Št. 85. V Mariboru, vtorek 25. julija. IV. teGaj. 1871 SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorck, četrtek in soboto, tor velja po pošti prejcinan, ali v Mariboru s pošiljanjem na tlom, za celo leto 10 jrold., za pol leta 5 gold., za četrt leta 9 goM, 60 kr. — Za oznanila se plačuje od navadne četiristopne vrsto 6 kr. če se oznanili) enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če »etri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj bo izvole fraukirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. Opra vn i št v o, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrati vne reči, je v tiskarn ici: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229. e. nad/.orništvn nad posli in delavci; f) skrb za javno nravnost; g. stavbena policija in dovoljenje z;v stavbe in li. ogenjska policija (Fcuerpolizei); 4. skrb za ubožce; 6. postavni upljiv na šolstvo; »i. posebno pravdajoče stranke pomirit^: 7. dovoljenje iu naprava prostovoljnih dražb jncmakljivega blaga« V prenesenem delokrogu jueskrbuje za-stop okraja« občine vsa politiika opravila v svojem okraji in sicer: 1. j>roglašanjc postav in zapovedi; 2. zmerenje, razdeljenje in prcjenianje davkov in tiakladov; 8. vsa opravila, ktera zadevajo stenje ljudstva, dopolnevanjc armade, priprego (Vorspann i, vkvar-tiranje in rejenje vojakov; ^ 4. oskrbljenje šubstva (Sehubvvescn) ; f>. obrtuijske zadeve; £ 6. zdravstvene zadeve (Sanitiits\vescn); 7. jmlitiškiin uradom odkazana opravila v zakonskih in medverskih zadevah; x. zvrševanjc družbiuskib iu tiskovnih postav Po tem takem bi ponehala e. kr. okrajna glavarstva, ker bi zastop okrajne občine vsa uradna opravila, ktera so bila do zdaj odkazana polit, uradom I. stopnje, kj ki bi jih vlada še od kazala, preskrb 1 je val. Za to delo pa bi okrajna občina od vlade dobivala primerno povračilo iz državne kasc Vlada sme pri posameznih okrajnih občinah opravila prenesenega delokroga vsa ali deloma s BV0 jinii uradniki preskrbeti. V vseli zadevah okrajne občine sklepa in nadzoruje zastop, kteri je po istem volilnem redu sestavljen, kakor sedanji okrajni zastopi. Zastoj se voli na tri leta. On pa voli izmed sebe župan; (Imrgermcistcr) , njegovega namestnika iu odbor Odbor šteje zraven župana še štiri ude, namreč ravnatelja (uradnika, ki vsa uradna opravila vodi) in tri odbornike, ktere voli zastop okr. občine »/. svoje sredine. Zastop odloči, koliko plačila dobiva žu pan in uradnik za svoja opravila. Ravnatelj mora biti sposoben za u radovanje, kakor je to zaukazano za administrativne državne službe; če je vzet v službo, se more odstaviti le pod tistimi pogoji, ki veljajo za državne uradnike. Imenuje ga po predlogu odborovem zastop okrajno občine, namestnija pa ga mora potrditi. ItMViaatelj sedi in glasuje v okrajnem odboru in zastopu, on reši iu opravlja vsa tekočaopravila, rta postranska opravila pa so mu prepovedana. To so glavne točke načrta nove občinske postave. Načelo temu načrtu je najobširniŠa samouprava občine in temu načelu tudi mi s celim srcem pritrdimo. Dajte mi svobodo tiska, in vse druge pravice si bom priboril, reče Junius. Mi pa še rečemo: Dajte mi samoupravo občine, in priboril si bon samoupravo dežele in naroda. Kdor tedaj namerava občini vzeti to sa-inoiip*avo, misli ljudstvo nazaj pahniti V isto srečno premagano dobo, v kteri je kakor 'neumna čreda v nesramnem robstvit zdihovala pred železno pestjo fevdalnih plemonitašev in njenih hlapcev, tri-nožnih grajščinskih oskrbnikov in divjih beričev. Pa kakor radi pripoznaniOj da'smo v načelu enakih misli z graškim načrtom, da tudi po našem mnenji pravica samouprave se občini nikakor ne sme kratiti, vendar ne moremo za dobro spoznati pote, po kterih bi se naj ta samouprava