej enotni nižji srednji šoli, ki jo bodo morali obiskovati vsi; hkrati je proti temu, da bi 11-letnega o. troka postavili pred dilemo, da izbere latinščino ali neki drug tuji jezik; vlada, oziroma KD pa zagovarja stališče, da mora latinščina ostati kot neobvezen učni predmet že v prvem letu nižje srednje šole, da bi jo mogel študirati že s prvim letom vsakdo, ki jo želi študirati, če se name. rava posvetiti poučevanju latinščine; s tem se namreč ne zapira dostop na vse fakultete, razen filozofske, vsem tistim dijakom, ki se ne bodo učili latinšči- iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiimiiuii Ajub Kan predlaga konferenco na vrhu med Commonivealthom in skupnim tržiščem Nekateri delegati so zopet zahtevali novo konferenco, preden se Anglija dokončno obveže - Gaitskell zahteva nove volitve LONDON, 14. — Danes se je zvedelo, da je pakistanski predsednik Ajub Kan predlagal sklicanje konference med ministrskimi predsedniki držav Commonwealtha ■ in ministrskimi predsedniki držav skupnega tržišča. Kakor izjavljajo v pakistanskih krogih, gre bolj za nasvet in ne za predlog. Ajub Kan je imel dolg razgovor z Mac Millanom, danes pa se je sestal z Duncanom Sandysom. Ob zaključku razgovora z Duncanom Sapdysom je Ajub Kan izjavil, da je mnenja, da je «skupno tržišče sedaj pač zavzelo obseg zarodka ali nekaj mnogo večjega, ki se razvija v Gauilu. svetu«. Spričo tega so nastale razne struje v mnenjih v posameznih državah Commonwealtha. Nekateri so naklonjeni britanski povezavi s skupnim tržiščem na politični podlagi, drugi gledajo zadevo samo z gospodarskega vidika in se sprašujejo, do kolikšne mere bo njihovo gospodarstvo oškodovano z vstopom Velike Britanije. Jaz, je dodal predsednik, pripadam drugi kategoriji in po mojem mnenju je to velike važnosti. Odprava nekaterih prednosti lahko pomeni za nas hudo gospodarsko škodo.« S tem v zvezi je Ajub Kan predlagal, naj bi področje skupnega tržišča razširili in mu podelili bolj univerzalen značaj, kakor bi ga moral imeti, — «če njegov namen ne bi bil spodletel« — organizem Združenih narodov, z razliko, da bi skupno tržišče veljalo izključno za gospodarsko združenje. «Procvitajoča Evropa, toda ločena od ostalega sveta, ne pomeni rešitve za razvoj svetovnega gospodarstva. In če na drugi strani gospodarstvo mnogih dežel, kakor tudi naše, zaostaja, je to zelo resno, vprašanje za Evropo, ki bi utegnila jutri biti prisiljena imeti opravka z vedno večjo opozicijo.« Ajub Kan je zaključil- «Preživljamo kritičen trenutek za zgodovino. Ce ne Jutri bo pakistanski predsednik odpotoval v Pariz, kjer bo obrazložil svoj načrt za konferenco na vrhu med Commonwealthom in skupnim tržiščem generalu de primeru napada na področje NATO bomo nastopili pravočasno, lahko odločene uporabiti vsako silo, ki ■ nastane še nekaj več.« GAITSKELL Davi se je sestala prva komisija konference, ki je razpravljala o azijskem Izvozu in zatem o izvozu držav zmernega pasu. To je najvažnejša komisija, ki zajema Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo. Predlog Ajuba Kana ni bil preveč navdušeno sprejet med delegacijami, vendar pa ni do sedaj nihče predlagal njegove zavrnitve. V Londonu se borijo, da bi se s predlaganjem take konference zdelo, da so države Commonwealtha ustanovile skupno fronto proti Veliki Britaniji. Razen tega bi se lahko ustvaril vtis, da se hoče Common-wealth neposredno pogajati s sku- lepos: pino šestih, medtem ko je ta pogajanja do sedaj vodila Velika Britanija. V Londonu pravijo tudi, ds so interesi držav Commonwealtha različni in si v nekaterih primerih nasprotujejo. Delo komisij se bo verjetno nadaljevalo tudi Jutri. Domnevajo, da bo nova plenarna seja jutri ali v ponedeljek. Zato se bodo razgovori o vstopu Velike Britanije v skupno tržišče verjetno nadaljevali do torka, tako da bo ostal samo en dan za vsa ostala vprašanja, ker se bo konferenca zaključila v sredo. Nekatere delegacije so znova zahtevale sklicanje druge konference ministrskih predsdenikov, preden britanska vlada podpiše rimsko pogodbo. Ta konferenca naj bi bila spomladi. Za to se zlasti zavzemata Diefenbaker in Menzies. Britanska vlada pa hoče za vsako ceno preprečiti novo konferenco. Diefenbaker in Menzies sta odločena, da pred svojim odhodom iz Londona dosežeta nekaj otipljivega. Isto velja tudi za Nehruja, Ajuba Kana in druge Danes je «Australia and Newze-land Bank LTD« objavila nekaj statistik, iz katerih je razvidno, da, če bi Velika Britanija vstopila v skupno tržišče, bi bilo neposredno prizadetih 44 odstotkov novozeland- sti razprava o proračunu ministr- . stva za promet, razpravo o nacio- n(\, , . Skratka; levica nima nič proti latinščini, le zatrjuje, da je za njen pouk dovolj pet let klasičnega liceja, v nižji srednji šoli pa da je treba latinščino povsem odpraviti. Poslanec Orlandi pa je v imenu FSDl izjavil dopisniku ANSA; «Menimo, da bi enotna srednja šola, enaka za vse, in pri kateri bi v tretiem letniku vključili za vse pouk latinščine, naj. bolje ustrezala potrebi po enotnosti šole in pripravljanju na izbiro.« Po vsem tem je moč predvideti, da se bo v torek razvila v senatu živahna razprava o tem vprašanju; v primeru, da med vladnimi strankami ne bi dosegli glede tega nekega komprom:sa, bi se vlada utegnila znajti v nerodnem položaju zlasti v poslanski zbornici, ker so socialisti napovedali, da bodo glasovali proti vladnemu osnutku. Vodstvo demokristjanske skupine poslancev je danes razpravljalo o dejavnosti parlamenta, hkrati pa so poslanca Armosina suspendirali za dva meseca, njegov primer pa prijavili vodstvu stranke, ker je med razpravo o nacio. nalizaciji električne industrije zagovarjal stališče opozicije. Jutrišnja številka glasila PSDI «Giustizia» prinaša članek Saraga-ta, v katerem voditelj PSDI komentira prvo tezo za X. kongres KPi i-h pravi med drugim, da «te teze odražajo v celoti dve vrsti protislovij; ona, ki jih vključuj« nauk gibanja, ki ne upošteva vrednot svobode in avtonomije človeške osebnosti pri graditvi socializma, in ona, ki izhgjajo >* zgodovinskih sprememb, zaradi katerih so postale nevzdržne nekatere formulacije, ki so bile delno veljavne za časa Lenina, niso pa več veljavne danes... Tudi izrazi sami — mir, demokracija, socializem — se ne uporabljajo v zvezi z njihovim pomenom, ampak v zvez' s potrebami totalitarne ideologije in so zaradi tega brez vsake stvarne vrednosti,« Saragat zaključuje; «Kar zadeva tisti del tez. ki govore o vprašanju miru, nismo n» /alo'* našli nič novega v zvezi s tradicionalnim stališčem italijanskega komunizma, katerega dogmatična podrejenost nasproti vodilni državi sa ni nič spremenila « skega izvoza. Za Avstralijo bi ta odstotek padel na 15. Gre za proizvode, ki jih Nova Zelandija izvaža v Anglijo na podlagi preferenčnega sistema. Velika Britanija absorbira razen tega 94 odstotkov izvoza drobnice, 93 odstotkov izvoza masla in 92 odstotkov izvoza sira. Angleški laburistični voditelj Gaitskell je sinoči govoril po televiziji in zahteval splošne volitve v Veliki Britaniji v zvezi s skupnim tržiščem, če bi nameravala vlada vstopiti v to tržišče na podlagi ] gojev, ki so za laburistično stri ko in za Commonwealth nesp jemlji vi. ■;** LJUBLJANA, 14. — Danes so prispeli z vlakom «Bratstvo in enotnost« na tridnevni obisk v Slovenijo člani družin iz Srbije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine, ki so med drugo svetovno vojno sprejeli slovenske begunce iz Gorenjske in štajerske. Prebivalstvo Slovenije je gostom iz bratskih republik že v Zidanemu mostu, potem pa na vseh železniških postajah do Kranja, oziroma Celja, priredilo prisrčen sprejem. Posebno do prisrčnega sprejema in ganljivih prizorov Je prišlo v Kranju in Celju, kjer so se po mnogih letih ponovno srečali bivši slovenski begunci in gostoljubni Srbi in Hrvati iz Bosne in Hercegovine in Srbije. Nova vladna kriza v Braziliji Splošna stavka v podporo Goulartu Senat je odločil referendum šele za 6. januarja, medtem ko ga Goulart zahteva takoj BRASILIA, 14. — Predsednik brazilske vlade Brochado Da Rocha je preteklo noč sporočil predsedniku republike Goulartu ostavko svoje vlade. Pismo o ostavki je izročil predsedniku nekaj čez polnoči, potem ko je v parlamentu končal svoj govor. Na koncu svojega govora, ki je trajal tri ure, je v parlamentu sporočil svojo ostavko. Senat je na seji, ki je traja-.--;———- ,, la do jutra, odobril načrt zako-Mrugim izjavil, da je uvedba par- : J .____i_ ampninrnoda cisterna vsplcakoT Ijal pred avgustom 1961, ko je j 2.000 sindikalnih predstavnikov, ki Quadros odstopil. Kakor je zna- ' ' no, je brazilski parlament tedaj KS«* N vlad *tonferenc! pred-V? Začeldržav t-ommon-j* le delovati komi- u i^Va s" nekatere dele- i’C^eren teva,e sklicanje VVJV «,» Ce Predsednikov V z* *PrežTvl!>HlanSka Vla‘ Netilk ”ckai več,» je de-Nhi^ljučei^ stansle tega zaveda in dela vse mogoče, da bi le obdržala kakršnokoli drugo sprejemljivo varianto kapitalizma. Ukrepi, ki jih sprejema, jo, niso naperjeni proti zasebni lastnini in privatni iniciativi. Nasprotno; da bi ohranili samo načelo privatne lastnine, delajo nekatere praktične poteze, ki temu načelu nasprotujejo. Primeri, ki smo jih navedli, so le najbolj očitni zunanji (in delno tudi postranski) znaki veliko globljih dogodkov v gospodarskem življenju Franclje. Namesto, da bi o tem izražali sodbe in napovedi, bomo napravili nekaj drugega. V rokah imamo neke vrste privatno strokovno, poslovno poročilo neke banke (njenega imena ne navajamo, ker za to nismo pooblaščeni). Navedli bomo nekatere izmed trditev teh strokovnjakov, katerih analiza ima večjo verodostojnost kr kor pa prikaz tujega opazovalca «V različnih smereh lahko opazimo kreoltev aktivnosti države — .je rečeno v poročilu — v skladu doktrino, katere poglavitne poteze so popolnoma določene. V imenu tehničnega napredka in splošnega napredka ter v dobro najmočnejših kapitalističnih skupin si prizadevajo odstraniti vse, kar je v francoskem gospodarstvu ocenjeno kot zastarelo, po- pa naj so finančne, pravne ali tehnične oblike, ki so zelo različne, kakršnekoli — ti dogovori težijo neposredno ali na daljši rok k delitvi dela s specializacijo podjetij in koncentracijo kapitala... Dodajamo k temu le še eno podrobnost, ki je ne navajajo v omenjenem besedilu, ker jo tam vsi poznajo: v Franciji že več let sprejemajo večletne plane. Iz teh zaključkov strokovnjakov izhajajo sami po sebi drugi: zelo pospešena koncentracija kapitala, hitro naraščanje vloge države v gospodarskem življenju in vse to, kar smo navedli — govori o čedalje hitrejšem razvoju državnega kapitalizma. Ni bistveno, do kod je ta v tem trenutku prišel, koliko ga je v tem času, pred toliko leti ali desetletji se je začel. Poglavitno je, da gredo vsi dogodki čedalje bolj in vedno hitreje v tej smeri. Tamkaj to velikokrat imenujejo »koncertno gospodarstvo*. Očitno se skrbno izogibajo nazivu • dirigirano*, zlasti pa »plansko* gospodarstvo (čeprav ga, kakor smo že povedali, v nekem smislu tudi planirajo). Pa naj bo njegovo ime kakršnokoli, gre predvsem za objektiven proces, ki je neustavljiv in neodvisen od volje. Vendar nosilci oblasti (stvarne in formalne) sodelujejo v njem na svoj način, vplivajo nanj v mejah možnosti in si prizadevajo, da bi mu dali določeno smer. V razgovorih smo naleteli tudi na zelo zanimiv naziv »elastični kapitalizem*. Zanimiv je zaradi tega, ker vsiljuje nekatere asociacije in vsebuje nekakšno posebno priznanje protagonistom: da so ti res elastični, da se ne izogibajo celo tako imenovanih administrativnih ukrepov, če se jim zde koristni, čeprav so sami po sebi nasprotni načelom zasebne lastnine in. privatne pobude, in da se spuščajo celo v določanje cen prenočišč in številnih razredov in vrst mesa. Da so praktični. (Iz •Komunista*) KAKO SO UJELI DRAŽO MIHAILOVIČA Sl Tudi Nikola Kalabič je padel v past ki mu jo je v Beogradu pripravila Ozna Ljuba Popovič in «Američan» sta pripeljala Kalabiča v neko hišo na Voždovcu, kjer so ga prijazno sprejeli «gostitelji», ki so ga dobro opili - Pozneje pa so ga zgrabili in zvezali 17 novanje. To je bila pritlična hiša z dvema sobama na Voždovcu. Tako kot prvič, ko so čakali na Kalabiča, so že zvečer prispeli v to hišo trije oficirji Ozne: «gcstitelj» Srba Markovič in ((člana beograjske četniške organizacije«, Mitar Vasič in Velimir Vi-denovič. Ker so se bili že prej dogovorili, da bodo razorožili Kalabiča in ga zvezali, kakor hitro bo stopil v hišo, tokrat niso pripravili večerje. Zato se jim je zdela ta druga noč čakanja daljša in močnejša kot prva. Ko je šlo na polnoč, se je ne-katerim že dremalo, ker so bili prepričani, da Kalabiča tudi tokrat ne bo. Vendar so vztrajno čakali. Okrog petih zjutraj, še dolgo pred zoro zimskega jutra, so se zdramili. Zaslišali so jeep, ki se je nenadoma ustavil pred hišo. ((Gostitelju Srba Markovič je stopil na prag, da bi sprejel »dragega gosta«. Major Ljuba Popovič je prvi stopil v hišo in pošepnil Markoviču: — Pazite! Dva! Srba Markovič se je naglo u. maknil v hišo in s pridušenim glasom dejal Mitru Vasiču in Ve-limiru Videnoviču: — Za zdaj — nič! Dva sta! Njihov preprosti načrt je bilo treba spremeniti. Namesto drame se je morala spet začeti burka. Prvi je stopil v hišo Ljuba Popovič, za njim Kalabič in Cerčil, potem ((Američan« in šofer. Kalabič se je pozdravil in po- ljubil z »gostiteljem«, se ozrl krog Ozna je tokrat našla sebe, odpel_ ovratnik plašča in iz-za komandanta garde drugo, primernejše sta- Srba Markovič je z roko pokazal na Mitra Vasiča in Velimira Videnoviča ter ju živahno predstavil: — To sta gospoda iz naše organizacije v Beogradu. Dobrodošli, m '.: Filmska igralka Dawn Adams s svojim sinom. Njen mož princ Massi-mo jo toži, ker je odpeljala otroka v Anglijo, in sodišče je izdalo proti njej zaporno povelje. To pa bi bilo praktično izvedljivo le, če bi Igralka prišla v Italijo počutite se kakor doma, brat Nikola. Kalabič se je tudi, z njima pozdravil in poljubil, potem pa si pomel roke. — Pošteno nas je premrazilo, — je rekel Ljuba Popovič. — Gospodar, ali bi nam dal popiti kaj toplega? »Gostitelj« je prišel v zadrego, a se je takoj znašel. Poslal je Vasiča in Videnoviča v kuhinjo, da skuhata čaj. Medtem ko sta odpirala predale in brskala po njih, iščoč čaj in sladkor, se je Kalabič razgledoval po hiši. — Ali je to tvoja hiša, Markovič? — je vprašal ((gostitelja«. — Moja, — je odgovoril Srba Markovič, ne da bi trenil. — Moram se opravičiti, ker moje žene in tukaj. Mislil sem si, saj ji ni treba vedeti, kdo pride v hišo, pa sem jo poslal k prijateljem. Zato tudi nimam nič, s čimer bi vam postregel. Pa le sedite, odpočijte se, jaz pa skočim v mesto, da kaj kupim. — V redu, — je odgovoril Kalabič vljudno. Srba Markovič je odšel iz hiše, sedel v jeep in z vso naglico oddrvel na Ozno. Tam je že čakala skupina oficirjev, da se kdo oglasi iz hiše na Voždovcu. Ko se je pripeljal Srba Markovič in povedal, da je prišel Kalabič s svojim «posil-nim«, ki ga niti trije močni ljudje ne bi zlahka zamogli, so se vsi posmejali rekoč: — Dobro, samo — čimprej! Srba Markovič je takoj pohitel ng Voždovac. Spotoma se je oziral na obe strani ceste, da bi zagledal kako že odprto kavarno ali bife. Sele na Slaviji je našel odprt bife in kupil nekaj steklenic konjaka, dve pečeni kokoši, ovčji sir in kruh. NOVO VOZILO DRUŽBE stransko in nerentabilno ter podpreti tiste oblike proizvodnje in menjave, ki so najbolj koncentri-rane in najracionalnejše. Vemo, da neki zakon iz avgusta 1960 računa v kmetijstvu za nekaj let s čedalje večjo koncentracijo v proizvodnji »najugodnejših* meril in popolno organiziranje trpa. Določena je tudi racionalizacija in koncentracija prodaje, predelave in izvoza kmetijskih pridelkov. Ustanovljene so eh pa bodo ustanovljene s pomočjo države družbe in organizmi, da bi dosegli te smotre. V trgovini — po poročilu — podpi-ajo super-tržnice, magaci-no za samopostrežbo, nekate-e cblike kontrole veletrgovine ali industrijeev nad prodajo na drobno, v industriji dajejo prednost opremi najmočnejših skupin (v zadnjem času so celo primeri, da država finansira v celoti gradnjo velikega objekta, družba pa, ki ga bo prevzela, ga odplačuje po rezultatih proizvodnje). V poročilu je na nekem drugem mestu zanisano: • Neprestano se ustanavljajo državne, mešane in »pogodbene* družbe za spodbujanje in organizacijo izvoza, za eksploatacijo saharskega petroleja kakor tudi z j, gradnio