Uredništvo je v Mariboru, Koroška cesta št 5. Rokopisi se ne vračajo. Uprav-nišivo sprejema naročnino, inseraie in reklamacije.
Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Čekovni račun poštneg« urada Ljubljana št. 10.605.
Tfeleion infeiuiiian šl. 113.
¡■heja vsak četrtek in »elja s poštnine vred ali » Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 25 dta., pol leta 12-50 din., četrt lete «"50 cfin. Izven Jugoslavija. 46 din. Naročnina se pošlje »e upravntšlvo „Slovenskega Gospodarja" v Ma-tiboru, Koroška cesta 5. Ust se dopošilja de odpovedi. Naročnina se pta
čuje v naprej. T«lefon interurben ši. 115.
Posameama številka stane 1 «lin.
LIST LJUDSTVU
Poštnina plačana v gotovini.
V POUK iN ZABAVO
89 At©villi» MARIBOR, due 1H septembra 1928	»etnifa;.
Eni k
S bom — stranka.
O ti vedno zeleno samostojno drevo, koliko je pisal svoj čas o tvojih preko cele Slovenije segajočih vejah «Kmetijski list« in ti zagotavljal vedni obstoj med slovenskim kmetskim narodom. Pa to samostojno politično drevo je že bilo zasajeno v zemljo demokratske pokvarjenosti in samo usahnilo v dobi dveh let. Kot ove-nelega in brez listja ga je slovenski kmet sam izruval iz svoje srede pri zadnjih volitvah. Za preostanke — suho steblo in vejevje se prepirajo sedaj med .seboj 'bivši siabostojni generali.
Kam hočejo Kranjci.
Od tako bahavo ponosne čete samostojnih poslancev je preostal pri zadnjih volitvah še edino Pucelj. Sam sedaj tvori na zunaj stranko, sam je v Beogradu v kluhu, sam v parlamentu in nikdo se .ne zmeni zanj. Ta osamelost peče ter boli poprej tako ponosnega ministra, s katerim so se razgovarjali srbijanski mogoč -njaki, ako so rabili njegov glas, a danes ga Pašič niti ne pogleda ne, ker g. Pucelj je prišel sam v Beograd. Samote pa se človek s časom naveliča in si poišče družbo, ker človek je družabno bitje in posebno pa še gosp. Pucelj, ki je vajen kot kranjski birt ter mesar blebe-Savosti.
Da bi si zopet pridobil v Beogradu politično družbo ■i ne životaril kot od vseh zavržen samec, se je gospod Pucelj vrinil zopet med srbijanske zemljoradnike.
Kakor znano in že večkrat omenjeno, so bili samostojni poslanci svoj čas združeni z zemljoradniškim klubom, a so jih Srbijanci vrgli ven, ker so samostojni preveč tiščali v vlado, zemljoradniki pa so hoteli ostati v opoziciji .Samostojni, vrženi iz kluba zemljoradnikov, so si osnovali lastnega, stopili v vlado in nato se je zadel krut časopisni boj med zemljoradniki in samostojnimi. Zemljoradniški voditelji so zmetali Puclju in njegovim tovarišem polena njih skrajne pokvarjenosti pod noge in samostojni so vsa očitanja zemljoradnikov mirno vtaknili v žep.
Nikakor pa ne smemo pozabiti, da so zemljoradniki stranka s bijanskih občinskih tajnikov, ali pisarjev, ki je skozinskoz centralistična ravno tako kot radikali in demokrati. Srbijanski zemljoradniki so bili doslej, še vedno tihi privesek vsake vlade. Glasovali so v zbornici z vlado, ko je šlo za centralistične zakone in za vse zlo,
ki se je razpaslo po naši državi ravno radi in potom centralizma. .
Po teh srbijanskih zemljoradnikih je zopet zahre-penelo Pucljevo politično osamljeno srce. Smo že poročali, kako se je koncem avgusta vršil v mestu Č ur ligo blizu Novega Satja kongres (veliko zborovanje) srbijanske zemijoradniške stranke. Na ta kongres je poslal kranjski preostanek slabostojnih svoje odposlance. Ti odposlanci so naprosili zemljoradnike, da so jih zopet sprejeli pod svoje okrilje. A ta politični sprejem med Srbijance so morali samostojni bridko plačati. Slovenci so morali obljubiti, da bodo sprejeli program srbijanske zemijoradniške stranke in ohranijo samo še samostojnost pokrajinske organizacije Saveza zemljoradnikov. Ali z drugimi besedami: g. Pucelj se je s svo-: ;imi kranjskimi tovariši politično posrbil, ali centrali-' ziral, kakor so storili takoj po preobratu očetje samostojnih — demokrat je. Pri prihodnjem zasedanju zbornice bo dosedaj osamljeni g. Pucelj vstopil v klub zemljoradnikov, da mu ne bo preveč dolg čas. Kranjski sa-mostojneži pa pošljejo v glavni odbor zemijoradniške tranke svoje odposlance. Tako je poročalo o kongresu zemijoradniške stranke in o koraku kranjskih samostojnih celotno časopisje, samo «Kmet. list« se je dotaknil poroke zemljoradnikov in samostojnih s par stavki. Očividno se samostojni na zunaj sramujejo sramotno ponižne pobratimije z zemljoradniki, s katerimi so se še do pred kratkim grizli na žive in mrtve. Na Kranjskem torej ne bo več Samostojne, ampak srbijanska zemljoradniška stranka, katero bo vodil, a to seveda le samo na Kranjskem, g. slovenski zemljoradnik — Ivan Pucelj.
Kam pa Štajerci?
Pravi duševni voditelj kluba samostojnih poslancev je bil znani dr. Bogumil Vošnjak. Vrinil se je med samostojno šaro samo radi tega, da je izpolnil željo svo je žene, ki je Srbijanka, in da je kot poslanec in član vladi pokorne stranke postal poslanik ali zastopnik naše države v Pragi. Kot poslanik,, si je privoščil g. Vošnjak razne in čisto samostojne špase, katere pa so mu Srbijanci tako zelo zamerili, da so ga odpoklical i kot ' poslanika. Dr. Vošnjak je torej eks-poslanik, tudi poslanec ni več in kot čisto obran vsakega političnega dostojanstva, se je naselil v Mariboru. Tukaj v Mariboru hoče zopet skovati nekaj novega, kar bi vodil on, da bi tem potom stopil zopet lahko na kak klin politične lestve. Očividno se dr. Vošnjak s štajerskimi samostojnimi nikakor ne strinja z divjim zakonom med Samostojno
in zemljoradniško stranko. In zakaj ne? Gotovo radi tega ne, ker združene samostojne in zemljoradnike ne bo več vodil on, ampak kak pristni Srbijanec in g. Vošnjak ( bi bil popolnoma in za vedno potisnjen na stran in v • politični zapeček. Da g. Vošnjak reši, kar se še da rešiti, namerava skupno s preostanki Samostojne na Štajerskem ustanoviti stranko agrarcev za mariborsko oblast. Glasilo te nove Vošnjakove stranke bo «Mariborski gospodar.« Glavni Vošnjakov pomočnik pri snovanju te prekrščene Samostojne stranke bo znani šentjurski ble-betavs in eks-poslanec, Joža Drofenik. Vošnjak in Dro-fenik se že vozita okrog v avtomobilu in zbirata pri ostankih razbite Samostojne člane za novo stranko agrarcev za mariborsko oblast.
Tako stoji danes z edinstvom samostojnih ostankov. Kranjci se bodo ali so se že posrbili, Štajerci pa snujejo novo stranko in oboji se pa bodo napadali in grizli med sebj.
Samostojno drevo torej ni obrodilo sadu, je usahnilo, narod ga je sain izruval iz svoje sredine in sedaj ga bodo bivši samostojni generali sami pognali ter vrgli v ogenj medsebojnega prepira. •
Tako kakor s Samostojno ze zgodi z vsako stranko, ki vzraste iz tal potoni demagogije in brez vsake gospodarske, kulturne in socijalne podlage. Prazne besede in neizpolnjene obljube narod kmalu pozabi in le vsestransko delo je, ki ostane ter stranko poživlja in to najdemo edino le v naši Slovenski ljudski stranki!

Se mkm o
«Kuluk« je turška beseda in znači po slovensko ro-boto ali tlako na cestah. Ko se je koncem junija 1923 v državnem zboru (jiarodni skupščini) razpravljalo o začasnem proračunu za mesce julij, avgust in september, so Pašičevi ministri v zakonski predlog stavili tudi točko o kuluku. V či. 25 določa ta zakon, da «na predlog ministra za zgradbe more ministrski svet (zbor vseh ministrov) odrediti, da je popravljati vse kategorizirane-ceste (državne) tudi z ljudskim delom.«
O tej določbi se je razpravljalo v finančnem in zakonodajnem odboru narodne skupščine koncem junija nad teden dni. Žal, da so bili naši poslanci v boju proti kuluku skoraj osamljeni. V seji odbora dne 29. junija so naši poslanci nastopili proti kuluku s tako silo, da je nastalo veliko vznemirjenje. Z odločnimi govori in protesti so poslanci naše stranke zavlekli sejo do 3. ure v
fanuš Goleč:
Prvič in zadnjič v avtomobilu.
Vse ob cesti je poznalo, Bog daj večni mir njegovim iolgim kostem, rajnega Matičakovega soldata.
Odkar so začele roditi Sedlarke, in še do danes je bil rajni Matičakov soldat po telesni dolgosti in moči aajvečji orjak, ki je kedaj zagledal luč sveta v Sedlarjevem ter živel in urml naglo neprevidene smrti v tem čudnem obsotelskem selu.
Blagopokojni je koj po rojstvu kazal vse znake zunanjega goljatstva in radi tega so ga že kot negodneža krstili za soldata, akoravno ni služil ne cesarju in kralju prav do svoje smrti ne, ker je bil sicer po vojaško zravnano razvit, a je imel preveč ravne podplate «n tako dolga stopala, da je bil kos njegovim črevljem samo eden črevljar v domači župniji.
lak je bil naš soldat, po telesu Goljat, duha se ne «plača omenjati, pač pa je bil po svojem poslu ter opravilu podoben Martinu Krpanu.
Matičakov soldat sicer ni tovoril soli, ampak kislo vodo in jo razpečaval po obcestnih hišah, gostilnah in trgovinah od njenega izvirka v Rogaški Slatini pa do izliva Sotle v Sa,vo pri Brežicah. Kot vprežno živino je imel majhno, suho in sploh mršavo kobilše,kojega bi bil čisto lahko prenesel sam iz enega konca ceste na drugega po vzgledu svojega kranjskega prednika Krpana.
Soldat je torej tovoril rogaško kislico in je bil kot voznik od Slatine do Brežic dobro poznan po vseh vmesnih krajih, pa tudi doma v samem Sedlarjevem je ožival med pristnimi Sedlarci ugled radi telesne dolgosti in ker se je gibal med svetom in znal doma povedati kako novo, ki je bila več vredna kot domače — vaške čenčarije ter prepiri.
Glede političnega položaja, seve v Sedlarjevem samem, je obdržal do smrti odločilno besedo vkljub resnici, da niti prav pismen ni bil, ampak se je tako bolj po balkansko rajši držal ustnega izročila, za katerega človek po Pašičevem vzgledu lažje odgovarja kot pa za kaj pisanega in počorganega črno na belem.
Matičak je bil v treznem stanju dobričina, se je s trgovino kisle vode pošteno preživljal in niti švercu ni tol vdan, ker je imel preveč, kakor že omenjeno, ravne
podplate in je bila pri njem hitra hoja — kaj še le bezanje, ki je predpogoj za vsakega švercarja, naravnost od rojstva ter po naravi — izključeno. No, bil je pač sicer prav pristen Sedlarc, skoro 2 metra dolg, močan in precej priljubljen pri svojih odjemalcih, ker niso tako na debelo polzele z njega preveč razupite slabe navade njegovih sorojakov.
Tako na zaokroženo vzeto je bil Matičakov soldat zadovoljen s svojim položajem kot' trgovec s slatino na drobno. Vznak veselja je rad odrival svoj široki obraz v smešne poteze in sem ga videl jaz le redkokedaj vzne-voljenega.
Treba pa pribiti, da soldat ni bil posestnik niti pedi zemlje, ampak se je zatekal k svoji sestri in poletnega solnca, zemeljske trde grude, kose, cepca in mo-tike se je pa ravno tako bal, liki kak zli duh blagoslovljene vode. Posedal je pač voz ter konjsko kljuse, katerega je opravljal doma in na potu sam in je bil ta posel njegovo edino težko delo skozi celo moško dobo do njegove nagle smrti.
Na vroče se torej ni nikdar napil, hitro ni mogel hoditi, se je torej vozil kot gospod na vozu med steklenicami in marsikaj videl ter doživel na cesti med Rogaško Slatino in Brežicami.
Matičak je že davno poprej tovoril kislo vodo, pred-no je bila železnica Grobelno—Rogatec, ni še bilo po cesti nobenega avtomobilskega tekanja, torej v onih, blaženo mirnih časih, ko sta bila potnik in voznik edina posestnika vseh pravic na cesti in v obcestnem jarku.
Nekaj nepričakovano novega je bilo zanj, ko je videl prvič puhati železnico od Mestinja proti Slatini. A kot začarano pribit je obstal na cesti s svojim klju-setom vred, ko je prifrčalo mimo njega nekaj, kar ni bilo ne vlak in ne navaden voz, teklo je ne po železni, ampak po navadni cesti kot zlodej. Po dolgem izpraševanju je le zvedel, da se pravi temu samodrčečemu vozu avtomobil. Trpelo je dolgo, predno si je to besedo tudi trajno porinil ter usilil med svoje možgane.
Rajni Matičak je bil sploh dovzeten za moderne no votarije in tako je napravilo prvo srečanje z avtomobilom nanj nepopisno začuden, a tudi dober utis.
Ni sovražil avtomobila kot drugi vozniki, ker je vozil po cestnem pravu vedno na levo in njegovo mrše še s preostankom repa ni niti zganilo, ako je hušnil mimo kak avtomobilst.
Pri vsakem srečanju z avtom je ustavil svoj vo-zunc, si zastrl z roko oči in gledal za drvečim zlodejem, dokler mu ni izginil iz vidika in se nato prav globoko zamislil. Obvtakih prilikah je vedno gruntal: koliko neki stane tak voz in kako bi se neki počutil on, ako bi drčal v njem mimo Sedlarjevega v daljne Brežice. Celo sanjal je večkrat na vozu in doma o vožnji'na avtomobilu in se je po takih brzovoznih sanjah vzbu-dil prav dobre volje, ker on je bil zadovoljen tudi z nedosegljivimi ideali ali vzori.
Tako je preteklo nekaj let in Matičak je bil vsikdar vesel, če je videl avtomobil. Prišla je vojska in kot bi odrezal ni bilo na obsotelski cesti nobenega avta več in to še celo par dobrih in krvavih let ne.
Matičaku je že bil čisto iz spomina avtomobil. Na cesti sla bila zopet samo voznik in potnik in še teh le malo.
Vojska se je bližala koncu, pojavili so se polnih mošenj vojni dobičkarji in ž njimi tudi čisto novi av-| tomobili. Soldatu je po dveh letih oživelo veselje pri srečanju avtov in ta radost mu je bila porok, da bode tudi vojske konec.
Odslej je celo vozil skoro vsaki dan skozi Sedlarjevo lep avto s štirimi sedeži. V njem je sedel samo de-belušast gospod od zadej, spredaj šofer. Matičak je i-mel veliko veselje, srečal in videl je dan na dan ta no-bel avto, po lastniku pa sploh niti povpraševal ni.
Nekega poletnega že bolj poznega popoldne je gnal iz Sotle kobilše proti «glavnemu trgu« v Sedlarjevem in naenkrat obslal kot bi se ustrašil. Izpustil je povodec, kobilca je kimala sama proti domu, a on je gledal in gledal, stopil na dolgo ter bliže — pred njim je stal prav oni avtomobil, ki ga je najbolj občudoval in skoro vsaki dan srečal. Gospod je stal tik voza, šofer je nekaj privijal in zabijal — soldat se je približal toliko, da je voz vsaj lahko potipal in nato se je zagledal vanj, kot bi poslušal zamaknjen nebeško glorijo . . .
