156. številka. Ljubljana, v torek 11. julija. XV. leto, 1882 CM I Iihaja vsak dan ivečrr, izimši nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za a vstrij sk o-ogerske dežele za vso leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta- — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole. frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ^Gledališka stolba". D pravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vBe administrativne stvari. Mihael Dimitrijevič Skobeljev. Svojim očem skoraj nijsmo verovali, ko nam je telegram prinesel vest, da je umrl Skobeljev, da je 38 letni junak, ki je odlikoval se na več nego 70 bojiščih, razširjevaje slavo slovanskega imena od hi rk. t tiskih puščav do starosivega Balkana, v naj-lepšej dobi svojega življenja zapustil svet. On, ki je tisočkrati zrl smrti v bledi obraz, kateremu je nevarnost bila veselje, bojno polje pa parket, on moral je izdihniti hrabro dušo v sredi svoje domovine, v m imej postelji. „ Krčevito in bolestno za Slovanstvo utripljajoče srce" prenehalo je biti, Sko-beljeva nij več. Ž njim pokopanih je mnogo iskrenih nad, kajti mnogo pričakovala je Rusija od izredne nadarjenosti, neupogljive energije in genijalnosti tega moža, ki je bil najmlajši mej generali, a imel je uže toliko vojno slavo in toliko zgodovino za seboj. Pa, da so umrljivi ostanki tega junaka uže v hladnem grobu, njegova ideja, njegovi uzori žive še dalje v narodu 100 milijonov broječem, njegov izrek, da so Nemci največji sovražniki Rusom, ohrani) se bode kot živa oporoka mej njegovimi vojaki. Brzojavna vest, da je umrl vsled srčnega mrt-vouda, se v mnogih ruskih, osobito pa v francoskih listih ne smatra resnično. Slednji kar na ravnost zatrjujejo, da je bil Skobeljev otrovan. Vse možno, a tega nečemo razpravljati, ker se nam prav mogoče zdi, da je nikdar mirujočega vojskovodjo zadela naravna nagla smrt in ker hočemo čitateljem podati nekoliko črtic iz življenja tega liki meteor po vsem svetu zaslulega junaka. Narodil se je Mihael Skobeljev 14. septembra 1843. 1. Njegov oče je divizijski general v ruskej vojski. Mladi Skobeljev imel je s početka za odgo-jitelja nekega surovega Nemca, ki je baje mladega gojenca čestokrat tepel. Ko je Skobeljev nekega dne odgojitelju dal zaušnico, poslali so 12 letnega dečka v Pariz t zavod Girardet-ov, kjer se je izšolal. Pozneje obiskoval je vseučilišče v Petrogradu, in ko se je slednje zatvorilo zaradi nemirov, vstopil je v „gardo", udeležil se bojev proti vstašem v Poljukej, odlikovaje se vsikdar in povsod z nenavadno hrabrostjo in predrznostjo. Leta 1862 postal je častnik, 1. 1871 pa ga nahajamo uže pri »generalnem štabu". Poslali so ga, da od Krasnovodskega na vzhodnjem bregu Hvalinskega (kaspiškega) jezera naprej, preišče ta obala in hirkansko puščavo. To so bile priprave za boj proti Kivi. Skobeljev je s svojo marljivostjo in vztrajnostjo to nalogo izvršil izvrstno, odkril je nova pota in mnoge do tedaj neznane zelenice (oaze) in tako veliko koristil generalnemu štabu. Skoraj vse, kar se ve o tamošnjih pustinjah, pripisovati se mora temu neustrašljivemu junaku. V kratko potem nastalej vojni bil je uže polkovnik in prodrl je do glavnega mesta kana Mehe-met-Rehima. Na čelu svojih vojakov prišel je prvi v trdnjavo in za to junaštvo dobil red sv. Jurija. L. 1875. zadušil je vstanek v Kokandu, kmalu potem Rusiji prisvojil Ferganah, raj srednje Azije, in prepodil pretendenta Abdurahmana in Pulada. Vsled tega čina dobil je generalske epaulette in Častno sabljo i dijamanti Imenovali so ga namestnikom privojevanega ozemlja, a to prizadejalo mu je mnogo neprilik, kajti on znal je bojevati, zemlje pridoblje-vati, a uprava, vladanje nove zemlje, to nij bilo zanj. Radosten vzprijel je tedaj 29. marcija 1877 ukaz, nai se vrne v Evropo, ker je prideljen vojski velikega kneza Nikolaja. Kmalu bil je mladi, stoprav 32 let stari generalmcjor pri donavskej vojski in kmalu je vzbujal pozornost vse omikane Evrope po svojih dr/.ovitik dejanjih. Pred prehodom čez Donavo mej Zimnico in Svištovim izdal je veliki knez Nikolaj poziv, naj se oglase prostovoljci, ki bi si upali v nočnej tinini preko silne reke, da ogledajo bregove na turškej strani, turška utrjevanja in razne vojne priprave. Ker je bilo to jako nevarno podjetje in je pretila smrt v valovih Donave in od turških bajonetov in krogelj, oglasilo se je samo 10 vojakov, mej njimi tudi poveljnik kozaške brigade, naš Skobeljev. Na čelu drzovite desetorice pognal se je v Donavo, prišel srečno onkraj mogočne reke, in n&zaj in svrha te nočne ekspedicije bila je dosežena, kajti osvedočili so se, da Turki nijmajo nikakih utrjenj prirejenih, in v par dneh je bil velik del ruske vojske na bolgarskih tleh. Od tega časa pričela se je vojna slava Sko-beljeva. Pri priliki njegovih govorov v Petrogradu, v Parizu in Varšavi, ki so vznetili veliko hrupa, razpravljalo se je po vseh časopisih o vojniških zmožnostih pokojnega in sicer pro et contra. Najbolj meuda ustrezamo objektivnosti, ako navajamo, kar je pisala o njem „Kölnische Zeitung". Ta list pravi: (■Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 11. julija. Iz zanesljivih virov se poroča, da Nj. veličanstvo presvetli na* cc»*ar oIhmc«" laškega kralja začetkom prihodnjega meseca in se za to uže delajo pnjirave. Najbrže podal se bode j)oleg cesarice v Italijo koj po tem, ko si ogleda tržaško razstavo, o katerej priliki bode stanoval v Mi-ramare. Snideta pa se vladarja v Flore nci, a ne v Turinu, kakor se jo mislilo poprej. Pozneje pa obišče nemški cesar našega monarha v I41u. Najnovejša «loloeb» iiiiniMlra < onraila za vseučilišče v Pragi, katere omenili smo v včerajšnjem listu, glasi se v glavnih točkah tako-le: 1. Komisija za juridične državne izpite Ima ostati jed notna tudi odslej, ko se jiredava v ježku Češkem. 