stanovanj, organiziranje tehnične pomoči bivšim kolonijam, ki so postale neodvisne itd. Ustanovljene so delovne skupine, ki združujejo zastopnike nacionalnega sveta lastnikov (patronata) in nacionalnega centra za zunanjo trgovino (državni or-ganizem) zaradi sodelovanja in proučevanja sredstev in načinov za razvoj izvoza. Čimbolj se krepi in množi eko-nr ruska aktivnost države, se ta tako rekoč drobi ob vse številnejših in najrazličnejših organizacijah, tako da je čedalje bolj težavno potegniti mejo med aktivnostjo držav in aktivnostjo interesnih »kupin*. Nadaljnji razvoj teh dogodkov, perspektiv, spravljajo v najtesnejšo zvezo s Skupnim trgom. Prognoza je: še močnejša in še hitrejša koncentracija, specializacija in razdelitev dela. Glede tega je morda najbolj zanimivo *o mesto: • Dejanska vsebina Skupnega trga ni v najbolj opaznem področju določb in ustanov, ampak na področju pogodb in sporazumov med podjetij in zasebnimi skupinami. Več kakor dve leti se je tkalo zmerom bolj gosto omrežje takšnih dogovorov. Ne glede na to, ali ti peljejo k združenju, ali vsebujejo sodelovanje, ki gre lahko do finančne kontrole, sli se tičejo celotne aktivnosti podjetja ali le nekaterih sektorjev. Odlike avtomobila «Tauuus 12 M» ki pridejo v prodajo 15. oktobra Vozilo s kubaturo 1183 kub. cm. bo stalo (vštevši IGE, franco carinarnica Bologna) 1.045.000 lir MILAN, 14. — Včeraj so predstavniki družbe »Ford Italiana* predstavili novinarjem nov izdelek nemškega »Forda*, in sicer »Taunus 12 M», ki bi se po predhodnih napovedih moral imenovati »Cardinal*. To je po enem tednu že drugo novo Fordovo vozilo, ki so ga pripravili za evropsko tržišče, saj je znano, da je tudi angleški »Ford* posegel v konkurenčni boj z največjimi avtomobilskimi tovarnami s svojim novim »Consul Cortino*, ki je bil 6. septembra predstavljen v Gortini (in katerega karakteristike ter sliko bomo objavili v naši jutrišnji številki. Op. ur.). Čeprav sta obe vozili skoraj enake kubature motorja — »Gortina* ima 1198 kub. cm, »Taunus 12 M* pa 1183 kub. cm — pa sta vendar povsem različni. Razlika ni samo v zunanji obliki, temveč predvsem v motOTju, Medtem ko je motor »Cortine* podoben motorju »Anglie*. ima »Taunus 12 M* povsem nove karakteristike, k. se v mnogočem razlikujejo od običajne vetrnice, in sicer s siste-tem, da ima štiricilindrski motor na »V* s 60 stop. pogon na pred' njih kolesih, da je hlajen brez običajne vtrnice, in sicer s sistemom, ki istočasno tudi preprečuje zmrznjenje vode v zimskih mese- medtem ko je treba zamenjati | nes sporočil, da je zaradi sovjet- olje šele vsakih 10.000 km. Vse štiri predstave so sinhronizirane. Porabi 7,5 1 bencina na 100 km, doseže pa 130 km na uro, pri čemer potrebuje 25 sekund od 0 do 100 km. Zavorna površina znaša 650 kv. cm. Avto je 4,248 m dolg, 1,458 m širok, visok pa je 1,458 m. V njem je prostora za 5 oseb, medtem ko ima prtljažnik prostornine 0,58 kub. m. Vozilo tehta 845 kg. Cena »Taunusu 12 M* bo 1 milijon 45.000 lir vštevši IGE in franco carinarnica v Bologni. V prodajo bo prišel 15. oktobra Komarji nadlegujejo Pariz PARIZ, 14. — Pariz je zelo vznemirjen zaradi komarjev, ki se v nekaterih predelih pojavljajo kar v oblakih. Tako so morali na avstrijskem poslaništvu prekiniti neki sprejem, ker je množica komarjev goste preveč pikala. Zdi se, da je komarjev zlasti mnogo tam, kjer so bila v srednjem veku močvirja, ki so sedaj že stoletja osušena. skih jedrskih poskusov vse mleko na Švedskem radioaktivno. Količina radioaktivnosti je že precej blizu količini, ki je lahko že nevarna. OTTAWA, 14. — Kanadsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da so štiri osebe od štirih milijonov oseb, ki so bile cepljene proti poliomielitisu s cepivom »Sabin*, obolele za paralizo. Ministrstvo dostavlja, da je bil program imunizacije proti poliomielitisu s tem tipom cepiva prekinjen. Ko je prišel v hišo na Voždovcu, so bili že zakurili v peči in popili čaj. Zadovoljen, da bo lahko postregel »gostu«, je ((gostitelj« Srba razložil po mizi vse, kar je kupil v bifeju. Takoj so odprli steklenico žgočega konjaka in natočili kozarce. Kalabič je bil nasmejan, odpel si je bil plašč in se že počutil kakor doma. Ljubeznivo se je obrnil h ((gostitelju«: — Sedi, brat Srba, da se kaj pomenimo. Kaj si po poklicu? iiiuifiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiilmiiiiiiiUHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiii VValter Schirra že izreka kritike NEW YORK, 14. — Walter Schir-> stvo, da so funkcionarji NASA — ra je šele določen, da bo 28. t.m. | čeprav so vedeli, da se je drugi j- STOCKHOLM, 14. - Radiofizikal- dh.“Motor tudi” ni "treba^mazati, 1 ni inštitut v Stockholmu je da- poletel v vesolje in je torej komaj kandidat za pravega astronavta, pa že daje nekatere izjave, ki so kar prave kritike. Najprej je v nekem intervjuju televiziji dejal, da je astronavt John Glenn »zaostal v pripravah*, ter je dostavil, da »so ga njegove obveze spravile s programa vesoljskih poletov*. Schirra ni določneje povedal, kakšne naj bi bile te »obveze*, toda opazovalci navajajo, da se je Glenn ponovno pojavil v javnosti po svojem vesoljskem poletu letos februarja. Schirra pa je tudi kritiziral dej- astronavt Carpenter živ in zdrav spustil v morje po svojem poletu — več kot pol ure čakali, preden so sporočili to vest vsej deželi, ki je z napetostjo sledila poletu in čakala na izid. V Washingtonu je neki predstavnik NASA dejal, da ta ne misli komentirati tega, kar je Schirra dejal o Glennu. Glede Carpen-terja pa je rekel, da »je šlo za napako z naše strani in jo obžalujemo*. Pozneje je NASA priznala, da je bil Glenn — kot je izjavil W. Schirra — zelo zaposlen z dejavnostjo, ki nima opravka' s pripravami za vesoljske polete. p0. pularnost Glenna po poletu je povzročila, da so ga na vse strani klicali, naj se pojavi v javnosti. Vendar pa predstavnik NASA Al Cbop ni hotel pritrditi Schir-rove izjave, da je Glenn zaradi svojih obveznosti že eliminiran s programa ameriških vesoljskih po-roških Slovencev, pri čemer jim bil Glenn v zadnjem času zelo zaposlen z iskanjem hiše v Houstonu, z vpisovanjem otrok v šolo, z iskanjem začasne ureditve, preden bi si uredil lastno hišo, Novo Fordovo vozilo »Taunus 12 M« istočasno z odzivanjem na neprestana vabila na javne nastope. ,.-'e» NASA sporočila, da so izbrali se nadaljnjih devet a-stronavtov za prihoc^nje vesoljske polete. V ponedeljek bo med tiskovno konferenco ravnatelj vesoljskega centra v Houstonu (Te-xas) predstavil te nove astronav-te. 8 katerimi se je število ameriških vesoljskih pilotov povečalo na šestnajst. Včeraj so prvič v javnosti pokazali novo jadralno letalo z upogljivimi krili, iz katerega naj bi se razvilo sredstvo, ltf bo v bodoče omogočalo pristajanje astronavtov in njihovih vesoljskih ladij, Jadralno letalo so v višini okrog 200 m odklopili od letala, nakar je zel° perfektno pristalo v 3’44”» Uslužbenec v ministrstvu za prosveto. — Od kod pa si? — Iz Lugavčine. — Q, iz Lugavčine?! — se je začudil Kalabič, se nasmehnil in si pogladil brke. — Bil sem tam pred vojno. Meril sem zemljo kot geometer. Prijetna je tvoja vas, gostoljubna. Vasič in Videnovič sta vtem prinesla iz kuhinje kruh, sir in pečenje. Vzdignil se je hrup, smeh. Kalabičev «posilni» Cerčil je bil navdušen, da je v Beogradu. Sedel je za mizo zraven Srbe Markoviča. Medtem ko so postregli Kalabiču, je začel kazati Srbi fotografije iz četniškega življenja. Ce bi uro pozneje kak nepoučen človek zatekel to družbo, mu ne bi prišlo niti na kraj pameti, da sede za isto mizo komandant kra-ljeve garde Nikola Kalabič in oficirji Ozne, pač pa bi pomislil, da so se zbrali stari prijatelji, ki so prebili dolgo zimsko noč pri topli peči in za obloženo mizo. Vsi so govorili hrupno in veselo, trkali in si nazdravljali. Samo ((Američan«, zvest svoji vlogi tujca, ki ne zna besede srbski, je molčal in pridno jedel in zalival. Cerčil, ki je ves zamaknjen buljil v ((Američana#, je zdaj pa zdaj prijel Srbo Markoviča za roko in rekel: — Ta Američan je imeniten človek. Veliko pomeni za nas. Varovati ga moramo. — Sijajen človek! Naš človek! — mu je pritegnil ((gostitelj«. — Zlata je vreden, čeprav še ziniti ne zna po srbsko. Okrog osmih so oficirji sklenili, da ostanejo čez dan v hiši na Voždovcu. Kalabič je bil za to. Čedalje bolj je bil razpoložen, čeprav se ni opil. Nenadoma se je spomnil, da se mora obriti. — Samo ne vem, kako naj to napravim? —- je rekel smeje in si gladil brado. — Takšne brade ne bom mogel odstraniti z britvico. Moral bi priti brivec. — Imam prijatelja brivca, brat Nikola, — je vskočil spretni »gostitelj« Srba, na katerega se je Kalabič najpogosteje obračal, ker mu je bila všeč njegova šegavost in prisrčnost. — Pripeljal ga bom sem. Kalabič je močno stisnil brado in se spet nasmejal: — To je pa prav lahko, Srba. Preden dam brado brivcu, bi se rad še zadnjikrat fotografiral z njo. Ni šala, negujem jo in nosim od leta 1941. — Kajpada, — mu je pritegnil Mitar Vasič z vso resnostjo. — Ampak škoda! Čudovito brado imate. — Takšne brade ni imel noben drug četniški komandant! — je vzkliknil Cerčil in zvrnil kozarček konjaka. — Našel bom tudi fotoaparat, —■ je rekel Srba Markovič in se je dvignil. — Takoj grem, da ga prinesem od prijatelja v mestu. Čeprav je Kalabič precej pil, kot je bila njegova navada, se je imel še nadalje v oblasti in se je vedel kot poveljnik, čigar želje in ukaze je treba spoštovati. Srba Markovič se je spet odpeljal z jeepom na Ozno, da bi prinesel fotografski aparat. Ko je stopil iz hiše, se je previdno ozrl in potem pomirjen pohitel na cesto. Okrog hiše so že stale prikrite straže. Komaj je prišel na Ozno, že je zazvonil telefon. Iz hiše na Voždovcu ga je nekdo klical, kdo, pa nikakor ni mogel uganiti. Glas je bil čuden, nejasen, moten: — Ali si ti, Srba? — Jaz. — Pridi sem! — Kaj je? Kaj se je godilo? — Pridi takoj! Srba Markovič je vzel fotografski aparat in pohitel na Vož-dovac. Ko je stopil v hišo, je bilo stanovanje polno tobačnega dima in vonja po alkoholu. Vrata med o-bema sobama so bila odprta. V eni sobi so se zbrali, zmagani od alkohola, tako četniki kot oficirji Ozne. Sredi te opite skupine se je zibal Nikola Kalabič. Vsi so vsevprek nekaj govorili. Vsakdo se je trudil, da bi drugega o nečem prepričal. Vsakdo je hotel nekaj predlagati in pojasniti. Srba Markovič je prisluhnil, da bi zvedel, o čem se tako hrupno prepirajo. Oddahnil si je, ko je razbral, da se nikakor ne morejo pogoditi, v kateri sobi bo kdo spal. Oficirji Ozne so predlagali, naj »Američan* in Kalabič kot gosta spita v eni sobi. Kalabič je privolil v to, toda njegov »po-silni*, čeprav se je nevarno majal, se nikakor ni hotel ločiti od »Američana*. — Jaz bom varoval tega človeka, ali slišite, bratje! Nikomur ga ne pustim. Srba Markovič je poslušal ta prepir in se nasmejal do solz. Bil je trezen, ker mu je edinemu uspelo preslepiti Kalabiča in prikriti, da ne pije. Čeprav sta bila Kalabič in njegov »posilni* pijana, nista pozabljala, da sta četnika. Se manj pa so oficirji Ozne pozabljali na svojo nalogo in vlogo. S šoferjevo pomočjo je Srbi Markoviču nekako uspelo zvleči Cerčila v kuhinjo. V sobi so ostali s Kalabičem Mitar Vasič, Ljuba Popovič, Velimir Videnovič in »Američan*. Medtem ko so se Ljuba Popovič, Videnovič in Vasič še držali na nogah, pa se je »Američan* opotekal, se oprijemal sten in nekaj mrmral, toda še vedno »po angleško*. Noge so mu odpovedovale, ne pa tudi zavest. Mrmraje in stokaje je nazadnje klecnil in se zleknil na tla. V trenutku, ko so se Popovič, Vasič in Videnovič s pogledi začeli dogovarjati, kako bodo končali burko, pa je Kalabiču postalo slabo. Oficirji, čeprav nestrpni in motoglavi, so tedaj sklenili, da še nekaj časa počakajo. Dva sta zvlekla Kalabiča do otomane in mu pomagala, da je legel. Tretji pa je prinesel umivalnik. Ko je Kalabič naposled položil glavo na blazino, je v hiši nastala tišina, Slišati je bilo samo Cerčila, ki je v kuhinji nekaj razlagal Srbi Markoviču in šoferju. Nikola Kalabič se je nenadoma zazrl v »Američana* na tleh ter skušal vstati. Oficirji niso več čakali. Eden izmed njih je planil, da mu odpne revolver, druga dva pa sta ga zagrabila za roke in mu jih skušala vkleniti v lisice. V sobi je nastalo prerivanje. Tudi major Markovič ni čakal. Medtek ko je šofer delal hrup pri štedilniku, da bi pfeglušil topotanje v sobi, je Markovič iztrgal Cerčilu revolver izza pasu, mu ga naperil na prsi in zavpil: — Roke kvišku! Cerčil se je zdrznil, potem pa se zamajal in butnil s hrbtom ob zid. Bil je pijan do onemoglosti. Ko mu je Srba Markovič nadel lisice, je začel jokavo blebetati: — Jaz nisem nič kriv, bratje! Mene dobro pozna general Bradač. Njega vprašajte, ali sem kaj kriv. Vtem se je razlegel iz sobe Kalabičev glas: — CerčilI Izdajstvo!... Seem, Cerčiiil! Srba Markovič je prepustil zve- In P1"11 zanega Cerčila šoferju p >0c o/fl •ih! -,P< Woh Vš njeno samo eno roko. sj|e i* j 1 Kalabič je napenjal' vse ^ se na otomani otepal tre „](»? i[, jev. Z očmi popolnoma s T j|J ga človeka je prežal na ^ hov gib in Se nikakor zmagati. . >|| Srba Markovič je Pr's_, ** V Uti,: S v: s». ' !i naposled vklenili obe r0»/ ^ jim tovarišem na P° ga premagali in zvezali- s0 zvezali še noge. . h je«! ?vi Kakor v morečih sanj3 jjfell’ 1 ^ kako si *gJnaV*** I labič gledal, -t--- , in z nasmeškom opazuje^nr <(i tovariša, dozdevnega »A111 -fBit* k , . . « . • __t tPV 1 .mP .‘“I ki je se ■ “ Ure, Srba Markovič popravi) *ojtl| vedno igral ter ^ ,«(i gel ležal na tleh. _ ulLfftta Kalabiču tj nekaj t®K|i. koliko*-Ml#?0 v glavo. Ko se jfe zbral, se ni vdal v je bil brez moči. usodo- f,pn S ■.**’£ S- raZW‘‘'iJel m zvezan. Kakor hitro Je ^jtir'11' (jJ sape, ie začel vpiti in Pr . j f tte, — Slišite!? Kako ravna - L noi? Jaz sem oficir! en|li1 ), Oficirji Ozne se niso z njegove proteste. , jL Vtem se je »Amen mil. Črne oči so se m ijoiflJ ^ ko je s preproge opazov danta garde. Videti )e je"’ je šele tedaj doumel. 0pravL, tt^j. ka končana in naloga lo(| ‘Pf toj na ter da lahko nap0*1 -nir V govori po srbsko. Z'®"} iilf Hj* brnjenim proti Kalabiču nit: je ijP.. — Mi smo Titovi, 1 nil kazalec in vzklikni*; * vte"1 /V*' tl* e fr Kalabič se je ves Pr strmel vanj. Srba Markovič je zvezo in sporočil: „ie * -u, Tovariš polkovnik, redu. Končano! ral(( Sj Kalabič je slišal njeR°v in obrnil glavo v zid-Zdrznil se je, ko SL stopila Aleksander **? .| v Slobodan Penezič. ®j„,vil’.:,rlkSl mo »Američanu* se Penezič. vata*;,/ jS pel je na tleh in se sam j, ^ smehljal. m Ji Rankovič in Penezič ji. j opazovala komandanta K* f j, j_...i „ _auuM. M., (ti- so ju po vojaško po^jic P1^ .jjtj, devanju ni posrečilo vS|L|iti di drugi so molčali.^^ |^(- ni .mogel molčati. NaP^jel zazrl v Rankoviča ter * A ^ ■e.i protestirati: (*#« fJ V * — Zakaj imam vkletHVirT,, \ Zakaj ravnate tako 2 Ali slišite, gospoda, mi osvobode roke! (Nadaljevanje v j j* miiHiiiiiiiiiiliiiMii|iitiiiimiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiliia,,,|l|l>' ; 11^5 'S v? vb. Vi fiitf/ge ^ qlpdnli&čv ^ AliltniM^ glnhbn ^ Slovenska poezij0,.^ v francoski antologij it v N v IV S s. Pri znani pariški založbi Se-ghers je pravkar izšla antologija slovenske poezije v francoskem prevodu z naslovom eAnthologie de la počsie s lončne«, ki predstavlja prvič v večjem obsegu slovensko poezijo tujemu kulturnemu svetu. Zato pomeni izid te knjige, ki je sad dolgotrajnih priprav, lep kulturni dogodek, predvsem pa močno manifestacijo slovenske kulture v romanskem svetu. Pesmi so izbrali Cene Vipotnik, Drago Sega in Jože Kastelic, prevedel pa jih je Viktor Jesenik. Drago Sega je knjigi napisal daljšo uvodno študijo, predgovor pa je delo francoskega pesnika Marca Alyna, ki je poleg drugega tudi pregledal tekste, Antologija se začne s Prešernom, zastopani pa so Jenko, Gregorčič, Aškerc, Cankar, Kette, Murn, Zupančič, Gradnik, Golia, Gruden, Jarc, Seliškar, Anton Vodnik, Kosovel, Klopčič, Božo Vodušek, Udovič, Vipotnik, Bor, Kajuh, Levec, Minatti, Krakar, Menart, Zajc in Kovič. Ob 40-letnici Kluba slovenskih študentov na Dunaju Preteklo nedeljo se je pri Tiš-larju v St. Janžu zbralo nad 50 slovenskih intelektualcev in študentov. Zbrali so se k srečanju, h kateremu je vabil Klub slovenskih študentov na Dunaju (prej Klub koroških slovenskih akademikov na Dunaju) ob 40-letnici svojega obstoja. Srečanju so prisostvovali predsednika obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev in predstavniki pri njih včlanjenih narodnih organizacij. Za 40-letnico obstoja je Klub slovenskih študentov na Dunaju izdal tudi «Zbornik slovenskih študentov na Dunaju*. Zbornik obsega 72 strani člankov in razprav ter leposlovja in poročil. Njegov uvod je napisal sedanji predsednik kluba Feliks ff a •V J. Bister, posvetilo P #. .