izpeljala. Načrt uasvetuje dvoje vrste občiu: krajne po okrogu sedanjih ali še manjše, in nad temi okrajne občine. Krajne občine bi imele skoro tisti samostalen delokrog, ko zdaj; le prenesenega ne. Od samostalnoga delokroga pa bi jim odpadala vsa policijska dela. Dozdanja skušnja je res dokazala, da občine v svoji sedanji velikosti občinsko policijo iu preneseni delokrog niso mogle opraviti. Okrajni zastopi pa tudi niso to dosegli, kar so je od njih pričakovalo, ker so sicer samoupravni organi, samouprave pa skoro nimajo druge, ko skrbeti za okrajne ceste. Načrt to pripo/.navši, misli odvzeti občinam prve vrste nekterc dola in ustvarjati občine druge vrste: okrajne občine. Ta ustroj pa se nam zdi nepraktičen in nevaren zarad naše narodnosti. A Ji vete 3 a m o up r avne 0 hč tur ali manjše vladne okrajne oblast nije. II. Predlog dotičnega odbora štirskega deželnega zbora nasvetuje: A. Občine naj ostanejo po svojem d oz danjem okrogu, dokler same ne želijo se ali zediniti v veče, ali se razločiti v manjše občine. V delokrog teb občin naj hi spadalo: 1. skTb za občinske ceste, moste itd.; 2. občinski zavodi in naprave za uboge; 8. občinske hranilnice in posojilnice; 4. naprave za povzdigo zemljcdelstva in živinoreje ; 5. skrb za ukvartiranjc vojakov, šnb itd.; 6. samostojno oskrbljevanje občinskega premoženja, in 7. ima občina še nalogo in dolžnost, v imenu okrajne občino pri vseh javnih opravilih pripoma-gati, kolikor dopuščajo njene moči. B. Okrajni zastopi naj ponehajo, in na njihova mesta naj stopijo okrajne O b Č i n e. Okrajne občine bi imele okrog sedanjih sod-nijskih okrajev; zastoj) okrajnih občin pa bi bil sestavljen, kakor dozdanji okrajni zastop iz zastopnikov velikih posestnikov in trgovcev mest in trgov, in kmečkih občin. Delokrog okrajne občine bi bil : a. samostalni, b. jireneseni. V samostalni okrog spada: 1. oskrbljevanje okrajnega premoženja in okr. zavodov; 2. okrajni urad (IJezirksamt) sistemiziratj in organizovati. 3. lokalna policija, in sicer : a. skrb za varnost osebe in imetka; h. skrb za okrajne ceste in j>oljska policija; c. nadzorniStVO nad trštvom in živežem, nad merami in težami ; d) zdravstvena policija: Listek. Prote.stantov.sku vera na Kranjskem v 16. stoletji. (Po Valvazorji.) <, Dalje.) »Se za Karla v 1. lf>xf> so tudi v Metliki tamošnje pr«»t. pridigarje pregnali. Eden pregnancev j>a se je podal na poBestva gospoda Zigmunda Semeniča, je. tam s jiomočjo dež. stanov sezidal Leseno kapelico iu v njej dalje pridigal. Kavno tistega leta je še z druge strani se raznesla burja nad novoverci. Nadbiskup Koliuski namreč, ki je kot biskup Brkinski bil lastnik mesta in grajščine Loške, je nekaj komisarjev poslal v Loko odpravljat novo vero. Ko so obiskovanje luterskih pridig prepovedali, jc mestno svctovalstvo izreklo da jih bo v političnih rečeh ubogalo v verskih pa ne. Na to odstavijo komisarji protestantovske svetovalce in jih nadomestijo s katoliškimi in H meščanov, ki so vkljub prepovedi liodili prot. jiridigc poslušat in so otroke dajali luterskim duhovnikom krstiti, zapreti v Loškem gradu, iu jim naložili globo f>00 zlatih cekinov. Nekteri j>a BO morali z žeuo in otroci mesto zapmstiti. Meščani so se zojter tako ravnanje j)ri deželni gosposki jtritožili; oua je tudi škofovske komisarje pred *e poklicala iu zahtevala naj zaprte meščane. izpuste, ]>a bilo je zastonj. Ker .je deželnih poslancev eden ravno v poslih imel iti k nadvojvodu, so niu stanovi naročili tudi za zaprte Leoane se potegniti5 pa tudi ni imelo vspehu. 