2 Vsaceinu kandidatu je na voljo dano, napraviti izpit ali samo v nemškem ali pa v nemškem i n Češkem jeziku, ne glede na to, na katerej univerzi je poslušal predavanja S. Kdor se LISTEK. Josip Masek. Prijatelju v spomin. (Dalje in konec.) Kako da se mu je godilo, kaj je vsega skusil: tega nečem popisovati,, posebno zaradi tega ne, ker •*e morem govoriti kot priča. Toliko pa vem, da v tem času nij občeval mnogo s svojimi tovariši. Hodil je sam svoja pota, ogledaval si življenje na vseh straneh in vseh stopinjah. Skusil je mnogo, premnogo, da malokdo toliko! Vsaj mu pa (udi baje nobene duri nij so bile prenizke, nobene previsoke, da so le vodile v življenje, katero poznati je hotel do dna. V tem dal bi se primerjati bučeli — „od rože do rože veseli" — da pa nij povsodi pil iz cveta le med, kot bučela, kdo more za to ? Na tem popotovanji doživel je mnogo kaj šaljivih prizorov, katere je po tem opisaval svojim tovarišem. Imel jih je navadno na univerzi vsak dan cel trop krog sebe in tu razkladal z lastno si živahnostjo, kaj da je vse doživel prej ta dan. Glasbena umetnost, ta zvabila ga je posebno, kamor je bilo; nekoč pridružil se je celo nvolkssangerjem" ter jim igral na klavirji, ali odpovedal se jim je čez par dnij, ker poskusil je — in to je bilo zanj dovolj. Ob nedeljah in praznikih obletal je navadno vse cerkve dunajske po vrsti, da je poslušal petje in glasbo. Sam pa se je tudi na Dunaji odlikoval s svojo spretnostjo na klavirji in goslih o mnogoterih prilikah Posebno veselje imel je zlasti do gledališča, če je le mogel, šel je v to ali ono — in v resnici! ta njegova ne-vpokojena želja peljala ga je tudi v prezgodnji grob v gorečem gledališči „na Ringu". — Oh, da je umrl v cvetu svojih grehov! — tako je klical bridko Hamlet, spornnivši se, da je nepričakovana, silna smrt zadela njegovega očeta, ki se tedaj pred svojim odhodom s sveta nij mogel niti najmanj pripraviti za važen korak, s katerim se prestopu prag mej časom in večnostjo. Tako bi morebiti utegnil tudi kdo zaklicati, ki je deloma Ma-šeka po njegovem vnanjem življenji poznal. Ali vto-lažimo se tudi v tej sjirbi. Kdo je tako lehkomiš-Ijen, da bi se mu nikoli ne vrinilo vprašanje: kaj bi bilo, ako bi v kratkem umrl, — kaj bode z mano? In ako ne odbija takega vprašanja, tako važnega kar na kratko, začne se mu pač svitati pred očmi, da bi dobro bilo, tudi za tak slučaj vpokojiti si Btreh in grozo. Nekako sluteč — kar Be sicer v življenji večkrat primeri — nevarnost, ki mu bode vpihnila mlado življenje, je iskal koncem zadnjih svojih počitnic miru srčnega v spovedi na Brezjah. Tovarišem njegovim se ut* gne to čudno zdeti, in marsikomu je to neverjetno o — visokošolcu — 19. veka. In vender je t;iko. Kdor hoče o tem le dvomiti, mora na laž staviti sestro njegovo, ki je pisala kmalu po DJegovej smrti nekemu prijatelju ranjkega, ko nij hotel on, — kakor tudi jaz ne, verjeti tega, tako le: „Zugotovim Vam pa resničnost, da Vam nij treba dvomiti"..... Pripoveduje, da je opravil dolgo spoved in piejel sv. obhajilo . . . . Dalje: ., Videla sem ga z lastnimi očmi, da je še tisto jutro, ko se je čez dan na daljno pot podal na Dunaj, obiskal Mater Bužjo na Brezjah..... Verjemite, gospod, in ne dvomite mi . . . ." „Wer immer strebend sich bemüht, den können wir erlösen", — govore angelji, peljaje rešenega i / da izprašati v nemškem in češkem jeziku, odgovarjati mora iz jednega predmeta v nemškem jeziku. 4. Ako se pokaže, da kandidat nij zadostno učen nemščine, mora se dati iz dotičuega predmeta izprašati z nova v določenem obroku, ako ne, po tem njegov državni izpit nijma pravne moči. 5. Doktorat je samo tedaj pravno veljaven, ako se vsak rigoroz dostane tudi najmenj iz jednega predmeta v nemškem jeziku. ^Načelnikom komisije vra državni izpit se nalaga dolžnost, da izpolnujejo navedene zapovedi natančno ter posebno skrbe za to, da se noben kandidat ne potrdi pri državnem izpitu, kateri nij dokazal, da je popolnem učen n e m š kega j e zi k a.w— Če se ta naredba premisli v vseh nasledkih in po-siedkih, potem se mj čudttiti, da je razburila vse do-morodne češke duhove. Da je Nemec s svojim jezikom pri nas še vedno privilegiran — to je politična istina, ki si|e iz te naredbe Conradove. Vitanje države. Knez črnogorski sili ter priganja Porto, da bi se brzo rešilo vprašanje glede meje. Najnovejša poročila o «»§rlptov*l4pf krizi pripovedujejo, da f>ultan nij čakal vzajemnega pisma od konference, temveč razposlal je z nova okrožnico, s katero se orani pristopiti v konferenco. To je uže četrti pot, da je Abdul Hamid odbil vabilo na konferenco. To sultanovo obnašanje vidi se čudno posebno zdaj, ko mu izročajo evropski zastopniki poziv k posredovanju v Egiptu, katerega gotovo ne bo sprejel. — Sploh pa je zadnji čas ta stvar nehala biti zgolj diplomatska, iz