(!• J. Bister, posvetu" z v pisala predsednik (fc 8 J Itoitter in preds Valentin Inzko-anje slovenskih ^e| j h študentov je VliK*/', c. , Iserinik kluba r.„ Z 1 •' srečanje slovenskih , in študentov j® Vlik5.«/, V' predsednik kluba % & \ ^ sler z nagovorom tude"'j l* i Klubu slovenskih * CS Dunaju.. Za njim J jifV / V i, ji študijski svetnik, „1* i,» .Intim Tiliter O S‘® »fl8'F £5 & roške Slovence. " »VP' sestanka sta izP°l tld V, Uo Z,oitter in dr, nik s svojima PreZi1>'*Jc*,r K’ slovodeči podpre It*'1 slovenskih zodrUO ..-((Č*. Al , hi,? slovenskih zadruO Mirt Zivitter je s vanjem popeljal ke m študente 0K ij, ~*****Č0 Rl -* r vanja roških Slovenuev, r p, je odprl vrsto Tl°l- - . 'prot Jj jr jS za njihov študij- ^ stk1',/j! |t|,jj Vospernik p« tp j KV davanju «Nalo(l* ))rSto %t tualca» nanizal e.t fl|!t l.h, predlogov mlade ud,H> JjV katere izhaja. ? J Ji akademikov in ‘ $ Nagrade L0. Il/Jr U, VITTORIO VESE ,e y V,ti; natečaju za ni o yil L prvo nagrado mCJ fj N ■ ?7.letlll ^8(1'VV K neto 27-letni pol milijona. DrUV Loč Ur) je i linistka Manna spe» t ^ a , St: 2 m aru*** jjD drugim, • Bumerang* Jua VftSi« V' «Bumerang* (c^H ’/. y> ja. Film-slikanica a t“> <7 *■ 1-1.1— ...nvravi je il> originalnih domt’ lahko napravi žival na rad skega centra. dar)« -e o , v - Fi^Jh "jf O -J pravljen s veli^° % ^JjODNONEMŠKI DELAVSKI PROBLEMI Kovinarji proti otopevanju razredne ostrine 5CfaIdemokratska linija «prilagoditve» novim pogojem ne ustreza intere-^ delavcev - To je prišlo prvič do izraza na kongresu sindikata kovinarjev tal kratkim se je končal tj(v zahodnonemških kovi-% J_ Je zbudil izredno ve- lU *?rnost tako v javnosti Sai.. *ud' v v®6*1 zahod- fklr jjj političnih strankah Kh . .................... ’!nip0^ars'kih krogih. To za-e ® I k' »o ga bili vsi ka-(i^ kongres pravkar ome-jen zaradi tega tu-dj y VI'ejši del zahodno-}je i?Veze sindikatov, mar-k|t ,krati izraz, oziroma re-K kvi ,°H5čine, da se bo na ill»l > uj^ovega dela in skle-,v." fte “ že danes tudi približ-ijd* da *n ocenila splošna *U . tendenca zahodnonem--/ ,|'1(>ikalnega gibanja. fi*1' n°nemška sindikalna zve- ,, h j r*diciolnalno ozko pove-i ,, %!,. razvojno potjo nemške ^'.(lkikn demokracije. Socialdemo- > in .ifcN i sindikalno gibanje sta n Jj desetletja razvijala v velikega ter odločilne- i'1. bojnega vplivanja, a l*' ta),.* vodstva so vedno bi-^ z®o v socialdemokratskih jli vtL° iir Sli ° felativno vzporednem v leta 1955, po bad- > tiiij pomembne razpoke pa ,, Pr fl'i» \kk0rn irongresu Socialde-'"'a kii , e stranke. Na tem kon- ■1 »? b‘l -................ namreč sprejet nov •ur ' Pol!tr*nke’ ki se je ne sa" )* kij. fiesti odrekel marksistič- A % - ‘A kkj '?ii; marveč je zahodno- [HI O . ,,,a‘vci: je 4«uuumr n°cia*demokratski stranki St ji Vtisni' tudi pečat naj-t! * ‘masovne meščanske p,r 'ji j 8 sindikalno organiza-" '''Ida i<*kok v oportunizem* J ,htVi| e Prevelik. Iz tega se “ | itier) .Prenekateri nespora- , ( Jhiji. sindikalnim članstvom i! '•i,, m°kratskim vodstvom. [I '(k( , v° Socialdemokratske f S iai do sedaj sicer uspelo .|» odpor, ki se je i* dt t uresničevanja novega m?1 f *Un« kazati v vrstah nje-JV, v., pa tudi med vod-j,r !*»t| S 0 mu je vtem uspelo fjf \ 'tjj n°va načela badgodes-!%!(, Programa v mladinske ■ S Po °rBanizacije, ki se na-Ji* N 0 neposrednim ali po-V y*i t»'>'*v°m socialdemokrati! Ni u Pa do danes uspelo ’ V!** sindikatov. | S ,‘mt s iiia,j:uC'a*demokratske linije /j jj Priti 'al or8anizac'ii' baie' spremembe v sme- i'*»hn n* skorajšnjem kon-, .dnonemške Zveze sin-. 1 “o letos oktobra. Zdi Socialdemokratska ^njlZvezna sindikalna vod-u *’ da je zdaj nastopil ^ j( z#zničitev v sindikatih kongres sindikatov ll%0»*®na nekakšna varian-V(?a a,°eržltega socialdemo-J’hj ,pr°Krama. V ta namen, i,’ j0 * .Varianta bila na kon-'d preieta> se uporabljajo izkušena sredstva: go- SMO Oh, ClHv*K IN ZUHAVJE. * kVn *a Doliudno zdravstvo. W ' St- 6-7. Junlj-JullJ 1962. '. ' 'n vori se, namreč, da se v novem programu mora odražati duh časa in da se sindikalne naloge morajo prilagoditi novim pogojem. Programska vsebina — katera vendar predstavlja samo sistematično otopljevanje »zaostalih razrednih ostrin* — se skuša utemeljevati s pomočjo številnih in lepo okrašenih govorov ter a-gitacijo, kjer se trdi, da se načela sindikalnega gibanja s tem ne bodo menjala. Prvi in odločilni izpit takšnih pojasnil in taktike, ki se z njimi v okviru sindikatov skuša zagotoviti »novi kurz*, predstavlja nedvomno kongres kovinarjev. Strokovna zveza kovinarjev, ki bi s svojo večino mogla blokirati vse sklepe Zveze sindikatov, velja za »najbolj levo in najradikalnejšo* strokovno zvezo in mnogi trde, da ona celotnemu zahodnonemškemu sindikalnemu gibanju vsiljuje »stari kurz*. Tako pred samim kongresom kovinarjev kot tudi v teku njegovega dela, pa tudi zdaj, ko se je zaključil, se v zvezi z njim čujejo izredno žolčni in kritični komentarji, kjer se poudarja, da se kovinarji še niso osvobodili starih nazorov in da se oni še kar naprej navdušujejo za »rdečo zastavo in borbe že preživelih razrednih nasprotij*. Posebno pa sindikatu kovinarjev očitajo, da okvire svoje sindikalne dejavnosti samovoljno prenaša na politično področje in da želi sindikalno organizacijo spremeniti v politični instrument, kakršen so po ustavi lahko samo politične stranke. Nekateri so celo izrazili bojazen, da bi sindikat prej ali kasneje socialdemokratsko stranko celo utegnil prisiliti, da se odpove svojemu badgodesberške-mu kurzu in da se znova vrne • v nevarne vode marksizma*. Predkongresno in kongresno vzdušje sta v resnici dokaj očitno potrdila domnevo o tem, da »rdeča nevarnost* še ni premagana*. In nezadovoljstvo dela sindikalnega članstva, ki v predloženem programu Zveze sindikatov ne vidi samo prilagoditve novim okoliščinam, marveč hkrati tudi določen »odklon v desno*, je na samem kongresu prihajalo dokaj glasno do izraza. Splošni politično-gospodarski položaj zbuja že sam po sebi zaskrbljenost in nervozo. Država se je do sedaj pokazala nemočno, da se tem negativnim tendencam, hkrati z zesednimi opozorili, zoperstavi tu- di s konkretnimi akcijami. Mesto tega se je celo okrepila povezava med vlado in delodajalci, a morebitne negativne posledice takšnega razvoja se že vnaprej pripisujejo sindikatom. Vplivni krogi industrijcev in bančnikov so zadnji čas začeli pravcato ofenzivo proti sindikatom, postavljajoč, v imenu zagotovitve normalnega gospodarskega razvoja in demokracije, zahtevo po omejitvi sindikalnih svoboščin. Nezadovoljivo gibanje realnih mezd in plač je v zadnjih nekaj mesecih privedlo do vrste protestnih akcij in stavk, ki so dokaj vznemirile doslejšnje izredno miroljubno »delovno vzdušje*. Vse to je ustvarilo položaj, ki so se v njem znova osvežili spomini na delavske parole in problematiko iz še ne tako davne preteklosti. Pod vplivom takšne atmosfere je vodstvo kovinarjev pripravilo kongresne referate, ki se v njih obravnava cela vrsta gospodarskih in političnih vprašanj. In, tako glede na njegovo obliko, kot na medsebojne o-sebne razgovore delegatov, bi ta kongres zares mogli označiti za nosilca starih sindikalnih tradicij. ★★**★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ * i l Sorava je žalostna... * Bivša perzijska kraljica Soraya, za katero se je govorilo, da se bo poročila z bogatim Nemcem Guntherjem Sachsom, je poročno ponudbo odklonila In je žalostna... JZ UMETNOSTNIH GALERIJ Riceardo Tosti v «Rossonijevi» Vedno sebi in naravi zvesti Riceardo Tosti nam v Galeriji Rossoni prikazuje svoje nnjno-vejše ustvaritve: 24 srednje velikih olj in nekaj manjših sličic prijetne barvitosti. Manjkajo tokrat večja platna, ki jih Tosti trenutno ima na svoji osebni razstavi v švkarskemm Luganu. Pač znak časa in trdnejše valute. Akoravno ostaja močna stran Tostijevega slikanja še vedno posredovanje slikovitosti obrežnih prizorov z ribiči in ladjami, se mojster sedaj ukvarja tudi i podajanjem ljudi pri delu iz drugih poklicev. Zaenkrat je zašel med livarje strojnih tovarn in pričaral v slike iskreči se žar lite kovine. Livarski strokovnjak bo koj ločil po barvi ognjenih odsevov na napetih obrazih delavcev, v katerih podobah tvori prizor vlivanje jekla, v katerih pa železa. Razen opisanih del sta tu še za Tostija neobičajni ponazoritvi Petelinjega dvoboja. Zasnova v teh je izredno razgibana in ptici sta tako živo podani, da jima manjka le še zvok razjar-jenega kokotanja, da bi bila prevara barv življenjsko popolna. Živali Tosti v splošnem odlično opazuje, dejali bi, da se vživlja v njih bitnost, kot n. pr. v sliki s konjema. Sta to pač težaška konja, ker slika ni grajena na ■iiiiiiiiiiiitaituf Biisi«ii*iiiiiiiiaiiiiftiaiiit*<*i>iii*iiitii*tiitii1i*iiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiitiiiiiii.iiiiiitiiiiiiiu»iMiit«i«iiiiii«fiinMieM«ttiiiitei,iiiii«iii>iifiiitiiltnM,,«,,,,,ii,«,,,,tlil,fsMlilll»n*iui,i»t>ftitiniiifiiiiitiiiiMiiMiiiiM«iiiiaiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiii«iiiiiii»i»«iiiiiiiisiiiiiiii«iii«iii«imiiueiiii«i*iiiitiaittsiiiiMiMiiiiaiiiiiiiiii>* UGOTAVLJANJE STAROSTI JE MOŽNO VSE TJA DO «ROjSTVA» ZEMLJE V inštitutu za jedrsko fiziko v Piši že nared za merjenje starosti Lune •it ★★★★*★★★★★*★★★★★★★★★★★★★★★★★★ ★★★★★★ * * i Te/starova postaja l Ameriški umetni satelit «Telstar», ki omogoča radijske In TV stike med Ameriko in Evropo, ima svoj študij pod to ogromno kupolo, ki je visoka kot 15-nadstrnpna hiša Karbonij 14 nam pomaga ugotoviti starost okamenin, toda za krajšo dobo - «Pri-rodnih ur» je veliko - Problem «radioaktivnega neravnotežja» in še marsikaj Včasih beremo v tisku vest, da so tu ali tam pri kakem odkopavanju naleteli na ostanek okostja neke živali ali človeka, ki da je živel pred sto, dve sto ali tudi več tisoč leti. Človek se ob tem logično vpraša, kako sklepajo, da je to živo bitje živelo vprav tedaj, to je pred sto, dve sto ali tudi vet tisoč leti? Do^pr^d kalnim- deset-lefjem so znanstveniki ocenjevali statost po raznih somato-loških znakih, t.j. po primerjavi razvoja človeka, oziroma živali. Danes pa ima znanost na razpolago veliko preciznejših sredstev in o tem se je govorilo na kongresu italijanskih fizikov v Bologni, kjer je bilo še posebej zapaženo predavanje, ki ga je imel strokovnjak prof. Ezio Tongiorgi, direktor inštituta za jedrsko geologijo na vseučilišču v Piši. Nekaj njegovih razlag bomo skušali prikazati na bolj preprost ančin, da bi bile kolikor toliko razumljive. Prof. Ezio Tongiorgr je govoril o italijanskih dosežkih na tem področju in tudi o teoretičnih o-snovah te znanosti. Stare okamenine živali ali rast- iji ŽIVINOZDRA VNIK SVETUJE IN POJASNJUJE Jvinorejec mora vedeti $ čim krmi % KJ "'Via K/ C » f* JR-A i M>r l’ J v , v°de laVv:|eno v v' i »I kwe in beljakovin, ra ti,V v , V* določen odstotek K kS'li*r'di tega j,h deli-ln rastlinske be-vsaki beljakovini b't.’e ne moglo ži-v.’.d je dosti v mle-’ x. Tu- 5 v‘‘ Vori2"lav'lpno v veliki fliiAtftu , tn beljakovin. Pa k' Z® ‘ Ml 'ftf V i/ Č%,'I)'eni|S'0tria Posebna snov, Kf' Pi> v U„Jer"o duš;k. Dušik ji' i) Kemična sestava krmil: ogljikovi vodani, beljakovine itd. *o tako važne hra-bi brez njih no- J' £'1 0 v J6"10 duš;k. Dušik V NikNfJ azl'čnih sestavinah •/ j J 'CC. zaml-i‘ >" na k(>- // i*l| rs,,f)lc- Rastline ga ve-p«V čtašš, , !nsse beljakovine, iti J fv*'io v 1 Rastline pojedo, 4 S!'vab,el>kov?d!m tele,su fl51' ji,/ V1,1?® v živalske. [/. V[>e * b®'jakovine so pa f. aSl-V dsVit, du«tov različnih VJ sVdno sestavin- Cetudi Prisoten, ga do- V1 ? beiiai,druSačni'skupini i*-kpvinc pa so hra vh « v* j lne Pa s0 hra' ^*‘0 HdLne kakor raSt' V( rt lnskf d“blPio dragocene : ^tčih d.°dat':te za krm- A n. : vendar Cetudi aga, so najbolj ,AK,lvini.r,?''zva?a,hočemo vzrejati !/r.'S.!S mleko, goveje ' , beK^,rebni za gradnjo 'V k >oča''0vin- Mlade «* 1 / t Sj^ti t,irtirastejo’ pa m0‘ /J t'v ‘"»ltii ,d‘ z živalskimi I $ N .tasti’ r5.er bi sicer za‘ , rC 6Vl’ Odrasle - rastli- V/AKLbeliaknPa krijej0 po- ,1 li 1 č S "tl K ,?vinah zgolj z A H,VkV1 ta li,kJ°vinami. V ./. d°brem aenu V °dra„Vlne' ki lih P°' // Jv, ’4' seveda žlvali- Pri sla' )* jl. da- hi tako, / | pod in, celulozo pa “llltpvl , skupnim ime-v°dani ali oglji- kovi hidrati. Ogljikovi vodani so tista tretja skupina snovi, ki jo dobimo v sušini poleg obeh. zgoraj omenjenih. Te snovi se nahajajo tako v mleku, kakor tudi v rastlinah. Rastline so sestavljene iz o-gromnega števila zelo majhnih celic, ki jih lahko vidimo le pod drobnogledom. Tanke stene teh celic so. dokler so rastline še mlade, sestavljene iz snovi, ki je podobna škrobu in ki jo imenujemo celuloza. Celulozo živali lahko prebavijo, podobno kani prijetno zabavo, Ital. televizija ki: 19.40 20.35: G'a»hrnl program; Večerna gHaba. .2135: lil. program 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba; 12.45: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40: Popevke ln ritmi; 14.30: Zabavna glasba: 15.30: Plesi iz Hrvatskega Zagorja; 16.00: Izbrali ste; 16.3p: Dogodki in odme- ________ ____ _______ vi: 16.45: VioLrie gledališča BolJšoj; ja revij; 20.40: Na programu De 17.00: Srečanje med notami; 17.40: Falla in Ravel: 21.20- Simfonični Jazžoskl koktail; 18,00: Prenos RL; koncert; 22 50: Puškin, Izraz ruske-p.00: P(^e Margaret Wh!ting; 19.30: ga JJudstva; 23.00: Na programu 18.30: Ekonomska rubrika; 18.40: Prejeli smo; 19.00: S. Hollinge- vvorth: Sonata za oboe in klavir; 19.15: Gledališki pregled: 19.30: Vsakovečernl koncert: 20.30: Revt- Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih: 8.20: Omnibus; 10.30: Radijska Sola; 11,00: Nadaljevanje Omnibusa; Hindemith. Slovenija 5.00; Dobro Jutro!; 6.30: Napotki za turiste; 8.05: Poštarček v mladinski redakciji: 8.35: »Grob na Ilovi gori# In druge skladbe He- 21.05: Jaguarjev prijatelj; 22.15: Vzdušje XX stoletja: Portoriko; 22.45: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Vabilo v «Tivoll» v Kopen-hagnu: 22.05: Dnevnik; 22.30: Glasbeni program. Jug. televizija JTV 15.48: Prvenstvo Evrope v atletiki. Ljubljana 19.30: Veter — film. Zagreb 19.30: Velesejemskl TV biro št. 24. JTV 20.00: TV dnevnik. Zagreb 20.20: Rezerviran čai Beograd 20,30: S kamero po domovini in svetu; 20.50: Dokumentarni film. Italija 21.05: Jaguarjev prlla-telj. Ljubljana 22,15: Poštna kočija — serijski film. Beograd 22.15: Tretji človek — serijski film. Vreme včeraj: najvlšja temperatura 22.5, najnižja 15.1, ob 19. uri 18.8; zračni tlak 1021.2 stanoviten, veter 20 km severovzhodnik, vlage 44 odst., nebo 1 deset, pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22.3 stopinje. Tržaški dnevu Danes, SOBOTA, 15. septe'"l,t, Nlkodem # Sonce vzide ob 5.42 in zat , 18.18 Dolžina dneva 12.3°- (ji vzide ob 19.26 in zatone Jutri, NEDELJA, 16. s*Pten,D Ljudmila PRORAČUN DRŽAVNEGA POMORSKEGA HOLDINGA FINMARE Malo dobrih obetov asa tržaško pristanišče y tržaškem pomorskem registru je vpisanih polovica manj ladij kot pred vojno Večino pristaniškega prometa prepeljejo ladje s tujo zastavo IRI je objavila obračun državnega pomorskega holdinga FIN MAKE za preteklo leto. Iz tega obračuna izhaja, da so štiri državne pomorske družbe imele 95 ladij s skupno tonažo 649.809 ton. Delež državnih pomorskih družb v celotni italijanski trgovinski mornarici je torej še vedno zelo nizek, saj je dosegel komaj 12,4 odst., medtem ko je celotna trgovinska mornarica dosegla 5 milijonov 227.445 ton. Po tonaži je najmočnejša državna pomorska družba Italia, ki ima sedež v Genovi in ki razpolaga z 18 ladjami v skupini to-nazi 261.276 ton. Sledi Tržaški Lloyd, ki ima 28 ladij in 208.684 ton, družba Adriatica 18 ladij z 79.309 tonami in Tirrenia 25 ladij z 78.778 ton. Tržaški Lloyd je razpolagal s sedmimi potniškimi odnosno mešanimi potniško-tovornimi ladjami s 85.682 tonami in z 21 t> vernimi ladjami s tonažo 123.002 ton. Poročilo zaključuje z nekaterimi optimističnimi zaključki, češ da se je izboljšala kvaliteta ladjevja, ker je sedaj že 70 odstotkov ladij zgrajenih po vojni in samo 13 odst. zgrajenih pred vojno (med njimi tudi tržaški «Sa-turnia» in «Vulcania»), ostali delež pa še vedno odpade na med vojno zgrajene Liberty. Prav tako poudarja poročilo, da se je povečalo število prekooceanskih potnikov in za 1,9 odst. naraste] dohodek brodnin. V poročilu pa manjka bistveni del, saj ni niti besede o bodočih načrtih, razen generične trditve, da bodo vložili v gradnja določena sredstva. To pa pomeni, da tudi FINMARE predvideva, da ne bodo več bistveno krepili rednih državnih pomorskih prog. V takem noložaju seveda trža-šVr, nrists>oiš*e ne more mnogo pričakovati. Sedaj je v tržaškem pomorskem registru vpisanih 74 ladij s skupno tonažo 261.615 ton, kar je manj kot polovica predvojnega stanja. Ta resen padec vnisane tonaže odpade predvsem na državne pomorske družbe, ki še vedno niso obnovile predvojne tonaže, odnosno ki niso obno-v'V ladjevis, ki ie pred vojno plulo iz jadranskih pristanišč in ki je imelo Trst ter Benetke zn matični pristanišči. Z novim zakonom o državnih pomorskih družbah se položaj ne bo popravil, odnosno zakon zagotavlja načeloma samo, da se ohrani staro stanje. Te tendence torei notrjuje tudi letno poročijo FINMARE, iz česar sledi, da Trst š“ vedno ne bo dobil tistih red-mh pomorskih zvez, ki bi lahko edipe bile porok za svetovno izboljšanje in okrepitev pomorskega. nrometa. Posledica tega je dejstvo, da ima T-st, še vedno nezadostne redne pomorske zveze, kar so med zad-piim obiskom tržaške delegacije na Dunaju Avstri'ci zelo odločno poudarili in navedli kot najvažnejšo zahtevo za okrepitev niih tranzi. ta skozi Trst prav povečanje red-p h pomorskih prog Trditve, da bi bila ustanovitev novih rednih prog iz tržaškega (!n logično tudi iz drugih jadranskih 1 pristanišča neekonomična, pe more biti točna, saj _je znano, da stalno narašča tonaža tujega ladievja. ki pripluje v Trst. Po uradnih podatkih je 1961. leta priplulo v Trst 1802 ladij s tuii-m; zastavami, ki so prinelisle 2.53 milijona ton blaga in odplulo 1793 ladij, ki so odpeljale 436.773 ton blaga. V istem letu je v pristanišče priplulo 8.410 ladij z italijansko zastavo, ki so pripeljale 1.3 milijona ton blaga in odplulo 8.413 ladij, ki so odpeljale 818.090 ton blaga. Iz primerjave stanja preteklih let izhaja, da delež tuje mornarice pri tržaškem prometu stalno narašča. 