'Ali nadvojvoda je rekel, da v verskih rečeh imajo komisarje poslušati.) Ko so pa Škofovski komisarji začeli s zaporom in drugimi kazni, ki so njihovo oblast presegale. Lo-čauo strahovati, so se še enkrat obrnili do deželne gosposke; in takrat so res toliko izbavili da so ostra pisma došla komisarjem, ukazuj«iča jim, naj se drže v {»ustavnih nujah. Ob enem so deželni poslanci tudi Kolinskemu nadškofu pritožno pismo zoper ravnanje njegovih komisarjev poslali. Deželni oskrbnik je j>a tudi skrbel, da sc protestantom ni prevelika krivica godila. Ko je novi katoliški Zupan K pomočjo svojega pisarja nekega prot. meščana, ki je bil dacar, iz mesta zagnal, moral je v Ljubljano v zapor. L. 16t>8 jeneki kano- nik j)isal škofu Janezu Tavčarju (ki je bil ob enem namestnik uotr. avst. provineij.) Naša cerkev od dne do dne prožnejša prihaja duhovnikov sosebuo pa poslušalcev, licu! ijuo devenimus IV. 667. Nekoliko sc je ustavila zdaj reformacija. Dosedanji nadvojvodski komisar, jirošt ljubljanski morda ni bil dosti energičen; zato je KLolinskJ škof na njegOVO mesto komisarjem pridal kot jio-Stranskega komisarja Kranjskega župnika in jim popolno oblast podelil, iztrebiti v Loki novo vero. Zavoljo tega pooblastila pa BO BO 1. 1589 zbrani deželni stanovi v dolgem pismu pri nadvojvodu pritožili — pa zastonj — morali BO potrpeti. Reformacija v Bledu. Bleska grajščina jc bila lastnina llriksen-skega škofa. Ko je tedanji škof, kardinal Krištof izvedel, da jo tudi v Bledu veliko protestantov, je poslal Že 1. L572 komisarje tjc, naj novo vero odpravijo. Tem komisarjem jc ljubljanski škof z dovoljenjem deželnega gospodarja še ljubljanskega prosta kot Bokomisaija pridal. Protestantoyskega pastorja Krištofom Faschaug-a preženejo in zopet katoliškega župnika na njegovo mesto j>ostavijo. Okrajno občine bi bilo nepraktično, ker obsegajo prevelike okraje od 12 do 50 tisoč duš. Taka velika občina bi nikakor ne mogla opraviti vsa policijska opravila po celi občini. Tam, kjer je sedež občine ino v bližnji okolici bi se še kaj storilo, v oddaljenih krajih pa nič. Taka občina bi morala imeti za opravljanje prenesenega del<>-kroga eelo vrsto uradnikov, izrodila bi se občinska birokracija, ki bi v okrajnem odboru si skoro pridobila prevagn, ker bi ravnatelj sedel v odboru in po svoji natančnoji vednosti imponiral drugim odbornikom in tako jim vsilil svoje, mnenje. Za kmečko ljudstvo sploh, za našo slovensko pa še posebej bi bile take okrajne občine velike nevarnosti. Sedež bi jim bil, kjer so zdaj okrajni zastoj),, v mestih in trgih. Sestavo pa bi zastop isto imel , ko zdaj , ker načrt se drži volilnega reda za okrajne občino. Ta volilni red pa je, kakor sc je to že mnogokrat dokazalo, tako krivičen za kmečko ljudstvo, da so moramo z vsemi silami braniti proti obstanka tega volilnega reda. Pa ako bi se tudi volilni red prodrugačil in kmečko ljudstvo svojo naravno večino imelo v zastopu, bi vendar to malo pomagalo. ker bi vsa važneja opravila opravljal župan z odborom in bi gotovo birokratiški vpljiv ravnatelja povsod nadvlada!. Preobširni preneseni delokrog jc smrtna rana za samoupravo občine. To je našo mnenje o graškom načrtu. (Dalje prih.) Slovenske razmere na Koroškem pojasnuje ta-!e vloga poslana ob cuein v Celovec i u nam: Slavni c. k. d e ž e 1 n i š o ls k i svet! Po državni postavi od 14. vel. travna 1860, §. 3, je krščanski nauk ali verozakon, kakor poprej, zapovedan učni predmet in siecr prvi v vsaki loli. Duhovni kot učeniki krščanskega nauka ali kateheti imajo pO ravno toj postavi pravico in dolžnost skrbeti za poduk v kršč. nauku iu tudi ob enem po ukvenih in vrskih vajah otroke na poijavati b krščanskemu življenju. Pa res ta uk je in ostane slab in prazen, prava ironija pri zdaj veljavnem občnem ravnanji in podučevanji v šolah po Slovenskom koroške dežele. Kateheti na Slovenskem pri vsem svojem trudu ne dosežejo iu ne morejo doseči svojega namena, zato, ker se jo slovenščina jela tako zanemarjati