Gospod je gledal tega velikana, njegov zamaknjeni pogled, uganil njegove že tako dolgo negovane, a skrivne želje, ga potresel za roko z vprašanjem: «Ali bi se radi peljali?«
Nagovorjeni se je predramil, a ni prav razumel in je samo nekaj klonsnil z jezikom po zraku. GospxI je spoznal njegovo zadrego in ga še enkrat prav lepo povabil, češ: «Ako vam drago, se lahko peljete z menoj v; Brežice in v noči vas bom že pripeljal nazaj.c
Stran 2.

13. septembra 1S23.
jutro. Od 9. ure presfpoldne, cel dan ia skoro celo noč je trajal boj naših poslaacev proti kuEuku. Okoli 2. ure v jutro je pod pritiskom naših poslancev izjavil v sejni dvorani finančni minister dr. Stojadinovič sporazumno z ministrom za zgradbe Uzunovičem, da se v Sloveniji kuluk ne bo izvajal, ampak se bo samo popisalo vse osebe, ki bi bile podvržene kuluku. Poslanec dr. Hohnjec je v imenu Jugoslovanskega kluba v zbornici dne 27. junij« sijajno govoril proti temu krivičnemu zakonu. Poslanci Pušenjak, Vesenjak, Kulovec, Žebot, Bro-dar in drugi so govorili po cele ure proti, a srbski radikali, Nemci in makedonski Turki so glasovali za ta vladiu predlog. Ko bi bil Radič s svojimi 70 poslanci prišel našim na pomoč, bi vlada nikdar ne zmagala. Naših je samo 2-4, a srbskih radikalov je 110. Ker gredo z nami bosanski muslimani (18) in še okoli 20 drugih poslancev, bi vsi ti skupno z Radičevimi lahko preprečili ta in še druge krivične postave.
Demokrati (liberalci) so se dne 25. junija v klu-bovi seji izjavili za kuluk.
jerskem na poletje. Dosedaj so imeli otroci počitnice v jeseni in so pomagali staršem in kruhodaj.i icem pri paši, pobiranju sadja in drugih malih delih. Revnejši so si še s pašo zaslužili obleko in obuvalo. A višji šolski svet je vkljub protestom staršev in občin napravil krivico in je odpravil jesenske počitnice. Kako je bilo to mogoče?
Liberalno in orjunsko učiteljstvo je zahtevalo preložitev počitnic na poletne mesece, kakor. «Ja bi res bila šola za učitelje, a ne učitelji za šolo. Višji šolski svet je ugodil zahtevi liberalnega učiteljstva; proti sta govorila
Zahteve katoličanov glede pouka veronauka.
(Resolucije šolskega odseka na kal. shodu.)
K	'
*	I. SPLO:-XA NAČELA.	, , ,
1.	V šolskih zadevah imajo pravico odločevati star-■ ši, 'cerkev in država.
2.	Kakor ima država pravico, zahtevati določeno
Nemci
in glasovala samo dva katoliška dr.novnika. V višjem 1	m*t° |PanJa in državljansko vzgojo, tako ima kat. cer-
šolskem SYetq jjnajo večino liberalni učitelji, proie-	kev in kat. starši pravico, zahtevati katoliško vzgojo
sorji, uradniki in enaki ljudje. Ko so pri volitvah leta '	olrok" Zato zahtevamo za naše šole, naj bosta vzgoja in
1920 zmagali samostojni in demokrati, je minister in i	P°'ak v vseh Predmetih, v kolikor zadevata verskonrav-
vodja slovenskih liberalcev in brezvercev dr. Gregor »	ao stQra"- ,uravMjia P® načelih kat. vcr.e.	tf
Žerjav skupno z dr. Kukovcem in Puceljem stari višji ,,	v 3- šo!a naJ g»]1 ljubezen do naroda in države. Po-
šolski svet razpustil in imenoval po večini same za- »	zl'tvovalna 111 traJna ljubezen do naroda in države pa
grizene liberalce v ta važni zastop. In ta šolski svet ima '	more^	u"*	VZgOJ'1
po obstoječih zakonih edini pravico določati in spre-
so glasovali za vladin predlog, dasiravno « minjati šolske počitnice. O tem ne odločajo ne ministri,
smo jih opozorili, da je to gorostasna krivica.
Tako so kuluk zakrivili samo srbski radikali, Turki, Nemci in demokrati.
Na pritisk naših poslancev je minister za zgradbe Uzunovič dne 20. julija 1923 izdal v pravilnik k temu zakonu določilo:
«Ceste se začno popravljati z ljudskim delom v o-krožja, od nosno dotični administrativni edinici (okra-gu) takrat, kadar to predlaga pristojno gradbeno oblast-vo aa zahtevo samoupravnih teles, političnih oblastev ali lastnega navodila (inicijativi) in če minister za zgradbe to odobri.« (§ 1 Pravilnika.)
Naš poslanec Žebot se je dne 28. julija obrnil s posebni« pismom na ministra in ga spomnil na njegovo in finančnega ministra izjavo, da se v Sloveniji kuluk ne b® izvrševal, ako ljudstvo tega ne želi.	\
Minister je poslancu dne 1. avgusta pismeno odgo- 1 vorii, «La se bo v Sloveniji samo uradno popisalo vse ob-vezaiicc in ¿a se kuluk tu ne bo izvajal, ako ne bo nujne sile. Popisovanje je samo «administrativna mera«, piše minister.	^
Naj se torej naši ljudje ne razburjajo in naj služi > vsem našim županom in zaupnikom ta članek kot po- i jasnilo na mnoge laži nasprotnikov. Shranite si ta čla-nek. da morete nasprotnikom dati točen odgovor.
CS) koncu pa povdarjam sledeče: Da nam srbska radikalna večina v parlamentu kuje tako slabe zakone, so krivi tisti, ki so tej večini dali leta 1921 orožje moči v roke. Demokrati in samostojni so na Vidov dan leta ; 1921 s Srbi glasovali vsi od prvega do zadnjega za nesrečno ustavo proti slovenski avtonomiji. Prodali so se t ¡stokrat velesrbom. Če bi tistikrat glasovali samostojni, demokrati in socijalni demokrati z našimi poslanci za avtonomijo, bi si danes Slovenci sami v Ljubljani v • dežela et» zboru za Slovenijo delali postave, sami gos- i podarili t. našimi davki, a ne Srbijanci v Beogradu.
še manj pa poslanci. Ko je bil blagopokojni dr. Karol
*	Verstovšek načelnik šolstva v Sloveniji, je bil višji šol-■ ski svet pravično sestavljen. V njem so imeli krščansko » misleči možje večino. A to je liberalcem in samostojnim strašno smrdelo. Žerjav, Kukovec in Pucelj so na-šuntali takrat beograjsko vlado, da je naš višji šolski svet razpustila. Dasiravno v Sloveniji liberalci in sa-
•	inostojneži nimajo niti 10 odstot. ljudi za seboj, vendar radikalna vlada še do danes krivice pri višjem šolskem svetu ni marala popraviti. Dokler Slovenci ne bomo izvojevali avtonomije, bodo z nami v šolskem
1 oziru vedno tako postopali.
Sedaj pa, kaj storiti?
Na naš pritisk je višji šolski svet z odlokom z dne , j 23. avgust^, vendarle odločil, da smejo okrajni šolski sveti za mesec september in oktober dovolili v slučaja potrebe posameznim starejšim šoloobveznim otrokom dopust Dopusti so lahko dvojni: generalni (splošni) ali individualni (omejeni in osebni).
Nujno priporočamo vsem občinam, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, da takoj naprosijo ' okrajni šolski svet, naj dovoli dopust starejšim šolo- ; obveznim otrokom. Prošnjo treba dobro utemeljiti. — Šolsko vodstvo mora sestaviti seznam, za katere šoloobvezne otroke bi bil dopust nujno potreben.
Ta seznam mora šolsko vodstvo poslati skupno s l prošnjo pristojnemu okrajnemu šolskemu svetu, koji ' mora te prošnje takoj rešiti. Najbolje je, da se sesta-nejo k skupni seji krajni šolski svet, župani in duhovščina ter sestavijo dobro utemeljeno prošnjo za šolarski j dopust. Prošnje naj podpišejo vse všolane občine in krajni šolski svet.
Okrajna šolska sveta Slovenska Bistrica in Maribor sta v svojih sejah te dni sklenila, da se mora take prošnje upoštevati in otrokom dovoliti dopust do 31. oktobra.
4.	Verouk bodi obvezen predmet v vseh drž. šolah, j Obvezne morajo biti tudi verske vaje.
5.	Gerkev ima pravico, voditi in nadzorovati verouk v šoli in čuvati, da se v šoli ne bo kaj učilo ali delalo
[ proti veri in nravnosti.
6.	Verski pouk in verske vaje morajo oskrbovati od cerkve pooblaščeni kat. duhovniki, le v izjemnih slučajih tudi druge od cerkve pooblaščene učne moči.
7.	Polge države in učiteljstva morajo imeti cerkev in starši v šolskih odborih (krajevnih, okrožnih, pokrajinskih in osrednjih) primerno zastopstvo.
8.	Poleg državnih so dovoljene tudi zasebne šole. Država jih mora podpirati. Vse tiste pravice, ki jih ima jo državne šole, zahtevamo tudi za zasebne šole, ako te izpolnjujejo vse tiste zakonito določene pogoje, ki veljajo za drž. šole.
9.	Veroučitelje na drž. šolah naslavlja državna oblast le v sporazumu s cerkveno oblastjo.
10.	Marijine kongregacije in druge izključno verske organizacije so od šolske oblasti neodvisne, zato jih; ta ne sme ovirati.
11.	Šolska oblast naj s primernimi odredbami in s-potrebno strogostjo prepreči kvarne vplive na šolsko mladino, zlasti kvarni vpliv slabih stanovanj, gledaliških in lcinematograjskih predstav, pri čemer naj jo podpirajo tudi druge drž. oblasti.
II. OSNOVNE, MEŠČANSKE IN STROKOVNE ŠOLE.
V smislu izraženih splošnih načel zahtevamo:
KAKO JE S SOLSKIM1 POČITNICAMI?
Višji šolski svet v Ljubljani je letos sklenil preložiti šolske počitnice na ljudskih šolah na Slov. Šta- j
Spominjajte se Dijaške večerje!
1.	Pouk katoliških otrok v katoliških krajih naj v ; vseh predmetih oskrbujejo le versko in nravno neopore-
čene katoliške moči.
2.	Država mora versko šolo, osnovno, meščansko ali strokovno, zakonito in obvezno uvesti ter vzdržavati, kjerkoli jo zahtevajo starši za zakonito določeno število otrok.
3.	Za izobrazbo vzornega katoliškega učiteljstva za-i htevamo katoliški pedagogij, iz katerega bodo izšle ne . le strokovno temeljito izobražene, ampak tudi versko ' nravno utrjene moči.
4.	Obžalujemo, da se je del slovenskega učiteljstva odtujil verskemu prepričanju svojega naroda in da sovražno nastopa proti tovarišem, ki javno izpovedujejo katoliška načela. Učiteljem iz «Slomškove zveze« izra-
Ni verjel povabilu in bi bil stopil za kobilco, pa gospod je odprl vratca na vozu in mu pokazal celo z usnjen preoblečeni sedež, kamor se naj vsede in počaka, da bo šofer dogotovil popravilo. Skotalil se je s svojimi lopatastimi nogami v voz. Vsedel se je tako na mebko ter jarijetno, kot še nikdar ne. Stiščal je predolge nogo svojega rojstva pod prvi sedež, prekrižal roke in M najbolj srečen od vseh Sedlar cev, ki so vreli iz v-seli kotov k avtomobilu. Hoteli so se prav od blizu prepričati: sedi li res soidat v voeu, ali pa je to samo kaka prikaeen ter prevara.
V« so karali nanj s prsti, babure so odprle iz pre-seneč*»« radovednosti usta. Soidat se jim je smejal r. voea, ker je bil on jedini izvoljen, da se popelje kot prvi Sedlarc v avtomobilu ir Sedlarjevega v Breaice in nazaj.
Žoier je bil gotov, gospod je prisedel k soidatu, šofer je te nekaj r a vrtel, da je eadrdralo na vso moč, skočil v vor, na nekaj e nogo pritisnil, zasukal kolo in tr— r—isdc — rcx se je «ganil ia v tek.
MatičLova večletna želja se je začela uresničevati: sedel je v lepem avtomobilu in ta je vozil in še kako! Ia Sedlarjevega so odfrčali tako naglo, da je pozabil zamahniti za vidnim sorojakom v slovo in je osredotočil vso svojo pozornost v pogled na levo ter desno, kjer so vse obosotelske vrbe, koče in hiše švigale mimo njega s tako naglico, da jim niti imena ne bi bil znal povedati, dasi jih je sicer vse predobro poznal. Zapazil je tudi to, da so ga njegovi obcestni znanci spoznali, kazali nanj s prsti in bili prepričani, da vidijo soldatovo prikazati. Matičak pa je bil prav na dno duše vesel in sicer tako zelo vesel, da bi bil vriskal, a se ni upal radi gosj/oda, ki ga je tuinlam smehljaje pogledoval. Voz je drča!, se tuinlam le na lahko zganil in Matičaka je samo zaguncalo in ne streslo, kot pa na njegovem «bagerlu«, če je eadel ob kamen, ali zavozil v kako cestno kotanjo. Vozili so tako naglo, da se je sedlarski izletnik komaj enkrat po Matičkovo počasi ozrl in že so bili tik pred znano strmim hribom Srebrnikom. Soidat se je trenutno ustrašil, ko je zagledal pred seboj zloglasni hrib. Spomnil se je na bičnike in kolce, ki jih je že polomil pri vožnji preko tega prokletega brega na rebrah in na hrbtu svojega ldjuseta. Niti utegnil ni se ukvarjati z radovednostjo, kako se bo potegnil voz preko strmine, je
že šofer potegnil za nekak ročaj, v vozu je nekaj zacvililo, premikal se je sicer malo bolj umerjeno, a predno je prestavil soidat svoje misli od kolcev, konjskih reber ter hrbtišča na avto nazaj, so bili na vrhu in so že drčali navzdol s tako brzino, da je Matičak odprl samo enkrat usta, a je dobil vanje toliko zraka, da bi se bil skoraj zadušil. Moral je kašljati do Sv. Petra, kjer so se začeli spenjati v nov hud strmec in so vozili počasneje. Izkašljal se je, zaprl prav dobro usta in zatrdno sklenil, da jih ne odpahne več niti v najhujši potrebi.
V strmi Cehovski hrib se je oddahnil naš sedlarski izletnik temeljito in nasrkal zraka skozi nosnice, da bi ga imel dovolj za po dolgi podhrib — proti Bizeljskem.
Od vrh Čehovca do Bizeljskega so vozili tako, da ni videl ne na desno in ne na levo, ampak je še zaprl uelo poleg ust oči, se prijel z rokami za kolena, mrzlo mu je postalo in vsa poprejšnja srčna blaženost in telesno veselje sta ga zapustila na mah v ta zanj vedno prokleti podbreg.
Ko so bili na Bizeljskem, je še enkrat poškilil naokoli z. enim očesom, a že ni nič prav dobro razločil posameznih predmetov, zamižal je zopet, po želodcu mu je nekaj tako hladno zavalovilo. Z zanj neznosno brzino so zleteli preko cestne kotanje, njega je pognalo navzgor in zopet nazaj na sedež . . . čisto kot led mrzel pot ga je oblil po čelu, po dolgem hrbtu pa so mu za-gomazili mravljinci strahu, češ: kaj bo s teboj, Mati-čakov soidat, predno boš na tem vražjem vozu v Brežicah . . .
Že precej minut si ni več upal odpreti oči, usta je tiščal, da je škripal z zobmi, prava zavest ga je zapuščala ,na čelu mrzle potne srage, po hrbtu mravljinci, v želodcu mraz — šlo je pa tako, kot bi jih gnal sam peklenščak. Matičaku je obrnila hrbet že vsaka misel, sline so mu začele leteli iz želodca proti ustom s tako naglico, da jih je komaj in z največjo naglico požiral. Ust se ni upal odpreti, da bi pljuval, bal se je kašlja, ki bi bil gotovo usodepoln za vsebino njegovega že do skrajnosti vznemirjenega želodca.