1959. leta so tako italijanske ladje prepeljale 1.832.653 ton blaga, lani pa 2. 120.944 ton. Napredek je sicer viden, vendar še zdaleč ne dosega povečanja prometa, ki so ga v istem razdobju zabeležile ladje s tujimi zastavami, ki so prepeljale 1959. leta 2.272.741 ton blaga, medtem ko so lani 2.969.066 ton. V bistvu je podoben položaj v vseh jadranskih pristaniščih, saj se večina ladij ne ustavlja samo v Trstu, temveč tudi drugod in to zlasti pri prevozu dragocenejšega blaga, ker se praktično ustavijo samo v enem pristanišču samo ladje naložene z enoličnim blagom: žitom, rudami ali nafto. Tak razvoj so strokovnjaki predvideli že pred leti in odraža v bistvu nezanimanje, odnosno premajhne napore tako zasebnih brodarjev, kot zlasti državnih pomorskih družb, da okrepe redne pomorske proge iz Trsta in drugih jadranskih pristanišč. Prav zato je tudi poročilo Finmare za Trst toliko bolj neugodno in zlasti niso zadovoljive perspektive, da se red- ne državne pomorske proge ne bodo okrepile. Seja pokrajinskega upravnega odbora Včeraj se je sestal pokrajinski upravni odbor, na katerem je poročal predsednik Delise o delu tržaške delegacije, ki je bila na Dunaju na otvoritvi tamkajšnjega velesejma. Nato je odbor sprejel na znanje sklep vladnega generalnega komisariata, ki je odobril proračun pokrajine. Proračun predvideva izdatke v višini 3 milijarde 170 milijonov lir, medtem ko znašajo redni dohodki 2 milijardi 761 milijonov lir. Odbor je obsežneje razpravljal tudi o resnih posledicah suše na našem področju. V tej zvezi je odbor sklenil predlagati ustanovitev posebne komisije, ki naj sprejme potrebne ukrepe. Predlagali so, da bi bili v tej komisiji pred. stavniki pokrajipe, občin itd. Poslovilni obiski veleposlanika FLRJ Mihajla Javorškega Veleposlanik FLRJ v Rimu Mihajlo Javorški se je včeraj pripeljal iz Milana, kjer se je poslovil od tamkajšnjih oblasti. V spremstvu generalnega konzula v Trstu Rudolfa Janhube je veleposlanik Javorški obiskal najprej vladnega generalnega komisarja dr. Mazzo, nato pa se je poslovil še od predsednika pokrajine dr. Delise j a in tržaškega župana dr. Franzila. Nato je z večernim brzim vlakom odpotoval v Rim. Kot smo že poročali, bo veleposlanik Javorški v kratkem odpotoval iz Rima v domovino, za novega veleposlanika v Rimu pa je imenovan dosedanji podtajnik za zunanje zadeve I-vo Vej voda. Odbor za zvezo, v katerem sodelujeta tržaška trgovinska zbornica in zvezna avstrijska trgovinska zbornica, bo priredil novembra vrsto sestankov, na katerih bodo govorili o vprašanjih, ki se nanašajo na avstrijski promet skozi tržaško pristanišče. Sestanki bodo v Trstu in bodo na njih razpravljali predvsem o železniških tarifah in o rednih pomorskih progah. DRUGI LJUDSKI KONCERT V AVDITORIJU Zelo uspešen nastop Miloša Pahorja Mladi dirigent Janotvski se je izkazal zlasti pri Straussu Vedno smo trdili, da je specifična vrednost koncertov «po ljudskih denah», ki jih prireja avtonomna ustanova gledališča «Verdi» s Tržaškim filharmoničnim orkestrom, prav v tem, da se na teh koncertih izvajajo mnoga nova dela ali se pa prvič v Trstu izvajajo dela, ki tudi ni so nova, predvsem pa, da se na teh kon-lertih nudi priložnost nastopanja mladim dirigentom in mladim solistom. Skoraj značilen je bil v terp pogledu po programu včerajšnji koncert. Čeprav nobeno od izvajanih del ni bilo novo, so bila vendar tri dela od štirih na programu v Trstu prvič izvajana. Kot dirigent se je predstavil 23-letni Poljak nemške šole Marek Janotvski. Pri dirigiranju ga redkokdaj zanese v izrazitejše geste, tako da ima človek včasih zaradi njegove mirnosti vtis, kot da ne vsak trenutek nadzira slehernega godbenika, temveč da nekako zaupa orkestrašem. Toda to je le videz, ker Janotvski odlično obvlada partituro in tudi s svo- lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllHIIIIIlllllllMIIIIIIIIIHIIIlllllllllllllllllllIMlIlllHllllllllllllllllllIllUililliiliiiiiilillllIlllllllHHUlliilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHHIIIIimUl SREČEN ZAKLJUČEK NEVARNEGA DOŽIVLJAJA NA MORJU Štirje mladi tržaški brodolomci so se rešili na sipine pri Gradežu Ribit in njegov tovariš sta najprej rešila v svoj čoln dva dijaka, nato pa se je tudi njima ustavil motor in so se vsi štirje z vsemi silami skupno borili proti razburkanim valovom Štirje mladi brodolomci, ki so jih predsinočnjim zaman iskali vso noč po morju od Trsta do Gradeža, so si rešili življenje na peščeni obali pri Gradežu, kamor jih je zaneslo včeraj ob zori. Bili so sicer vsi mokri in premraženi ter izmučeni, vendar živi in zdra-, vi. Štiri družine so trepetale_ nad usodo svojih dragih, vso noč pa so si rešitelji prizadevali, da bi jih našli in jim rešili življenje. Pravzaprav je šlo za ovojno reševanje. Najprej sta 36-letni Livio Albi s Kontovela štev. 215 in 19-letni Rosario Giordani iz Ulice Aquileia 3 rešila iz nevarnosti 19-letnega Luciana Postogno iz Ulice Camuzzi 9 in 20-letnega Fabia Pa-gliara iz Istrske ulice 8, ki ju je zajelo neurje na odprtem morju, nato pa so bili vsi štirje v nevarnosti, ker se je pokvaril tudi čoln rešiteljev. Vsi štirje so bili tedaj v smrtni nevarnosti, vendar se niso vdali. Imeli ..so srečo, ker jih je zaneslo na peščino. V četrtek popoldne ni še kazalo, da se pripravlja neurje, zato sta se Postogna in Pagliaro, oba dijaka pomorske šole, odpravila s čolnom «Antonio» okrog 16. ure iz «Sachette» na morje, da bi preizkusila motor, ki sta ga pred kratkim popravila. Imela sta smolo, ker je motor odpovedal prav tedaj, ko je začela pihati burja in je bilo morje vedno bolj razburkano. Valovi so ju zanašali vedno bolj vstran od kopnega, dijaka pa sta se zavedla smrtne nevarnosti in sta vpila na ves glas na pomoč. Toda skraja ju nihče ni slišal. Skoraj sta obupala, ko sta slišala njune klice na pomoč Giordani in Albi, ki sta se odpeljala na morje tudi pred nevihto z Albijevim čolnom «Arlu-ca» iz barkovljanskega portiča. Giordani in Albi, ki sta sicer bila tudi zaskrbljena zaradi razburkanega morja, se nista obotavljala in sta fantoma priskočila na pomoč Boriti sta se morala z valovi, dokler nista potegnila Fabia ntmiiiiiiiiinuiiiiiiiiHiuiinimiiiiimiiiiiiniimiii. PISMO NOVE DEL. ZBORNICE DR. MAZZI Nekaj učinkovitih predlogov za ublažitev posledic suše Odpis davkov, krediti za nakup semen, dodeli, tev krme in zagotovitev minimalnih cen živini Tajništvo Nove delavske zbornice je poslalo vladnemu generalnemu komisarju naslednje pismo: Podpisana sindikalna organizacija, zaskrbljena zaradi zelo resnega položaja, ki je nastal v kmetijstvu na našem področju zaradi trajanja izredne g,uše, ki je popolnoma uničila pridelek povrtnine, sadja in sena ter povzročila o-gromno škodo vinogradom, se o-brača na Vas, da bi napravili potrebne korake v pristojnih ministrstvih, da bi vsaj delno ublažili hude posledice suše na poljih tržaške okolice. Nova delavska zbornica priporoča, da bi med drugim sprejeli naslednje izredne ukrepe, ki so upravičeni zaradi izredne Škode: Odpis zemljiškega davka in do-datnih davkov za letošnje leto in odložitev združenih prispevkov za bolniško blagajno, pokojnino in invalidnost; dobavo kreditov za nakup semen; dodelitev močne krme in sena za živino po nadziranih cenah; jamstva za ohranitev minimalnih cen goveda za zakol. Prepričani, da se boste za stvar zavzeli in v pričakovanju odgovora, Vas pozdravljamo s spoštova- "^Tajništvo Nove delavske zborni- ce. Uspeli stavki kovinarjev in pri Stocku (Včeraj se je nadaljevala stavka kovinarjev v zasebnih podjetjih. Kakor prvi dan, je bila tudi včeraj udeležba delavcev v stavki zelo visoka. Stavka se nadaljuje še danes in delavci pojdejo zopet na delo v ponedeljek zjutraj. Ce se ne bodo drugi teden pričela po-gajanja, bodo delavci od prihodnjega četrtka dalje zopet stavkali tri dni v skladu s sklepi, ki so jih sprejele vse tri sindikalne organizacije v vsedržavnem merilu. Včeraj je bil tudi že peti dan stavke delavstva v obeh podjetjih Stock. Stavka je bila popolna in delavke so požrtvovalno poskrbele, da se zaščiti in da se preprečijo morebitni poskusi, da bi se stavkovni polet zavrl. Delavke so se sestale na enotni skupščini, na kateri so razpravljale o položaju in sklenile, da bodo stavko nadaljevale. Avstrijskim turistom ni več treba vizumov in Luciana na svoj čoln, h kateremu sta nato privezala še njun čoln. Albiju in Giordaniju se morata dijaka zahvaliti, da sta jima rešila življenje, saj sama ne bi mogla biti kos razdivjanemu morju. T ci « Iz Rima poročajo, da je notranje ministrstvo preklicalo ukrep, po katerem so morali avstrijski državljani, ki so potovali v Italijo, imeti na svojem potnem listu tudi italijanski vizum. Vizume so uvedli julija lanskega leta, in sicer zaradi znanih dogodkov na Južnem Tirolskem. Vsi štirje so bili slabo oblečeni; Albi in Giordani sta bila bosa in oblečena samo v hlače in poletno majico, dijaka pa sta bila samo v kopalkah, Bilo je hladno, da so se kar tresli, razen tega pa so bili vsi premočeni in utrujeni. V temi in viharju so se borili za življenje, nenadoma pa je kot nalašč razburkano morje pokvarilo tudi «rešilni» čoln. Bili so vsi štirje v smrtni nevarnosti, ker je začela voda vdirati v čoln. Nekdo je krepko prijel za vesla, ostali trije pa so z obupno vztrajnostjo izlivali vodo iz čolna. Ko so bili vsi štirje v največji nevarnosti, kakor prej Fabio in Luciano, se jim je sreča nasmehnila in so se oddahnili, ker so začutili pod čolnom peščino. Štirje Brodolomci niso sploh vedeli, kje so. Skočili so iz čolna in objeli zemljo ter jo poljubovali, nato pa so se stisnili v klopčič, ker jih je presneto zeblo. Nanje sicer niso več pljuskali valovi, pač pa jih je pošteno pral dež. Vrinili so se v pesek in vztrajali do zore. Ko se je zdanilo, so domnevali, kje so: Zagledali so pot, zbrali vse sile in krenili proti Rtiču Spin pri Gradežu. Srečali so ribiče, ki so jim priskočili na pomoč ter jim nudili toplo hrano, da so si opomogli. Ribiči so tudi obvestili pomorski okrožni urad v Gradežu, ki je nemudoma obvestil tržaško luško poveljstvo. Luško poveljstvo pa je takoj obvestilo svojce brodolomcev ter jim sporočilo, da so živi in zdravi. 2e okrog 9. ure je nekdo telefoniral komisariatu javne varnosti v Barkovljah, da je zapazil dva čolna, ki ju je morje zanašalo od obrežja, nato je Giorda-nijeva žena vsa zaskrbljena prosila za pomoč luško poveljstvo in komisariat javne varnosti v Barkovljah. Tudi starši obeh dijakov so bili zaskrbljeni, ker se nista pred neurjem vrnila domov. Gior. danijeva žena je proti večeru prišla v Barkovlje, ker je mislila, da se je njen mož že vrnil s svojim čolnom «Miranda», toda čoln je bil privezan v portiču in prazen, razen nekaj rib, ki jih je Giordani ulovil popoldne. Zena je izvedela, da se je mož odpeljal malo prej z Albijem, ki je izurjen ribič. Čutila je, da se bo nekaj zgodilo, saj je bilo nebo pokrito s temnimi oblaki, morje pa je bilo vedno bolj razdivjano. Na luškem poveljstvu, komisariatu javne varnosti, na poveljstvu finančne straže ter pri vodstvu pomorske družbe «Tripco-vich« so takoj ukrenili vse potrebno, da bi ponesrečencem pomagali in jih rešili. Cez nekaj minut so že odpluli na raziskovanje vlačilca «Audax» in «Regu-lus«, nato korvete «Ape», «Pelli-cano« in (cUrania« ter motorni čolni komisariata javne varnosti in finančne straže. Luško poveljstvo je obvestilo tudi kapitane ladij «Irma» in ((Andrea Mante-gna«, ki sta tedaj odpluli iz tržaškega pristanišča. Policija je uporabljala žaromete, da bi brodolomce prej našli. Vsi so si prizadevali, toda okrog 4. ure so za-prepaščeni zapazili prevrnjen in prazen čoln ((Antonio«. Bali so se, da sta Luciano in Fabio utonila. Starši dijakov so včeraj navsezgodaj pohiteli v Gradež in se zahvalili rešiteljema, nato pa so se vrnili skupno s sinovoma in Giordaniiem v Trst, medtem ko je Albi ostal v Gradežu, da poskrbi za popravilo svojega čolna, V razburljivi noči na divjem morju so bila v nevarnosti štiri mlada življenja, vendar se je vse sr< " ček . ognjeni krst. je predložil poslanec Vidali ob razpravljanju o proračunu ministrstva za prevoze, sprejete kot priporočilo. Resolucije so se nanašale na zahtevo po zgraditvi drugega tira in elektrifikaciji na železniški progi Trst-Benetke; po zgraditvi avtostrade med Trstom in Benetkami z odcepom Palma-nova-Videm kakor tudi med Vidmom in Beljakom preko Trbiža; po podvojitvi tira in elektrifikaciji na železniški progi Videm-Trbiž. Kar se tiče resolucije z zahtevo, naj uprava državnih železnic prevzame stroške za železniške prevoze v pristanišču so poslancu zagotovili, da bodo čimprej proučili vsa vprašanja, ki se tičejo Javnih skladišč. V sredo iz Trsta otvoritvena vožnja ladje «Illiria» Danes priplove v Trst motorna ladja allliria«, ki bo odplula našega pristanišča na otvoritveno vožnjo po Jadranskem morju do Grčije. Otvoritvena vožnja bi morala biti že nekaj prej, vendar ladjedelnici v Neaplju ladje ni uspelo pravočasno dokončati, tako da bo odplula v sredo 19. septembra iz Trsta. Nova motorna ladja družbe «A-driatica« bo plula na progi med Trstom, Benetkami, Ancono in Barijem na italijanski strani Jadranskega morja, Zadrom, Spli. tom, Dubrovnikom in Kotorom na jugoslovanski strani in se bo dotaknila tudi grških pristanišč. (rilliria« ima 3.000 ton in bo lahko sprejela 146 potnikov v udobnih, modernih kabinah. Na vsej ladji so urejene klimatske naprave. Ladja b^> relativno dokaj hitra, saj bo razvijala brzino 18 milj na uro in bo opravila celotno krožno pot v trinajstih dneh. vala pri prometni nezgodi, do katere je prišlo malo prej v Ul. D’Alviano, in sicer v bližini Ul. sv. Marka. Benussi se je peljal z motorjem po omenjeni ulici, in sicer v smeri predora pod Sv. Vidom, ko je nenadoma trčil vanj z avtom Fiat 600, ki ga je upravljal 26-letni Delio Petronio s Pomola Fratelli Bandiera 1/1. Šofer bi moral ustaviti svoje vozilo, čeprav Je prihajal z desne strani. Cesta, po kateri je peljal, nosi namreč na svojem skrajnem koncu napis «stop». Ker ni upošteval tega cestnega znaka, je trčil v motorista in ga podrl na tla. Po nesreči je motor tekel po cesti še nekaj metrov brez vozača in potem podrl na tla Strainovo, ki je prav