Carigrada obrnili so se pogledi v luko Aleksandri je, kjer utegne zavreti vsak hip. Pristanišče oborožuje se namreč se zmerom, če prav to taji egiptovska vlaria; angleški admiral Seymour se nij dni oslepiti po zadnjih obljubah, zato je še jedeukrat zahteval v nedeljo, naj se utrjevanje preneha, drugače da začne bombardirati v 24 urah. Denes morda uže govore kanoni. Ker se pripravlja taka nevihta, odhajajo zadnji tujci iz Kajire in Aleksandrije, da si ohranijo življenje. Avstrijsko ogerski konzulat v Kajiri je zaprt. V Dublimi nabili so pet sto plakatov, ki obljubujejo tistemu, ki bi izpazil morilce Cavendisha in Burkeja, 20.000 funtov Hterlmgov nagrade. V spodnje aujtJeihe zbornice . eji 7. dne t. m. svetoval je Gladstone v imenu svoje vlade, polajšati irski posilni zakon z določbo, da se smejo poslopja preiskavati le po dnevi, po noči pa le tedaj, če bi se zasledovala kuka skrivna zarota. Ta vladin predlog pa je ostal v manjšini za 13 glasov, da si ravno je bil Gladstone poprej opomnil, da je ta nasvet v najtesnejšej zv zi s Kabinetnim vprašanjem. Da je padel ta njegov predlog, s tem dobila je Gladstonova vlada nezaupnico, a vender nij dozdaj poročila, da bi bila odstopila vlada v resnici. Gladstonovi neprijatelji, katerim se je predlog njegov zdel preliberan, se sicer vesele te nezaupnice, vender pa ga ne silijo odstopiti, ker nihče bi rad ne vodil Anglije zdaj, ko je zamotana v zasukano egiptovsko vprašanje. Dopisi. Z Notranjskega 10. julija. [Izv. dop.] (Oj, v nedeljo v Borovuico!) Pred malo tedni proslavila se je prerojena Vrhnika s prelepo narodno veselico na prid »Narodnemu Domu"; v ; nedeljo 16. t. m. sledi jej sosedinja nje, vrla Bo-jrovnica. Za domoljuba, ki opazuje pravo narodno j gibanje mej ljudstvom ntšim, je ta kraj pravi uzor. j Da bi slednje naše slovensko selo pripravili na 'taksno stopnjo slovenske zavesti in narodnega ponosa, potem smo na konji, potem se nam nij bati, če plane na n- s kakšen nemšk ali vlašk Atila. Tukaj v Borovnici nij nič umetnega, prisiljenega, nego vse je pravi „cvenku in krepko jedro, od težaka do imovitega posestnika. In ti naši ljudje praznujejo prihodnjo nedeljo naroden praznik v korist. „Narodnemu Domu". Kar je bolj „petičnihu narodnjakov v Notranjskej in drugih zavednih, spodobi se jim, da odlikujejo in spoštujejo takšno narodno početje in da s tem vzgledno probujamo druge mlačne in nevedne. Zatorej na noge in v nedeljo v prijazno Borovnico! Z HIotraiiJal<<>ira 9. julija. [Izv. dop.] (Pri čem da smo?) Priprave naše za slavnost v Postojini dne 3. sept. in za drugo, vrše se povoljno in srečno. Od 120 znanih rodoljubov, katere smo prosili za širši odbor, odbila je to mesto samo pe-tonca, opravičevaje se s tehtnimi razlogi. In to je gotovo lepo znamenje zi naše delovanje sploh. Ostalim rodoljubnim gospodom na daleč okolo bode zdaj naloga, da pouče svoje bližnje in da jih organizirajo za udeležitev. Ko prejmo pozneje pri-lično število lozov za loterijo, treba bode po moči te spečati mej svet. In s tem daje se prilika slednjemu po razmerah storiti domovinsko svojo dolžnost za „Narodui Domu. Prav bi bilo, da bi ob jednem uže zdaj ti na-rodnjaci študirali kraj za „bralna društva za pri-prosto ljudstvo", da bi jim bilo popolnem znano stališče, ko se ta stvar začne v resnici snovati. Včeraj napravil se je imenik darovanih dobitkov. Tudi tukaj pokazalo se je veliko zaupanje in splošno zanimanje, kajti bode jih vkup sto. In mej temi so mnogi dragi in lepi, v obče pa vsi jako izbrani in primerni. Na čelu jim je lepa telica, dalje so tu: dragocen tepih, kmetijski stroji, gospodarska orodja, pohištva, knjige, kozel, janci in dr. Tudi za posojilnico se marljivo dela in skrbi. Razen gg. Obreze, Gruntarja, Dolenca R. je mnogo pri tem koristil s svojo skušnjo in zrelim svetom g. c. kr. okrajni giavar Globočnik, kateri je vselej in povsod mej prvimi, kadar gre za blagost narodovo in pravico revnim in zatiranim. Tako pričakujemo od vrlega direktorija in družin najboljšega vspeha! Na konci tega kratkega poročila naj povem še, da je čvrsti ljubljanski „Sokol" prevzel skrb za tretjo točko našega programa 3. sept. za narodno veselico na planem. In prav na konci naj potolažim naše dobro-rnisleče (?) pa skrbne in nepoklicane pokrovitelje, da je pri vsem našem podjetji popolnem izključeno vsakeršno politično rovanje ali sploh nepotrebne in ničkoristne demonstracije. Tako smo jednoglasno pri prvem in pri vsakem shodu terjali in poudarjali. Iz Tleti lUo 10. julija [Izv. dop.] (Koncert na čast s s. Cirilu in Metodu) je bil sijajen. Vsaka točka programa je bila pohvaljena, posebno so se odlikovali zbori Zori ni. Gospodičina Prikrilova pela je divno, take umetnice Metlika še slišala nij. Odnesla je krasne spomine, ali najlepši ostal je v Metliki, hrani jej ga hvaležna čitalnica. Gostov imeli smo iz Zagreba, Karlovca, Jaške, Novega Mesta, Črnomlja, Semiča in iz bližnjih okolic. Bilo je tesno in vroče. Po koncertu vrstile So se v restavraciji zdravice se ve poleg navade stare, in še le zora je Zoro odpeljala. Pozdravov dobili smo pismenih in brzojavnih, jednega izpod krmnega Ve-lebita. Iz Ptuja 9. julija. [Izv. dop.] Nek učitelj dobil je od nemškega društva „st. Volksbilduugsver-einu s sedežem v Gradci list, v katerem bila je izražena uljudna prošnja prevzeti poverjeništvo