Gospod ga je nekaj drezal in mu nekaj kričal t uho, a ga ni razumel, imel je preveč opravka z valovi silo, da je jedva še tiščal usta. sillo, da je jedva še tiščal usta.
Bogzna kje so bili. Matičak ni bil več pri odgovorni vesti. Hušnili so zopet preko kotanje. Soidat« je dvignilo kvišku, ko se je zopet sesedel, so »e odprla nje-
gova usta . . . Glava mu je klonila naprej in s polno silo je začela delovati morska bolezen, katero je zadrževal že od Bizeljskega z vsemi dušnimi silami in telesnimi zatvornicami . . .
Iz nesrečneža je. začelo liti kot bi izmaknil čep iz drožnjaka . . . Gospod je zakričal, pocukal šoferja ia avtomobil se je ustavil v Župelevcah tik pred gostilno Miška Janežič. Gospod se je smejal, šofer je klel, a Matičaku je bilo hudo in slabo kot še nikdar do,tedaj. Surovi šofer ga je izsuval iz voza, na trdih tleh se je opotekal kot bi bil popil polovnjak vina in zavalil se je na tratnico pod lipo. Želodec ni miroval, dokler ni bil prazen . . . Matičak pa je tako oslabel, da je od onemoglosti, zadremal na prostem in pozabil za nekaj ur na čudno bolezen, ki ga je tedaj prvič in zadnjič mrcvarila. —
V noči enkrat ga je vzdramil nočni hlad iz spanja, če ni bila to omedlevica, glava ga je bolela, slab je bil,
da se je tresel in šele ponesnažena obleka mu je vrnila spomin na nesrečno prvo in zadnjo vožnjo v avtomobilu. Skobacal je na noge. Dobro, da je bila tema, in opotekaje se je hacal peš iz Župelevec nazaj proti domu. Med potjo ga je popadla taka slaboščina, da je zlezel na seno nekega obcestnega hleva in spal do drugega belega dne. Vračal se je v Sedlarjevo šele drugi dan, a ne po cesti, ampak po stranskih potih, da ga ne bi srečal v tako slabotnem stanju kak znanec, ki ga je videl včeraj še neskončno srečnega in ponosnega v avtomobilu.
Po povralku med svoje sovaščane je dolgo molčal: kako in kdaj je končala njegova prva in zadnja vožnja v avtomobilu.
Skrivnost Matičakove morske bolezni v avtomobilu so izvlekli Sedlarci iz njega v stanju pijanosti in so ga na njegovo veliko jezo in do smrti žalosten spomin na
prvo in zadnjo vožnjo v avtomobilu prekristili v--
avtomobil-soldata.
Matičakov soidat je odslej proklel vsak avtomobil, katerega je srečal na cesti, mu obrnil hrbet in še jezno udaril po kobili, ako je pogledala za tem zlodjem. In to jezo na avtomobil je ohranil do svoje smrti.
Zadela ga je lansko leto enkrat kap in Sedlarci so še do danes prepričani, da si je njihov največji ter najvišji rojak zasadil kal smrtne bolezni v možgane ob priliki prve m zadnje vožnje v avtomobilu.
.... ;
13. septembra 1923.
žamo zahvalo in priznanje; slovensko katoliško ljudstvo je z njimi.
III. SREDNJE ŠOLE.
1.	V smislu prej navedenih splošnih načel zahteva katoliški shod versko srednjo šolo.
2.	Dokler take državne srednje šole ni, naj srednja ¿HjLa ne nudi samo umske izobrazbe, ampak tudi versko nravno vzgojo za življenje. Zato naj se verouk poučuje v vseh razredih vseh srednjih šol — tudi strokovnih in tehničnih — najmanj po 2 uri na teden.
3.	Z ozirom na kulturno nalogo, ki jo ima Jugoslavija kot most med vzhodom in zahodom, ter z ozirom aa kulturno zgodovinski in etični pomen, ki ga ima poznavanje grške in rimske kulture za naš narod, zahtevamo, da se ohrani humanistična gimnazija neokrnjena.
IV. O IZVENŠOLSKI VZGOJI SREDNJEŠOLSKE MLADINE.
1.	Katoliški shod opozarja na škodo, ki jo trpi iz-vanšoiska vzgoja srednješolske mladine v moralnem «Tiru in glede učnih uspehov v šoli radi silnega pomanj kanja stanovanj. Zato naj se
a)	ustanovi za dijake, ki 'se vozijo po železnici v šolo, v vsakem mestu dnevno zavetišče, kjer bodo dijaki lahko plodonosno porabili čas, ko čakajo na vlak. V ta zavetišča naj se sprejmejo tudi dijaki iz mesta, kateri doma nimajo primernega prostora za učenje.
b)	Pomanjkanje stanovanj in vzgojni momenti zahtevajo, da se ustanove v vseh mestih, kjer so srednje šole .dijaški konvikti, ki bodo pod strokovnim vodstvom skrbeli za umstveni in nravni napredek njim izročene mladine. V tem oziru priporoča katoliški shod podpiranje društva Pripravniški dom, ki namerava zgraditi tak konvilct za učiteljiščnike. že obstoječi konvikti naj se po možnosti razširijo.
2.	Posebna pozornost naj se posveča razširjanju Marijinih kongregacij za srednješolsko mladino.
3.	Za izpopolnitev splošne izobrazbe in vzgoje se priporoča ustanovitev dijaških odsekov pri katoliških kulturnih organizacijah, pri katerih je srednješolski mladini po šolskih predpisih dovoljeno sodelovati.
V. ZA VISOKOŠOLCE.
Slovenski narod se zaveda ogromnega pomena, ki ga ima za njegov duševni in gmotni napredek vseučilišče, lastno kulturno ognjišče. Zaveda se tudi dolžnosti, da pomaga pri nalogi, da se vzgoji zadostno število strokovno prvovrstne in nrvaon dobre inteligence. Eato priporoča katoliški shod ustanovitev društva, ki bi si stavilo za nalogo, da čimprej zgradi v Ljubljani vseučiliščni dom, kjer bi imeli visokošolci primerna sta novanja in tudi druga sredstva na razpolago, ki so jim potrebna za strokovno izobrazbo in nravno vzgojo.
VI. DRUŠTVO KRŠČANSKA ŠOLA.
Katoliški shod poživlja vse zavedne jugoslovanske katoličane, da stopijo v društvo «Krščanska šola«.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Po parlamentarnih počitnicah so šele sedaj klubovi prostori malo oživeli, ko je prišel finančni odbor v Beograd. Tudi Pašič se je vrnil v pondeljek zvečer in z istim vlakom je došel v Beograd tudi francoski maršal Franchet d'Esperay. V njegovem prihodu vidijo eni dobro znamenje za francosko posredovanje v reškem vpra Sanju, drugi pa se ne vdajajo nadam ter trdijo, da je naša zunanja politika na slabšem kot kedaj poprej in da se ne moremo zanašati na Francijo, ki tudi v itali-jansko-grškem sporu podpira Italijo iz samega kljubovanja Angliji. Za prvo skupščinsko zasedanje dne 20. t. m. je pripravljeno vse polno interpelacij glede zunanje politike.
Notranja politika radikalne vlade in stranke bo o-stala pri starem. Od vidovdanske ustave nočejo radikali ničesar popustiti in si tudi ne upajo, meneč, da bi potem demokrati proti njim nahujskali Srbe, pač pa bodo še nadalje poskušali, če bi se s praznimi obljubami dalo kaj odcepiti od proticentralistične opozicije. V skupščini bodo radikale še vnaprej podpirali Nemci in pa južnosrbski Turki ali Džemijet.. Ta je sicer sklenil fe parkrat iti v opozicijo, a ne bo šel, ker bi bilo tedaj nasilje nad turškim živi jem po Srbiji še hujše.
Povodom prestol ona si edn ikovega rojstva je bila izdana precej obširna amnestija, od katere so pa izvzeti Tsi politični krivci. Ko se je razglasil radostni dogodek !% kraljevem domu, so se po vseh mestih vršili slovesni obhodi, katerim pa žal ni hotela prizanesti politična sftrast. Tako so v Bosni napadli muslimane in zlasti v Prijedoru se je zgodilo posebno divjaško zločinstvo z velikim številom težje in lažje ranjenih žrtev. Muslimani so v svoji džamiji ravno molili za prestolonaslednika, ko so navalili na nje oboroženi napadalci. Po Vojvodini so se ob obhodih pretepali orjunci in srbski fa-fiisti, v Zagrebu je pa padel kot smrtna žrtev neki redar in to se izrablja za gonjo proti Hrvatom baš od one strani, ki je edina kriva, da je ulica posegla po orožju.
GRŠKO-ITALIJANSKI SPOR.
Ta spor je v glavnem poravnan. Da se ugodi Italiji, *b je šlo nekako mimo Društva narodov in se je zadeva načelno rešila v konferenci poslanikov. To stališče u-gaja pred vsem Franciji, ki noče, da bi se ustvaril z mzsodbo Društva narodov predhodni slučaj, kateri bi «nogel vplivati na rešitev ruhrskega konflikta v kvar Franciji.
»LOVKfcS£l uUi^OiJAa.
Konferenca poslanikov je na svoji seji dne 7. t. m. sklenila, da zahteva od Grčije sledeče zadoščenje: 1. Najvišja grška vojaška oblast se zaradi umora italijanske delegacije v Janini opraviči r ed zastopniki velike antante v Atenah. 2. Pri pogrebnih svečanostih v Atenah se izkažejo od strani gršKili oblastev, armade in mornarice žrtvam primerne časti. 3. Grčija uvede preiskavo, zavezniki pa imenujejo nadzorovalno komisijo pod predsedstvom japonskega polkovnika Sliiboio. 4. Grčija plača Italiji odškodnino, ki io določi baaško raz sodišče. Pod naslovom kavcije položi Grčija v švicarsko narodno banko 50 milijonov lir.
Italija se s to noto strinja in je izjavila, da izprazni Krf in ostale otoke takoj, ko -.rcija izpolni navedene zahteve. Tudi grška vlada je te pogoje sprejela in tako bo ta spor poravnan, če se ne pojavijo kake težkoče pri izpraznitvi Krfa in če Anglija ne bo nastopila radi tega, ker se je tako omalovaževalo Društvo narodov.
PRED VOLITVAMI V AVSiRIJI.
Zadnje ledne so se rned krščansko-socijalno slran-ko, velenemci in bauernbundovci v Avstriji vršila pogajanja za skupni nastop ob bližajočih se volitvah v narodno skupščino. Navedene tri stranke naj bi proti socialističnim skupinam nastopile z enotno kandidatno listo. Tik pred zaključkom so se pa pogajanja razbila, ker so bauernbundovci med svojimi kandidati na vsak način hoteli imeti Feliksa Pistorja, ki vodi boj avstrijskih hišnih posestnikov proti odredbam v varstvo najemnikov.
Naši poslanci med ljudstvom.
Shodi naših poslancev. Dne 16. septembra: Sv. Jurij ob ščavnici po rani sv. maši v župnišču govori poslanec dr. Holinjec. — Sv. Venčesl ob 7. uri zjutraj po rani sv. maši in Slov. Bistrica ob 11. uri po pozni sv. maši, na obeh shodih govori poslanec Falež. — Kotlje, po sv. maši, govori poslanec Kugovnik. — Sv. Jurij ob Juž. žel., po rani sv. maši, v Celju popoldne ob 3. uri pri Belem volu na obeh shodih govori posl. Krajnc. — Olimje,, po sv. maši v gostilni Kosi in v Imenem, popoldne v gostilni Pajk, na obeh shodi govori poslanec Vrečko. — Artiče, ob 10. uri dopoldne pred cekvijo. Govori poslanec Žebot.
Vuzenica. Pri Sv. Primožu na Pohorju in na Kamnu sta se na praznik dne 8. t. m. vršila dva zelo dobro obiskana shoda, na katerih je poročal gospod poslanec Vladimir Pušenjak o političnem stanju in o delovanju Narodne skupščine. Pred shodom in po shodih so se zborovalci obračali na poslanca o raznih davčnih zadevah, glede vojaške takse, poziva letnika 1892 na pregled, gostilniških koncesij itd. Poslanec je dal vsem zadovoljiva pojasnila in obljubil svojo pomoč. Naš župan, kateri ne more preboleti propada Samostojne stranke, je na shodu lahko slišal, kako stoji zadeva z tlako, da iste niso ne predlagali ne za njo glasovali naši poslanci, ki so se borili zoper njo in dosegli, da se v Sloveniji ne bo izvajala, pač pa so se izjavili za tlako demokraje, cčetje in najboljši zavezniki Samostojnežev. Upamo, da bo to velemogočnemu županu zadostovalo in se bo v bodoče v občinskih sejah bolj dostojno obnašal. Ako pa ne more krotiti svoje politične žilice, potem naj rajši odstopi, ker sicer bo moralo glavarstvo vmes poseči. Od propalih Samostojnežev se v občinskih sejah izzivati ne damo.
Velika Nedelja. Dne 9. septembra smo imeli sijajno obiskan shod Slov. ljudske stranke. Govorila sta naš poslanec Bedjanič in tajnik Krajnc. Zborovalci so izrekli našim poslancem neomajno zaupanje in zahvalo, da so vkljub zelo težavnim razmeram v narodni skupščini v Beogradu nadaljevali boj za našo avtonomijo. Obsojali pa so absistenčno (nedelavno) Radičevo politiko. Pravi junaki vstrajajo na bojišču — in edino bojišče za zakonodajno avtonomijo je danes narodna skupščina v Beogradu! Pravi poslanci se ne skrivajo strahopetno doma, kakor delajo to Radičevi poslanci! Pravd narodov voditelj ne zbeži v tujino in ne zapusti svojih vollicev, če ga kdo malo postraši, kakor je to storil Radič!
Makole. V nedeljo, dne 9. septembra je imel gosp. poslanec Falež v Makolah shod, ki je krasno uspel. Gospod Matija Hajšek od Sv. Ane kot predsednik shoda pozdravi navzoče, nakar da besedo gospodu poslancu. Govoril je nad eno uro ter v jedrnatih besedah razložil položaj v parlamentu in delo naših poslancev. Poslušalci so z vse vnemo sledili besedam gospoda poslanca ter izrekli popolno zaupanje Slov. ljudski stranki in našim poslancem, da gredo zopet v Beograd, pač pa, da ostanejo v najstrožji opoziciji. Slednjič se je protestiralo proti kuluku, novim visokim davkov in novim neumestnim vojaškim zakonom. Shod se je vršil mirno in v najlepšem redu. Živijo poslanec Falež!
15 letnica mariborskega Orla.
Res, petnajstlet ni kdovekaj in če začnemo pri kom seštevati njegova leta in obhajati razne obletnice, takrat navadno o dotičnem ne vemo več nič drugega naštevati, kakor njegova leta: staramo se, stari smo že, stari.
Petnajstletni mariborski Orel pa je tak: čim starejši je, tem bolj se mladi. Svojo petnajstletnico dne 6. in 7. oktobra t. 1. bo obhajal v znamenju mejnice dveh dob.
Slovenski Orel postaja vseobsegajoče narodna čin-jenica in ena najvarnejših mladinskih organizacij. Dr. Jan. Ev. Krek je govoril že maja leta 1909, da so telovadni odseki izpolnili njegova pričakovanja in postali stebri našega društvenega življenja. Neprijatelj telovad-
Stran 3.
nega odseka ne more kiti prijatelj izobraževalnega dela. Kdor skuša sejati seme razdora med telovadnimi odseki in drugimi našimi organizacijami, bodisi izobraževalnimi, gospodarskimi ali verskimi, ta dela pregrešno. Kakšne bi bile danes njegove besede, ko je Orel takšen, kakršnega si niti on ni povsem zamislil! Rečem, da je danes v slovenski orlovski organizaciji nekaj tako skoro nepojmljivo globokega, za kar bi se človek maiodane venomer vzradoščal.