tedaj prečkala ulico. Na srečo je ženska dobila le lažje poškodbe po kolenih in desnem steg. nu ter bo ozdravela v 4 ali 6 dneh. Benussi pa se je pobil po levem komolcu, levi roki ter se ranil na mezincu iste roke. O-zdravel bo v 5 ali 8 dneh. Usodna padca Včeraj sO med 16. in 17. uro prepeljali v splošno bolnišnico kar dve že zelo priletni ženski, ki sta si zlomili stegnenico pri padcu v domači hiši. Prva je bila na vrsti 82-letna Marianna Martinolich vd, Nicoli-ni, ki stanuje v zavetišču «Stella del mare» v Ul. Besenghi 27. Mater je spremila v bolnišnico njena 59-Ietna hči Domenica, ki je povedala, da je Martinolieheva padla eno uro prej na hodniku zavetišča. Piri padcu si je baje zlomila desno stegnenico. Odprava vizumov stopi v veljavo danes. Poleg tega bo z današnjim dnem spet uveden promet z osebnimi izkaznicami, kot je to predvideno na osnovi spora/uma med nekaterimi evropskimi državami, tudi med Italijo in Avstrijo. ,rečno zaključilo, toda dva bodo-ja pomorščaka sta prestala svoj Razpis natečaja za razne službe pri ministrstvu za delo Pokrajinski inšpektorat za delo v Trstu sporoča, da so bili v prilogi št. 3 Uradnega lista št. 206 od 16 avgusta 1962 objavljeni razpisi naslednjih natečajev; Natečaj za 60 mest inšpektorja 2. razreda za juriste in doktorje političnih ved; natečaj za 60 mest za inšpektorje 1. razreda za inženirje; natečaj za 20 mest inšpektorja 1. razreda za zdravnike in kirurge; natečaj za 60 mest inšpektorja 2. razreda za aoktorje gospodarskih ved; natečaj za 30 mest svetnika 3. razreda za juriste in doktorje političnih ved. Nadalje je na razpolago 60 mest inšpektorja-adjunkta 3. razreda z diplomo računovodje, 20 mest za geometre, 15 mest za kmetijske izvedence, 25 mest za industrijske tehnike. Končno je razpisan natečaj za 55 mest nižjih uradnikov (appJicato aggiunto), ki so opravili izpite nižje srednje šole. Prošnje na kolkovanem papirju 200 lir je treba vložiti na ministrstvo za delo — glavno ravnateljstvo splošnih zadev — osrednja služba inšpektorata za delo — Div. VIII Rim v teku 90 dni od dneva objave v Uradnem listu. Podrobnejše informacije se dobe na inšpektoratu za delo v Trstu, Ul. Galatti 24. Dobre pol ure pozneje so prepeljali na ortopedski oddelek 87-letno Marijo Cocianeich vd De Giovanni iz Ul. Toti 14. Cocian-cicheva pa si je baje zlomila levo stegnenico, ko je vstala s postelje. Tudi njo so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. j imi mirnimi gestami izvabi iz orkestra kar najlepše efekte, kot se je včeraj pokazalo zlasti pri Straussovi simfonični poemi Smrt in spremenjenje. Se posebno pa nas je na včerajšnjem koncertu razveselil nastop mladega godbenika, člana Tržaškega filharmoničnega orkestra, flavtista Miloša Pahorja. Od gojenca šole Glasbene Matice in pozneje tukajšnjega konservatorija se je Miloš Pahor razvil v odličnega flavtista, ki ga poznamo ne-le z raznih manjših nastopov temveč tudi kot izvajalca obširnejših odstavkov na koncertih Tržaškega filharmoničnega orkestra in pri izvajanju oper v gledališču »Verdi,. Včerajšnji nelahki Gluckov Koncert za flavto in mali orkester je Pahor izvedel z veliko sigurnostjo, čeprav ne brez vsakega sledu treme. Iz svojega instrumenta zna izvabljati lepe, žametne zvoke, ki bi bili bržkone ob boljšem instrumentu še lepši. Očitno je Miloš Pahor dosegel tisto raven, odkoder je možen dosežek najlepših uspehov, ki mu jih vsi iz srca želimo. Ker poznamo njegovo predanost glasbi in svojemu instrumentu, smo prepričani, da jih bo tudi dosegel. Za svoje včerajšnje izvajanje je bil deležen, spontanega odobravanja občinstva. Prireditve in objave Šolske vesti Ravnateljstvo državne nižje Industrijske strokovne šole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu. Vpisovanje v 1., II. in III. razred za šolsko leto 1962-63 se vrši vsak dan do vključno 25. septembra t.l. od 10. do 13. ure. * # • Vpisovanje na slovenskem učitelji-šču v Trstu traja do 25. septembra. Podrobna navodila so na razpolago v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 9. do 12. ure # # * Letos brez koncertov? bil* V Krožku pomorščakov 1cert včeraj skupščina Tržaške ne družbe, na kateri jo V jjf nik Negri poročal o teza* fco nik Negri poročal u „e družba v letošnji sezoni ^ fct imela primerne dvorane^ I1., kolikor se ne uredi vprašan) rane aRossetti«. Zborovanje KPI Jutri, 16. t. m. ob 11. url bo na Šentjakobskem trgu zborovanje, na katerem bo član osrednjega vodstva KPI Alessandro Natta govoril o sedanjem političnem položaju v Italiji ter o borbi KPI za mir In demokracijo. Predsedoval bo občinski svetovalec Ernesto Radich. Vpisovanje otrok v občinske vrtce Tržaško županstvo sporoča, da se bo začelo vpisovanje otrok v občinske otroške vrtce v sredo 19. in zaključilo 29. t.m. V otroške vrtce bodo sprejeli otroke, ki bodo v tem času dokončali tretje leto starosti. Ob vpisu pri upravi vrtcev je treba predložiti za vsakega otroka posebej rojstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam in davici, potrdilo o cepljenju proti otroški paralizi, ki ga izda občinski zdravnik. V primeru, da otrok ni bil še cepljen proti otroški paralizi, morajo starši pismeno izjaviti, da se jim ni zdelo potrebno cepiti otroka proti otroški paralizi. Šolski zdravnik bo s posebnim pregledom ugotovil zdravstveno stanje otrokovih oči. Za podrobnejše informacije naj se starši obrnejo na uprave občinskih otroških vrtcev. Opozarjamo starše, da vpis o-trok v otroške vrtce ne bo veljaven, če bo manjkal en sam predpisani dokument. Zaradi tega naj si starši pravočasno oskrbijo vsa potrdila in dokumente, ki smo jih zgoraj navedli. Gozdni požar pri Devinu Včeraj okoli 12,40 so openski gasilci pohiteli na kraj «Njive» v bližini železniške postaje pri Devinu, kjer sta se na področju 4.000 kv.m vnela trava in razno grmičevje. Pri gašenju požara so sodelovali tudi policijski agenti in stražniki gozdarske uprave v Devinu. Po enournem delu se jim je posrečilo, da so popolnoma zatrli zublje, Skoda znaša okoli 30 tisoč lir. Pogorelo zemljišče pripada izključno zasebnim lastnikom. Ravnateljstvo Nižje trgovske stro. kovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje za L, II. In III. razred nadaljuje do 25. septembra 1962 vsak delavnik od 10. do 12. ute. Učenci, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti naslednje do- kumente: 1. Rojstni list anagrafskega urada 2. Potrdilo o cepljenju 3 Potrdilo o zdravih očeh 4. Zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo v tajništvu šole. * * # Ravnateljstvo državne srednje šole v Trstu sporoča, da se nadaljuje vpisovanje v vse tri razrede do 25. septembra Podrobnejša pojasnila dobite v tajništvu vsak dan od 9. do 12. ure. v * * Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda v Trstu, Ulica Caravaggio 4 Vpisovanja za šolsko leto 1962-63 trajajo do vključno 25. septembra. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure. * # * 1K UUU VUpirbU t'- n(t Ijo v gostilni Mantovan ^ konelu, bo trajala še nje nedelje, 23. t.m. n .. nih je 45 slik slikarjev Nazlonale 16.00 ((Nevidni k* Mabusa« (Gli firtigU t1".,' dr. Mahuse). Prepovedano Fenice 15.30 «Mož, ki )e u ty Valance« (L’uomo cllJLv,it. " berty Valance). John vv ’ povedano mladini. ntHUS Ravnateljstvo državne Industrijske šole v Dolini. Vsi učenci, ki so izdelali L In II. r. ter tisti, ki niso izdelali, so vabljeni, pa se čimprej vpišejo za prihodnje šolsko leto. Ravno tako se vrši vpisovanje za I. razred. Tajništvo šole Je zato odprto vsak dan od 8.30 do 12. ure. * # • Ravnateljstvo državne nižje Industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul Montorslno št. 8-III.) obvešča, da se vrst vpisovanje v 1 . It. tn III. raz-red za šolsko leto 1962-63 do vključno 25. septembra t.l. vsak delavnik od 10. do 12. ure. Pri vpisu za prvi razred so potreb, ne naslednje listine: 1. šolsko spričevalo V. razreda o-snovne šole; rojstni Ust izdan op občinskega urada; 3. potrdilo o precepljenju koz. * * * Na državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim. učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto' 1962-1963 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto Vecchlo 9-11. neprekinjeno do 291 septembra. Avtobus ga je podrl Ob 16. url so z rešilnim avtom RK prepeljali v splošno bolnišnico 59-letnega šoferja Federica Sonnellija iz Ul. sv. Frančiška 30. Sonnelli se je ponesrečil, ko je hotel startati v Ul. C. Rittmeyer kamion tvrdke Pertot iz Ul. Bo-vedo. Odkril je pokrov motorja ter se po nesreči postavil ob levo stran vozila, se pravi proti središču ceste. V tistem trenutku je privozil mimo neki avtobus, ki obratuje na progi št. «28», ki ga je podrl na tla. Zaradi lažjih poškodb po levi nogi, po desni roki in desnem komolcu se bo moral zdraviti kakih 8 dni Kdor želi pokusiti pristno domače vino, naj obišče osmico, ki Jo Ima Stranj (Susič) v Dolini št. 55. ...........................................................im..m IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Za ukraden pulover je mladenič dobil 160 dni pogojne zaporne kazni Dve razpravi sta bili odloženi, medlem ko si je prisvojitelj avta nakopal mesec dni zapora in 10.000 lir denarne kazni Prometna nesreča zaradi neupoštevanja znakov Včeraj ob 12,35 so prepeljali z rešilnim avtom RK na opazovalni oddelek splošne bolnišnice 59-let-I no Thereso Bennj por. Strain. Predlogi poslanca Vidalija Lmč"4k0vduiavlivnMarka 1T“S! družini Strain. Skupaj z žensko so pregledali na sprejemnem oddelku tudi 21-letnega Daria Be-nussija iz Drevoreda 20. septem- sprejdi kot priporočilo Parlamentarni urad KPI sporo- Pred kazenskim sodiščem (pred-sednik Edel, tožilec Visalli, zapisnikar Strippoli, obramba Borgna) bi se morala zagovarjati včeraj 4l-letna Claudia Gregori por. Luin iz Ul. Bonomea 169 ter njen mož Mario Luin.. Oba sta bila obtožena, da sta med 31. julijem 1958 in 13. oktobrom istega leta prikrila neki hladilnik znamke «Zop-pas». Lastnik hladilnika je bil Mario_ Luin, medtem ko bi nje- gova žena morala skrbeti zanj potem ko so ga zaplenili. V bistvu gre za eno izmed toliko trgovskih nezgod, ki ne predstavljajo nobene novosti, na področju trgovine. Luinova sta ku- pila hladilnik znamke «Zoppas», in sicer na obroke. Ker nista plačevala rednih mesečnih obrokov, so iu Prijavili sodišču zaradi go- ljufije. Sodniki so odložili proces, ker želijo. da bi prišel na obravnavo lastnik podjetja Barini iz Istrske ulice, ki bi moral pričati glede nekaterih podrobnosti v zvezi z omenjeno 'goljufijo.. *#* pred istim sodiščem (obramba Ni!?te£« i Jni moral zagovarjati S?;, S,1? c“»'» -ui Javni tožilec je zahteval za obtoženca 6 mesecev zapora ter 12 tisoč lir globe. Sodniki so ga sicer priznali za krivega, toda so vendarle menili, da mu zadostujeta en mesec zaporne kazni ter 10.000 lir denarne kazni. Pred kazenskim sodiščem (o-bramba Petracco) bi se morale zagovarjati včeraj tri osebe. Do procesa pa ni prišlo, ker je uradni zagovornik dveh strank bolan. Gre za znanega tržaškega odv. dr. Terpina, katerega je včeraj začas-no nadomestoval odv. Petracco. Na zatožni klopi so sedeli 21-letni Vittorio Nibbio iz Ul. Cata-lam 10, 23-letni Tullio Colja iz Ul. De Franceschi 9-4 ter 23-letna Carmen della Pietra iz Ul. S. Mau-rizio 14. Oba mladeniča so obdolžili, da sta ukradla ženski okoli 8.000 lir. Do tega dogodka pa je prišlo, ker se je trojica znašla 14. januarja lani v nekem javnem lokalu. Mladeniča sta povabila žensko na ljubavni sprehod ter sta izbrala za kraj ljubezenskega sestanka neko vežo v Ul. Caccia. Ob tej priliki sta mladeniča baje ukradla dekletu omenjeno vsoto. Ker pa je šlo pri tem tudi za nenravna dejanja na javnem prostoru, so izročil v"’ obtožili slednjega prekrška dekle }28t*a Fiat 500 B GOP 26279°č i g ar 'in seVeda tU•' * je bila odprta P1'6^* nt K1] iz dežele, med katerih deset, ki so prejele ttag ExceIsior 16.00 ((Kakor (Come in uno specohio', jil1 Bergmanov film. Prepove „ Grattacielo 16.00 aPovclJ^^' ;i| (Ponte di comando). t- j 1 Alec Guinness, Dirk B0S (1A Arcobaleno 16.00 »Inšpektor'^ tore). Teohnicolor. — vl ^ mladini, . pefr.j, UUdUlll! pU Supercinema 16.00 «Toto ■» ločena v Berlinu« (T0!.,* Pt|f no divisi a Berlino). fotii. no De Filippo. Alabarda 16.00 «Oudežna )„(, (Malesia magica). Tecn (j Prepovedano mladini. ,rjsto> Aurora 15,30 «Grof Mont' ^ ^ conte di Montecristo). -j|» V Garibaldi 16.30 ((Svet P?" 10r. ‘ • mondo di notte). Techn povedano mladini. rM. ru Cristallo 15.30 21.30 «E1 ^ & nieolor. Charlton Hesi«" Loren. , -[joH r Capitol 17.00 «Ne ubijaj* dere). Laurent Terzien- p. , Impero 16.30 «Tot0 Dia ...citre1!# Massimo 15.45 ((Vulkan, 1* (Vulcano figlio di UK> j, color. Michel Gordon. mi«1 (]i v;.» Moderno 16.00 ((Obleganje £ ,«8 ^8 ščic« (L’assedio delie se Teohnicolor. VVilliam B Astoria 17.30 »David ln p Teohnicolor. 0tdku j/ Astra 16.30 »Robinzon sarjev« (Robinson . n Jd čorsari). Vittorio Veneto 17.00 «=” r (Leclissi). Alain D'>1- / Vitti. Prepovedano Abbazia 16.00 ((Napad st «<*" k, (La carica del 101),» ^ Venjdf j/ Is'; k ■;’*i ■ \ " ll ‘ii $ S S ,11 lil i'1 h 4 h' > S. 5« ht S i , * k \ $ V/alt Disney. asrs* «. —-J® »1 figlio del capitan0 A 'b Teohnicolor. .invl Jj y V1 Skedenj 20.00 «Nepremaed-gmv | ji tor« Gi gladiator« l»v njtlr^ sabelile Corey, Rlchan* Razna obvestila ------------------ s ' ljah izlet v Predlanski ‘ 0p f t stojnsko jamo z odh01*0 r|Dl* . zjutraj ln z vrnitvijo Mladinska iniciativa 0 jet* .,|i, ( izlet na Koroško za**"* »5« itt>' vir odpovedan. ProSJ^%e)e so se vpisali, naj °vlhs gr**' Ul. so se vpisali, naj dv * gr*11' A Ul. Geppa 9 v uradm1*^^ -------------- M 1 ji ROJSTVA, SMRTI £ 5e )e f Dne 14. septembra 1 rio v j stu rodilo 7 otrok. °SUMRLI SO: % sa, 59-letni Michele MaS^iP{l!ii^ Francesca Pegan P°r'v(i. $1tjfJ -na Emilla Morat!oa,iat0, * 'Vi L letni Giuseppe Trlv ^ driana Cianl Glullo Grazzi, ^ cich vd. A pol Ion m, Gall0 vd. Grattoni, plna ROSIC vd__Bu _ ? Bijsssf • Vpi/ Ul. Settefontane 2;kov_ Trg Goldoni 8; dr. p> Nenadoma naS nepozabna Cia*' Adriana por. Žalostno vest^ užaloščeni mož gy sestra (odsotna), , pp vsi ostali sorodnik* . 9 Pogreb drage P°f0 V deljo, 16. t. m. o” šnipenice splošne boln S i 1 titoV STARI ZA VCLJSKt CISTE Od danes bo filobus št. 20 ožil po novem odcepu ceste hvahna gradbena dejavnost na vsem podroija industrijskega pristanišča .. ;> ■ RBkRK b it'19.'1'* 3 it, 5.8 naprej bo vozil lila-Sr iti »Po, ,novi cesti med Da-t^As4iV ]ami. ki jo je zgra-‘i* dolgo časa od tega, £ !t> K tJ» / / * Jl|t(iltr.,.IJ'0Sli uporabljati žara 1 (Vo , '''nih težav med to u Acegatom. Novo cesto pOjtjn Prečkal vod z visoko ivf* voltov, poleg te. J11'0 treba urediti tudi • ^ogo paPel;,ave žic za filobus-"»iSfitn 0 dolgem času so vse 'I^obuJ69'11 in danes b0 že »i'TW P° novi cesti v sine-, sitie-f’ °d jutri dalje pa tu-K^ogj Trst-Milje. S tem »e t Sla ”1?koliko zdaljšala, to je . bližal nekoliko ovinka in V* ‘ern U Domju- :de’n proge bo pet po-tor 81CPr Pri tovarni te-pri Dacju (ti pr o- O cent” “J*. Pri pomožni eisk-1 in . Selveg, pri tobačni (>o Pr' tovarni At'as. Ko:, k • ?n' ,, S,ede cene deli pro-:fc^l j. tri dele. Sedaj bodo tftli a. irs,a Proti Miljam po-i'ttj » omenjene tretje po-fV^egu, ostala dva dela :('i vs 9 nespremenjena. 11 l1' ‘»Ne tem ne gre za grad-’ V ^ta0,*9'8- marvej le z.a od. J> V* sli kn,8 ce*te St. 15 (Ulica > jiiNte) b°’l Po domače Zaveij-" C' Pa' k1 SP s tem malce po-■Jf 'uj 8» b° mnogo bolj varna. ‘V INWn*mr«e odpravi zlogias-Bi;' ie 8mrt’-» pri tovarni Gas-iV-Na r. *abteval že toliko žr-JaPlJEsU, aSta bo tudi končno o-1 '&«» 5* SP Površina indu- k!