za agitacije v Halozah s pristavkom, da je bil v ta imenitni posel za nemčursko reč in sicer po dru. A. Miheliči priporočan. Jako ga je mikalo poizve-deti priporočevalca, ki mu je k tej časti pripomogel. Zato pošlje, ker je mislil, da mu je ptujski dobro znani g. dr. Mihelič to srečo poklonil, poslano njemu v roke. Čez tri dni dobi od dr. Mihe-liča iz Ptuja to le pismo: Sie haben ein für den steierm. Volksbildungsverein bestimmtes Schreiben an mich adressirt. Da es nicht mir gehört, habe ich es uach Graz weiter gesendet. Ihr Irrtum wurde wahrscheinlich dadurch hervorgerufen, dass der Herr Obmann des obigen Vereines, dr. Anton Mihelič, Advocat in Graz, die an Sie gerichtete Zuschrift unterfertiget hat. So wie Sie in dieser Beziehung im Irrtume waren, hat man im Volskbil-duugsvereine in Graz sich offenbar geirrt, indem man von einem untersteierischen Lehrer Unterstützung für Kultur und Bildungs/.wecke erwartet hat. Ich bin mit gebürender Wertschätzung Ihr ganz ergebener Dr. Mihelič. To je zares grozua obsodba za spodnje-štir-ske učitelje! Ne samo Nemci, ampak tudi mi Slovenci imamo moževe, ki so zmožni učiti nas kulture in izobraženosti, nam ugajajoče ter nas podpirati s krepko duševno hrano toliko, da ne bomo hodili je prosit nemčurskin kulturonoscev v Ptuj, a la dr. Mihelič. Če torej si mi mej seboj lehko pomagamo in smo tudi zmožni, zavedni, spametovani uže toliko, da se ne damo več od krivih prerokov za nos pripenjati in kakor kocasti medvedje hočeš — nočeš — moraš vlačiti po potih, kateri jim ugajajo: varalo se je imenovano nemško društvo v resnici jako, če pošilja mej slovenske učitelje v spodnjem Štirskem take nastavnice. Pomagaj si sam, pomaga ti Bog, a ne dr. Mihelič! jelo se je glasiti mej nami, kar si na? nemčurji, naj si bodo ptujski, ali kateri uže koli, dobro zapomnijo, da Fausta proti nebu, in kaj tacega bi smel tudi o Maseku reči. Upati smemo, da takemu, ki nij iz hudobne volje hodil po krivih potih, prisije v zadnjem trenutku luč od zgoraj, da mu višja moč vzbudi bridek kes nad vsemi pregreški, in da se mu vname hrepenenje, ko je tukaj vse izgubljeno, po tem, kar nij še izgubljeno — po sreči tamošnjej, katero pridobi popolno kesanje. Vsaj je tisto hrepenenje po nadzemskej sreči vedno gojil: „Kadar v tugepolnih prsih Srce roi nemirno bije, Kar so venci vsi zveneli, Kolikor jih sreča vije: S solznimi očmi pogledam Gori k zvezdam. Od njih čarovnega bleska Žarek mi v srce prisijo, Svobodneje duša diha, Nada zopet v srci klije In oko hvaležno gleda (Jiori k zvezdam. Kadar boni življenja truden V tihem, hladnem grobu spaval, Bo na lahnih perutnicah Angelj iz nebes priplaval, Da poneso me k Očetu Gori k zvezdam!" Tako si se tolažil sam, dragi prijatelj, in zakaj, da bi sh tvoja želja ne bila izpolnila? — Tako počivuj zdaj, mili prijatelj! Bodi ti žemljica lehka v tujini in naj ne teži tebe zgodnji grob, Svojega namena dosegel nijsi; ali spomin tvoj pri prijateljih vender-le ne bo minul, ampak bode še le ž njimi zamrl. Ali te smemo soditi, prijatelj? Sodil te je uže Vsegavedni in sodba ta je neizpremenljiva; in ako tudi jaz izrečem kratko sodbo o tebi, zdaj, ko sem pregledal celo pot tvojega življenja, nečem soditi ravno tebe, marveč podobo zdanje mladine. Mašek je imel v velikej meri vse prednosti zdanje mladine. Ali, kakor sem uže rekel, velika nadarjenost je mlademu človeku prav mnogokrat v pogubo. Moj prijatelj zdi se mi, kakor mlad konjič, ki se zaradi svoje moči prezgodaj upeha. Potreboval bi bil krepkega vodnika, ki mu bi bil prijazno ali vender krepko kazal primerno pot. Nezgoda pa je hotelu, da je bil sam sebi prepuščen, da se je sam likal in zaradi tega tudi premnogokrat zašel. Ravno tako je tudi z mladino denašnjega časa. Denašnje šole vlivajo mladini vsakovrstne znanosti v glavo; ali kar ie najimenitnejše, namreč mladino voditi in vtrje vati npeji inačaj*), tega denašnje šole ne znajo. Duh denaširff*#a ča.sa se je v tem oziru v Mašeku lastno razodeval. Ravno ta duh je bil uzrok *) O, da bi spoznali vzgojevalci zdanji to svojo na logo!— njegovih napak. Pravi vzgojevalec bi bil iz njega ustvaril nenavadnega učenjaka, nadarjenega, dobrega pisatelja, izvrstnega muzika, izvrstnega državljana, krepko podporo cerkvi in srečnega človeka. Duh zdanjega časa je bil kriv, da je on nastopil tisto pot, katero sem prej v kratkih potezah načrtal. Ali je bila prava ta pot? Kdo more spregledati neizvedljive sklepe Gospodove; ali ne morem si izbiti misli iz glave, da ta pot, katero si je izvolil v življenje, nij bila prava. Res, kdor ga je poznal v zadnjih gimnazijskih razredih, bi bil težko rekel, da je za duhovnika. Ali nihče ne more reči, da ono, kar mu je jemalo sposobnost za duhovnika, je bila njegova bolja stran. Nikakor ne rečem, da bi bil moral si ravno ta stan izvoliti; ali tudi za vsak drug stan je bila priprava njegova napačna, zopet pa zaradi tega napačno, ker se je on pripravljal sam, brez krepkega vodnika. Sodila je usoda in, ali smem reči? — pot njegovo, pripravo njegovo je obsodila. Zato se mi idi, kakor da bi on glasno govoril iz groba: pomilujte me! Res vreden si pomilovanja, blaga duša; vredni so tvoji darovi, katere si prejel od Stvarnika, da jih povzdigujemo: ali glavnega tvojega načela o življenji ne moremo vzprejeti, ne nas ne bodo več nadlegovali z usiljevanjem