Zelo zabrisana je že tista sobota, 1. avgusta 1. 1908, ko je zagnezdil Orel tudi v Mariboru. Nekako dvaindvajseti je bil v vrsti ustanavl jajočih se slovenskih odsekov in tretji na Slovenskem Štajerskem. Prvenstvo pa mu gre, ker je prvi obmejni slovenski Orel, ki je vršil ravno ne malo slovensko narodnostno delo. Kadar je imel priliko, pogledati v delavnico mariborskega Orla prva leta njegovega obstoja, se mora nehote čuditi, v kakšnih razmerah so vztrajali takrat slovenski fantje ravno v tem orlovskem odseku, kakšna železna vztrajnost in neomejena slovenska samozavest sta jih družili. In ko človek naleti na imena, kakor so bili člani tega odseka: Jožef Praprotnik, Rudolf Simonič, Jožef Siska, dr. Karel Verstovšek in dragi, sname klobuk z glave in obstane ob premišljevanju njihovega poguma in jeklene volje. Tem ljudem je bil orlovski kroj res odsev mišičevega dela in reda vsepovsod in ga niso oblačili za to, da bi krili, kar je lenega in gnilega. Bili so možje, možje kakor morejo vzrasti samo v Orlu!
Orel v Mariboru — petnajstletnik je bil vzgojen v najljutejšem boju za svoj narod in svoje katoliško načelo. Bil je pa tudi ognjišče, odkoder je šinil orlovski, plamen po slovenski severni meji. Vzpodbujal je in vnemal, zbiral ude v organizirano četo. Njegov prvi javni nastop v Kostrivnici dne 5. septembra 1909 je bil kakor kresno znamenje, ki pravi o njem poročilo: «Vsi gledalci smo bili edini: to je nekaj novega, res lepega! Ljudje pri rajalnem obhodu niso mogli prenehati s ploskanjem in živijo-klici. Vsak nastop je bil burno odobravali. Orla mora dobiti vsaka večja župnija.«
In tako bi mogli naštevati dela, torej ne leta — mariborskega Orla. Prišli bi do septemberskih spominov leta 1908, do šentiljskega Slovenskega doma leta 1910, do orlovskega praznika v Kamniku leta 1919, do raznih prepovedi nastopali v kroju in tako dalje. A nič tega: danes je Orel v Mariboru petnajstletnik, zavedajoč se dobro: v trudu in znoju me je vzredila orlovska misel!
Torej svoj praznik bo praznoval Orel v Mariboru. Dneva 6. in 7. oktobra t. 1. je določil, da počasti v krogu orlovske družine ter zvestih in vdanih mu prijateljev, znancev, svoje spomine. V zunanje vidno znamenje tistih dni, v bodrilo svojih vrst pa hoče postaviti še odsekovni prapor, ki bo takrat obenem blagoslovljen.
Slavje petnajstletnice in blagoslovitve prapora mariborskega Orla bodi praznik obmejne slovenske orlovske misli. V resnem delu, v dostojnem nastopu naj se zbere 6. in 7. oktobra v Mariboru vse,, ki ve ceniti notranjo silo orlovske organizacije in se ne da omamiti le po zunanjih priložnostnih kretnjah. Mariborski Orel ne praznuje svoje petnajstletnice morebiti kot kakršnikoli nastop proti kateremukoli nasprotniku. Ne! Kot strogo kulturno-vzgojna organizacija, ki posveča vse sile tako telesni, kakor duševni vzgoji slovenske mladine na temelju krščanskih načel in ji ustvarja zdravo podlago za krščansko življenje v družini, krepi njeno narodnostno zavest in ji da temeljilo državljansko vzgojo ter izobrazbo, takšen slavi Orel v Mariboru petnajstletnico svoje ustanovitve. Nič manj, nič vet noče Orel-petnajstletnik v Mariboru ko:
k delu, k napredku, fantje, nastop!
wi ii ni i IIHHM im.,i<",iiTnT-n"i"rwwfii«n>iiiM nu.i« >m uma iw»w—■
Tedenske novice.
Rojstvo našega prestolonaslednika. Naša kraljica Marija je porodila dne 6. t. m. moško dete, ki je postalo kot prvorojenec naš prestolonaslednik. Radostno vest, da se je rodil princ, so oznanjevali topovski streli in vsa mesta so bila v zastavah. Kralj je podpisal ob priliki rojstva prvorojenca obširen ukaz o pomiloščenju.
•j- Josip Mešiček. Iz Brežic ob Savi nam poročajo: Minuli pondeljek je preminul naš veleč, gospod mestni župnik Jože Mešiček. Brežiška mestna župnija in cela dekanija je izgubila z blagopokojnim svojega vsestranskega voditelja, svetovalca ter očeta. Maiodane vsak človek v brežiškem okraju je dolžan v tem ali onem oziru zahvalo ter trajno hvaležni spomin rajnemu gospodu. Bil je priljubljen povsod, v mestu in na deželi, ker je bil vedno veselega in postrežljivega značaja. Rajnega gospoda kanonika je vsakdo rad poiskal v resnih in težavnih dneh, ker je bil dalekoviden svetovalec. Še pod rajno Avstrijo je bil vsakemu v brežiškemu okraju znan kot zvesti in pametno zavedni Slovenec, po preobratu pa je postal voditelj Slovencev v brežiškem okra ju. Bil je znan kot izboren pevovodja, šaljivec in risar. Kot dušnega pastirja pa 1k> blagopokojnega ohranilo Brežice in brežiška dekanija v najboljšem in trajno-livaležnem spominu. Rajni gospod se je rodil v Sevnici 18, marca 1865 in posvečen je bil 18. julija 1887. Častnim kanonikom je bil imenovan 15. marca 1918, duh. svetnik je postal leta 1914 in dekan 1895. Razven tega je še bil član okrajnega šolskega sveta, brežiški občinski svetovalec, ravnatelj Posojilnice in načelnik Kmetijske podružnice. Blagopokojnemu svetila večna luč!
Nekaj o samostojnem dirindaju na Bledu. Kot vsa-« ko leto so tudi letos obnajali samostojni svoj slabo-stojni praznik dne 8. t. m. na Bledu. «Jutro«, glasilo očetov Samostojne, se dela norca iz celega praznika in.
]	ralo rta Biedu komaj 5—6 tisoč vseh
i	< preostankov in tujih gostov ter dru-
£ ; :h!	_ a niso bili v nobeni zvezi s sainostoj-
1	i!1 'jo. - !iO se norčuje celo «Jutro« iz praznika,
i	v resnici. Seve, «Kmet. list« bo lagal,
t!;i i>in » ncev s konji in rogato živino 20—30 1' • • • ¡-o..- aj razsoden človek se bo smejal take-J arcčiiu. « niso samostojni spravili pri zadnjih voi.l.. s niii i, o glasov skupaj, da bi jih bilo za en a )t. P'-	je vrinil med poslance samo po mi-
losti ovega nega reda. Pri zborovanju na Bledu se	on kranjskih samostojnežev in srbs-
kih »• :i >v. Kot prvi je govoril na shodu Srb I)iu:i'r ;evič. drugi govornik je nastopil eksposla-
' -	: i je kvanta! take budalosti, da so se
i ';	; i pristaši. Zabičaval je svojim pičlim
W! r.ikor.:. ur. ' žalostni preostanek Samostojne rešil i ai ! r /u vo in sicer tako, da bodo začeli samostojni le : da; ovati stanovsko organizacijo in to organizacijo i raztegnili potem na vse sloje. Tako bedast:; prerokovanja si lahko dovoli samo kako slabost«,-o mahalo, -i je doma iz goriškega Lemberga — VetU be. Kot zadnji govornik je nastopil gospod Pu-cclj, i se j po mesarsko robato norčeval iz veličastnega ijubljar,^ ga shoda in ugotovil, da je dosegla naša stranka ¡.u-j idnjih volivah popolno zmago. Slabo-slojni govornišk \ slamoreznici sta sledila ples in prosta rabavu in najbrž nazadnje še kak pretep, ker birtov in inešeinrjev si no moremo predstavljati brez pijanosti, prepira in udri ga! Štajercev je bilo na prazniku najbrž malo, ker se ni nobeden oglasil pri shodu k besedi niti blebetavi Drofemk in surovi Urek ne. Bo pač tako, kakor poročamo na uvodnem mestu, da bo štajerski preostanek Samostojne pod vodstvom dr. Vošnjaka in Dro-fenika osnoval novo agrarno stranko, Kranjci pa so se edružili s srbskimi občinskimi šribarji — takozvanimi zemijoradniki.
Orlovska prireditev v Št. Ilju v Slov. gor. Kakor smo zadnjič p t očali, priredijo naši Orli dne 16. t. m. popoldan javno telovadbo v Št. Ilju, našem najsevernejšem Port-Artui ju, javni nastop. Spored prireditve je s- det: (>1: >. uri popoldan sprejem gostov, ki pri-e jo z vlakom; nato spored Orlov, Orlic in naraščaja od kolodvora do župnijske cerkve. Ob 2. večernice. Ob S i 4. uri pričeiek javne telovadbe na občinskem trav-i: :u r; Slevcnskem domu. Nastop je sledeč: 1. proste vaji članov. proste vaje članic; 3. proste vaje naraščaja; 4. proste vaje gojenk; 5. slavnostni govor; 6. slovesni sprejem članov odseka Št. IIj; 7. boks-vaje članov; 8. simbolične vaje članic; 9. orodna telovadba. P > telovadbi je veselica z godbo, petjem, šaljivo pošto itd. Ves popoldan sodeluje godba katoliške omladine iz Maribora. Ob slabem vremenu se vrši ob istem času telovadna akademija v Slovenskem domu. Vsi prijatelji Orlovsiva ste iskreno vabljeni. Naj bo 16. sept, dan priznanja naši pridni mladini, ki hoče pokazati uspehe svojega vztrajnega dela. Kdor se more odtrgati za en nedeljski popoldan in želi videti kaj lepega, poj-de dne 16. t. m. v Št. IIj. Na veselo svidenje. — Pripravljalni odbor.
Poslanec Vlado Pušanjak je stavil upit 1. radi nasilnega ki nepestavnega postopanja obmejnega komisarja v Dravogradu na ministra notranjih zadev in 2. radi nastopanja polkovnika Tosiča pri naborih in v gostilni Rak i v Velenju na ministra vojne in mornarice.
Našim Nemcem oziroma nemškutarjem bo treba posvetiti zopet več pozornosti. Pravi rojeni Nemci so še najboljši med njimi; narodni odpadniki in njihovi otroci pa so t.opet postali predrzni in naravnost izzivalni. Dokler ni nastopila v Sloveniji srbska Radikalna stranka in si na stroške Slovencev gotovo kupila Nemce in nemškutarje, je bilo videti, kakor da bi se nemškutarji spametovali, kakor da bi hoteli živeti v miru in sporazumu s slovenskim ljudstvom, cd" katerega živijo. Iskali so celo stike s slovanskimi političnimi krogi ter se delali, kakor da bi bili pripravljeni skupno s slovenskim ljudstvom delati za skupni biagor v novi državi. Toda, to je bila hinavščina. Za hrbtom slovenskega ljudstva so kakor Judež za Kristusovim hrbtom sklepali kupčije s Srbi. Pred ljudstvom so govorili za avtonomijo, hvalili boj Slovenske ljudske za pravice slov. ljudstva, zmerjali čez Srbe in hujskali zoper nje, obenem pa so se zahrbtno z Radikali pogajali, prodajati tako slovensko ljudstvo, njihovi poslanci v Beogradu podpirajo Srbe in centralizem, ker jim ta nese političen in denarni dobiček na našo škodo. Tega slovensko ljudstvo ne sme nikdar pozabiti, da so Nemci in nemškutarji v boju Slovencev za svoje pravice, za avtonomijo nas izdajali, se zahrbtno združili s srbsko stranko in delali in glasovali zoper pravice naše, glasovali za večje davke, za krivičen vojni zakon itd. Kako vse drugače so prej govorili, kakor zdaj delajo. Kot podli izdajalci nastopajo, vidi se, da jih i svetovna vojska ni nič naučila, staro sovraštvo do slov. | ljudstva še živi v njihovih srcih, radi bi nas zopet imeli v , svojih sebičnih kremljih s pomočjo — — Srbov. , A mi si bomo priborili svoje pravice, izdajalci nemškutarji, j ki /a Pašičeve srebrnike prodajate pravice slovenskega lj dstva, pa si zapomnite, da vas po božji in človeški postavi čaka tudi Judeževo plačilo.
Uradi in ljudstvo. Iz srca mi je bil pisan v «Sloven- j skem gospodarju« poziv na naše uradnike, naj vendar ne j bodo krivični za ljudstvo, naj ne nastopajo sovražno proti njemu, naj ga ne šikanirajo. To škoduje tudi uredništvu samemu, ker ljudstvo začne mrzeti in sovražiti uredništvo, nastaja nekak prepad med obema; tudi državna misel trpi vsled tega, ker ljudstvo radi svoje mržnje do krivičnih uradnikov prenese na državo, katero uradnik nekako predstavlja in v katere službi je. Prvi dve leti po prevratu je bilo v tem oziru mnogo boljše. Uradniki so bili splošno bolj potrpežljivi, prijazni, pravični. Saj je tudi še zdaj pre-
cej dobrih uradnikov, ki znajo z ljudstvom prav ravnati, a vendar ss ljudje vedno bolj pritožujejo. Predpisi so v novejših, zlasti v davčnih zakonih posebno glede kazni tako strogi, brezobzirni, krivični in surovi, da morajo razburiti ljudstvo, vendar pa nekateri zlasti mlajši uradniki nastopajo pretirano strogo in z lisičjo zvitostjo iščejo priložnosti, kako bi ostrino paragrafov dali ljudstvu čutiti. Ko smo se pri neki priložnosti pritožili pri starejšemu davčnemu uradniku: Zakaj tako delate z ljudstvom? je odgovoril: «Naši mladi fantje nimajo srca za ljudstvo.» Če bi imeli avtonomijo, bi se gotovo to razmerje med ljudstvom in uradništvom zboljšalo, ljudstvo bi imelo ^pravo v svojih rokah, uradnik bi se čutil bolj v službi ljudstva kakor v službi beograjske vlade. To bi bilo dobro za ljudstvo, kar vsi iz srca želimo, s to željo so bile tudi napisane te vrstice.
Mariborske novice. Že zadnjič smo poročali, da je štrajkalo v Mariboru delavstvo južne železnice in v predilnici Doctor in drug. Oba štrajka sta mirno kon-j čala in v obeh obratih je delavstvo zopet na delu. V i Maribor so se zopet povrnil dijaki iz raznih krajev. — I Srednješolske mladine kar mrgoli po uilicah. Jutri v pe tek se začne na okrožnem sodišču razprava proti 19 orjuncem, ki so meseca februarja razbili stroje v Ci-rilovi tiskarni. Razprava bo trpela dva dni, ker bo zaslišanih bogzna koliko prič, ki se bodo trudile dokazati nedolžnost orjunskih tolovajev. O razsodbi v tej razpravi, za katero vlada v Mariboru veliko zanimanje, bomo poročali natančneje prihodnjič. Predsednik mariborske Orjune — znani pretepač in urednik «Tabora« si je nabavil orjunsko uniformo s črno srajco. Ko so ga zagledali Mariborčani v tej obleki, ki bi bila za kam v proso ali koruzo, kot strašilo za vrabce in vrane, so obstali in bili enoglasnega mnenja: ta človek je čisto znorel ali pa obhajajo orjunci svoj pust v septembru.
Dijaška večerja. Dijaki, ki bi radi imeli večerjo, naj vložijo prošnje na «Dijaško večerjo« ter iste oddajo najpozneje do 20 .septembra v Cirilovi tiskarni, priti. Prošnjam mora biti priložen premoženjski izkaz ali ubožno spričevalo in zadnje šolsko spričevalo. Dijaška večerja začne poslovati 1. oktobra.