« izvenanl-£a . Icer \ 1‘r1 •»_ n n ega na njegovi IV, zan-fan'- Ker bo stari del |V?s *.?' bodo lah o razširili rdVS *Ll^niU-o postajo v Zavil'!.. železniš e tire do 1 lhn«. tovarne, kar doslej 'ti 0g°=e, ker bi bi'o treoa ,;?Ssta ‘tlr> cesto. S tem bo ’at vsega te-,° cesta v Milje selo mnb.dali-a, a bo v nado- w Kakor smo že na kratko poročali, so v Kopru ob dvajsetletnici ustanovitve Jugoslovanske vojne mornarice odprli Razstavo pomorskega tiska. Razstava je v prostorih koprskega muzeja in Je predmet velikega zanimanja tako domačinov kot tujih turistov. Dnevno prihajajo tudi večje skupine šolarjev, ki jim strokovnjaki skozi razstavljeno gradivo nazorno prikazujejo razvoj slovenskega in Jugoslovanskega pomorstva od beneških časov pa do današnjih dni. Obiskovalca pritegne že prvi del razstave, kjer so na vpogled naj starej.i dokumenti razvoja pomorskega tiska na slovenski in hrvat-ski obali Jadrana. Tu gre na prvem mestu omeniti brošuro «Po-morstvo i trgovina«. Začela Je izhajati kot periodična publikacija leta 1870 v Trstu. Doživela je le Nevihta, ki je v četrtek zvečer tako nenadoma zajela Gorico in vso bližnjo okolico, je prinesla nekaj dežja, ki je sicer prišel prav, vendar pa ga je bilo premalo, da bi napojil žejno zemljo. Povsod pa ni padal samo dež, ampak so imeli tudi točo. To velja zlasti za Standrež, za okolico Krmina in za Rupo, Mrzli tokovi so pripeljali nad Standrež velik in temen oblak, ki je vse svoje ledeno breme stresel nad južnim in vzhodnim delom vasi ter marsikje uničil še tisto, kar je pustila suša. Toča se je usula nekaj pred 20. uro ter je padala samo nekaj minut. Vendar dovolj, da je posekla grozdje na trtah in stolkla zelenjavo. Ponekod je bilo tudi za ped visoko skoro kot orehi debelih ledenih zrn. Pepeta Vrdjanovega smo dobili na vrtu, ko je pobiral pod trtami že na pol dozorele jagode. Bilo jih je za nekaj škafov. Nekaj se bo dalo morda še iztisniti iz njih, ker je grozdje že skoraj zrelo, vendar je škoda vseeno velika. «Pa poglejte zelenjavo,# je žena pokazala na njivo. «Vse je stolčeno v zemljo, tega ne bo hotel nihče več.# Sosedu Dušanu Brajniku je toča zajela po dolgem vrsto trt ter popolnoma stolkla grozdje na njih. «Se pred neka) dnevi smo vozili tja vodo v sodu in zalivali,# je dejala žalostno Brajnikova mati, «sedaj je vse delo opravila toča. V dveh minutah je bil uničen ves naš trud.# Tudi pri Francu Lupinu je oplazilo neurje trte na dvorišču ter stolklo na pol zrele jagode, in še pri marsikomu, zlasti na Pilošču. Dalje proti Sovodnjam je toča dosegla z nekaj zrni prve hiše v Skrljah, vendar na srečo ni bilo hudega. Pač pa je napravila veliko škodo tudi okrog Rupe in Peči, kjer je sicer padala tudi samo nekaj minut, toda s takšno silo in tako debela, da so se morali ustaviti avtomobili na cesti, ker niso mogli več naprej. Seveda je temu primerno tudi škoda na polju precejšnja in je marsikje bilo uničeno še to, kar je pustila suša. Prav tako je toča napravila veliko škodo okrog Krmina, posebno v Bračanu in okrog Moše in Fare, kjer je v nekaterih vino- gradih uničila tudi do polovico pridelka. Polju okrog Subide, No-vaje in Plešivega ter na Preval-skem polju pa je neurje prizaneslo. CONI odobril osnutek za športno igrišče na Rojcah Na svoji zadnji tedenski seji je občinski upravni odbor v Gorici preteklo sredo obravnaval predvsem razne upravne zadeve. Zupan je sporočil, da proučujejo ukrepe za pomoč prizadetim po suši. Na prihodnji seji bo predlagal tudi prispevek, ki naj ga občina da v ta namen. Povedal je nadalje, da je CONI z malimi spremembami odobril osnutek za gradnjo novega športnega igrišča na Rojcah. Zato bodo verjetno v kratkem predložili to zadevo v proučitev odhoru in občinskemu svetu. V NEDELJO, 16. septembra bo ob 16. uri ŠAGRA V GRMEKU v BENEŠKI SLOVENIJI Na plesu bodo igrali «Beneškt fantje# iz Ljubljane. Goriški pevci bodo odšli na zabavo z avtobusom, ki bo odpeljal od Droča ob 13.45, ustavil pa se bo v Rupi, ob 14.15 v Dolu, 14.30 v Doberdobu, 14.45 na Poljanah za Vrhovce. Vozil bo točno po napovedanem voznem redu. V okviru dežele je treba uvesti take odnose, da se narodna manjšina ne bo čutila manjvredno in zapostavljeno V zadnjih dneh sta izšli dve brošuri, ki vsebujeta govor dveh parlamentarcev v rimskem parlamentu ob priliki razprave o osnutku za deželni statut Furlanije-Jul. krajine. Prva, ki je izšla pri založbi Del Bianco v Rimu z naslovom »Končno dežela Furlanija-Jul. krajina#, prinaša govor, ki ga je imel 26. junija t.l. v poslanski zbornici v Rimu socialistični poslanec Ma-rangone in v katerem prikazuje razvoj in rešitev tega vprašanja kot si ga zamišljajo socialisti. Druga pa prinaša govor, ki ga je imel istotam dan pozneje de-mokristjanski poslanec Martina ter je izšla v založbi SPES go-riške krščanske demokracije. V tej brošuri je tudi vključen zakonski predlog, po katerem naj bi država prevzela dolg goriške pokrajine za kritje pokrajinskih primanjkljajev, ki bo dosegel le- ..........iiiiiiiiiiiii.minimumu.mmmmmmmimmmimimm.....i.»»mil DRŽAVA BO KRILA STROŠEK 30 MILIJONOV LIR Pred dnevi so pričeli širiti podvoz Salderini pri Krminu Širok bo 18 metrov in bo ustrezal potrebam sodobnega prometa Eno leto po oddaji dražbe za razširitev cestnega podvoza Salderini pri Krminu, so pred nekaj dnevi delavci podjetja Žani iz Gorice zaprli za promet cesto, ki pelje pod prehodom v Krmin in začeli odstranjevati kamenje in material v širini 18 m, kjer bodo zgradili novi prehod. Z gradbenimi deli so toliko časa zakasnili, ker so morali najti takšne železne trame, kot jih je predpisala železniška uprava. Železniške kompozicije vozijo zaradi del na tem odseku počasneje, ker so tračnice začasno postavljene. Na podlagi zakona od leta 1950 ter poznejših sprememb bo strošek za dograditev tega objekta (30 milijonov lir) krila država. Ureditev podvoza Salderini je samo en del obsežnega programa, ki ga je pokrajinska uprava izvršila in ga še opravlja v tem delu naše pokrajine. Omenimo naj, da je pred kratkim prešla pod državno upravo cesta Krmin- v" tli h! g° bolj varna. Ta ce->.°,%wed'.na v Trstu z dve a in s pasom zelenja N bo ločil. To bo še I »»„..111, 1,0 IH n ionom, nrori. su na OTOKU JtVrKU. 1» a raZSlSVl V nekaj številk, kajti j g Kopru je razstavljena reprodukci- nika so začeli preganjati in se je . * nmentmn nn( še raz- vrnil v evnio roistno mesto Bakar. Ja te KnJlge- omenimo naj se raz stvu v slovenskem jeziku. Prva nosi naslov «Opis in zgodovina Tersta in njegove okolice# in je, kot piše na prvi strani «po domače spisal, na svetlo dal in založil v Tersti leta 1872 Josip Godina#. To je prva slovenska knjiga o pomorstvu, v kateri Godina ne govori samo obširno o tržaškem pomorstvu, am* iniiiii»iiiH*iii»i»iMiiim»iiHHiiiim»i»iin»ii»iimiiiii»imimii«iMiiwi»iimiiutnMiim»iiMii»«m»imii»«ii«iuin pak opisuje tudi življenje sloven- 1 skih mornarjev. Druga knjiga, ki jo Je napisal Mštija Sila, in je izšla leta 1882 v založbi «Edlnost» v Trstu, pa nosi naslov «Trst in okolica#. Obe knjigi sta seveda precejšnja redkost. Zgodovinsko pomembni sta tudi knjigi «Nuovo costiere del Mare Adriatico#, ki je izšla leta 1883 v Trstu, zlasti pa še knjiga «L’arte de navigazione# Ta knjiga je izšla leta 1555 v Benetkah, edini izvod, ki je še danes ohranjen, pa so našli na otoku Krku. Na razstavi v m,0 -v k njeni varnosti i* Pri* te sPloh precej raz. JI. »/hJ 0 živi gradbeni de-NNd; -nad to cesto se edina v Trstu z dve vrnil v svoje rojstno mesto Bakar. Publikacija «Trgovina i pomorstvo# je izhajala v hrvatskem jeziku in je imela za tedanje razmere vse preveč domoljubni značaj. Razstavljena številka je edini primerek, ki se je ohranil v naših krajih, le v Sarajevu imajo še nekaj številk. Od starejših dokumentov naj nadalje omenimo knjigo «Editto po-litičo dl navigazione mercantile#. Izšla je leta 1774 na Dunaju za vlade Marije Terezije. To je bil prvi avstrijski pomorski zakonik. Posebno pozornost obiskovalcev vzbujata tudi dve stari knjigi o pomor- ",7 «laslltei kot »južni obroč# ll1"1 JsJr' prJJV San Sergio. Ta IlC, više, saj so osta- ZAHTEVA DELAVSKE ZBORNICE V GORICI V podjetjih proste cone uvesti proizvodno nagrado V poštev pridejo obrati, kjer izdelujejo slaščice in likerje BS'" Vse hiše razen ene. v načrtu tudi grad-‘ .No #Predora P°d Dolgo Nom se bo Saveljska 111 izognila tudi 2av- !!/(V i An!? PROSEK.kontovel fii^neR 15. t. m. ob 19.30 uri Universal Cinemascope w\ * [V*’ , J Sfil ŠKRLATNA MASKA (La maschera di porpora) CURTIS in COLLEEN MILLER S’ o*1?! lJV' !> m feo PROSEK vr---------------- »anes 15. t. m. ob 19.30 uri barvni Columbia film: NEIZPROSNIH RiHard (La furia degli implacabili) TODD, JAMES BOOTH in ANNE AUBREY m ',1/ + ' v ^ : i P A MARIO HI CAMERII predvaja danes 15. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film: MARIA CAMERINIJA ULICA MARGUITA (Via Margutta) Igrajo: ANTONELLA LUALDI, GERARD BLAIN, FRANCO FABRIZZi, YVONNE FUR-NEAUX, CRISTINA GAIONI in drugi stavljen dokument iz Napoleonovih časov, ki ureja postopek za ladje, ki priplujejo v pristanišče. Dokument je tiskan v francoščini in hrvaščini. V njem med drugim piše «da štogod i kogod dolasi s kraja od kraljestva od Napule sve bude, i sve se rasumi e bude podložno jednome Uklonieniu, allti con-tumazij od dana ceternaes#. Dokument so natiskali okrog 1. 1861. Naslednji dei razstave je posvečen domači in svetovni strokovni pomorski literaturi. Zanimivo je, da je izšlo v času po prvi svetovni vojni pa do danes nad 100 pomorskih strokovnih knjig v hrvatskem in slovenskem jeziku. Krona vsega je vsekakor Jugoslovanska pomorska enciklopedija, ki obsega sedem debelih knjig večjega formata in se lahko meri z enciklopedijo katerega koli pomorskega naroda. Pomorsko enciklopedijo je izdal Leksikografski zavod v Zagrebu. Zadnji zvezek Je izšel letos. Od tujih strokovnih knjig so najštevilneje zastopane italijanske. Iz gradiva o periodični pomorski publicistiki Je razvidno, da izhaja danes v svetu na stotine periodičnih pomorskih publikacij. Organizatorji razstave so si seveda lahko nabavili predvsem jugoslovanske in italijanske publikacije, vendar je vmes tudi precej tujih, zlasti angleških, ameriških in francoskih. V Jugoslaviji danes izhaja nad 30 periodičnih publikacij strokovnega značaja, vmes pa so tudi priložnostne izdaje glasil delovnih kolektivov pomorskih podjetij. Tudi obe slovenski pomorski podjetji imata svojo redno publikacijo. Vsebinsko bogat in pester je zlasti »Informator# piranske Splošne plovbe. Na razstavi so tudi slike srednjeveškega Kopra, nadalje je prikazano delo v novem koprskem pristanišču in razni pomorski objekti na slovenski obali. Poseben oddelek je posvečen razvoju jadranja na koprski obali. Ta športna panoga, v kateri nastajajo bodoči pomorščaki, se je od priključitve k Jugoslaviji izredno razvila. Zlasti velja to za Jadrnice Star, ki so zasedle številna najvidnejša mesta na mednarodnih tekmovanjih in se močno uveljavile tudi na zadnji olimpiadi v Italiji. Končno naj še omenimo kotiček, ki je posvečen mornarjema juna-Koma Sergeju Mašeri iz Gorice in Milanu Spasiču. Ta dva sta leta 1941 organizirala upor na rušilcu «Zagreb» proti Italijanskemu ladjevju. Ko sta videla, da Je vsak odpor zaman, sta ladjo raje spustila v zrak, kot pa da bi prišla sovražniku v roke. Oba sta pri tem izgubila življenje. V kotičku, ki je posvečen obema junakoma, so izpisane tudi bewde maršala Tita, ki Mašero in Spasiča daje za zgled bodočim rodovom po morcev. Tajništvo Delavske zbornice je proučilo razmere, ki vladajo v podjetjih za izdelovanje likerjev in slaščic na področju proste cone. Se prav posebej je pregledalo delovne pogodbe, ki ureju- podvrženih družinskemu davku. Tisti, ki že plačujejo družinski davek, pa niso imeli v dohodkih nobenih sprememb v zadnjem letu, niso dolžni napraviti prijave. Pač pa morajo prijaviti tisti, ki jejo materialni položaj delavk in doslej tega davka niso plačevali, delavcev tega tako pomembnega industrijskega sektorja. Ugotovilo je,- da niso v nobenem podjetju podpisali sporazuma, s katerim bi delavke in delavci prejemali proizvodno nagrado in druge prejemke za dvig proizvodnje, kakor je to že dalj časa v veljavi v skoraj vseh podjetjih naše pokrajine. V zadnjih letih so se obrati slaščičarskega in likerskega sektorja izredno okrepili. Njihova proizvodnja se je na moč dvignila zaradi modernizacije naprav. Vse to je prineslo zelo racionalen način proizvodnje, pri katerem naj ponovimo, da se je proizvodnja dvignila, dvignila pa se je tudi storilnost delavcev, ki so zaposleni pri teh strojih. Upoštevajoč, da delavci v teh podjetjih niso bili nikoli deležni ustreznih mezdnih poviškov, ki bi bili v skladu s povečanjem proizvodnje, je Delavska zbornica na podlagi posvetovanja z ostalimi sindikalnimi organizacijami sklenila predlagati ustanovitev proizvodne nagrade, ki naj se prizna vsem delavcem in delavkam, ki so zaposleni v podjetjih za izdelovanje slaščic in likerjev proste cone v Gorici. Pa imajo tolikšne dohodke, da so podvrženi temu davku po obstoječih predpisih. Prav tako morajo javiti spremembo tisti, katerih dohodki so se v zadnjem le tu zvišali ali znižali. Spremembe hišnih številk po goriških ulicah Pokrajinska uprava je odredila spremembo hišnih številk pri večini hiš v naslednjih ulicah: Ul. Carducci, Arcivescovado, ha Trgu Travnik, v Ul. Don Bosco. V Ul. Carducci so spremembe naslednje: Dosedanja št. 2 bo odslej št. 4, 3 se spremeni v Sl 4 v 8; 5 v II; 6 v 16; 7 v J7; 8 v 22; 9 v 27; 10 v 28; 11 v 2*1 12 v 34; 13 v 33; 14 v 44; 16 v 37; 16 v 50; 18 v 54; 19 v 55; 2° v 60; 21 v 57; 23 v 63 in 25 v 71- Pri igranju košarke se je pobil Sinoči nekaj po 2Q. uri so pripeljali v goriško bolnišnico 14-letnega Edoarda Pitia iz Ulice Carducci 54. Ko je igral košarko s tovariši, se je pobil po kolenu. V bolnišnici so mu očistili in obvezali rano ter ga poslali domov. Okreval bo v 15 dneh. Subida-Ceglo-državna meja, da se nadalje teži za podržavljenjem ceste proti Čedadu in se uredi cesta Bračan-Dolenje. Pri vsem tem obsežnem načrtu pa je ravno cestni podvoz največje važnosti, ker povezuje krminski del z državno cesto, ki teče na drugi strani železnice. Podvoz je bil zgrajen pred 100 leti, ko še niso poznali motornih vozil, ampak so se na cestah srečavale kvečjemu kočije z vprego dveh ali štirih konj. Z leti je prehod postajal vedno manj prikladen za avtomobilski promet. Vedeti namreč moramo, da se je Krmin zelo razvil in da gre skozi to mesto tudi glavna cesta proti Čedadu. Ker ni samo ozek, ampak tudi nepregleden, so se zgodile v prehodu pa tudi poleg njega številne nesreče, ki so zahtevale celo smrtne žrtve. Z deli, ki so sedaj v teku, nepreglednosti ne bo mogoče odpraviti. Cesta bo na tem kraju nujno morala opisati dvojni ovinek v obliki črke *S». Ker pa bo široka 18 metrov in bodo na asfaltu začrtali smeri vožnje, bo odpravljena sleherna nevarnost, da bi se zaradi nepreglednosti na tem kraju dogajale nadaljnje nesreče. --------- DANES IN JUTRI Letalski piknik v Bovcu Letalska zveza Slovenije prireja danes, v soboto in jutri skupaj goriškim aeroklubom letalski piknik. Za danes je najavljen prihod okrog 50 pilotov s kakimi 30 letali. Zvečer bo pilotski ples s srečolovom. Med dobitki bodo tudi vožnje z letali. Jutri, v nedeljo, bo piknik na letališču, kjer bodo po zmernih cenah na razpolago turistična letala za poskusne vožnje. Med temi bodo tudi domača in tuja letala, ki jih razstavljajo na za grebškem velesejmu. Pravijo, da so na prireditev povabili tudi sovjetskega kozmonavta Titova, ki je sedaj na obisku v Jugoslaviji bližnjih zaselkov, ki bodo, vsaj tako upajo, v kratkem povezani z dobro cesto s Krminom. Obenem bo preurejena in asfaltirana cesta prispevala k razvoju krajevnega turizma in še bolj povezala Krmin in Brda v okviru maloobmejnega prometa. Domači pes jo je ugriznil Ob 20.30 je prišla v bolnišnico Po zdravniško pomoč 45-letna Karla Obljubek iz Ulice Madonnina del Fante 5. V desno nogo jo je ugriznil na domu njen pes. Zdrav, niki so ji nudili prvo pomoč in jo odpustili. Ozdravela bo v 15 dneh. Zena iz Steverjana si je zlomila nogo Ko se je predslnočnjim vračala domov 39-letna Vida Škorjanc por. Knez iz Steverjana, Je prišlo ravno neurje, ki Je zavilo vso okolico v črno temo. Spričo teme in dežja žena ni videla kam stopiti in je padla v jarek, ki so ga izkopali za napeljavo novega občinskega vodovoda. Pri tem pa sl je zlomila desno nogo v stegnu. Domačini so takoj poklicali avto Zelenega križa, ki je nesrečno ženo odpeljal v goriško bolnišnico. Tu so ji nudili prvo pomoč ln jo pridržali za 40 dni na zdravljenju. Podržavljcnje ceste Krmin-Plešivo Občinski upravni odbor je na svoji zadnji seji z zadovoljstvom vzel na znanje odlok sveta za javna dela v Rimu, po katerem so podržavili cesto iz Krmina preko Plešivega do državne meje pri Medani. S tem prehodom se bodo občinske finance znatno razbremenile, ker občini ne bo treba več vzdrževati te ceste, obenem pa je sedaj dana možnost, da jo bo uprava za državne ceste razširila in asfaltirala. Posebno so zadovoljni prebivalci Plešivega, Subide, Novaje, Cegla in drugih tos 1.770 milijonov lir in ki popolnoma paralizira vsako pobudo pokrajinske uprave. Obenem predlaga, naj bi država za prihodnjih deset let prispevala pokrajinski