njihove I kan Rus 8 prečastito svojo duhovščino in mnogo od -blažene kulture in izobraženosti. (ličnih in pravičnih uradnikov, ki jih ima Litija zdaj v obilosti. Bog jih poživi! Oglasil se je tudi krasen „Sokol" v Litiji in Šmartnem. I venec narodnega ženstva in kdor je hotel občudo- Izlet, koji je društvo „Sokol" pretečeno ne- vati, dana mu je bila lepa prilika! Vnelo se je živo deljo napravilo v Litijo in Šmartno, izvršil se je življenje, pridno so se oglaševali naši pevci, in takoj vrlo dobro ter bode gotovo vsem udeleževalcem ostal ho se pričele tudi napitnice, ki so se potem druga dolgo časa v spominu. BSokol" došel je ob sedmih drugo vrstile. Napivalo se je slovenskej do-zjutraj v Litijo. Na mostu pričakovala je društvo mo v i ni; Sokolu; gospodu Luku Svetecu, velika množica pod lepim slavolokom, na kateremjzastopniku in glavnemu reprezentantujin gotovo je zapadel onej usodi — kakor njegov Ivan Resman). 3. Petje. 4. Lotrija" 5. Dmitča zabava. 6. Ples. — Ob 10. uri konra tc kegljanje za „Narodni Domu in tedaj razdele se tudi dobitki. K tej veselici uljudno vabi Odbor. — (Iz Cerknice) se n*m piše 10. junija: (Redki obiskovalec našega jezera.) Kakor pred 20 leti, obiskal je tudi letos naše jezero velik pelikan — ter se po noči glasil v bilčji s svojim tulečim glasom. Zadnjih 6 dnij ga pa nij več čuti so se čitali primerni napisi. Gospod Luka Svetec, stare narodne garde; j ed nem u izvrstnemu deželni naš poslanec, izpregovoril je v sprejem ne- uradniku; slovenskej narodnej duhov-kohko presrčnih besed, gospica Koblarjeva pa je Scini; narodnemu prebivalstvu litijskega pozdravila došle s pesnico, ki jo je litijski poet na- >n Smarskega okraja; pričujočemu žen-vlašč za ta dan zapel Zahvaljeval se je starostah t vu itd. Ker mi pravih Nemcev nikdar sovražili dr. Ivan Tavčar z željo, „da bi se vse Slovenstvo oijsmo, ker sovražimo samo tiste falzificirane Nemce otreslo germanizatoričnega jarma s tistim popolnim ali nemškutarje, razumno je samo ob sebi, da Brno in vsestranskim vspehom, kakor se je ostudnega verno poslušali izvrstnega gospoda, ki je izpregovoril tega jarma otresla slovenska naša Litija!" nemško, ter da smo pravičnemu in objektivnemu Po sprejemu zasedli smo prostore v gospoda temu govoru dajali navdušeno hvalo! Z jedno be-Koblarja gostilni, in deloma tudi v gostilni gospoda sedo, vladala je harmonija, ki se niti trenutek ka-Oblaka. Povsod bili smo izvrstno postrežem. Po tem »1« nij. K sklepu naj še objavimo poetični pozdrav ogledali smo si trg, ki je bil z zastavami prav obilno litijskega pesnika, o katerem smo uže zgoraj govo-okinčan. Obiskali smo tudi hišo, kjer so se pobile rili. Glasi se takole: tiste znane „Sipe", o katerih se zdaj samo toliko vé, da vitez Vesteneck — nij bil navzoč, ko so se pobijale ! Pri mnozih hišnih vhodih delilo se je cvetje, s katerim so bili „Sokoli" hipoma prepre-eni, kakor travniki vzpomladi! Gospicam Šega-jevim gré v prvej vrsti zahvala za nežno to demonstracijo, ki je v nas napr^vljala po vsej pravici naj-prijetnejše utise. Pripovedovalo se nam je, da so pičli litijski nemškutarji hoteli napraviti ta dan v Šmartnem pri nemškutarskem Ravniharju svojo contra veselico. Podali so se h gospodu E — u, ki je zdaj, ko se je znanim Werhanom piča odvzela, vodja pri rudokopu, ter ga prosili, da bi jim za to popo-ludne odstopil godbo rudokopne družbe. Ali v svoje začudenje staknili so hladen odgovor: Für solche Zwecke gebe ich die Werksmusik nicht her ! Iz tega Be pač jasno vidi, koliko so se zboljšale razmere v Litiji, odkar je sapa odnesla čez mejo tiste surove elemente, ki so menili, da zastopajo nemško oliko v Litiji ! Ob devetih prišli smo v Šmartno. Prišli smo prezgodaj, ker so nas Še le k desetej uri pričakovali. Tudi tu postavljen je bil slavolok, in pozdrav nam je dopadal toliko bolj, ker ga nam je govoril Iskreni „dobro došli' — bratje mili! Prošli so časi, kateri morali so pesnika k vzdihu : „ Knl;i j pa nam bo došla doba mila, Da nas iz spanja bode probudila, Ko topla pomlad pevke po dobravi ? Kriliij bo domoljubja ogenj sveti Prešinil naa, da jainemo hlepeti Po tem le, kar je v blagor očetnjavl?" Časi pesnikovi — minuli so. Toplo jo povsod, saj mraz jo vzol slovo, Nij ledine, rahlo zemlje zro oko. Ena reka druži nas — reka Sava Ena mati objema naš — mati Slava. Jasno je nad glavnim mestom Kranjske in z njim v svetlobi vsa dežela. Nij oblaka, ki bi nas plašil. Sokola bistro oko nij trudilo se zastonj. Radostno mu vzkliknem iz dna srca : Stopaj v sredo našo „Sokol", Naš si brat, Bi naš ljubljenec; In v spominok sreče naše Sprejmi v ljubo ta-le venoc! Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je pogorel- priprost slovenski kmet. Slava mu bodi! Pri maši cem v Velikem Cerovci 500 gld. podpore peli bo „ Sokoli" in pričujočemu ljudstvu je ubrano to petje vidno dopadalo. Nam pa se je petje toliko bolj primerno videlo, ker se je z njim povišala slovesnost prvega sv. obhajila, ki jo je pri ravno tej cerkvenej službi obhajala šmarska mladina. Popoludne, takoj po obedu, ki smo ga imeli na vrtu narodne izvrstne gostilne „pri Jakliču", počastili so nas prijatelji iz Litije in odličujaki šmar-ski. Prišli so mej prvimi gospod Luka Svetec, de- — (Gospod deželni predsednik Winkler) odpeljal se je preteklo nedeljo za nekoliko dni na Dunaj. — (Narodno bralno društvo v Borovnici) napravi v nedeljo 16. dan t. ra. narodno veselico .Narodnemu Domu" v prid. Veselica vrši se ua večer na planem pred »gostilno pod kolodvorom" v Borovnici. — Spored: 1. Pozdrav g. predsednika Borštniku. 