v slovenskih šolah, ka konečno otroci še citati ne znajo slovenskega katekizma, zgodovine, sv. pisma, težko učijo se po slovenski. Otrokom se ubija večidel samo tuja nemščina v glavo, in žalostni sad ta kega nespametnega, napačnega podučevanja je, da da se otroci ne naučijo ni nemški niti slovenski Pa to ni še vse; v nekterih krajih silijo slovenske otroke Še celo moliti in peti po nemški. Tako rav- nanje jo zaničevanje in zatiranji' kršč. uka in nespametno. Zoper tako nespametno, krivično ravnanje morajo vsi kateheti z vsemi postavnimi sredstvi upirati so — tako ravnanje je tndi že pri starših otrok opozicijo zbudilo : — ne vemo in ne umenio, česa hočejo neki gospodje s takim početjem doseči; ali mar želijo slovenske otroke pokvariti s tem, ka bi kršč. podučevanje hiralo? — Zato spodobno s tem prosijo podpisani slav. k. deželni šolski svet, naj blagovoli tini prej tim bolj preklicati in prepovedati take obotne naprave, ter če že nemščina mora v šolah po Slovenskem po vsej sili ostati, sc naj v s a j slovenščini odmeri toliko časa po vseh nižih in viših šolskih razredih, kolikor to tirja zdrava učba ali metoda, naj sc silnemu iu nespametnemu gennaniziranju nuje stavijo. Kateheti dekanije spodnje rožne doline, 10. Julija 1871. Siinen Muden s. r., župnik v Svinčuici. Janez Vidovec s. r., katehet v Kotmarjcvi vasi. Janez Lubej s. r., katehet svečanske iu bistriške šole. Valentin Legat s. rovljah. Janez Oodce s. r. Lovre Stangl s. r. Simon Dobajnikar Jakop Kebcrnik s Boštijan Gradičnik s. r., Andrej AVeis.shamer s. r. v., župnik in katehet v l>o v Glinjah SnpUtk in katehet župnik v liatišah. s. r., župnik v Svečah, r., katehet v Kapli. župnik v Bilčovsu. provisor v Podljubelom. Matevž Čuden s. r., dekan. V. M. IZ I j li 1» IJ il II <» H), julija. Z. [Izv. dop.] Marsikteri narodnjak poštenja! iskreno veselil imenovanja g. dr. AVurzbaeha za deželnega predsednika, misleč, da bo mož, kterega ni uradniška šola sistematično demoralizirala, kos vsemogoči stari birokraciji ter bode temu strupenemu gadu stri glavo. Samo nekaj SO bili pozabili ti dobrosrčni sangviniki, namreč to, da je človeku povsodi, posebno pa v javnem življenji in še prav posebno pa na tako odličnem mestu treba izredne zmožnosti ali vsaj bistrega uma in trdne, nepremično doslednje volje. Pa pustimo besede in dajmo govoriti činom — pokažimo na konkretnem slučaju, kako gospod VVurbach spohiuje proroko-vanja onih „nadepolnlk". — Kala čitalnica je bila še spomladi sklenila, da napravi svojim družabnikom večerno veselico na čitalničnem dvorišči. Zaradi vedno neugodnega vremena zavlekla sc je ta stvar tako, da je bilo mogoče sprožiti misel, ali bi sc uc dala s to soarejo združiti nekaka slavnost na čast zmagam narodne stranke pri vo litvah za deželni zbor hrvatski. Po daljem posve-1 tovanji zciliuili so sc vsi zastopniki narodnih društev ljubljanskih v tem, da v zaprtih prostorih zdaj ni moči napraviti kako slavnost, da torej le preostaja veselica na prostem. Glede priprav za to veselico poudarjalo so je v cnomčr, naj se odbor skrbno ogiba vsega, kar bi čitalnici utegnilo nakloniti kake sitnosti. In tega naročila držal se je odbor tako strogo iu vestno, da naposled ni bilo nikdar čutiti, ka ta zabava nekam meri na ugodni izid volitev v sosedni Hrvatski! Da so ljudje nekaj tacega sploh pričakovali, tega so bili edino nekteri časnikarski dopisniki krivi, ki so listom iu sveta več poročali nego so v resnici sami vedeli. Tako je vse šlo mirno svoj pot, kar nekaj dni pred zadnjo nedeljo, ktera je bila za veselico odločena, gospod Vuirzbaeh čitalničnega predsednika gospoda dr. Bleivveisa da predse poklicati ter ga za božjo voljo prosi, naj Čitalnica vendar njega in vlade — ne spravlja v zadrege ! Gospod dr. Bleivveis prosi za razjasnilo teh skrivnostnih besed iu zve, da čitalnična soaroja veleslavni deželni vladi kranjski in njenemu predsedniku tak grozoviten strah prizadeva! G. VVurzbach trdi, da je ta rsniree" shod pod milim nebom v smislu §. 