Zanimivosti iz Iveblja na Pohorju. Dne 2. septembra je milostljivi gospod arhidijakon Hrastelj blagoslovil nove zvone za župno cerkev. Večji bronasti fis je napravila tvrdka Biihl v Mariboru po poldrugolet-nem čakanju, dva jeklena v par mescih livarna v Jesenicah. Eden je šel k naši podružnici v Št. Lenart. Ljudje so zadovoljni z zvonjenjem. Velikanska množica ljudi in njih navdušenje je pričalo, kako priljubi ljeni so zvonovi pri ljudstvu. Zvoni so stali črez 200 tisoč kron, h kateri svoti so posebno prispevali botri, nied njimi posebno Janez Gujznik in knez Windisch-gratz. Naša mala župnija je v par letih pripravila nov velik oltar Sojčevo delo za 50.000 K, nov relief križev pot iz Tirolskega, nov žagred s spovednico itd., kar vse priča versko vnemo tukajšnjega prebivalstva. Bog ga blagoslovi. Upamo, da bo tudi kot dosedaj v politiki vedno sledilo stranki, ki ima krščanski program to je Slovenski ljudski stranki.
Poreka. Od Sv. Urbana pri Ptuju poročajo: Poročila sta se Anton Holc in Julijana Černko v Ločkem vrhu. Na gostiji so zbrali veseli svati za «Dijaško večerjo 260 kron. Da bi bila ženin in nevesta srečna, in svati na drugih gostijah naj posnemajo glede prostovoljnih darov za dijaško večerjo.
Novice od Velike Nedelje. S potrtim srcem naznanjamo, da nas je zapustil sokolaš in orjunaš učitelj Megla. Pri nas ni imel posebne sreče s svojo Orjuno in Sokolom. Mogoče bo v novem kraju našel več tovarišev «or-juncev«. Zdravo! — V nedeljo, dne 16. septembra 1923 se vrši pri nas posvečevanje novih zvonov. Tudi sosedni župljani prijazno vabljeni.
Orlovska prireditev v Makolah. Orel priredi dne 16. t. m. to je v nedeljo, v Društvenem domu krasno igro «Turški križ«, pri kateri bodo sodelovala dekleta Dekliške zveze. Med odmori petje in godba. Prijatelji mladine in poštene zabave pridite pogledat. Uljudno vabimo goste iz sosednjih župnij. Vsak, kdor je že bil kedaj na kaki prireditvi v Makolah, mu ni bilo žal. Bog živi!
Celjska porota. Dne 10. septembra se je v Celju začelo jesensko porotno zasedanje, katero je otvoril predsednik okrožnega sodišča, gospod dvorni svetnik dr. Kotnik. Prvi je prišel pred poroto ubijalec lastnega očeta, Anton Pirnat, doma iz Arnovca pri Brežicah, živel je dolgo časa v Zagrebu s svojo ženo, v marcu tega leta pa se je preselil k svojemu očetu Jožefu v Arno-vec. Stanoval je z ženo v hiši, dočim je oče spal na podstrešju v zidanici zraven hiše, kamor se je prišlo po precej visoki lestvi. Dne 5. aprila je naznanil obtoženi sin sosedom, da je oče prejšnjega dne padel iz lestve ter se tako poškodoval, da je ponoči umrl"!*Komisiji, ki je slučaj preiskala, pa je postalo takoj sumljivo, ker je bil mrtvi Pirnat zelo krvav po licu in obleki, vrhu tega pa se je pri raztelesenju pokazalo, da se ni mogel poškodovati pri padcu, pač pa, da je bil ubit z nekim topim orodjem. Zaprli so takoj sina, ki je zanikal vsako krivdo. Toda obremenjevale so ga priče, ki so izpovedale, da je bil obtoženi velik nasilnež ter se je večkrat prepiral z očetom. Ker so tudi v sobi našli krvave madeže, se je dokazalo, da je Pirnat ubil očeta v sobi, potem pa ga zanesel na podstrešje ter javil sosedom, da se je ponesrečil. Pred porotniki se je zelo nespretno zagovarjal. Obsojen je bil na 15 let težke ječe. Popoldan istega dne se je zagovarjal pred poroto 17 letni Maks Kovačič, posestniški sin od Sv. Petra pod Sv. Gorami, radi hudodelstva posilstva. Pred poroto je svoje dejanje skesano priznal ter izjavil, da so ga izpridili slabi tovariši, s katerimi je občeval. Porotniki so ga oprostili kaani.
Nekaj o kuluku v Ariičah pri Brežicah. Tudi pri nas i živimo in se krepko gibljemo. Evo vam nekoliko poro-' čil iz našega kota. Krajevni odbor SLS pridno deluje. Prireja večkrat na mesc sestanke, na katerih se obrazloži na kratko političen poolžaj, stališče, ki ga zavzema SLS in pa delovanje njenih poslancev. Samostojneži se sicer trudijo na vse mogoče načine, da bi očrnili SLS pri ! ■ deh, da bi jo napravili odgovorno za kuluk, za povišanje davkov in sploh vse zlo, ki tlači in davi v današnjih težkih časih nas kmete, toda prenerodni so, da bi se jim to po-i srečilo pri ljudeh, ki znajo sami kaj misliti —. Ko -je n. pr. ! pretekli teden prišel tudi na našo občino poziv, da se-j stavi imenik za kuluk, je bil naš samostojni župan koj } pripravljen, poslati Artičane na kuluk. Če bi ne bili ne-j kateri pametnejši odborniki, posebno pristaši SLS odločno i nastopili proti temu in odrekli svoj podpis, bi bila naša i občina ena izmed tistih redkih, ki so se po svojem županu ; izjavile za kuluk. Kaji naš gospod župan nimajo ne volje, j pa tudi korajže ne, da bi branili svoje občane in moško za-i stopali koristi svoje občine. To so že večkrat pokazali med vojsko, pa tudi zdaj, ko se je šlo za kuluk. Ljudje pravijo, ra so bili klicani radi kulefka pred okrajnega glavarja v f Brežice in da so tam brez vednosti in odobrenja občinskih I svetovalcev kar na lastno roko dovolili in celo podpisali, t da naj le vzemejo Artičane na kuluk, kakor da bi te uboge l pare ne bile za drug posel. Samo gospoda župana naj \ oprostijo in naj postavijo, da bodo inšpicirali, kako delajo j Artičani iculuk. Če ne bodo «fejst« kuličili, jih bodo šli f pa zatožit. Tako so gospod župan napravili in se že vese-' lijo pohval ali celo odlikovanj iz Beograda. Tako pravijo t ljudje, če je res, ne vem. Pa nekaj bo na tem, ker je i bila v nedeljo taka rabuka pred občinsko pisarno, da so f se gospod župan kar skrili. Najlepše pa je to, da se je l reklo, poslanci SLS hočejo poslati Artičane in vse Slo-| vence na kuluk — njih primite, mene pa pustite —. Dru-| god nastopajo župani možato, odločno, neustrašeno za | svoje občane. Vsi župani SLS so se zbrali v Ljubljani na posvetovanje, kako bi odvrniil za ljudstvo tako zoprni kuluk od svojih občin in so tam možato in odločno Sporočili želje in zahteve svojih občanov višji oblasti. Samostojni župani pa, ki pravijo, da so edini prijatelji in rešitelji kmeta — pa strahopetno izdajajo koristi svojih občin — ln bi menda dovolili vse, kar bi se zahtevalo od njih. V Ar-tičah je najlepši dokaz za to. Če v Sloveniji ne bomo imeli kuluka, se bomo imeli zahvaliti edino le poslancem in županom SLS. Zato pa vsi, ki hočete, da se bodo za-stopnipi naših občin ozirali na vaše želje in zahteve, ter branili vsaj kolikor se da vaše koristi, ter da bo v občini dobro gospodarstvo in kaj napredka, stopite v Slovensko ljudsko stranko — ki je še vedno in najbolj zanesljivo in odločno branila koristi slovenskega kmeta. •
Organizatorično gibanje v Artičah in Brežicah. V nedeljo dne 2. sept. je priredila Dekliška zveza mesečni sestanek na katerega je prišlo lepo število artičkih mladenk, ki so nastopile z zelo lepimi deklamacijami in govori. Kjub velikim težavam naša Dekliška zveza lepo napreduje, ker ima dobro vodstvo in navdušene članice. Upamo, da nam še večkrat pokažejo, da so tudi artička dekleta zmožna vršiti med žensko mladino ono lepo izobraževalno in vzgojno delo, kakor ga vršijo Dekliške zveze drugod. Popoldan po večernicah pa je priredilo Artičko izobraževalno društvo igro «Tri sestre». Vsi igralci so rešili zelo dobro svoje < vloge in je bilo smeha in zabave obilo. Žalibog, da 6e je morala vršiti cela prireditev zunaj na prostem poleg šole, ki bi bila lahko na razpolago društvu, ki ima namen širiti med ljudstvom izobrazbo, omiko, in odvračevati mladino od pijančevanja in razuzdanega veseljačenja pO gostilnah. Katoliškemu izobraževalnemu društvu v Artičak pa kličemo: Le krepko in korajžno naprej!
Cerkvena slovesnost v Dobovi. Dne 9. septembra smo obhajali tukaj dvojno prelepo slavje: proščenje in 30 letnico iržpnikovanja našega priljubljenega velei. gospoda župnika in kn. šk. duh. svetovalca. To slavje pa je povzdignil še zlasti gospod profesor dr. A. Medved, katerega so pričakovali ljudje z veliko nestrpnostjo, s svojim prelepim cerkvenim govorom, v katerem j» omenil tudi evharistični kongres v Zagrebu in pa velike zasluge gospoda svetnika za tukajšnjo faro. Dasi je cerkev jako velika, ni mogla sprejeti velike množice, ki je došla iz Hrvatske in Kranjske. Vso slovesnost pa so še povzdignili domači fantje s svojo godbo. Okrepčani po molitvi in cerkvenem govoru, ki je očividno ganil tudi Hrvate, so se verniki razšli v najlepšem redu na svoj dom. Tudi napredek!
Nova maša v Brežicah ob Savi. Prihodnjo nedeljo, dne 23. septembra bomo obhajali pri nas izvanredno in redko cerkveno slovesnost. Nečak tukajšnjega kanonika, dekana in mestnega župnika č. g. novomašnik Janko Ko-košinek bo opravil v župni cerkvi prvo daritev svete maše. Pridigoval bo novomašnikov rojak in tovariš č. g. Radovan Jošt, kaplan v Šmarju pri Jelšah.
Odobravanje dopisa. Iz Slovenjega Gradca poročajo: V celem okraju se odobrava dopis glede protikmečkega delovanja liberalnega trgovca Druškoviča, ki je pred leti, ko je privandral k nam, vsakega kmeta na cesti milo vabil, naj pride v njegovo trgovino. — Nabral si je pri nas lepo premoženje in kot--zelo hvaležen človek skuša posnemati grofa Thurna v uničevanju kmetij. Kmetje sami bomo krivi, ako bo on svoje protikmečko delo nadaljeval, če mu prodajamo les in drugek metske pridelke. Mi imamo v našem okraju dovolj domačih, krščanskih lesotržcev, teh se oklepajmo, Druškoviča pa naj podpirajo Kaci in drugi šmartinski liberalci, liberalni odvetniki in uradniki. Najlepše pa je, da hoče Druškovič škodovati našim občinam in onemogočati njih redno gospodarstvo. Kot lastnik lepih kmetij v občini Razbor se brani vsakega plačila, kakor da bi za takega vojnega in povojnega bogataša ne veljale iste postave ko za druge občane. Ni preveč častno za tako velikega gospoda, kakor je liberalec

•ruškovič, da ga morajo gorski kmetje učiti, da ima iste dolžnosti, kakor diugi Razborčani. Ako pa jih noče izpolnjevati, naj zapusti Razbor in naš okraj, jokal se nikdo za njim ne bo, nili njegovi liberalni somišljeniki, ki tudi jako težko gledajo bahato, oblastno postopanje privan-dranca.
Smrt vi • j- cv.e v C;!ah pri Slovenjgradcu. Dne 3. septembra smo pokopali ob obilni udeležbi mater našega župana Marjeto Hovnik. Dosegla je lepo starost 72 let. Bila je poštene, verna slovenska žena, blaga mati, vestna «n požrtvovalna Gospodinja. Naj ji bo ljubi Bog za vse bogat plačnik.
Tihotapska afera v Sarajevu. Sarajevski policiji je uspelo, da je odkrila veliko tihotapsko afero na tamoš-nji carinarnici. Policija je aretirala vse osobje, ki je bi-io v afero zapleteno. Škoda, ki jo je država utrpela, zna «a okrog 2 milijona dinarjev. Tihotapili so s pomočjo «arinikov sarajevski trgovci, največ židje, raznovrstno blago. Najbolj je zapleten V zadevo trgovec s perzijskimi preprogami Ilussein Husanovič, ki je sam oškodoval državo za pol mil. din.
Pogroini proti muslimanom v Srbiji. V Južni Srbiji je prišlo do ponovnih pogromov proti muslimans-li«nu prebivalstvu. List «Hak« javlja iz Skoplja, da so srbski divjaki zlasti v okraju Vučilrn počenjali razne grozovitosti. Dogodilo se je več umorov; med ubitimi je ¡ajpecej otrok. Neko triletno deklico so pred očmi staršev m zverinski način z noži ubili.
Dekliška Zveza v Celju ima v nedeljo, dne 16. t. m. svoj letni občni zbor. Na vsporedu je razun drugega tudi kratka predstava. Za članice obvezno, vse drage prijazno vabljene!
«Miklova Zala« v Puščavi. (Dopis). Izobraževalno H»uštvo, ki si je stavilo nalogo, dvigniti narodno zavest ■ted tukajšnjim ljudstvom, deluje v tem smislu prav fH-idno. V dramatiki so že toliko napredovali, da so trprizorili dne 2, in 8. sept. «Miklovo Zalo«, ki stavlja »ži ji in igralcem težke naloge, katere so se pa po zaslugi neumorno delavnega režišerja č. g. župnika Hiitt-nerja prav dobro rešile. Predstavi ste vsestranski dobro uspeli, igralke in igralci so kar tekmovali med seboj, ; Iirasne obleke in nekateri že prav izvežbani diletanti i f^lmira, Zala, Tresoglav in drugi) so navdušili mnogoštevilne gledalce. Žal, gledališki prostor ne ustreza ' jrsem zahtevam, kar se naj v doglednem času popravi in •skrbi prostor za zimski čas. Domačini bodo gotovo Dokazali smisel za kulturne prireditve in bodo z ve- ' »eljem priskočili na pomoč. Igralke in igralci pa vrlo ; «aprej po tej poti za procvit ljudske omike in narod- ' nostne prosvete. Igra «Miklova Zala« se bo v tretje po-Movila v nedeljo, dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne.
Umetniške razglednice naših velemož. Umetniško za- . ležništvo «AŽBE« v Mariboru je izdalo prvo serijo (12 razglednic) jugoslovanskih zaslužnih mož. V prvi seriji se na- j lajao sledeči: Anton Aškerc, Ivan Cankar, Ljudevit Gaj, Simon Gregorčič, Vuk Št Karadžič, Ivan Mažuranič, Petar . Petrovič Njegoš, Nikola Pašič, Radomir Putnik, J. J. Stross'
Slovenija je plačala na taksah v mesecu maju 9.5 mil. din., Srbija pa le 18.2 mil. din.
Špecijalne trošarine je plačala Slovenija v mesecu maju 1.5 mil. din., Srbija pa komaj 50.000 din.
Monopolski dohodki v Sloveniji so znašali v mesecu maju 17.1 mil. din., v Srbiji pa 50 mil. din.
Nejednakost na celi črti, odtod prevelika obremenitev Slovenje, dočim so bremena Srbije do sedaj še znosljiva in radi tega je razumljivo, da ljudstvo v Srbiji še ni tako nezadovoljno kot pri nas.
2. Stroški.
Stroški države za 10 mesecev so znašali nad 5 milijard 505,000.000 D, torej za 299 milijonov D manj kot dohodki. Znašali so tudi manj ko je določal proračun in sicer za- 273 milijonov dinarjev. Od kot ta diferenca? Večinoma radi tega, ker se zneski, določeni v proračunu niso izplačali, kakor na primer izplačilo bonov za 20 od sot. odtegljaj pri markiranu kron, razni dolgovi, ozir, obresti in anuitete, podpore itd.