2. Slavnostni govor (g. prednik pred 20 leti — da je namreč obstreljen poginil v jezerskem močvirji. K. — (Iz Žužemberka ) 28. junija t. 1. imeli smo nove občinske volitve. Za župana je skoraj jednoglasno (razun 2 glasov) izvoljen občespoštovani, narodni mož, g. Karol Zavodnik, trgovec in hišni posestnik v Žužemberku. Za občinske svetovalce pa naslednji možje: Janez liro vat, mesar in hišni posestnik v Žužemberku, Frane W a lan d, kovač in hišni posestnik v Žužemberku, Anton Peč j a k, krčmar in hišni posestnik iz Hriba, Franc Flori-jaučič krčmar in hišni posestnik v Žužemberku, Franc Molek hišni posestnik v Velikem Ivpji, Jakob Tekavčič, hišni posestnik iz Ratja, Mihael Črček hišni posestnik v Križu in Franc Hočevar hišni posestnik i/. Lopate. — (So d nij a v Kapli in navišje sodišče.) Pred nekoliko meseci, tedaj še nij bil izdan ministra Pražaka zadnji ukaz, čitalo se je po slovenskih listih, da je banka „Slavijau po okrajuej del. sodni j i Ijublpmskej sodnijo v Kapli na Koroškem poprosila, da bi izvršila neko eksekucijo. Ker je bila prošnja za eksekucijo pisana slovenski, rekla je sodnija v Kapli, da ničesar ne izvrši, ker v Kapli pri sodniji slovenščine ne umejo. Na rekurz je potem nadsodnija graška vničila ne samo slovensko eksekucijsko prošnjo, nego tudi celo poprejšnje postopanje, češ, da je bilo nično zavoljo tožbe, pisane v slovenskem jeziku. Ali najvišje sodišče je ravno kar pokončalo nadsodniško razsodbo, ukazalo sodniji v Kapli, da ima eksekucijo takoj izvršiti, ter se izreklo, da slovensko pisana tožba nij prouzročevala nikake uu lite te. — (Velik požar.) Dubfca v Hrvatske) začela je v nedeljo 9. t. m. ob polu dveh popoludne goreti. Do včeraj opoludne zgorelo je 96 hiš in 11 manjših poslopij. 594 ljudij je brez strehe in hrane. — (»Kmetski prijatelj") bode se na-zival list, katerega prva Številka bode zagledcla luč sveta v IG. dan t. m., tedaj ob shodu .jParteitaga" v Celji. Urednik mu bode zagrizeni nemškutar dr. Glantschnigg odvetnik v Olji, kateri s tem podjetjem hoče namestiti nedostatek svoje klijentelo. Kdo se pri naslovu „Kmetski prijatelj" ne spomina svetopisemskih besed V „ Varujte se pa lažnjivih prerokov, kateri prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabljiv: volčje. Po njih sadovih jih boste poznali. Bere li se s trnja grozdje in z osata moremo odobravati. Motil si se, pa upamo, da ti tvoja zmota nij šteta v greh. Toliko, prijatelj, tvojim manom ! Da bodo zamogli bralci soditi o ranjkega Ma-šeka pesniškej nadarjenosti, podajamo jim se dve pesnici, — kakor jih je na debelo izdelala njegova domišljija in vrgla roka na obrabljeni papir. V molitveniku nosim cvetličnih listov par, Varujem ju kot biser z ljubeznijo vsikdar. Prinašata bridkost mi, razburjenost srca, A knjiga mi jo draga, še bolj pa lista ta. Nikdar ne berem v knjigi, oko mi jo temnd, Radeč je listov jeden, je drugi bel lepo, Razločim dobro barvi in duh jo meni znan, A kadar lista gledam, vzdihujem jaz — zaman! Ljudmila mi jo bila najdražji moj zaklad, Bliščeča kakor zora, cvetoča kot pomlad. Ljuhila sva se strastno, — a rekla si nikdar, S poljubom sva si srci sklenila za vsikdar. Pa kar osoda bridka prinese mi gorje: (irajsčak, nje kruti oče, ljubezen naju zve. Ljudmile, ko to čuje, obup so polasti, Jokaj e rožo rdečo v spomin mi podeli. Od teh dob so me trle le žalost in bridkost, A rožca mi je bila tolažba in radost. Poljubljal sem jo gorko, kot devo ljubljeno, In mnogo mnogo solzic kapalo je na njo. Cvetica rdeča vsahne, ostane list samo, V molitvenik ga denom 8 preneZno jaz skrbjo. Pogosto iz njega molim: Bog usliši me tedaj, Domov me nokaj sili: v uokdaj srečni kraj. Iz starostnega stolpa doni mi zvonov glas, Po gradu pa ponosnem tuguje vsak obraz. Leži na črnih parah moj biser, moja last, Cvetica kinča prsi, kjer več no biva strast. Cvetico belo vzamem, Ljudmilin zadnji kras, Ker če je rdeča moja, naj imam Še belo jaz. Solza zdaj več no točim, vsušon jo zadnji vir, A ljubice umrle spinuinaui se še Emir. Cvetica bela zvene, ostane list samo, Tega pa denem v knjigo s prenežno jaz skrbjo. Tam tudi naj ostane, dokler mi žila gre, Dokler smrt z mrzlo roko očes mi no zapre. V molitveniku nosim cvetličnih listov par, Varuje.n ju kot bitu-r z ljubeznijo vsikdar. Prinašata bridkost ini, razburjenost srca, A knjiga mi je draga, še bolj pa lista ta. Rožica na trati Žlahtno razcvetela, Kaj da meni srce Hipom si ogrela V Kaj da pri pogledu Na to srce bije, In po licih meni Svetla solza lijoV Dosti videl rožic /.