3 postave o pravici napravijanja shodov in da je tej soaroji treba prej gOSposknega dovoljenja!!! Gosp. dr. Blehveis, sklieevaje se na društvena pravila, na čitalnično kroniko in na ravno isto postavo, z velikim trudom nazaduje vendar prepriča deželnega predsednika, da mu je strah za-teninel oči ter mu paragrafe zmešal. Nikakor pa ni hotel g. "VVurzbach odjenjati od tega, da se mora soaroja ko društven zbor po § 15 postave o pravici napravljanja društev naznaniti mestnemu magistratu!!! Gosp. dr. Bleivvcis seje moral temu udati, ker v poslednjem trenotji ni bilo druge pomoči, in zahtevano naznanilo se je izročilo. Od magistrata ni prišel noben odgovor, znano pa jc bilo v nedeljo popoldne po mestu, da je vlada mestni gosposki poslala ukaz, naj čitalničnemu predsedništvu naloži v rešitvi naznanila strahovito odgovornost za vse, kar bi se utegnilo goditi pri soaroji: za vladnega komisarja jc bil komandirali na čitalnično dvorišče magistratni svetovalec gosp. Guttman !!! *) Radovedno pričakovalo je vse prihod znanega g. svetovalca a ni ga bilo. Ugibalo se je, kaj jc temu vzrok, iu najprej so nekteri dejali, da se je najbrže gospodu županu Dežmanu, kije vendar bolj pameten, to naročilo preneumno zdelo, pozneje pa se je prepovedovalo, da je g. deželnega predsednika blezo pri južiui sv. Duh razsvetlil, naj prekliče on dopis in imenovanje vladnega komisarja, da odvrne blamažo! — Veselica vršila se jc brez najmanjšega nereda in gosp. VVurzbach spet lehko mirni spi : ogrsko ministorstvo ne bo zaradi soareje v« ljubljanski čitalnici dne 16. julija 1*71 nobene „note" V Beč poslalo, uiti ,.razjasnila tirjalo! Prašajmo pa, kdo je vseh *1 SoinV p.i vladni komisar, o — TanneUbergi Ker s tem še ni bilo novo verstvo v Bledu iztreh-ljeno je kardinalov naslednik Janez Tomaž 1. 1588 iznova odpravil komisarje v Bled s poveljem spreobrniti lutrance, kteri pa bi trdovratno se nove vere državah, primorati da do določenega roka poprodajo svoja posestva in se izselijo iz grajščine (gospoščine) Bleske. Ali Blejščani niso hoteli niti nove vere pustiti niti svojih posestev prodati. L. lf)S<; je Škof ponovil ostro poveljej da se k stari veri spreobrnejo ali čez 2 meseca grajščino zapuste. Ali vse ni nič pomagalo. Zato škof zopet komisarje tje odpravi, da izvršijo nalogo. Ker se pa Blejščani niso podali so jih zaprli in jim posestva vzeli. Zavoljo tega si. se Blejščani pritožili pri deželnem oskrbniku, Grofu Turnskemu in toliko opravili, da je bilo komisarjem ostro zapovedano, zajetnike izpustiti. Ali niso hoteli, rekoč da so se v verskih rečeh upirali in kljubovali, iu da so za tega voljo bili kažnjeni z dovoljenjem deželnega gospodarja. Naslednje leto sta dva nova komisarja prišla, eden od Brikseuskcga škofa, eden od nadvojvoda, ter zaprte podložnike izpustila iz posestev pa jih izgnala iu iz grajščine iz- podila in njihove kmetije med katoličane razdelila. Deželni oskrbnik se jc potegnil za pregnance, zahteval od komisarjev, naj pridejo pred deželno sodbo, da se tam njihova reč reši: Ker pa zopet niso hoteli, se je pritožil pri nadvojvodu. Ali nadvojvoda jc odgovoril, da deželna sodnija nima pred sc tirati verskih zadev, komisarji, pa da naj dajo ceniti vzete kmetije, jih naj izplačajo, in katoličanom razdele, prejšnje posestnike pa naj iz-pode. L. 1588 jo Janez Tavčar ljublj. škof Blo-ščane spreobrnil, za kar mu jc Briksenski škof Janez Tomaž sc zelo zahvalil. II. 667. Ker pa komisarji niso hoteli kmetom nič plačati je poslal deželni oskrbnik 2 deželna