upravi še po 800 milijonov letno za dopolnitev njenega proračuna. Za Marangoneja ustanovitev dežele v obliki, kot jo določa osnutek statuta, ki ga je že sprejela poslanska zbornica, ne predstavlja končni cilj, ampsk samo eno etapo na poti k nadaljnji preobrazbi in modernizaciji naše države, ki je še zaostala, ter gospodarsko in socialno Se neurejena. Jasno in obširno obravnava glavne probleme dežele in ožigosa rovarjenje neznatne desnice, ki bi deželno avtonomijo hotela za vsako ceno preprečiti. V brošuri obravnava tudi vprašanje naše narodne manjšine in pravi med drugim, da je treba uvesti take odnose, da se ta manj. šina ne bo čutila «konfinirana na neki hrib, kot neki popolnoma drugačen narod in drugačno pleme#. V brošuri obravnava tudi privatne monopole na področju dežele in vojaške služnosti ter preveliko davčno obremenitev. Zahteva tudi podroben razvojni načrt in dovolj sredstev za njegovo uresničenje za industrializacijo treh pokrajin in njihovo vključitev v evropsko in podonavsko gospodarsko skupnost. Martina pa obravnava zgodovino goriške pokrajine po prvi svetovni vojni, pomen dežele za utrditev demokracije in svoboščin, njen pomen v mednarodnem okviru in obravnava tudi razne probleme, ki se postavljajo v zvezi 1 izvedbo deželne avtonomije. Glede naše narodne manjšine pravi, da je sicer le neznatna, vendar priznava, da bi ji bilo treba zajamčiti v deželnem okviru vse osnovne pravice na podlagi enakopravnosti vseh držav-Ijanov ne glede na jezikovne, verske ali druge razlike. Kot prvi primer takega reševanja navaja zakon, ki urejuje slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem (ki pa se še ne izvaja in ki tudi ne omenja beneških Slovencev, op. ur.). Martina je svoj govor zaključil z izjavo, ki jo je dal med debato • deželni avtonomiji minister Me. dici o Gorici. Izidi jesenskih izpitov na slovenskih srednjih šolah Na slovenskih srednjih šolah vi Gorici so z uspehom opravili jesenske izpite naslednji dijaki: Na učiteljišču; I letnik: Marija Bregant, Stanislava Hvala —. dva sta bila zavrnjena; II. letnik: Zmagoslava Carrara in Anka Komjanc; III. letnik: Irma Barbarino, Metoda Cescutti in Iva Nabergoj — eden se ni predstavil. Na višji gimnaziji: IV. gimnazija: Ana Cescutti, Neda Dornik, Zvonko Legissa, Leopold MerVic, Marija Pacor in Marija Visintin dva sta bila zavrnjena; I. licej: Miroslava Breini, Antonija Figelj in Helena Knez — eden je bil zavrnjen; II. licej; Ivan F gelj in Daniel Pintar. Sprejemni izpit za I. licej: Karel Černič, David Miklus, Robert Terpin in Slavka Valentinčič — e-den je bil zavrnjen. Nižja srednja šola: I. gimnazija: Venceslav Černič, Benjamin Jarc, Severin Klede, Marij Legissa, Zdenko Ožbot, Jordan Radetti, Walter Ressi, Istok Vižintin, Lidija Devetak, Silvana Florenin. Bruna Legissa, Marija Nanut, Danila Pacor, in Marija Peršič ~r dva sta bila odsotna. I/ gimnazija: Marijan Černič, Stanislav Figelj, Silvo Gergolet, Zdravko Gulin, Rudolf Mozetič, Miroslav Pacor, Evgen Plesničar, Bogdan Stanič, Martin Tomazin-čič, Bruno Tomšič, Jožef Uršič, Franka Klavčič, Vida Lavrenčič, Nataša, Ingrid Nlkolavčič, Manja Quinzi, Rajka Stanič in Sonja Troha. III. gimnazija: Vladimir Bastia-ni, Peter Bresciani, Vojko Cotič, Severin Devetak, Branko Drufov-ka, Stanislav Ferletič, Fernanda Braini, Milojka Devetak, Darinka Klede, Dima Marassi, Helena Marega in Loreta Marega — en di. jak je bil zavrnjen. Cesta skozi Grojno je spet odprta Ker so včeraj zaključili z asfaltiranjem ceste skozi Grojno od mostu pa do Terpina na Bukovju, je od danes dalje ta cesta zopet odprta za normalen promet. Steverjansko županstvo pa je odredilo, naj vozila vsaj prve dni, dokler se asfalt dobro ne utrdi, ne vozijo hitreje od 20 km na uro. Otrok si je zlomil roko Včeraj dopoldne okrog 9.30 so pripeljali v goriško bolnišnico dve leti starega Marka Vižintina iz Martinščine. Zdravniki so ugotovili, da si je deček zlomil levo roko v podlaktu, ko je padel doma pri igranju. Pridržali so ga za 20 dni na zdravljenju. Prijave za družinski davek Opozarjamo vse davčne ZR'r?' zance goriške občine, da zapad* 20. t.m. rok za prijavo dohodkov, Z žago se je porezal Včeraj popoldne, nekaj po 17. uri, so pripeljali z avtomobilom Zelenega križa v goriško civilno bolnišnico 57-letnega Antonia Brešana iz Farre, ki se je ranil z žago na delu v St. Lovrencu. Zdravniki so ugotovili, da si je mož odrezal kos palca na desni roki in se ranil na kazalcu in sredincu. Pridržali so ga za 20 dni na zdravljenju. V KllDI. Zaprto CORSO. 16.30: «Stirje konjeniki A-pokalipse# (I quattro cavalieri deirapocalisse), G. Ford ln I. Thulin. Ameriški panoramski film v barvah. VITTORIA. 16.30: »Popevke od včeraj, danes in jutri# (Canzoni di ieri, oggi e di domanl), Sordi, Rascel in Čelentano. Crnobell italijanski film, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 16.30: »Normani# (I Nomani), G. Mitchell in G. Grad. Ameriški cinemascope v techni-colorju. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, v Raštelu št. 26, tel. 33-49. klavci podjetja Žani iz Gorice so že odstranili na obeh straneh Sal derinijevega cestnega prehoda pri Krminu precej kubikov materiala, ki Je bil vdelan v železniški nasip, da bi zgradili betonska opornika novega 18 metrov širokega podvoza TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 22 stopinj ob 14. uri in najnižjo 13,2 stopinje ob 6. uri1 Povprečna dnevna vlaga 64-odstotna. Dežja je padlo predslnočnjim 21,2 mm. TRETJI DAN EVROPSKEGA PRVENSTVA V ATLETIKI V BEOGRADU Včeraj oddanih še deset zlatih Morale (400 m ovire) izenačil svetovni kolajn rekord Premočna zmaga Pamicha v hoji na 50 km - Jugoslovanka Gerejeva sijajna druga v skoku v višino - V deseteroboju Kuznecov za las pred Nemcem Von Moltkejem, Kolnik 7. in Brodnik 8, (Od našega posebnega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Ko so tekmovalci prišli po 50 km hoje bolj ali manj izmučeni na stadion, sem menil, da prvo mesto v kroniki današnjega tretjega dne VII. evropskega prvenstva v atletiki pripada zasluženo njim. Toda Italijan Salvato-re Morale je bil danes upravičeno junak prvenstva. Njegov podvig je namreč svetovne vrednosti: v finalu na 400 m zapreke je Italijan, sicer pričakovano, zmagal, vendar si ni nihče predstavljal, pa čeprav je pustil za seboj zaprekaše vrste Neumanna in Janža za celih 10 m, da bo Morale z današnjim dnem nosil poleg naslova prvaka Evrope tudi naslov svetovnega rekorderja. Moralejev tek je dvignil vse na noge. A ploskanje in vpitje je doseglo vrhunec, ko je špiker naznanil izenačenje svetovnega rekorda. Moraleja so obkrožili novinarji, radijski kronisti in fotografi, prijazni atlet pa je imel za vse odgovor in je dal izjavo tudi v direktnem prenosu italijanskemu radiu. Tekmovanje v hoji na 50 km se je danes preselilo s stadiona na ulice v središče in okolico Beograda. Tekmovalce, ki so hodili ob gostem kordonu Beograjčanov, so ves čas bodrili. Največ navdušenja je bil deležen Italijan Pamich, ki si je kmalu nabral naskok, katerega je s kilometri še večal. Borbe praktično ni bilo. Italijan je po 4 urah 8' 46”6 prišel še svež do cilja. Ves čas hoje po stezi stadiona je bil Pamich deležen priznanja občinstva, ki je vstalo s sedežev. Pamich ni hotel ponujenega pregrinjala in je kjer je Itkina pretrgala ciljno vrvico daleč pred drugo plasirano Angležinjo s časom izenačenega svetovnega rekorda 53”4, katerega je bila predstavnica Sovjetske zveze v tej panogi dosegla že leta 1959. Tudi Ter Ovanesjan, ki je izenačil lastni evropski rekord, je prišel do zlate kolajne, medtem ko sta ostali častni mesti pripadli predstavnikoma Finske. V krogli pa se Lipsnisu ni posrečilo ohraniti slave, ki ga je do danes obdajala. Zlata kolajna je raje veselo odzdravljal ter ostal I pripadla Madžaru Varjuju, srebr- na razpolago fotografom, ki ga z vseh strani obsvetljevali s flashi. Italijan je dočakal Rusa Paničkina, ki je prišel drugi na cilj. Prva dva sta se ob navdušenju gledalcev prisrčno objela in poljubila. Pač v duhu prija- KOLAJNE PO 3. DNEVU Zlate srebrne bron. SZ Anglija Italija Poljska Francija Romunija Madžarska Nemčija Nizozemska Finska Jugoslavija teljstva, ki ima v športu zelo trdne vezi. Celo popoldne so donele himne (največkrat sovjetska) v čast novih prvakov: Galine Bistrove (peteroboj), Marije Itkine (400 m), Elvire Osolinove (kopje) in Igorja Ter-Ovanesjana (skok v daljino); potem romunska za Jolando Balaš (skok v višino), angleška za Robija Brightvvella (400 m), madžarska za Vilmosa Varjuja (krogla) in italijanska za Pamicha (hoja na 50 km) ter za junaka dneva Moraleja. Po dveh dneh borb se je danes zaključil peteroboj z zasluženo zmago Bistrove, Zal je bila sedanja evropska in svetovna rekorderka v tej panogi Irina Press prisiljena zaradi poškodbe odstopiti. Njeno vo. dilno mesto v Evropi pa je prepustila v dobre roke odlične Bistrove, ki je po 1958. letu ponovno osvojila naslov najboljše v Evropi in to celo z večjim številom točk (1958 4733 točk, sedaj 4833). V peteroboju so bile borbe v vseh disciplinah zelo ostre. Nič čudnega, če so atletinje dosegle več državnih rekordov. Drugoplasi-rana Guenardova je izboljšala francoskega, tretja, Hoffmanova, nemškega, Stamejčičeva, ki je s 4544 točkami zasedla presenetljivo 6. mesto, jugoslovanskega in končno Hansenova z 8. mestom v končni lestvici danskega. Galina Elstrova se na zmagovalnem odru ni mogla zadržati solz, ki so ji oblile obraz. Na aplavz je Rusinja smeje in jokaje obenem odzdravljala in se nato hitro obrnila proti drogu, kjer je v vetru zaplapolala ob notah himne sovjetska zastava. Burno ploskanje je pozdravilo zaključek finala na 400 m ženske, na Rusu, bronasto pa je pobral Poljak Sosgornik. V skoku v višino Romunka Jolanda Balaš ni šla preko njene standardne skoraj trening-znamke. Zato pa je ne samo zadovoljila, temveč celo navdušila Jugoslovanka Olga Gere, ki je z znamko novega državnega rekorda osvojila srebrno kolajno. Drugo mesto Gerejeve je zanjo in za Jugo-slavijo izreden uspeh, katerega so gledalci ne samo pozdravili s ploskanjem in vzkliki temveč z zelo efektnimi baklami iz časopisov. Zmagovalcu v hoji na 50 km Pamichu je kolajno izročil član IAAF njegov rojak Sauli, ki je nato nagradil še Paničkina in malega Thomsona, ki je že med rimsko olimpiado pokazal vzdržljivost in izredne zmožnosti na tej najdaljši tekmovalni progi v atletiki. Sredi popoldneva človek ni vedel, kaj bi gledal. V teku so bila finalna tekmovanja v kopju, v skoku v višino za ženske, v skoku v daljino in metu krogle za moške ter predteki žensk na 80 m zapreke. Na tekmovalnih prostorih je bilo vse žiyo, a tudi na tribunah skoraj vse zasedeno in precej hrupno, še posebno ko so nastopali Jugoslovani in Jugoslovanke. Povsod je bilo zanimivo, toda oči je bilo treba obračati od koder je prihajalo odobravanje. Domači gledalci so posebno glasno in živahno bodrili najprej Hafnerja in nato Špana, ki sta nastopila v predtekih na 3.000 m ovire. Hafner je izpadel, Špan pa se je z navdušujočim finišem preril do tretjega mesta in v finale. Za Italijana Somaggia je bila konkurenca prehuda in je s precejšnjim zaostankom prispel sopihajoč zadnji do cilja. Od predstavnikov Italije sta odpadla izredno negotova Vettoraz-zo v kvalifikaciji skoka v daljino in Rizzo na 1500 m, kjer ni niti Jugoslovanu Važiču uspelo uvrstiti se med 12 najboljših. Pri Jugoslovanih je Kačičeva v finalu v kopju zasedla 9. mesto, Jocovič v krogli 8., Tomasevič pa 15. mesto. Ljubljančanka Stamejčičeva ni samo zabeležila uspeha v peteroboju. V predtekih na 80 m ovire je bila druga v svoji skupini za Nemko Balterjevo. Tudi predstavnica Italije Govonijeva je kot tretja v skupini treh tekmovalk prišla v finale. V metu kopja je normo doseglo samo pet tekmovalcev, medtem ko se je drugih 7 uvrstilo v finale s slabšimi rezultati. Kot zadnji se je v zaključni del tekmovanja v kopju uvrstil tudi Ju- goslovan Galič, medtem ko je državni prvak Jugoslavije Miletič za las izpadel. Najboljši met je dosegel Italijan Lievore. Doživetij je bilo danes toliko, da črke, zapiski in pripombe kar plešejo pred očmi. Nič čudnega. Od 9. do 13.30 in od 15. ure do 21. ure, ko so bile serije na 1500 metrov za deseteroboj v zaključni fazi, je pač dovolj. Še posebno, če je treba delati sredi odmevajočega huronskega vpitja, gledati proge, na semafor in poslušati podatke iz zvočnikov. Kljub temu štafetnih tekov ni mogoče izpustiti iz kronike. Sicer so bili danes samo predteki, a ti so bili v obeh skupinah razburljivi: V startu se je Italija uvrstila v finale, kjer bo borba za kolajne ob udeležbi Francije, Madžarske, Velike Britanije. Nemčije in Poljske. Rusi so izpadli. To je končno tudi presenečenje. V zadnjem trenutku, potem ko so zaključili tek na 1500 m, smo izvedeli za končno lestvico dese-terobojcev. Zmaga je zopet pripadla sovjetskemu predstavniku Kuz-necovu z 8.026 točkami. Za njim so se uvrstili: Nemec Von Moltke z 8,022, Nemec Bock s 7.835, Nizozemec Kamerbeek 7.724, Nemec Holdorf 7.523 in sovjetski tekmovalec Djačkov 7.400 točk. Kalnik je sedmi in Brodnik osmi, Italijan Sar pa 13. MARJAN DOLGAN REZULTATI Deseteroboj — 110 m ovire Kuznecov (SZ) 14”5, Kamerbeek (Niz.) 14"5, Marien (Belg.) 14”6, Bock (Nemč.) 14”7, Von Moltke (Nemč.) 14”8, Diačkov (SZ) 14”9, Sar (It.) 15”, Holdorf (Nemč.) 15”1, Suutari (Fin.) 15”3, Brodnik (Jugoslavija) 15”4, Thorlaksson (Isl.) 15”6, Kolnik (Jug.) 15”7, Monneret (Fr.) 15”7, Kahma (Fin.) 15”8, Kli-mov (SZ) 15"9, Hubai (Madžarska) 16”1. Deseteroboj — disk Von Moltke (Nemč.) 49,41, Kuznecov (SZ) 48,08, Kahma (Finska) 47,87, Kamerbeek (Niz.) 47,44, Sar (It.) 45,82, Willy (VB) 44,43, Hubai (Madž.) 43,41, Djačkov (SZ) 43,09, Kolnik (Jug.) 41,95, Thorlaksson (Isl.) 39,62, Bock (VB) 39,47, Suutari (Fin.) 39 36. Brodnik (Jugosl.) 39,25, Klimov (SZ) 38,85, Marien (Belg.) 34,76, Monneret (Fr.) 32,30. Deseteroboj — skok s palico: 1. Kolnik (Jug.) 4,45 - 1023 točk, 2. Thorlaksson (Isl.) 4.30 - 915, 3. Von Molkte (Nem.) 4,25 - 885, 4. Monneret (Fr.) 4,15 - 825, 5. Brodnik (Jug.) 4 - 745, 5. Djačkov (SZ) 4 - 745, 7. Kouznecov (SZ) 3,90 - 695, 8. Bock (Nem.) 3,90 - 695, 9. Ka-merbek (Niz.) 3,80 - 645, 10. Hubai (Madž.) 3.80 - 645, 11. Kahma (Fin.) 3.70 - 596, 12. Holdorf (Nem.) 3,60 - 556, 13. Sar (It.) 3,50 - 516, 14. Marien (Belg.) 3,20 - 400. Klimov (SZ) In Suutari (Fin.) nista tekmovala. Deseteroboj — kopje 1. Kuznecov (SZ) 68,08 - 933 točk. 2 Brodnik (Jug.) 63,99 • 825, 3. Ka-merberck (Niz.) 63,62 - 816, 4. Bock (Nem.) 62,65 - 793, 5. Thorlaksson (Isl.) 56,50 - 656, 6. Von Moltke (Nem.) 56,17 - 649, 7. Kolnik (Jug.) 55,54 - 637, 8. Kahma (Fin.) 54,00 -612, 9. Monneret (Fr.) 53,63 - 599, 10. Sar (It.) 52,53 - 577, 11. Djačkov (SZ) 52,37 - 573, 12. Holdorf (Nem.) 50,98 - 546, 13. Klimov (SZ) 50, 14. Marien (Belg.) 47,64 - 486, 15. Hubai (Madž.) 43,64 - 416. Deseteroboj — 1500 m 1. Bock (Nem.) 4’22”9 - 580 točk, 2. Kahma (Fin.) 4’24”7 - 560, 3. Brodnik (Jug.) 4’27”4 - 532, 4. Marien (Belg.) 4’28”6 - 520, 5. Holdorf (Nem.) 4’3Q” - 506, 6. KamerbGc:: (Niz.) 4’39”2 • 421, 7. Kuznecov (S Z) 4’41” - 405, 8. Diatčkov (SZ) 4’41”7 - 398, 9 Von Moltke (Nem.) 4’46”9 - 357, 10. Klimov (SZ) 4'47”2 - 355, 11. Kolnik (Jug.) 4’53”3 - 309, 12. Thorlaksson (Isl.) 4’54” - 304 13. Monneret (Fr.) 5’03” - 242, 14 Sar (It.) 5’05”8 - 219, 15. Hubai (Madž.) 5’21”2 - 138. DESETEROBOJ — KONČNA LESTVICA 1. Kuznecov (SZ) 8026 točk iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii PRVA PREIZKUŠNJA V B LICI Triestina v Monzo z Vitom in Corsom? Napad: Corso, Trevisan, Vit, Secchi, Risos Triestina odpotuje danes zjutraj v Monzo, kjer bo jutri odigrala prvo prvenstveno tekmo v novi družbi B lige. Trener Radio je včeraj poslednjič preizkusil razpoložljive igralce, toda dvomi, ki so se pojavili že v začetku tedna glede postave, so ostali. Na srečo se ti dvomi nanašajo samo na napadalno vrsto, s katero bo — kot vse kaže — letos križ. Radio ima na razpolago sicer precej elementov, celo več kot lani, toda nekateri med njimi prav sedaj niso v formi ali pa so poškodovani. Tako je poškodovan Orlando, ki bi moral startati kot •titulami » srednji napadalec. Izven forme sta Santelli in Man-tovani, oba zaradi bolezni. Trener Radio je z vsemi tremi računal kot s standardnimi člani napadalne petorke, pa jih bo moral že kar za prvo preizkušnjo pustiti doma in hočeš nočeš tvegati eksperiment najbrž kar z dvema igralcema, ki sta še lani igrala v diletantskem krogu. Tako bo namesto Orlanda nastopil skoraj povsem zanesljivo Vit, namesto Mantovanija na desnem krilu pa mladi Corso, medtem ko bi Santellija na levi strani nadomestil izkušeni Risos. Kot zvezi bosta povsem zanesljivo i-grala Trevisan in Secchi, ki sta v odlični kondiciji. Tako bi napad bil sestavljen takole: Cor- so, Trevisan, Vit, Secchi, Risos. Ce ima trener težave (upajmo samo prehodne) z napadom, pa je lahko popolnoma miren glede krilske vrste in obrambe. Po tem, kar je Triestina pokazala na vseh treh predprvenstvenih tekmah, lahko mirno trdimo, da tako močne obrambe najbrž ne bo imelo nobeno drugo moštvo B lige. Toro? na vratih, Frigeri in Vitali pred njim ter Dalio, Merkuza in Sadar na sredini, nudijo največje jamstvo. Posebno Vitali, Dalio in Merkuza so v zavidljivi formi. Dejstvo, da razpolaga Triestina s tako čvrsto obrambo, odpira seveda tudi napadu možnosti, da igra ofenzivno, ker pač zvezi ne bosta v takšni meri zadolženi z defenzivno taktiko. Vprašanje je le, če se bo našel vsaj eden v petorki s smislom za gol. 2. Von Moltke (Nem.) 8022 3. Bock (Nem.) 7835 4. Kamerbeek (Niz.) 7724 5. Holdorf (Nem.) 7523 6. Djačkov (SZ) 7400 7. Kolnik (Jug.) 7348 8. Brodnik (Jug.) 7183 9. Kahma (Fin.) 7049, 10. Thor- laks.son (Isl.) 6800, 11. Monneret (Fr.) 6498, 12. Klimov (SZ) 6323, 13. Sar (It.) 6288, 14. Marien (Belg.) 6141, 15. Hubai (Madž.) 5741. Peteroboj — daljina Hoffmann (Nemč.) 6,08, Bistro-va (SZ) 6,05, Becker (Nemč.) 5,80, Guenard (Fr.) 5,80, Hansen (Dan.) 5,79, Cmakova (SZ) 5,74, Stamejčič (Jug.) 5,68. Flegel (Av.) 5,61, Bandow (Nemč.) 5,48, Peters (VB) 5,42, Hopkins (VB) 5,36, Ceders-trom (Šved.) 5,07. Peteroboj — 200 m Guenard (Francija) 24”4, Becker (Nemč.) 24”5, Hoffmann (Nemč.) 24”7, Bistrova (SZ) 25”4, Stamejčič (Jug.) 25”5, Bandow (N.) 25”7, Hansen (Dan.) 25”7, Peters (VB) 25”7, Cmakova (SZ) 26”1, Flegel (Av.) 26”6. PETEROBOJ — FINALE 1. Bistrova (SZ) 4.833 točk, 2. Guenard (Francija) 4.735, 3. Hoffmann (Nemčija) 4.676, 4. Becker (Nemčija) 4.663, 5. Peters (VB) 4.586, 6. Stamejčič (Jugoslavija) 4.544, 7. Cmakova (SZ) 4.526, 8. Hansen (Danska) 4.450, 9. Flegel (Avstrija) 4.355. 