Šest ministrstev in sicer ministrstvo pravde, zunanje zadeve, prosvete (35 mil. din.), vojne 60 mil. din.), šume (133 mil. din.), vrhovna uprava (razne obveze 47 mil. din.) je več potrošilo, kot je bilo dovoljeno po proračunu. Dvanajst ostalih ministrstev izkazuje manjše izdatke kot določa proračun in sicer za 593 mil. din., dočim znašajo prekoračenja proračuna 320 mil. din., iz česar sledi, da so stroški države, kakor omenjeno, v 10 mesecih za 273 mil. din. manjši, kakor določa proračun. Značilno za naše razmere je, da so «štedila« ministrstva, ki so velikega pomena za pospeševanje produkcije in obnovo države, kakor ministrstvo kmetijstva, trgovine, in industrije, gradjevin, socijalne poltike in narodnega zdravja.
Številke glasno kriče po finančni samostojnosti Slo venije!	Vlad. Pušenjak.
1C 21	1922	• 1923
l.-S.	1.-9.	1.-8.	1.-9.	1.-8.	1.-9.
44	85	69	74	51	55
111	114	158	123	119	46
6.36	0.70	0.44	0.56	0.33	0.65
4.29	1.90	4.90	1.98	3.5«	2.83
3.27	1.68	4.00	1.17	3.19	2.65
IZVOZ VINA — REŠITEV NAŠIH VINOGRADNIKOV.
Vprašanje izvoza vin in s tem osiguranje naših vinogradnikov, postaja vedno bolj pereče. Vlada se do sedaj ni dosti brigala za vinogradnike po zaslugi naših samostoj-nežev, ki so doma na ves glas kričali o svojem delovanju, za dobrobit slovenskega gospodarstva, v Beogradu, kjer so imeli svojega predstavnika Puclja celo v vladi, so pa lepo molčali. Šele poslanci Slovenske ljudske stranke so uvideli nevarnost, ki preti celokupnemu slovenskemu gospodarstvu vsled zanemarjanja vinogradniških interesov ter se odločno obrnili do vlade, da preskrbi našim vinogradnikom možnost, da bodo svoja vina lahko prodali v tujino, ker jih doma ne morajo. Poslanec g. Vesenjak se je obrnil v tej zadevi na ministra trgovine ter zaheval od njega jasen odgovor, kaj namerava vlada ukreniti za zboljšanje odnošajev naših vinogradnikov. Minister trgovine je na upit gospoda Vesenjaka pismeno odgovoril: cOdkar so nastopile težkoče v prodaji naših vin, je posvečevalo to ministrstvo vinski krizi, ki teži malo ne celo državo, posebno in živahno pozornost ter ni ničesar pustilo, kar bi
v Mariboru.

SE;' s*» -«»■sr^SEJEifii 3»33<-?.ffl'-®5!CB!5i.'i

mmsm.
anaver, August Šenoa in dr. Ivan Tavčar. Reprodukcije so	...
ie vrstno dobro uspele. Prodajajo se v vseh knjigarnah in ! moglo to krizo ce že ne popolnoma odpraviti, pa saj ubla-pepirnicah. Ena serija stane v mali izdaji 12 dinarjev in ; žltl" 7 dosedanji trgovski politik, se je vedno gledalo na posamezni komad 1 dinar. Naročila sprejema izključno i t0' so se pridobil, cm ugodnejši pogoj, za prodajo le umetniško založništvo «Ažbe», poštni predal štev 11 nasih proizvodov na inozemskih trg.h in povsod kjer se
• je razpravljalo vprašanje nasih interesov, so bili isti uspešno in močno podpirani. Toda krizo niso povzročile naše trgovsko-politične mere, ampak ona je posledica svetovne konkurence in fiskalnih odredb tujih držav, v katerih so ugodna tla za prodajo naših vin. Iz tega razloga je naš poloSaj v trgovskih pregovorih z temi državami zelo težaven. Dosedaj nismo mogli zahtevati za vino posebnih ugodnosti, ker smo smatrali zaključevanje tarifnih pogodb kot škodljivo za naše obče interese. Ista težnja se je opažala tudi v m jih državah. V koliko se zadnje čase odstope od tega stališča/ bo delalo ministrstvo v vseh ozirih v korist življensko važnih gospodarskih zahtev, ter bo skušalo v drugih državah dobiti za nas vsaj take ugodnosti, ki bi jih te države dovolile drugim. Če pride v prihodnje do sklepa tarifne pogodbe, bo naša posebna skrb, da dosežemo za naše vino najugodnejše carinske tarife in da ne 'opuščamo nikakor, da bi se tuja vina uvažala k nam. Če pa ne bi bilo mogoče izposlovati posebnih tarifov, bo v trgovskih po-
teža grozdja v g število jagod teža 1 jagode v g kisline v 1C0 cc % kisline
Torej se nam obeta nekaj več kakor tretjina lanskega pridelka. Če ne bo kmalu boljšega vremena, bo kakovost še slabša kot lanska.
|	REGULACIJA DRAVE.
Za prebivalce našega Dravskega polja, zlasti za o-ne, ki stanujejo ob doljnjem toku Drave, je posebn» važno vprašanje regulacije dravske struge. Pred vojno je j bivša vlada spoznala nevarnost, ki preti Dravskemu ; polju od nestalnega toka Drave, ki vedno menja svojo ; strugo ter je izvršila na najnevarnejših mestih regulacijo. Med vojno so pa regulacijska dela popolnoma zastala in tudi popravki prej reguliranih delov struge so j izostali. Ker se pa v tem pogledu tudi po prevratu ni ' ničesar ukrenilo ter je Drava pretila, da ponovno uniči i veliko površino silno plodne zemlje, katero so si pridni prebivalci z velikim trudom in žrtvami obdelali, so bili ; poslanci SLS primorani, da opozorijo vlado na t« ne-| varnost. Poslanec g. Vesenjak s tovariši je vložil na g. j ministra polj opri vrede in voda posebno interpelacijo, \ kaj da misli ukreniti, da se odstrani nevarnost poplave Dravskega polja. Na to interpelacijo je dobil g. poslanec od ministra naslednji pismen odgovor:
«Znano mi je, da je rečno korito Drave v zelo slabem stanju ter da reka radi tega dela veliko škodo obrežnemu prebivalstvu. Neprestano se vrši delo, da se to škodo odstrani in struga popravi, kakor se to delo vrši tudi na ostalih naših rekah, katerih struga se nahaja še v slabšem stanju, kakor je Drava, toda pri najboljši volji ni mogoče početi na teh rekah z regulacijo v večjem obsegu, kot to zahteva veda in izkustvo in to vsled razloga, ker taka regulacija zahteva stalno, nepretrgan® delo, združeno z velikimi stroški, ki bi bili danes tako veliki, da bi presegli današnjo našo financijsko silo. Zato se moramo danes zadovoljiti samo z neznatnimi deli, ki zahtevajo skromna sredstva, ker bi bilo samo za sistematično regulacijo reke Drave potrebno najmanj 200 milijonov dinarjev, katero svoto pa je danes nemogoče osigurati v proračunu.
Popolno zanemarjenje Dravine struge od leta 1914 naprej je zakrivilo, da so že prej izvršena dela za regulacijo sedaj zelo poškodovana in deloma uničena, tako da bi danes samo njihovo popravljanje stalo najmanj 25 milijonov dinarjev.
Za delo na Reki Dravi na najbolj ogroženih krajih, v občinah Sv. Janez na Dravskem polju, Sv. Marko pri Ptuju, Stojincl, Muretinci, Malavas, Gajovci in Cvetkov-ci, kakor tudi na drugih mestih bom skrbel, da se bo v proračunu za bodoče leto izpostavil potreben kredit, da se bi lahko cdmah započelo z deli za regulacijo.
V načrtu proračuna za leto 1923-24 je nakazano od lega ministrstva za vodna dela v Sloveniji: 1. kot redni izdatek svota 3,475.000 D in 2. kot izredni izdatek za gradnjo na vodi svota 4,900.000 D.
S tem kreditom se bodo vršila po načrtu vsa dela, katerih izvršitev se ne sme v omenjenih delih odlagati, v kolikor bodo to dovoljevala sredstva.
DRŽAVNO GOSPODARSTVO.
Izka« finančnega ministra o dohodkih in izdatkih isa mesec maj in za deset mesecev proračunskega leta «tam daje tako zanimive podatke, da bodo gotovo zanimali širSo javnost. Radi tega podam najvažnejše številke.
1. Dohodki.
Po proračunu so znašali državni dohodki za 10 mesecev nad 5,779.000.000 D, plačalo se je pa 5 milijard 105,000.000 D, torej za 26 milijonov dinarjev več, kot je določal proračun.
Zvišane dohodke izkazujejo monopoli 311 milj. dinarjev, takse 108 milijonov dinarjev, državna posestva
«6 milijonov dinarjev, carine 48 milijonov dinarjev itd. I f^ih„POS„eb^	jS**!? TlA?"
Plačalo se je v 10 mesecih: monopoli 1.417 milijonov dinarjev, železnice 1.309 milijonov dinarjev, neposredni davki 488 milijonov dinarjev, takse 448 milijo-mov dinarjev, državna posestva 350 milijonov dinarjev.
Manj dohodkov kakor. določa proračun, izkazuje dobiček pri denarju — ažija — (342 milijonov dinarjev), davek na poslovni promet (79 milijonov dinarjev), fondi (49 milijonov dinarjev) itd. Iz tega je razvidno, iia so se ti državni dohodki s previsokim zneskom postavili v proračun.
Kako se plačujejo neposredni davki:
Meseca maja je plačala Srbija 13.9 milijonov din., Hrvatska 13.2 mil. din., Vojvodina 11.5 mil. din., Slovenija 8.S mil. din., Bosna 3.5 mil. din.
V	primeri s Slovenijo bi z ozirom na število prebivalcev morala plačati Bosna štirikrat toliko, kot je plavala, Srbija za 23 milijonov dinarjev več, Hrvatska in Vojvodina sta približno . toliko plačali, koliko odpade na ti dve pokrajini.
V	desetih mesecih so plačale neposrednih davkov:
Slovenija (1 milijon prebivalstva) 73.3 mil. din.,
Vojvodina (1.3 mil. prebivalcev) 112.3 mil. D, Bosna (1.8 milijon prebivalcev) 58.6 mil. din., Hrvatska (2.6 mil. prebivalcev) 102.7 mil. din., Srbija 4.1 milijonov prebivalcev) 124.5 mil. din.
Te številke jasno pričajo o nejednakosti glede plašila davkov v naši državi.
Ni J boljše razmere ne vladajo glede plačila taks, spec.l^ftJne trošarine, monopolskih dohodkov itd.
v inozemstvo ter ^a se odstranijo težkoče, ki ga še ovi rajo. Zvesti temu načelu smo delali na to, da se v trgovinski pogodbi, ki je sklenjena 25. X. 1922 med nami in Poljsko, poljska vlada obveže, da dovoil uvoz naših vin v mejah njene potrebe. Ta pogodba bo v kratkem pred-nešena Narodni skupščini v odobritev. Z Češkoslovaško smo zaključili dne 23. septembra 1922 pogodbo o količinah vina in piva za izvoz, po katerih nam je priznano pravo, da v Češkoslovaško svodno uvozimo 150000 hekto-
? litrov vina. Tudi ta pogodba še ni bila do sedaj odobrena, \ pa tudi njena praktična vrednost bo dvomljiva zbok visoke i carine in drugih državnih doklad na vino v Čehoslovaški. , V trgovinskih pogajanjih, ki se bodo vršila tekočo jesen s z Avstrijsko bo to vprašanje posebej pretreseno, da si | osiguramo za naše vino avstrijski trg. V cilju olajšanja ' izvoza vina iz države je pridvidena na naših progah za j vino posebna vozarina. Za izvoz se ne plača nikake izvozne l carine niti kake druge trošarine; uvoz pa ne samo, da ne i uživa nikake posebne ugodnosti v tarifnem pogledu, empak • je obtežen tudi po kakovosti z 881 do 1350 dinarji carine j od 100 kg. Trgovskih pogajanj z tujo državo se udele- ' žujejo po dosedanji praksi predstavitelji vseh zaintere- j siranih ministrstev. V vprašanjih, ki se tičejo interesov i vinogradništva in poljedelstva obče, so merodajni strokov- j njaki iz ministrstva za poljedelstvo.
Razvoj grozdja. Kemični zavod v Mariboru nam j® i poslal v primerjevalne namene ta I« pregled razvoja
; grozdja:
PO OKULIRANJU.
(Nadaljevanje poduka o gojenju vrtnic.)
Ko so minuli 3—4 tedni, odkar si okuliral ali po-žlahtnil divjaka, odstrani povez. Da sigurno ne boš pre nagel, potrpi še četrti teden. Tekom tega časa se je oku-lirano oko gotovo prijelo ali urastlo. Paziti moraš, da pri odstranitvi poveže ne raniš očesa, radi tega prereži povez na nasprotni strani okuliranega očesa. V slučaju, da je oko lepo zeleno, čvrsto ter živo, pusti ga en teden pri miru. Po enem tednu odreži trn nad očesom. Ako si uložil dve ali še več očes, potem nad drugim ali zadnjim. Odreži trn najprej s škarjami, potem še pa z ostrim nožem doreži, da ti lahko in lepo zaceli spodnja rana. Dorezati ga moraš popolnoma in ravno nad očesom. Svetujem ti pa, da ne dorcžeš trna vtik do očesa, ampak pusti nad očesom trna v dolžini nohta. Na ta način preprečiš, da se ti oko ne posuši, ker okulirani trn radi odreže nekoliko trpi. Nikar se pa ne ustraši, ako si prišel pri odrezanju prav tik do očesa. Če je oko prijelo dobro ter se urastlo, ti ostane tudi radi tega še vedno nepokvarjeno, živo ter zmožno za nadaljno rasti Nato pa nad očesom rano dobro zamaži z voskom, da ti ne izteče sok, ki se pretaka po debelcu, ali se ne iz-cedi, ker sicer se ti bo oko posušilo. Nikar ne pusti, da izžene okulant (tako namreč imenujemo že požlahtnjen ali okuliran trn) mladike ali izrastke pod okuliranim očesom aH očesi, rasti sme samo le oko ali očesa, ki si jih vložil. Potom trebljenja okulanta se namreč ves sok napelje v oko. Ne bo ti treba dolgo čakati in ucepljeno oko bo začelo poganjati ter celo zelo bujno rasti, če le ima na trnu dobro podlago.
Z veseljem opazuješ, kako se razvija mlada vrtnica. Z njo raste tudi tvoje veselje od dne do dne. Že komaj čakaš na zaželjeni trenutek, ko boš zagledal prvi popek, ki pa se res precej kmalu pokaže in nanj ne boš čakala dolgo.
Zelo, zelo bi se zmotila ter grešila, ako bi prepustila odslej mlado vrtnico samo sebi.
Da res dosežeš pri vrtnici svoj pravi cilj, ti mora postati ljubica tvojega srca, moraš jej nakloniti vso skrb in varstvo. •
Vse dobro in lepo na svetu ima svoje sovražnike. To dejstvo se žalibog uresničuje tudi pri vrtnici. Cim bolj ko je vrtnica nežna, tem bolj je tudi zalezovana.
(¡»fera» «.
SLOVENSKI GOSPODAR
Zalezuje jo koj kol mladenko takozvani Zlati krilec (i^jpošt), razne gosenice jo kaj rade napadajo. Ena gosenica jej ogloda peresca, druga se loti mladike, tretja unifii popek ter cvet. Ta golazen je celo tako požrešna, da potem, ko ti je požrla mladiko s peresci, se zagrize v ies okuliranega očesa in odvzame možnost, da ti še »ploh fcedaj požene oko.
Mlado vrtnico v skrb in varstvo! Nikoli ne hodi mira« nje, ne da bi jej privoščila ljubeznjivi pogled, «ko ie ni morda napadena od zgoraj naštetih sovražnikov in v življenjski nevarnosti. Naj se ti ne gnusi: obirati gosenice in jih pomandrali. Pred vsem treba obiskovati ter pregledovati mlado vrtnico zjutraj. Ravno črno noč ljubijo omenjeni sovražniki, se priplazijo in napadejo tvojo nežno ljubljenko, jo ovirajo v rasli ter razvoju, ali jo celo uničijo.