trobcntaija in dva (iblajtarja) oglednika v Bled, naj zopet na njih posestva pripelje pregnance ter da naj tam ostanejo tako dolgo, dokler se jim bodo izplačala. Ali komisarji so se ustavili ter oboružali veliko množico udanih kmetov ter zbrali jih v Bleskom gradu. Na to je tudi deželni oskrbnik 50 jezdecev in sto strelcev napotil proti Bledu. Zdaj se obrnejo komisarji do nadvojvoda iu mu razložijo svoj p6« ložaj. Nadvojvod^ pa jim ukaže pod kaznijo 2090 zl. cekinov, razpustiti iz grada ohorožanc kmete. To se je zgodilo in tudi deželni vojaki so odšli. Komisarji so pa morali kmetije izplačati, prodno so se mogli njihovih posestnikov iznebiti. Katoliški reformatorji so dobro vedeli, da nc bi nič opravili, ako bi hoteli naenkrat iz dežele odpraviti protestantizeni. (Zato se sele posameznih krajev naenkrat lotili.) Zato so le posameznih krajev se prejemali. Tako je na vrsto prišla tudi ljubljanska okolica. L. 1587 je bilo ostro prepovedano protestantom pridigati in sakramente deliti po Gaju in deželnim stanovom je bilo ostro prepovedano svoje pridigarje po deželi razpošiljavati. Ali stanovi so se malo zmenili za tO prepoved. Prigodilo se jc tistega leta, da je bil neki prot. pridigar Peter Kupljenih, ki jc bil prej katol. duhovnik, šel k nekemu bolniku. Ko nazaj gredoč v okrožje Loške grajščine pride ga da Loški oskrbnik zgrabiti in v Loško grajščino odpeljati; pozneje ga pa pošlje Goriškemu škofu, kteri ga izroči v Videm Oglejskega patrijarha vikarju, (kjer je bil za kat. mašuika posvečen). Vsled tega dogodka so se kranjski stanovi prav bridko pri nadvojvodu povedanih, nepotrebnih homatij kriv, koinu se ima častitljivi predsednik naše čitalnice zahvaliti, da je pri tej pasji vročini moral toliko suvišnih potov storiti? Tega si ne moremo misliti, da hi bil g. VVurzbach v svojih možganih toliko klasičnega nesmisla izlegel, on jc bil menda le — se ve da nedolžna — žrtva birokratičnih intrigantov, ki so grešili na to, da je g. VVurzbah novinec kar se tiče fX art de regncr" — umetnost vladanja. Ne bo nam celo težko zaslediti ono osobo, kteri gre pri tej poskušeni blamaži največa zasluga. — Pri tukajšnji deželni vlada je že nekaj let majhen inožieek nameščen z nalogom, da ima čuvati nad Javno varnostjo"; isti čuvajski posel je on druge vrlo dobro zagovarjal žc za Bacha in nemara tudi že za Mettcrnieha, kajti mož jc žc precej star. Ta osivela policijska dušica je v svojem občevanji zgolj ljubeznjivost, sam med in cukor; prišteva* sc ponosno nnjiskrenejŠim narodnjakom ter ne pravi nikoli drugače kakor „mi" Slovcuci in nikdar ne pozabi, kader je govor o kakem znanem rodoljubu, pristaviti ,.naš" izvrstni ali slavni itd. gospod J— to pa se ve samo tedaj, če je med ljudmi, o kterih misli, da kaj tacega radi slišijo, in kterc na ta način hoče prekaniti. Ne motimo sc, ako izrečemo, da je bil ta gospod ime mu jc Ah čin — motor vseh vladnih intrig zoper nedolžno čitalnično soarejo in oče horendne interpalicije gori navedenih postav, kajti take stvari on umeje! Exempli gratia, kak genijalen možioelj jc c. kr. policijski svetovalec. Ahčin, par zanimljivih povestic. Prva gledališka predstava dramat. društva jeseni 1. 18(30 bi se bila imela začeti s pro logom; g. Ahčin, oh enem censor gledaliških iger in neusmiljen sovražnik besed kakor „jarm", ,.ve rige", „zdrobiti", „tuji meč" i. t., vrne društvenemu vodstvu poezijo s pristavkom, da ne sme biti dek-lamovana. Nadzornik gledaliških predstav ga gre prašat po uzrokih, pa ne more nič iz njega spra viti; po dolgem prizadevanji ga vendar prisili, da mu naznači „nepostavne" besede. Tn najhujše so jc g. Ahčin spodtikal nad stavkom, kjer je pesnik govoril o časih, ko je naš narod bil ..graščinskih orlov rob;" orel je ptič avstrijskega