10. Bandow (Nemčija) 4.304, Krogla (moški) — kvalifikacije <17 m) 1. Lipsnin (SZ) 18,00, 2. Nagy (Madž.) 17,91, 3. Varju (Madž.) 17,81, 4. Sosgornik (Polj.) 17,71, 5. Jocovič (Jug.) 17,46, 6. Lindsay (VB) 17,44, 7. Skobla (CSSR) 17,31, 8. Komar (Polj.) 17,22, 9. Kwiat-kowski (Polj.) 17,20, 10. Urbach (Nemč.) 17,13, 11. Tomasovič (Jugoslavija) in Gratz (Nemč.) 17,12, 13. Kurnas (Fin.) 17,08, 14. Luc-king (VB) 17,06, 15. Langer (Nemčija) 17,05. Izločeni: 16. Meconi (It.) 16,93, 17. Ermvein (Fr.) 16,82, 18. Thor-sager (Dan.) 16,22, 19. Bang (Nor.) 15,92, 20. Godard (Fr.) 15,71. KROGLA — MOŠKI (FINALE) 1. Varju (Madž.) 19,02 2. Lipuis (SZ) 18,38 3. Sosgornik (Polj.) 18,26 4. Komar (Polj.) 18 5. Nagy, (Madž.) 17,97 6. Skobla (CSSR) 17,87 7. Urbach (Nem.) 17,58 8. Jocovič (Jug.) 17,55 9. Lucking (VB) 17,47 10. Lindsay (VB) 17,23 11. Gratz (Nem.) 17,09 12. Kunnas (Fin.) 17,06 13. Kwiatkowski (Polj.) 17,05 14. Langer (Nem.) 16,95 15. Tomasovič (Jug.) 16,95 Daljina — ženske (kvalifikacije) šelkanova (SZ) 6,38, Rand (VB) 6,29, Klaus (Nemč.) 6,25, Hoffmann (Nemč.) 6,23, Bisleveld (Niz.) 6,22, Parkin (VB) 6,15, Jorgowa (Bolg.) 6,14, Belmega (Rom.) 6,14, Krze-sinska (Polj.) 6,13, Geissler (Nemč.) 6,11, Taličeva (SZ) 6,05, Lange (Nor.) 5,96. Kuznecov (SZ) 69,78, Macquet (Fr.) 69,22, VVartburg (Švi.) 68,71, Npier-rakos (Gr.) 67,80, Popescu (Rom.) 65,05, McSorley (VB) 64,50, Smith (VB) 63,85. 200 m ženske (serije — prve tri v polfinale) 1. serija: 1. Maslovskaja (SZ) 23”8, 2. Sobota (Pol.) 24”1, 3. Raep-ke (Nemč.) 24”2, 4. Davaze (Fr.) 25”3. Nista startali Munkacsi (Madžarska) in Can der Zwaard (Nizozemska). 2. serija: 1. Hyman (VB) 23”9, 2. Actis (Fr.) 24”7, 3. Such (Madž.) 25”1. Niso startale Gorecka (Polj.), Kolarovva (Bolg.) in Popova (SZ). 3. serija: Packer (VB) 24”, 2. Szyroka (Polj.) 24”1, 3. Govoni (It.) 24”4, 4. Gaiser (Nemč.) 24”6, 5. Enjalbert (Fr.) 25”3. 4. serija: 1. Heine (Nemč.) 24”1, 2. Arden (VB) 24”5, 3. Šikovec-Luncer (Jug.) 25”1, 4. Schuermans (Belg.) 26”5. Ni startala Prikrylo-va (CSSR). 400 M — ŽENSKE (FINALE) 1. Itkina (SZ) 53”4 (izenačen svetovni rekord) 2. Grieveson (VB) 53”9 3. Van Der Zwaard (Niz.) 54”4 4. Henning (Nem.) 54”6 5. Parluk (SZ) 54”9 6. Kyle (Irska) 57”5 200 m moški (serije — prvi trije v polfinale) 1. serija: 1. Genevay (Fr.) 21”1, 2. Radford (VB) 21”3, 3. Ozolin (SZ) 21”4, 4. Karsz (Polj.) 21”5. Berruti (It.) ni startal. 2. serija: 1. Ottolina (It.) 21”, 2. Hildrey (VB) 21”4,3. Germar (Nemčija) 21”6, 4. Desclux (Šv.) 21”7. Piquemal (Fr.) ni startal. 3. serija: 1. Foik (Polj.) 20”9, 2. Jones (VB) 20”9, 3. Ulonska (Nem.) 21”3, 4. Tujakov (SZ) 21”8. Bačvarov (SZ) ni startal. 4. serija: 1. Jonsson (Šved.) 20”8, 2. Delecour (Fr.) 20”9, 3. Jurca (Rom.) 21”8, 4. šarič (Jug.) 22”1. Nicolas (Fr.) in Politiko (SZ) nista startala. 5. serija: 1. Schurmann (Nem.) 21”, 2. Csutoras tMadž.) 21”1, 3. Sardi (It.) 21”6 Nekvalificiran: J. Trousl (CSSR). 6. serija: 1. Zielinski (Polj.) 21”2, 2. Mandlik (CSSR) 21”3, 3. Miha-lyfin (Madž.) 21”3. KOPJE — ŽENSKE (FINALE) 1. Osolina (SZ) 54,93 2. Diaconescu (Rom.) 52,10 3. Castiko (SZ) 51,80 4. Gerhardts (Nem.) 50,92 5. Antal (Madž.) 49,91 6. Strasser (Avst.) 49,90 7. Scluvalbe (Nem.) 48,55 8. Gorteakova (SZ) 47,74 9. Kačič (Jug.) 46,29 10. Graepe (Nem.) 46,28 11. Balkatova (Bolg.) 44,58 12. Toivola (Fin.) 44,56 80 m ovire — ženske (serije prve tri v polfinale) Izločene: Rozsavolgyi (Madž.) 5,96, Petro (Madž.) 5,86, Tien (Norveška) 5,81, OivusSari (Fin.) 5,80, Krzyzanska (Polj.) 5,76, Vettoraz-zo (It.) 5,17. Kopje — moški (kvalifikacije) Lievore (It.) 80,20, Lussis (SZ) 79,06, Cibulenko (SZ) 78,92, Macho-wlna (Polj.) 77,60, Rasmussen (Norveška) 76,80, Kulkas (Madž.) 74,90, Sidlo 74,77, Salomon (Nemč.) 73,47, Herrings (Nemč.) 73,34, Kuisma (Fin.) 73.25, Nicicink (Polj.) 72,90, Galič (Jug.) 72,80. Izločeni: Miletič (Jug.) 72,75, Ba de (Nemč.) 72,69, Nevala (Fin.) 71,87, Radman (It.) 71,55, Syrovat-sky ll 7. Koch (Nem.) 4.38*34 -stroth (Nem.) 4.39*49”, (Šved.) 4.40’08”, 10. Vand«,'. 4.41’31”, 11. Bilek (CSSR) 12. Moc (CSSR) 4.48*31’’«.**,g ! j, (VB) 4.55*47”, 14. Leiser *, in 28”. 15. Serchinich (It-) ** '|g, 400 M OVIRE (FINALE) ^ 1. Morale (It.) 49”2 svetovni rekord) 2. Neumann (Nem.) 50” 3. Janz (Nem.) 50”5 4. Rintamaeki (Fin.) 5* 8 5. Kriunov (SZ) 51”S 6. Anisimov (SZ) 54”2 200 m ženske (polfinal* tri v finale) t ,wr. 23^,P?lfi"“1-"--'"S°b°sZ) s Maslovskaja (SZ> (j(i* Packer (VB) 24”2, 4. RaPeKV1,1 r (VB) 24 2, 4. .j’ čija) 24”3, 5. Actis (Fr.) * ... , Such (Madž.) 25”1. nM h 2. polfinale: 1. Heine 'j 23”6, 2. Hyman (VB) 23 '- 26b, 2. Hyman (VB) ’ m" den (VB) 24”3, 4. Svyk°v*(, p 24”7, 5. Govoni (it.) 24**8, vec (Jug.) 25 800 m moški (polfinale trije v finale) _ ^ 1. polfinale: 1. Salonen 1’51”6, 2. Matuschewski in 51 ”6, 3. Bulyčev (SZ) Haupert (Luks.) 1’52”2, ^ a s ,» 2. polfinale: 1. Schmi«,j« 1*50”, 2. Mac Cleane J prve tri ekipe v finale),, j, . H 1. serija: 1. Francija 4*i t “ 'lil džarska 40”5, 3. Italija 411 j 40”8. -»”« 2. serija: 1. V -BritaniJ®^ rekord prvenstev), 2. Nel 3. Poljska 39”9. 4. ŠvedsK® 3’50”9, 9. Hugowalser (Licht.) 4’01”8. | Bolgarija 41”3. iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia,l|,> .fi / S n1" k SVETOVNO PRVENSTVO KAT. VVELTER-J^ Perkins premagal Lol po točkah v 15 ru Ji % Ji 'li K v S K S nttf I Ameriški črnec je imel v vseh rundah pobudo v svojih rokah Sc VIŠINA — ŽENSKE (FINALE) 1. Balas (Rom.) 1,83 m 2. Gere (Jug.) 1,76 3. Knovvles (VB, 1,73 4. Shirley (VB) 1,67 MILAN, 14. — Duilio Loi ni več svetovni prvak welter-junior kategorije. Naslov mu je iztrgal nocoj ameriški črnec Eddie Perkins po zagrizeni borbi v 15 rundah. Perkins, ki Je tako postal novi svetovni prvak, sicer ni izpolnil obljube, da bo Italijana premagal s K. O. pred 7. rundo, vendar pa je pokazal ,da je odličen boksar in da je povsem zasluženo zmagal proti nasprotniku, ki je odličen tehničar, ki pa ima že svoja leta. Prva runda je bila, kot običajno, študijska in se je zaključila neodločeno. Toda že v drugi rundi je Perkins navalil in obdržal pobudo ter si nabral nekaj točk prednosti. Tudi v naslednjih dveh rundah je imela borba sličen potek kot v drugi in šele v peti je skušal Loi odločneje reagirati. V šesti rundi sta bila nasprotnika precej izenačena. Tako tudi v sedmi in v osmi, ko je proti koncu Perkins spet bolj pritisnil. V 9’ rund. se je razvila borba na kratko razdaljo, ki se je nadaljevala tudi v 10. rundi. V 11. rundi je Perkins zaman iskal priložnost za odločilni udarec in tudi v naslednjem krogu se mu je Loi spretno izmikal. V 13. rundi je sku- Perkins še vedno zam«1 odločilni udarec, vendar K, -j, stalnost pobude prinesla y > j, e točk, da ga je sodnik taL.ni 1 gu proglasil povsem zmagovalca. Atalanta—Sampdoria Bologna—LR ViccnZ® Fiorentina—Modena Genoa—Juventus Mantova—Inter Milan—Venezia Palermo—Spal Roma—Napoli Torino—Catania Bari-Catanzaro Brescia—Lucchese Cagl i ari—M essina Parma—Padova $ \ C. B. GILFORD PREGANJAVICA V mali hotel se je vrnil kakšen teden pozneje. Bila je nedelja. Liza je bila v sobi, ko so ji iz pisarne telefonirali, da želi z njo govoriti Robert Narron. Brž se je oblekla, si pred ogledalom uredila obraz in je komaj opazila, da ima okoli oči velike črne kroge. Robert je podržal njeno roko v svoji in ji rekel: «Znova ste nemirni, zaskrbljeni!» «Ne, ne... Samo veliko sem premišljevala o svojem polo-žaiu.» «In do kakšnega zaključka ste prišli?» «Dion je brez vsakega smisla za praktičnost. Gotovo ni najel zasebnega detektiva, da bi me izsledil. Mark je pa nekaj čisto drugega, on pa, on je prišel na to misel.» «Mark Cantwell? Kaj ima on pri tem?» Sele potem ko sta šla na sprehod v megleni jesenski popoldan, mu je Liza pripovedovala o Marku Cantwellu. *Zdaj zatrdno vem,» je začela, «da Marka nikoli nisem ljubila. Všeč mi je kajpak bil in zakon z njim se mi je zdel kar ugoden, ker sem se pač hotela poročiti z bogatim človekom, s takim, ki bi mi zagotovil materialna sredstva za življenje in uživanje vseh privlačnih stvari. Oba sva vedela, da je Dion proti najini zvezi. Navsezadnje je Markov brat in nisva mogla kar tako mimo njega. «Ne moreva živeti v tej hiši skupaj z Dionoim, mi je nekega dne rekel Mark Morava iti kam drugam. Sredstev nama ne manjka, to veš. Bi hotela živeti v Evropi, Liza?» «Ne, Mark», sem mu odgovorila, «ne bi se rada oddaljila od Diona>. Zardel je od jeze. «Kaj to pomeni?» je rekel s pridušenim glasom, «si zaljubljena v Diona?» »Nisem zaljubljena vanj», sem mu odgovorila iskreno. «Kaj ti je torej toliko do njega?» Vprašanje je bilo upravičeno, a ne bi bila mogla nanj odgovoriti. Ali naj bi mu bila rekla, da se Diona bojim? Da ne bi mi kaj storil? Da želim potišati njegovo jezo? «Dion je umetnik*, sem odgovorila, «in jaz sem njegov model. Dion mi je rekel, da ima umetnik v življenju samo en model in po njem izraža vso svojo umetniško zmožnost*. Mark se je ponorčeval iz Diona kot umetnika, potem je izjavil; «Liza ti si pripravljena poročiti se z menoj zaradi mojega denarja, ljubiš pa Diona! Oba bi rada imela, vsakega za to, kar ti lahko nudi. Misliš da bom pristal na tako rešitev? Da bi mojo ženo neprenehoma študiral in opazoval nekdo drug, čeprav moj brat? In 'če pomislim, da je slikarstvo le pretveza da bi ostal pri tebi!» Izginil je izpred mene, da ga skušnjava ne bi premotila in bi me pretepel. Ko se je malo pomiril, je z vidnim naporom dodal: «Liza, ti si egoistično dekle in morda tega nisi sama kriva. Verjetno so vse lepe ženske samo egoistične živalce. A na tako ureditev ne smeš računati. Moraš se odločiti!* «In če se odločim za Diona?* sem vprašala. «Ne sprašuj me, kaj bi naredil. Bojim se, da bi celo.,..* «In zdaj*, jo je prekinil Robert Narron, »mislite, da vas hoče ubiti ali pa dati ubiti Mark ne pa Dion!* »O, Mark bi bil tega brž zmožen*, je rekla Liza. Sapa, ki je prihajala od oceana, je bila zveža, lahno slana. Liza se je tesneje oprijela Robertove roke; tako zadovoljna je bila, da je prišel. «Liza, vi trpite za preganjavico*, ji je rekel Robert. «Prosim vas, ne sodite prenaglo*, je ugovarjala, »tudi če gre za to, da bi me potolažili*. Ko sta se vrnila v hotel, je naročil dva cocktaila in potem sta skupaj večerjala, v koncu dvorane je bil kamin in ko sta povečerjala, sta šla sedet k ognju. «Morda se mi preveč blede*, je rekla. «Pa sem že toliko časa tu same in samo premišljujem. Vsak večer takole sedim tu, mislim in gledam v ogenj.... Gez dan se vsaj lahko sprehajam ob morju... pa tudi tam razmišljam*. »Se se niste odločili, kdaj boste šli?* je vprašal mladenič. Rdečkasta svetloba od ognja mu je razsvetljevala obrazne poteze, ki so odkrivale tesnobnost. »Tu ne morem dalj ostati*, je rekla. »Ne morem sama živeti....* Podila mu je roko in on jo je prijel in nežno stisnil. «Oh, jutri boste pa zopet odšli*, je zamrmrala. «Zel° mi je žal, Liza*, je rekel, »a res ne morem drugače Izkoristil sem soboto, da sem prišel k tebi, a jutri je ponedeljek in moram brezpogojno biti v uradu. Boš ostala še kakšen teden?* »To si želim iz vsega srca, Liza*. Naslednjo ^nedeljo je bilo skoraj toplo in oba f 4 ^ sta sklenila", da bos"ta "kosila na obali.‘Nesla sta s seboj. Tista samota jima je bila nad vse ljuba-povedovala Robertu vse o gospe Caldwellovi. « i1' j »Prvič* ko sem jo videla, sem brž uganila, všeč. Kakor sem ti že pravila, je drobna, postarna 2 5(6*/ raj v črnini menda zaradi pokojnega moža. TodaJ^elM J ' “‘cuua zaiiiui poKojnega moža. 1 veliko življenjsko silo, ki se izraža zlasti v brezpo|^K j« zevanju obeh sinov. To, da sta oba še samska - j štirideset let — je najbrž ravno zaradi njenega K oboževanja. Njena sovražnost do mene je bila t0jgV W sto naravnega. Se ti ne zdi? Dion me je ljubil, fep^tj je, in če bi se bil ta odnos razpletel po naravni P°eji> J da gospa Caldvvellova ne bi ukrenila ničesar proti ' j| 1'»' Mark je bil njen ljubljenec in ko se je varne prosil za roko, se je njena mržnja spremenila ^ vraštvo. Nekega dne je prišla k meni v sobo Da 110 »Tako se bojim, če te ni, Robert....* Toda, draga, ne razumeš, da je vse tole tvoja bolna domislija. Niti Dionu niti Marku še na misel ne prihaja, da bi ti stregla po življenju Ni ga moškega, ki bi hotel uničiti tako bitje kakršno si ti. To mi lahko verjameš. Preveč si lepa, Liza! Morda te kdo utegne sovražiti, utegne trpeti zaradi ljubosumja, a da bi pomislil na to kako bi te ubil!... To mi moraš verjeti, ker je tako*. »Ni takega moškega, si rekel, Robert!* «In ga res ni!» «Kaj pa ženska? Morda gospa Caldwellova?» »t*eP° te Prosim, draga, ne vdajaj se novim strahovom!* 26 drugič si mi rekel draga*.... »Oprosti... oziroma nič mi ni treba oprostiti*. Liza se je nasmehnila: «Saj res ni potreba.... Hočeš, da ostanem tu in te čakam? Do prihodnje nedelje?* resno spregovoriti, je rekla. ^ «Zdaj sta oba moja sinova*, je začela «aaljublJ gospodična.* Tega nisem mogla zanikati. «Sumim, da vi ne ljubite ne tega ne onega*- «V tem se motite, gospa Caldvvellova*, s®01 »Rada imam oba*. »To ni mogoče! To je smešno!* , V V, «Ne. Vaša dva sina sta zelo različna med seb°Jn z®1 (J S je nekaj izrednega, nekaj občudovanja vrednega- cuiicg***- (rJi «Cudno stališče*, me je prekinila, »a razumU^? \efJjjJ antično privlači, ker je umetnik in obožuje v9'pa drugega, kakor da ga portretira. goSl vlači, ker je nežen, prijazen in... bogat Razumen4, Toda v vaših čustvih ni ljubezni.* . . j, Gledali sva se iz oči v oči in potem sem rej j,ell0 ,1 «Kaj mi svetujete, naj napravim, gospa Caldw jv van'e ‘ rNadaliev0 A UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni preda) 859 - PODHU7.NICA GORICA: Ulica S. Pellico 1*il’ Jj*1;, 8!*-83 - UFKAVA: TKt.7 - UL. SV. FRANČIŠKA it 20 - Tel. št. 37 338 - NAHOCNINA: meseina 650 lir-letna 1800 lir polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, po11*1"® . ln’ 4etrUetnO 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, « Stritarjeva ulica 8-1 telet 21-928. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 800-14/6-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini eneg* s r~ * r8°vski 100, finančno-upravni 150 osmrtnice 120 lir. — Mali oglas) 8(1 Ut beseda. — Val oglasi se naročajo Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izda)® ln turna z.ai0ZnlitVo tržaškega tiska Trst