Pristavi mladi vrtnici tudi kolek. Kolek naj bo dobro suh. da se ti na solncu ne skrivi in zvije in obenem usloči tudi debelca vrtnice, človeka zbode v oči, ako ima vrtnica kriv kolek, ker v tem slučaju raste po strani, visi ter svoj cvet povesi k tlom. Ko si enkrat zapičil k vrtnici raven kolek, potem priveži debelce in novo mladiko, ki ti je pognala iz uloženega očesa, k opori. Mladiko moraš privezati takoj ko je količkaj dorasla, ker sicer ti jo veter zvije, da, največkrat celo odčesne. Ako ni privezana mladika, je v nevarnosti tudi prvi i vel m še prav posebno, ako je vsled deževja in močne jutranje rose prenapolnjen z mokroto.
(SDalje prihodnjič. — Samostanski vrtnar.)
Iz dvorišča. Nekaj o takozvani plymouth-pasmi. Phrfflaouth je namreč mesto na Angleškem in po tem mestu je dobila ta kurja pasma tudi svoje ime. Ply-inouth-pasma je za naše kraje zelo priporočljiva. Ako hočeš imeti na svojem dvorišču kurjo pasmo, ki se bo ustavljala našemu irirzlotnemu podnebju in ki ni občutljiva, potem moraš seči po plvmouth-kurah. Ta pas-¡na raste zelo naglo, pridno nese, ti da okusno meso, lahko jo očistiš v kuhinji perja in ti ie pa tudi kras tvojega dvorišča. Ta pasma je posebno udomačena ter priljubljena v Labudski dolini na Koroškem. Veleposestnik Grilič je to pasmo svojčas in jo tudi skoro gotovo goji še danes. Glavna barva pri tej pasmi je sivka-sta, noge rumene, pa tudi bolj belkaste. Petelin je zelo močan, greben brez krone mu stoji po koncu, rep košat. Petelin molči precej časa in se dolgo ne zmeni za kuro. Kokoši so malo bolj temnosivkaste kot petelini. Plv-mouth-pasmo vidimo večkrat tuintam po naših kmets-kih dvoriščih, a popolnoma pristno redkokedaj. Našim gospodinjam bi zelo priporočal, da se zavzamejo za to pasmo, ker bodo zadovoljne z njo v prav vsakem oziru. Ta pasma res ni tako velika kot simentalska, a se jo glede prehrane lažje zadovolji, ker tudi toliko ne potrebuje. Treba pa tudi omeniti, da so piščanci te pasme precej varni pred kiaguljim in to pa radi barve. Kragulj teh sivkastih piščancev ne zagleda zlahka. Piščanci te pasme se tudi radi izvalijo in niso prav nič občutljivi. Mladiči so bolj pisani, ako enkrat dorastejo, potem šele dobijo ono sivkasto pravo barvo. (Prihodnjič več. — Kurjerejec iz samostana.)
Še nekaj za naše mlade gospodinje. Največkrat topijo naše gospodinje radi tega, ker nimajo sreče pri iz-valitvi piščancev. Podložijo pod kokljo bogzna koliko jajc, a potem pa zagledata luč sveta samo po dva mladiča, vsa druga jajca pa se morajo zmetati vstran kot smrdeči klopotci. Glavni vzrok, da se jajca pokvarijo, je ta, ker so prestara. Jajce, ki je staro več nego eden mesec, ni več zanesljivo in za pod kokljo. Gospodinje bi lahko imele na ta način pregled glede starosti jajc in sicer na zelo enostaven način. Gospodinjo stane pri pobiranju jajc par minut časovne zamude in na vsako jajce lahko zapiše s svinčnikom: kateri dan je znesla kura jajce. Pri takih beležkah bo pri nasajanju kokelj natančno znala: to jajce je zadosti mlado za pod kuro, to pa je še samo za kuhinjsko rabo. Ako bi naše gospodinje vodile ravnokar opisano jajčjo statistiko z ozirom na njih starost, bi bilo mnogo več sreče pri valjenju piščet in marsikatero jajce bi se na ta način Otelo smrdljivosti in se koristno porabilo v kuhinji. — Gospodinje, ubogajte ta nasvet, ki se je obnesel pri kur-jereji po samostanih izborno in se tudi zelo izplača. — Kurjerejec iz samostana.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 7. septembra se je pripeljalo 367 svinj in dve kozi. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 175—250 D, 7—9 tednov 300—450 D, 3 do 4 mesece 700—750 D, 5—7 mescev 950—1125 D, 8—10 mesecev 1500—1700 D, 1 leto 2000—2250 D, 1 kg žive teže 22.50—25 D, 1 kg mrtve teže 26.50—30 D, 1 koza komad 300—350 D.
Tečaj za konserviranje sadja in zelenjave se vrši dne 30., 21. in 22. sept. t. 1. (četrtek, petek in sobota) na državni Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 9,—12. in od 14.-17. ure. Demonstrirala se bo tudi nova dr. Sto-kovičeva sadna sušilnica. Zanimanci in zanimanke naj prijavijo svojo udeležbo z dopisnico najpozneje do 18. sept. zavnateljstvu zavoda.
ŽITNI TRG.
Na žitnem trgu vlada precejšnja živahnost in to radi večjega nakupovanja od strani izvozničarjev. Žito in moko kupuje tudi mnogo inozemskih trgovcev direktno pri pridelovalcih in sicer največ Avstrijcev. Žito za Avstrijo gre iz Vojvodine, Banata, Bačke in Slavonije največ po vodnem potu, na ladjah po Donavi do Dunaja. To je precejšnja razbremenitev naših železniških prog, ki vsled slabega stanja, v katerem se nahajajo, nikakor ne bi zmogle takega prometa. Dunaj plačuje našo pšenico po 3350— 3400 avstrijskih kron, postavljeno v šlepu na Dunaj, kar •dgovarja približno 3.65 dinarjev za kilogram, od mejne
postaje. Radi velikih nakupov od strani Avstrijcev se je ' pšenica podražila. Tudi mcke so avstrijski trgvci precej nakupili in sicer nularico za ceno 6.10—6.20 dinarjev, : postavljeno na postajo v Vojvodini.
Za našo koruzo vlada v inozemstvu zopet večje za-nimanje, pa je radi tega prišlo do večjih zaključkov, ker imajo nekateri trgovci še precejšne zaloge koruze. Cena : je stalna in sicer 281—285 din.
Za oves je bilo zelo malo zanimanja, ker nam je za- j čela konkurirati Rumunija in Češkoslovaška, kjer je oves | zelo dobro obrodil. Na Češkkem na primer stane 100 leg ! ovsa 90 češkim kron, kar odgovarja našim 247.50 din. i To je dosti nižja cena kakor pri nas, pa zato tudi ni 1 kupcev.
Fižol so dosti nakupovali Avstrijci in sicer so ga pla- : čevali po 5 din.
Splošno je opažati tudi v inozemstvu zanimanje za naše žitne trge, ker deželam z enako ali pa višjo valuto naše cene precej odgovarjajo. Dovozi na naše trge niso še veliki, pa je radi tega mogoče blago hitro in dobro prodati.
Mlini so vsi v obratu, ker svoje proizvode dobro prodajo. Osobito zaslužijo pri otrobih, katere prodado po 1.50 din. kg. Z ozirom na to, da se bo po 15. t. m. povišala prevoznina na železnici za 30 odstotkov, hiti vse, tuji in domači trgovci, da si nabavijo kar največje zaloge, da jim ne bo potem treba plačevati višjih tarifov.
SAVINJSKIM HMELJARJEM.
Našim savinjskim hmeljarjem naj velja ta beseda! Prihaja čas hmelj skih kupčij in kakor vse kaže, bomo hmeljarji spravili marsikak lep krajcar v žep. S krajcarji pa se bodo prikazali tudi naši takozvani «prijatelji«, katerih prijateljstvo pa gre samo do naših žepov in naših para: v mislih imam liberalno-samostojne posojilnice in banke.
Gospodje, ki nas prezirajo, katerim smo «klerikalci« ljudje nižje vreste — ti bi se radi mastili z našim denarjem, neumnim «klerikalcem« pa bi se v pest smejali.
Ne boš, Jaka! Savinjski hmeljarji recimo "kakor en mož: naš denar v naše posojilnice!
Kakšno' korist imamo od tega? Pred vsem podpiramo s tem našo dobro stvar in ne naših nasprotnikov. Denar, ki ga vložimo v naše lcmetske posojilnice, gre zopet med kmete nazaj, kajti le če mi vlagamo, morejo drugi pomoči pomoči potrebni dobiti posojilo. Z našimi vlogami torej podpiramo samo naš kmetski stan. Rekel bo morda kdo: saj posojilo dobimo tudi drugod. Res, pravim jaz, toda po kakšnih obrestih?! Iščite banko in liberalno posojilnico, kjer boste dobili posojilo po 6 do 7 od slo. Zaupajmo našim kmetskim posojilnicam brezpogojno: so popolnoma varne in nam vloge na zahtevo vedno takoj izplačajo. Svoj denar nalagajo dalje pri Zadružni zvezi, ki ga posoja naprej kmetskim zadrugam. Zato velja: naš denar našim posojilnicam!
Kam pa gre denar iz bank in liberalnih posojilnic? Med kmete toliko kot nič, ker ti zavodi nimajo srca za kmeta in kmet tudi ne zmore tako visokih obresti. Ne kmetom, ampak trgovcem in tovarnarjem gre ta denar, torej ljudem, ki nas izžemajo in odirajo. Pa ne samo to: banke in liberalne posojilnice podpirajo — veste koga? Naše nasprotnike demokrate in samostojneže, brezver-skega Sokola in razbojniško Orjuno. Za te baže ljudi pa mi savinjski hmeljarji nimamo denarja.
Zato pa ne dajmo se premotiti ne lepim, vabljivim besedam, ne praznim obljubam! Naš sklep je in ostane:7 Naš denar v naše posojilnice! Našim groš, nasprotnikom figo!
Sadno drevje. Interesentom, ki nameravajo saditi sadno drevje, se priporoča in daje v pojasnilo, da ima letos drevesnica Gradišnik v št. Janžu Velenje« večjo množino prav lepih, visoko gojenih sadnih drevesc na razpolago. Kakor: Bobovec, mašanjcelj. ka-nada in zaumanova Rt. Blago je prvovrstno. Cene zmerne, pri večjih naročilih znaten popust. Drevje se bo de oddajalo že v jeseni.
Hmelj. VI. brzojavno tržno poročilo: Narnberg, 3. 9. 1923. Mirno nakupovanje; za Hallertauer 475—525 milijonov mark za 50 kg.
Hmelj. VII. brzojavno poročilo: Žatec, ČSR. 3. 9. 1923. Nakupovanje hmelja na kmetih za tu- in inozemstvo se nadaljuje po 3000 č. K. za 50 kg. (278 din. je 1 č. K. — 667.2 j. K za 1 kg.)
Hmelj. Vili. brzojavno tržno poročilo: Žatec ČSR. dne
5.	9. 1923. Mirno nakupovanje na kmetih po 2600—3000 č. K. za 50 kg (I č.K. je 2.83 din. — 1 kg je 588.64,
-	679.2 j. K.)
Hmelj. IX. brzojavno tržno poročilo: Nurenberg, dne
6.	9. 1923. 850—1000 milj. M za 50 kg (1 milijon M je 8 din. — 1 kg do 640 j. K.) — X. brzojavno tržno poročilo: Zatec, ČSR. 6. 9. 1923. Živahna kupčija, tendenca mirna, 2500—2800 č. kron za 50 kg. (1 č.K. je 2.83 din.
—	1 kg je 566—634 j. K.)
Hmelj. XI. brzojavno tržno poročilo: Žatec, ČSR. 7. 9. 1923. Zelo živahno povpraševanje, velika kupčija, cene čez 2800 č. K. za 50 kg.
Hmelj. XII. brzojavno tržno poročilo: Nurenberg, dne
7.	9. 1923. 1800 milijonov Mark. — 2 milijardi M za 50 kg. (1 kg je 880 j. K.)
Hmelj. XIII. brzojavno tržno poročilo: Nurenberg, dne
8.	9. 1923. Za 50 kg hmelja se je plačevalo 2200—2500 milijonov M.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 93—94 D, 100 francoskih frankov stane 525—535 D, za 100 avstr. kron je plačati 0.13—0.1310 D, za 100 čehoslovaških K 277—279 D, za 100 nemških mark 0.0002—0.000205 D, m za 100 laikih lir 412-415 D. V Curihu znaša vred-

ndst dinarja 5.95 centimov. (1 centim je 1 para.) Od zadnjega poročila je vrednost dinarja ostala ista.
Grozdni mlini» sadni mlini«
„Alfa" brzoparilniM
najboljši izdelki po nizkib cenah prt
J. Pucko
izdefovanie ii zaloga poljedelskih strojev. Panonska ulica 15. Ptui Panonska ulica 15.
tooooooaoooooaooGooot
Amerikanski salon-petrolej znamka «Standard v originalnih kantali« se dobi pri
«SLAVENSKA AMERIKANSKA PETROLEJSKA družba z o. z.«,
centrala Maribor, Slovenska ulica 2, telefon 10.
X)QOOOaOGQOOmGO®QOOt Sodar
PICHLER
Frančiškanska ulica 11 (pri meroizkusnem »radu)
se priporoča za vsa dela sodarske stroke ter za vse vrste novih in starih sodov po najnižjih cenah.	97W

Potrti najgloblje žalosti naznanjamo v imenu vseh sorodnikov vsem duhovnim sobratom, sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš brat, stric in svak, milostljivi gospod
Josip Mešiček
častni kanonik, duhovni svetovalec, dekan, mestni župnik, član okrajnega šolskega sveta, mestno občinski svetovalec, ravnatelj posojilnice, načelnik Kmetijske podružnice v Brežicah itd. itd.
danes v pondeljek, dne 10. septembra 1923 ob 20. uri previden s sv. zakramenti po kratki, zelo mučni bolezni v 59. letu v Bogu mirno in vdano zaspal.
Pogreb predragega pokojnega se vrši v četrtek, dne 13. septembra 1923 ob 10. uri.
i Brežice ob Savi, dne 10. septembra 1923.
Kari Arlie,
mestni kaplan.
Frančiška in Katarina,
sestri.
"t r * 1 * * —"j***
MALA OZNANILA.
.O.i
Ijičem službo mlinarja, tudi v malem umetnem mlinu. Naslov V upravi.	974
Kleparski učenec se sprejme pri Atonu Urh, Sv. Lovrenc n Pohorju. Prednost ima, ki se je že učil.	972
Iščem službe kot oskrbnik — (ekonom), vešč poljedelstva, živinoreje in sadjereje, ožen-jen brez otrok. Naslov pove uprava.	961 2—1
Prodajalko, slovenskega in nemškega jezika veščo, sprejme M. Berdajs, trgovina z mešanim blagom in semeni, Maribor.	965 3—1
Čevljarski vajenec se sprejme pri čevljarskem mojstru Štefanu Doberšek, Maribor, Slo-| venska ulica 16.	957
Viničar se išče, oženjen, po ; možnosti brez otrok, za po-; sestvo v Bosni pod ugodnimi j pogoji. Ponudbe z označbo ! plače na upravo lista. 946 3—1
■ Sprejme se učenka, zmožna I oba jezika. Hrana in stano-l vanje v hiši. E. Berna, trgo-: vina čevljev v Celju. 921 3—1
' Mlinar, samski, z večletno : prakso samostojnosti, išče mesto mlinarja; vzame tudi mlin v najem. Ustmeno ali | pismeno se je zglasiti pri Šte-; lanu Kumparič, Razkrižje, p. Strigova, Medjimurje. 903 3—1
' V najem se da nova hiša s 5 sobami, kuhinjo, klet, gospodarsko poslopje in nekaj zemlje, pri glavni cesti, pripravno za trgovino in vsako obrt. Po-izve se pri lastniku Drago Ulaga, Smarjeta pri Bimskih Toplicah. '	969
Išče se 50.000 dinarjev posojila na posestvo; prva vknjižba proti primernim obrestim. — Naslov v upravi. 9® 2—1
Izjava. Podpisana izjavlja» tem potem, da sem g. Sedmi-nek Ivana in njegovo ženo p* nedolžnem obrekovala in žalila in se njima zahvaljujem, da sta odstopila od sodnijske-ga postopanja. Podpečaja Ivana, dekla v Skalah. 975
Pozor! Dne 22. septembra t. 1. ob 9. uri se proda v Gočovi št 5, Sv. Lenart v Slov. gor. os prostovoljni dražbi mlin in ta ga s posestvom. Matilda
Vabilo k rednemu občnem» zboru Hranilnice in posojilnice v St. Ilju v Slov. gor., ki s* vrši v nedeljo, dne 30. septem bra ob 8. uri dopoldne v Slov. domu s sledečim sporedom: 1. Poročilo funkcijonarjev. 2. Poročilo o zadnji reviziji. 3. Volitev novega odbora in nadzorstva.	967
Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice v Galiciij pri Celju v nedeljo, dne 16. septembra 1923 takoj po ve-černicah v šoli. Vspored: 1. Čitanje zapisnika zadnjega ob čnega zbora. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Odobritev računskega sklepa za leto 1922. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. — Ako bi občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, ki sklenil pri vsakem številu udov.