grba, o njem se ne sme govoriti tako, ker bi se lehko mislilo (!), da te besede lete- na državni grb! Vzemite si ktero žival koli, dejal je premodri g Ahčin, samo orla pustite pri miru! — V neki opereti iz nemškega prestavljeni bilo je kmetskemu fantu ime Konrad: g. Ahčin jc zahteval, da si ta fant prekrsti, zato, ker ga ljubica praša: ..Konrad, ali me res tako zelo ljubiš?" Tacih storiji povedali bi se lehko več, pa mislimo da ste te dovolj! Ahčinova fantazija izvohala je sedem ali sc celo več sto Hrvatov, ki bi bili Ahčinu za ljubo morali priti ta večer v Ljubljano; s to pošastjo hotel je splašiti novega gospoda šefa, da hi sc „javni varnosti" po soareji preteča nevarnost od stranila in država spet enkrat „resila!" Bog živ pritožili čez tako ravnanje, ktero jc zoper de žclne svoboščine in Hruško pogodbo od 1. 1572 Pa prav malo so opravili. Nadvojvoda jim je od povedal, da v oni pogodbi jim jc bilo zagotovljeno svobodno opravljanje svojih verskih obredov le 1 njihovih hišah, nikakor pa jim ni bilo dovo Ijeno po Gaju svoje plačane pridigarje imeti. L. 1588 sc je nadvojvoda druge krajine lotil Prost v liadolici je namreč od nadvojvoda izprosil prepoved prot. božje službe v mestu. Zato j vdova gospa Julijami Kacijanarka na prošnjo go renjskih plemenitašev neko poslopje blizo Begunj skega grada dala v protestautiško cerkev spreme niti in za pridigarja jc bil tje poklican Juri Dal matiu. Protestantje te strani so se vsak teden tam zbirali in spreobrnili so tudi mnogo katoličanov Ali 1588 so morali cerkvico zapreti iu pridigarja odpraviti po ostrem ukazu nadvojvodovem. L. 1591 je umrl ljubljanski superintendent Spiudler. N njegovo mesto so stanovi poklicali dva pridigarja iz Karlovca namreč Jerneja Kuall-a iu Jernej Siinplicija. (Dalje prih.) g. Ahčina še tnnogaja ljeta, da Avstrija ne pogine; čudo nad čudo pak je, da je dozdaj toliko soisrees srečno prestala! — Nadejamo se, da bo čitalnični odbor nemudoma storil svojo dolžnost in samovoljno ravnanje deželne vlade na višem mestu primerno razsvetlil ter zaradi prepirov izdatno protestoval zoper tako prakso ,,svobodc, kakor v \vstriji!" I/. Tl**ti», 22, julija. |lzv. dop.j Hogovi-ljenje, ktero so hoteli napraviti neki obupni „Ga-ibabliui", jim je kakor jc žc znano izpodletclo, ker so sc bajonetov zbali rogovileži, ki so žc iz Italije pognani iu še tam niso za rabo bili. „Citta-dino" bi rad, da bi se po vsakem načinu v Trstu k. policija odpravila, da bi se njegovi ljudje za lokalno policijo porabili, ter da bi potem pod komando mestnega starešinstva stali. Vse to iz namena, da bi ložje svoj cilj, namreč „Italijo dovršiti" dosegli, iu da hi nikakor noben Slovence reniti sc in ziniti nc mogel. A jaz mislim da naj „Cittadino" to misel pozabi; na naši zemlji nas zatirati je prošlo vreme; duh našega časa to ne pripusti več. ..Cittadino" je na nas Slovence s tem bujskal, da je vedno pisal in tožil, da ni nič Tr-žačanov pri železnici. In ko bi to res bilo, je. zato, ker pridni iu delavni Slovenci radi delajo, da si pošteno svoj kruh zaslužijo. Italijanski fakini pa so leni in namesti da bi delali, počenjajo, kar se še povedati poštenemu društvu ne more. Kader je italijanoljuba „žinastika" iz Gorice se domu vr-nivši ob polnoči iz kolodvora v mesto dospela, in iu lučivžigalee baš polovico pliuovih svetilnic ugasnil, so ga Italijani skoraj do na pohnrtvega stepli in zmlatili. ..Cittadino" ni nič omenil, nič surovosti grajal. Ko bi se pa kak Slovenec samo veselo uasmijal, že pišejo vsega vraga po svetu čez nas Obletnica rnjanske čitalnico je bila krasna, govori so bili živahni in z navdušenimi živio-kliei sprejeti, posebno se je odlikoval prosti okoličan Sošič. Igra „Županova Micka" sc jc od naših vrlih diletautov z veliko pohvalo