<■ sem jaz ua trat i Modrih, belili, krasnih Z vetrom se igrati. A srce jo mirno, Mirne prsi bile, in po licih solze Nijso meni lile. Vem, cvetlica krasna, Kaj me k tebi vleče. To je naj' osoda, To bo naj' nesreče. Sam sem jaz na svetu Sama ti na trati, Sama ti mej rožam', Sam sem jaz mej brati. Nihče se ne zrnom Zame siromaka: Ti, o roža lepa, Meni si jednaka. Vedno v radovanji, V obilosti živijo, A za me nobeno Skrbi ne gojijo. Vsi mej sabo bratje Smo si ua tej zemlji, A pri njih *e pravi: „0e le moreš, jemlji!" Kožica na trati Žlahtno razcvetela, Vem, zakaj da srce Hipom si ogrela. Vem, zakaj v pogledu Na te, srce bije, In po licih meni Svetla solza lijo. smokve?" In osat dr. Glantschnigg v Celji naj bi bil kmetski prijatelj? Naj se drapira še tako tra gikomično s slovenskim jezikom, nikdo mu ne pojde na te jako neukretno uastavljene limaniee. Sicer pa nemškutarji s tem Glantschniggovim izrodkom javno priznavajo potrebo slovenskega jezika pri občevanji z našim kmetom, katerega pa niti Parteitag uiti ta listič premutil ne bode. Telegrami „Slovenskemu Narodu". London 11. julija. (Reuterovo poročilo iz Aleksandrije.) Denes zjutraj ob sedmih pričelo se je bombardiranje. Carigrad 11. julija. Minister prvosed-nik Abdurahmaii odstavljen. Bivši minister predsednik Said-paša bode baje njegov naslednik. Poslanik Zjedinjenih Držav ponuja neki posredovanje glede Egipta. Maršal Fuad prinese v kratkem avstrijskemu cesarju veliki kor-don Imtiaz-reda. Rim 11. julija. Bivši kedive prišel je sinoč v Milan. London 11. julija. („Standard" dobil telegram datiran: Na krovu oklopnice „lnvin-cible" ob 3/4 na 8. uro zjutraj): Oklopne la-dije Aleksandra, Sultan in Superb pričele so bombardiranje. Baterije odgovorile so takoj. Krogle s početka nijso dosegle ladij. Ostale ladije so se potem tudi udeležile. Ob 7 V* uri bil je boj kanonov splošen. Po 20 minut tra-jajočcj kanonadi utihnila sta dva forta. Fort Pharos je močno poškodovan. Brodovje je nepoškodovano. Petrograd 11. julija. Car je ukazal, da se vojna korveta „Vitjas" odslej imenuje „Skobeljev". London 11. julija. Po poročilih iz Aleksandrije (ob 11 V*, uri) je streljanje iz fortov slabo, brez učinka, postaje vedno slabeje. Fort Pharos močno poškodovan, fort Marsa Elkanat razletel se v zrak, veliko kanonov v drugih trdnjavah deniontiranih, še nobenega znamenja, da bi se udali. Carigrad 11. julija. Said paša imenovan ministerskim predsednikom. Okrožnica Porte naznanja zastopnikom ultimatum Sevmoura poveljniku v Aleksandiiji in odgovor kediva, ki javlja, da se oblasti v Aleksandiiji bombardiranju ne bodo stavile v bran. Porta izjavlja, da bi bombardiranje močno žalilo njene suve-renske pravice in upa, da dobi Scvmour proti-povelje. 12 50 Darila za „Narodni Dom". Prenesek . . . 2818 gld. 80 kr. Vesela družba narodnih prijateljic: Gosp. Ljubica Cucek 80 kr., Frauja Ga- brovšek 1 gld., MimicaJeše 1 gld., Ja- kobiua Tršinar 1 gld., Jožica Tršinar 5 gld., Dragica Urbančič 2 gld , Eliza Železnik 1 gld., Minka Železnik 1 gld., vkupe ............ G. Josip Plei\veis, trgovec v Ljubljani za mesec junij in julij....... G. dr. Josip Kačič in gospa soproga za mesec junij in julij.....%. . G. Josip Kušar za mesec junij . . (i. dr. Antob Jarec „ „ „ . . G. Fran Fortuna B „ „ » • G. dr. Karol Bleiweis-Trsteniški za mesec junij ..........: • G. dr. Valentin Zarnik za mesec junij . (i. dr. Fran Papež n „ „ G. Ivan Hribar „ „ n Y pisarni banke „Slavijea nabranih . . Cisti dohodek kegljanja na dobitke, ki so ga priredili Slovenci v Litiji in njih prijatelji ............ Narodnjaki v Rifenbergu: Gospodje: Jožef Tomšič, učitelj 1 gld., Leopold Furlani, učitelj 1 gld., Neimenovani 40 kr., Atnb. Buchbergor f>0 kr., Amb. Poniž, nadučitelj 1 gld., Faveti, posestnik f>0 kr., FF. 4 kr., Uirsa Peter 10 kr., Pirša 6 kr., L. V. 20 kr., Franjo Furlan 15 kr., Tone Štokelj 10 kr., P. L. 4 kr., Andrej Kobič, župan 1 gld., Jože Štibelj 40 kr., Anton Mu-žina SK) kr., Janez Piščanc 20 kr., And. Pirša 20 kr., Sever Jože 10 kr., Sever Miha 20 kr., Piščanc Martin 10 kr., Pečenko Anton, posestnik 1 gld., Podmej-nik 59 kr., Ličen Ivan, posestnik 1 gld. 1 kr., čisti dohodek čitalnične veselico 3 gld. 65 kr., vkupe...... Vkupe . . . 10 „ - 4 n — 1 „ - 5 n -5 . - 257 10 39 Ogrska zlata renta 6°/0...... 119 90 » a ■ 4«/....... 89 * iv papirna renta 5%..... 87 Q5 5°/* Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 _ Dunava res;, srečk« óu/,. , . 100 jrid. 11.i " 75 Zeuilj. obč. avsti. L1/**/« zlati zast. listi . 120 _ 50 Pnor. oblig Elizabetiuo zapad, železnice 99 " 75 Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 "n 50 Kreditne srečke.....100 gld. 176 ^ _ Rudolfovo srečke..... 10 „ 20 * 50 Akcije finglo-avstr. banke . . 120 „ 123 " 50 Tramimvav-društ. volj. 170 gld. n v. , *j24 3 50 I '»ieri jne Mrecke 8. julija. V Trstu: 34, 88, 15, 41, 80. V Linci: 89, 15, 85, 82, 8. V knjigarni J. GrlONTINI-ja v Ljubljani dobiva se brošura: Pravda o slovenskem šestomeru. Odgovor mariborskemu šestomcrniku g. Janku ■'.•jhn. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. (445—2) Hiša se proda, nova, s 4 sobami, z živinskim hlevom in s 470 fj° obseza-jočim vrtom, na opekarakej cesti v Trnovskem predmestji št. 7. Na polovico plačila bi se nekoliko čaBa počakalo. (388—9)_ •Janez Ttiraič. 13 65 Potujoči po kupčiji s sivalnitui Mtt-oji, za to sposobni, so vzprejmejo. Ivan Jax, (442—3)_v Ljubljani. 3136 gld. 44 kr. Meteorologien«) poročilo. A. V Ljubljani: Razne vesti. * (Smrtna dolina na otoku Java) ali kakor jo tamošnji prebivalci zovejo nPakatnHranu bila je do zdaj jako hvaležen predmet za potovalce, ki so pripovedovali, da je ta dolina tako napolnena s strupom (Upaš drevo), da vsak, kdor zaide v njo, takoj mrtev obleži in da se vsled tega nahaja v njej Človečkih in živalskih kostij kar na kupe. Iz potopisa dra. Otto Kuntze pa se razvidi, da so vse take in jednake pripovedke izmišljene, da je ..smrtna dolina" navadna dolina brez strupa in niti ogljepo-kisline nij paziti v njej. Zcpet jedna grozna bajka menj. * (V mestu Chicagi) v severnej Ameriki biva po najnovejšem številjenji 35 000 Čehov, kateri so nedavno našej vladi odposlali prošnjo, naj se v Chicagi nastavi avstrijsk konzul, ki bode zmožen tudi reškega jezika. Umrli so v EJuMJanl: 6. julija. Neža Boc, postreščekova žena, Soteska št. 6, za jetiko. 