968
r

lo. S,r. inka '1U3.
®ve vinogradni posestvi, obstoječi iz 9 oralov zemlje, foleg gozd, tii njive in sa-donosnik, se proda skupaj ali pa. tudi vsako posebej. Letošnja trgatev okoli 40 po lovnjakov, se na željo pro-ia zraven. Posestvo leži v Spodnjem Jakobskem dolu. Več pove gostilničar Ketiš tam .
V najem se da travnik z 20	I
orali pri veliki cesti, 5 mi-£ Retek v št. Jurju ob juž. žel.
.	.v, -__. • , Citaite njegove tri knjige o
Mut od pesmske postaje.	y ¿s|h knjigarnaJhb 915
,Proda se ena kočija. Vpra- j --
se v Jelenčah št 40 pri Ma~|	H^Vi
jerj».	362
ai.Os »,
Siran 7. >
S t t o *
Muga z% izvoz iafo St. Juni oS> i. ž.
r. z. z o. z.
9 28
Zdravnik dr. Pečnik zdravi bolne na pljučih vsaki
divjačino, srne, zajce, jere-.)ice, plačam po najvišjih áneVnih cenah. A. Ekairt, Šikolje, Pragersko. 964 2-1 \
na. vlak v Celje v veletrgovino R. Stermecki, kjer kupite letos
^■PIPk U o
za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene.	536
Votografični aparat «Klapp-feammerc, 13 krat 18, zelo do-3»er, prodam po ceni ali zamenjam za 6 krat 9 ali 9 krat 12. SUrnik Ignac, Črna. 948
3—1
Mašiti sodi.
bačve) vse velikosti se do- \ nakuhajo. bijo in popravljajo pri '
Fran jRipii!
Ljubljana — Trnovo.
Vso čast gospodinjam, ki zahtevajo odločno pri trgovcu domač izedelek «Pekatete.« So najcenejše, ker se
Gospodinje, Vam io velja! Ostanite pri domačem blagu in zahtevajte pri trgovcu le testenine «Pekatete.« So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
KUPUJEM
po najvišji dnevni ceni rezane" in izpadene lase.
IZDELJUJEM in prodajam kite in vsa lasna dela
M. Fettich-Frankheim, česal-
Vinograá s sadnim drevjem in kišico ter s celo opravo, 20 mi nut od trga se takoj proda. — Naslov pove uprava. 951 2—1 5 ^lon za" 'dame. iri^rza ribolov mreža in j Stolpa ulica 2. ¡»a trnek, proda Alojz Gornik, Sv. Pet«-—Maribor. 940 3—1 ¡
Maribor, 833 10-
CEMENT
Prod* *e malo rabljena kom- 3 pletna železna stiskalnica dva i
m pol metra visoka, priprav-1 noti]ci (travčrze) vedno v z«' *a za grozdje in sadje. Cena ¡0gj ¡^ w vsaki množini t«r naj-10.000 K. Naslov v upravni- j	cijji ee£ii pri
«T».	944 5—1 i	„
-—-r i Franc Drofenik, Poljčane.
ffmetni «lin Razkrižje sprej- j	^.
me s t. oktobrom pridnega j «admilnarja. Vpraša se: Ste-1 fan Kumparič, Razkrižje pošta ji Strigova, Medjimurjc. 912 3—1 j
792
Posestvo, 2 orala: njiva, vi- j »ograd, sadonosnik, hiša z j gospodarskim poslopjem v J bližini okrajne ceste Ptuj— Vurberg, se proda. Vpraša 1 se Franc Poštrak, Gomila 73
pri Vnrbergn.	891 3—1 i " ""	-- - -- - {
----_ :	električna žaga
Miša e vrtom, njivo in svmj- i	S
skint hlevom se v Studencih Maribor, Tattenbachova nli«
jri Mariboru, Kralja Petra c.
26, radi smrti poceni, za 450
Usod kron proda, Stanovanje
z nakupom takoj prosto. 924
Profia •• ometni mlin na stalni snežni vodi, pekarna z branjarljo in gospodarsko po slopje e svojo električno luč-§0, štirje vrtovL Proda se pekama e dvema vrtoma tudi poseb<$. Pridela se 11 hI viša in hI jabolčnika. Košnje za eno govedo, cena ugodna. ¡Naslov v »pravništva. 713
3orori klodi, dolgi 6—8 m J iebelost na tanjšem kraju 35 *m, so kupijo po najvišjih ce-aah. Cenjene ponudbe je poslati na «ju-avo tega lista pod
at. tu. ________ 011 *-i
Cerkovniki aljudno naznanjamo, da smo primorani zvijati takso na zvonjenje mrličem. Prosimo torej od vsa-Mega zvona 20 K na uro. (Za ! «wrkev bodo pa določili žap-1 m nradlj.	917 »—1
I P s
J||p Hhv ®fr f Kakor izvemo, je gospod F. Rozman ustanovil v f Mariboru, Aleksandrova cesta 57 novo tovarno kandi-»rehov in jesenov, knpnje ; lov priznana solidnost in podjetnost lastnika, nadalje
P^lC^CH^I J^M najmodernejši obrat nam nudi sigurnost najfinejšega
izdelka, zato priporočamo tvrdko najtopleje!
I
Opekarna
• MOB HATZUM, Ptuj
Hranilnica in posojilnica v Selnici ob Dravi
fpgistrovana zadrnga z neomejeno zavezo, v. -jabi na
XVI. relni občni zbor,
Kcaterf «e vrši dne 23. septembra 1923 ob 8. uri predpol-dne v posojilniških prostorih v župniščn.
Dnevni rod:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročlo nadzorstva.
S. Odobritev računskega zaključka za leto 1922 in čita nje revizijskega poročila.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti
Ako ob določenem času ni sklepčnosti, se vrši občili zbor pol «r« poaneje ob vsakem številu navaočih «anov.	9C3
Draginja skokoma narašča, kljub temu pa se vsled 10— ugodnega stanja dinarja kupi vseh vrst manufakturno ! in modno blago po priznano nizkih cenah pri vsem dobro znani in priljubljeni tvrdki Mastek & Karnič- j nik, Maribor, Glavni trg 16. Prepričajte se!	080 j
—Ilir»V»»«»».,^N+^A«VN-^v.1
Molitvenik, najlepši in najcenejši, je dr. Zdešarjevo «Navodilo za pravo pobožnost do Matere božje.« — Cena vezanemu izvodu šest dinarjev po pošti en dinar več. — Dobi se v TISKARNI SV. CIRILA v Mariboru, pri Slogi v Ljubljani na Poljanskem nasipu 10, in po drugih knjigarnah. Kdor kupi skupaj vsaj 10 izvodov, dobi 15« popusta.	660
Nova knjiga! Gladiatorji Zgodovinski »man iz leta 70. po Kristusu. Angleški spisal Whyte Melville. I. in II. del. Založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — Naša tiskarna je izdala Gladiatorje v ponatisu. S tem je jako ustregla našemu ljudstvu. Zdaj že skoraj ni vež dobiti poštene pripovedne knjig , starih ni več, novih pa radi draginje nikdo več ne založi Gladiatorji so krasen roman iz prvih časov krščanstva. Kdor začne to povest enkrat brati je ne odloži poprej, dokler je ne prečita. Cela povest obseg dva zvezka. Cena je za naše razmere zelo nizka. Prvi del stane s poštnino vred 9 D, drgi del 11 D. Dobi se v Cirilovi tiskarni Maribor.
sprejema hranilne vloge v vsaki višini in obrestuje iste brez odpovedi od dneva vloge do dneva dviga po 10%. — Denarni promet leta 1922 — D 32,405.743.—.
mr Nagrobni spomeniki!
Velika izbira, solidno delo in po nanižjih cenah nudi
trvdka:
Prane
Oblastveno izkušeni kamnoseški mojster
Ptuj, Panonska ulica 15.
Nadalje prevzamem vsakovrstna kamnoseška dela kot: popravljanje starih nagrobnih spomenikov in napisov, izdelovanje prvovrstnih brusov, kamnov za sadne mline itd. Ker imam svoj lasten kamenolom, sem v stanu prevzeti tudi vsaka velika naročila, stavbena dela po najnižjih cenah.
TOVARNA KANDITOV
AN
MARIBOR, — ALEKSANDROVA CESTA 57[ priporoča
vse vrste kanditov (bonbone) po najnižjih brez-konkurenčnih cenah!
Zahtevajte cenike! Telefon 436 •	----i	Telefoa 436
mmmmmm
%mn?te!	He zaMjajtei
Dramski nfici štev. 6 t Ptuju
se nahaja nova trgovina z usnjem in galanterijo
O. Skaza in drug.
Oglejte si! Nizke cene! Prepričajte sel
' UUjUnUiT"jLJ "AIMiTl/il'1 lAPLiJIAi HJ11AflAf -¿^lAflliT^Fli-i1
•	lurTmirTTi irrii^Tiiir^irTmjOfi irmirVtrV^oVtffli^^i
m UPflMIFlt
Kralja Petra c. S5 ftTTIT TT7» (Sbša prafika »t4"i	ViJiJU JCi	mitnica)
priporočal svojo bogato zalogo dl«£iafiIxo«r domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema io ix-vršuje vsa popravila točno in solidno.
ZOliWI A, TJBMjJTJÉ!
H. IlinJco Zcigoričnik
Slovenj gradeč, v hiši brata Kopah
Realitelna pisarna
Arz^niek & C ¿fiipM
družba z o. z.
Celje, Kraija Patra cesta 22
najboljši materijal za pokrivanje s treh. - Prevzamem tudi žrno-pokrivaška dela, strehe iz lesnega cementa in strešne lepenke. Skladišče:
MAKS imait forifor
Gregorčičeva nI. 17.
Kostanjev las
za tanin razrezan na 120 cm in debeline od 10 do 30 cm ima na prodaj: hiše, vile, graščine, gostilne, trgovini, | se kupi vsaka množina po najvišji dnevni ceni. Cenjene vsakovrstna kmetijska posestva, gozdna in velept sr i- | ponudbe z navedbo cene in množine franko vagon je va, žage, mline ta.	J30 10—t- poslati na upravo lista pod «Kostanjev les 500.« 958 4-1
^mmmmmmmmšmmmmmmmmmmaammKmnanm • 'm-^u-^mi. zmtmHMmsmmmmmki
L
»IV.AJL.rn 8TROJI
Na celem svetu znani kot najboljši. Podružnice in zastopstva v vseh mestih.
Centrala za državo SHS Zagreb, Maruličeva ul. 5, II. k.
Filijalka; MARIBOR, Šolska utica štev- 2.
H
M ti
Tudi Vi se bosfe prepričali, da je v Vašo korist, ako si ogledate najprvo
velikansko manufakturno zalogo
tvrdko
Alojz DROFENIK
„pil SoSncu
CELJE, Oimm TRG 9
predno kupite oblačilo. Stalno velika zaloga vsakovrstnega inozemskega oblačilnega blaga.
Za obilen obisk se priporoča fljgfe DiCfgfilk.
SPODNJEŠTAJERSKA
LJUDSKA POSOJILNICA
V MARIBORU, STOLNA ULICA Mev. 6, reg. z. z n. zav.
obrestuje od 1. avgusta 1923 navadne hranilne vloge, katere se zamore vsak Sas dvignUi, po
6% '
- ■ 1 -----'	»	Bi
Stalnejše vloge po dogovoru.
^eoeeoeoeeeooeoeeoeeooeeeeeeao^
TISKARNA SV. CIRILA V MA8IBQRU
PRIPOROČA1 SLEDEČE MOLITVENIKE:
I 'IIH» 'IIWWIWBMü lil» J » ,
TOVARNA umetnega
SKRitJA IN ELEKTRARNA, AB&--.. DRUŽBA Z OZ
''¿v-
m m* ■ , 1

wm-'M
i-
M
Slovenija
wmmmm

-v KÍyVV * ■
SP
-- - ¿a
a)	Za otroke
Kvtik» tre« pa Din. 27. 36, 39 in 40. fUjtki glaiavi p« Din. 38. 50 i* 52. Prijatelj otroški p« Dm. 6.50 M SCIjaček «ebeiki p* Din. 20, 30. Angel) «rib po Din. f i.
b)	Za odraslt ffiacemil* pa Dm. 15. 22, 25, Pobožni kriitja» po Din. 12. Č*ič*n. Marij» p» Din, 14. 48. 68, Marija varhinja po Din. 10, 36. S*. Aloizij pa Din. 15. 34, Neben, nai do« pa Din. 42. Skrb z« duše po Diit 15. 22, 30.
Sv. ur« (velik* črke) Din. 12, 15. 38. Mali duhovni zaklad (velik* hi*} B 12. Marija Kraljica po Din. 42. V*b«c »obeinik ¡Bolita« ■»* Din, 40.
Venec pobožnih petra) Dm, 15,
Sv. Pismo, Evaagelji fa D*iaaje a^nta-
lov pa Din. 10. Kvišku srcal Petmariea (zl. abr.) D, It,
Premišljevanja za cela lata 1. ta H. <t»i. Din. 32.
Družba vedaap.a češčemj». 2 molitveni «ff. Din. 3.
Kratko navodil« za pobcioart M. B.
Kraljic* »tc Dm. 5. Vir življenja Din. 18. Duša popoka Dm. 20, Dula «pokorna Din. ¿G. Bog med aacii Dm. 12. Večno življenj* (rdeča ob?.) Di«. 24,
(zlata akt.) Bb. i%. Slava Gospodu Din. 18. Nebeška hrana I. in II. del Din. 15,
»
Priprav* n« nor? Din. 16,

..



¡ w
... .'S'.

125&
,ib &Í Jli
Na drobno I	Na debel®?!
Manufakturno blago
po najnižjih ceiah pri tvrdkl
IVAN KOS, CEU
.v
PreSernova ulica št 17.
Na drobno!
I
586
Na debelo!
4"
jek XJJ£* "d
se vedno le najboljše in najceneje za domačo potrebo vsakovrstno manufakiurno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
AROl WOR|qH
Maribor, Gosposka ulica št. lO,
! 1 I Perje za postelje! ! !
M] IIJIVTR«
..........
LJUDSKA POSOJILNICA ¥ CELJU
====== pri .BELEM VOLXJ'	......
•\flFr- L " 'tl'"1	*** *' SP_ ®	& — \	«
.. . , t
«prejema hranilne vloge m iih obrestuje počenši » i. tuli jem 1923 po:
6% «¡di>»iv<Mt:. 6	»iiA«r-esecfli edijovsili,
7 "/,; fr»ti: ?Tii»»e«ee«i edpfevetik.
7l/ °/n proti šestmesečni tfiiil^edi,
8% protf enolfetnl odpo edi
>t<itt' 11 i - • • »>«>i-« ■ «d d «»v« viistjfr de «nev» sgž, R«ntn in istvaSidni davek
mic^ «asu».	r t 4
Zadružna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru»
livrlaii m brnim nesle csIbiBBtneie. Haivi!ie oEsrestovanle vlos na knjižice in v tekoče» računo
Isplifo usite «imm lis laktevo takoj v gotovini»
PeoblaSSifil prdlaialec smik držam« reiredn« loterijo.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij tSlov. Gospodarja.