vršila. Godba je igrala, da se je mladina sukala, vse se je vršilo v najlepšem redu. Kakor sem iz gotovega vira izvedel, razvesele nas rojanski diletantje s prihodnjo igro 18. avgusta, in sicer igrajo igro „Kteri bo?" Imamo iskustvo, da so take igre neizmerno dobrega vpljiva, ne samo na jezikovo izobražeujc, nego tudi na v/.bujenje narodnega duha. Torej priporočamo, da sc tudi povsod drugje po Sloveniji marljivo poskušajo uvesti. Z malim sc da dosti dosti storiti. Ky Jadranski. Iz CritikUlll pri Kopru, 20. julija, flzv. dop.j Istra se nc more ponašati iu sc tudi ne sme, ka bi svojim, do sedaj obstoječim šolstvom vrhunec popolnosti dosegla in da bi bilo zdaj obstoječe šolstvo v vsakem oziru izvrstno razvito ; ravno nasproti moram reči, tla so ljudske šole v Istri na jako slabih nogah, in najdejo se okraji , kjer nobene prav ustanovljene šole ni. Neizmerno uboštvo, ktero hudo tlači istersko prebivalstvo, mu brani, da ne more vzdr/avati šolskega osebja: še tam, kjer so učitelji, svoje plače ne dobivajo redno, in kljubu vsej plači stradajo, ker je plača gotovo v Istri mala. — Jaz tu očitno v imenu stradajočih učiteljev vlado vprašam, kaj koristi obečati in sklepati paragrafe, da se bode učiteljem plača povišala, ko pa vse pri starem ostane? Pri nas so imeli pred dvajset leti nekteri učitelji 800 ghl., in denašnji dan Imajo ravno to ogromno šumo, vkljub vsemu obravnovanju in besedovanju v deželnem iu državnem zboru. Bes je, razvrstile so sc šole v prvi, drugi iu tretji razred, z letno plačo 500, 4<>0 in 300 gld., ali, kaj pomaga vsa ta razvrstitev, ko so jej ne le kmečke, ampak tudi mestne srenje nasprotne; večina naših srenj je odločila, naj bodo njihove šole v tretjem razredu; primerilo se je, da jc naše šolsko sveto-valstvo v Poreču nektere šole uvrstilo v 1. in II. razred, pa dotične srenje so prav kratko odgovorile, — ako vlada velikodušno želi pomagati učiteljem, naj le to stori, ter odpre svojo državno blagajnice k pomoči, ker nobena srenja ne more pri svoji ubožnosti in ker so sedaj čez mero z davki obložene, učitelju več ko 300 gld. na leto plačati. Bodemo videli, kaj bode vlada storila, če bo pomogla ubogim učiteljem in jim plačo povišala, ter jih rešila težav in nadlog, ko toliko od njih zahteva. To moram še opomniti, da pri nas vsak dninar služi na dan 1 gld. 20 kr., rokodelci celo po 2 gld. iu učitelj, inteligentni odgojitelj mladosti — kakih 82 kr. Se začetkom tekočega leta so hoteli nekteri učitelji vseskupno službe popustiti, ter napraviti nekak „strike", da bi vlado prisilili jim plače povišati , pa izpodletclo jim je, ker delale so so jim obljube, ktere pa še sedaj niso izpolnenc. Gotovo, ako vlada učiteljem plače nc poviša, prisiljeni bodo svoje službe popustiti. (To nikakor ne bil pravi pot. Uredn.) Naš okrajni šolski svet v Kopru moram še vprašati, v kteri razred so postavljene šole v liiemanjeh in v Borštu ? Ker na prvi šoli ima učitelj 250 gld., na drugi pa 200 gld. — Vajeni smo vsi trpeža, zatorej, potrpimo še malo časa, ali samo z obljubami se ne moremo nasititi. Iz %»$ri*iui&ij. 3^C* N o v c "^C iiaJu?; bo e bo t a JB -e e 9 a o i «.3 rt .o s o = .5 u ~a> rt — rt w S os pij >- n © . m a. o B rt n» S3& to o ^4 P Pri razstavi v Gradcu 1870. I. 8. zlato svetinjo nadarjena. Prva štajarska c. kr. priv. tovarna (fabrika) ognja in vloma varnih blaipc [tel za denar in pisma, miz za pisanje Vinceneij-a Kandiith-a v Gradci, priporoča svoje i/, najboljšega štajarskega blaga, s ključavnicami po posebnih patentih, in najsolidneje dovršene izdelke, za ktorejo porok, po jako znižani ceni. Proti primernemu vplačilu na olajšanje p. n. občinstva tudi plačila na svote. lzključljiva prodaja pri (16) A]\TON KOBOSI, želozniuar, Oriesgasso Nr. 10, v Oradci.