7 julija. Jakob Jeriha, dninar, 36 let, Kravja Dolina št. 11. za jetika. — Reza Maček, delavčeva hči, 9 mes., Kurja Vas št. 12. — Ernst Požgaj, pisarjev sin, 8 mes., Hradeckijeva Vas št. 2f>, za drisko. 8. julija. Jožef Pirkovič, agentov sin, 17 ines., Flo- rUannke ulice št. 85. V bolnici. 5. julija. Jožefa Traun, užitniskega sluge hči, 15 let, za jetiko. — Franc Duhovnik, dninar, 26 let. 7. julija. Leopold Stresen, delavčev sin, 2 */a lRt, za ošpicami. 8. julija. Frančiška Altman, odgonskega sporednika hči, 2 let, za osepnicami. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 7. julija Ob 7. uri zjutraj ob 2. uri popuMno ob 9. uri neier 733'62 mm. 733-25 mm. 733-16 mm. + 180° C + 24-6° C + 21-0° C brez-ictrijc slaboten jugozahod slaboten jugozahod jasno jamo jasno 0-00 mm. dežja. 8. julija ob 7. uri zjutraj «b 2. uri popobidiio ob h uri mitr 733-00 mm. 731-80 mm. 731-98 mm. + 17-6° C + 280° C + 23-3° C slaboten rzltod slaboten jugozahod slaboten jugozahod jasno jasno deloma jasno 000 mm. dežja. 9. julija ob 7. uri zjutraj ob 2. nri popoludnc ob 9. nri mfer 731-90 M 730-45 mm. 730-31 mm. 4-21-4uC + 30-0° C 4-24-0° C slaboten jugozahod slaboten jugozahod alabof«n jugozahod jasno jasno jasno 000 mm. dežja. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk je povsod precej močno, toda tako jednakoinerno pal, da je znašal razloček mej maksimom in minimum samo 3 mm. Vetrovi bo bili povsod precej slabotni, sploh so pa prevladovali južni in zahodni vetrovi nad severnimi in vzhodnimi. Temperatura se je povsod močno vzdignila in postala nadnormalna; razloček mej maksimom in minimom je znašal samo 7° C. Nebo je bilo povBod ali popolnem ali pa vsaj deloma jasno; vreme suho in stanovitno; sem pa tja se je tudi uže nagib; lo k nevihtam. XD~CL:n.aosls:a, borza dne 11. julija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta......... 77 gld. Srebrna renta .... .....77 „ Zlata renta..........«5 . 1 Hti<» državno posojilo.......131 „ Akcije narodne banke....... 826 „ Kreditne akcije......... 324 „ London............190 , Srebro ............ Napol.............. C. kr. cekini........... Državne marke...... 4°/0 državne srečke iz I, 1S54 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . 9 5 58 119 172 fift 10 90 15 25 70 68«/« 69 95 75 kr Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do Jedi, ulabi želodec, smrfooo capo, naplhne-nje, kislo podiranje, idi-penje, katar v želodci, zgago, da ae ne nareja petek in pieno in slez, -'.oper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (Če »zvira bolečina iz žeiodcr), /oper krč v želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezri na vranici, jetrah in zoper zlato žilo. Cwlll~VIl.lt loji!« : Lekar C. Bradj . Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, knko sc rabi, stane Í IPra-ve ima sa,arra.o: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajsfcej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergtnann. V Postojni: Anton Lehan. V Gorici: lekarna A. de 6 ironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael (Jug I tel m o. V Ce lj 1: lekar J. K u pf c rs e h m i e d. V K r a n j: lekar D r a^. Ša v n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: hkar A. JK oble k. V Sežani: lekar Ph. Ritschol. VCrnomlji: lekar Ivan Blaže k. Svaritev! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se OBObltO na ta znamenja: Prave MarijinceljsKe kapljico za želodec morajo imeti v sklenieo vtisnene besede: Echte Maria/.eller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijincebsko matere božje, mora biti poleg te podobo utisneno sod-nijsko spravljeno \ aretveno xnatui'iije in zavoj mora biti zapečaten z našim vm*Mtveniut sname« ■ijoin. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teh znakom istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejen in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—44' Ti3.Jci: 9. julija. Pri Slonu: Volkman iz Egipta. — Heis z Dunaja. — Koler iz Ctlovco. — liosen-bauiu z Dunaja. Pri Ma.li«i: Goldmann z Dunaja. —Porstner iz Kamnika. — \V11rk z Dunaja. — pl. Obereigner iz Snežinka. Pri uvHtriJNkeui ve-Harfi: Dan m z Dunaja. — Kenda iz Voče. — Benescb z Dunaja. Tinctura Rhei composita vulgo Fran&-or>a esevšca. 1 steklenica 10 novcev a. v. Ta tinktura narejena je iz rož, in je zato tako priljubljena, ker je ozdravila uže mnogo tisoč ljudij, kar se vidi iz pohvalnih pisem, ki jih izdilovatelj dobiva. To zdravilo pomaya />ri boleznih r želodcu in v tre-buhtt, ozdravi krč in ščipanje v crere.su, preliodno in tre-int.šno mrzlico, zapretje, hcniorojittc, zlatenico, i/lavohol itd. ter je. najbolje zdracilo zo otroke zopet gliste. (451—1) Naročila He proti poštnemu povzetju točuo izvršujejo. ivm&ss^BMnmcMGsmmMHm 1 iiiimmibmi miimiini m lzdatelj m odgovorui urednik Maksu A r m 1 c. Lastnina in tisk „Narodne tiökarne".