Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 3. novembra 2022 - Leto XXXII, št. 44 stran 2 Slovenski program za razvoj gospodarske osnove porabske skupnosti Cejli den je bilau sveklo stran 4 Karči osvaja slovenske vrhove stran 7 Pripovejsti o slovenski krajinaj stran 9 2 Slovenski program za razvoj gospodarske osnove porabske skupnosti 25. oktobra se je v konferenč- Robert Drobnič. Poudaril je, Urada za Slovence v zamejni dvorani monoštrskega Slo- da tokratna sredstva znašajo stvu in po svetu, smo zvedeli venskega doma zbralo lepo 690 tisoč evrov, medtem ko od Drobniča. Vlada Republike število porabskih podjetnikov bo za drugi ukrep namenjen Slovenije je program potrdila na informativnem dogodku več kot milijon, za tretjega pa septembra letos, prve razpise v organizaciji Zveze prvega ukrepa je pričakovati Slovencev na Maže novembra letos. Kot je izdžarskem (ZSM) in postavil predstavnik gospoGeneralnega konzudarskega ministrstva, so do lata RS v Monoštru, nepovratnih sredstev upraki ga je zastopala vičeni samostojni podjetniki generalna konzulka ter mikro, majhna in srednje Metka Lajnšček. velika podjetja, ki imajo sedež Predstavili so nana upravičenem območju mreč Program spod(Monošter, Slovenska ves, Sabujanja gospodarske kalovci, Dolnji Senik, Gornji osnove avtohtone Senik, Verica-Ritkarovci, Anslovenske narodne dovci, Števanovci). Podpore skupnosti na Maso v prvi vrsti namenjene podžarskem, ki naj bi večanju proizvodnih zmogse izvajal med letoljivosti, dvigu tehnološke ma 2021 in 2024. opremljenosti in boljšemu izPo besedah državkoriščanju obstoječih zmog»S tovrstnimi dejanji se lahko manjšina nega sekretarja na ohranja in tudi razvija,« je dejal državni ljivosti. ministrstvu za gos- sekretar Dejan Židan, ko je najavil slovenski »Želimo si, da bi bili uprapodarski razvoj in vičenci uspešni na čim več gospodarski program za Porabje tehnologijo (MGRT) razpisih in da bi bila sredDejana Židana gre tokrat 330 tisoč evrov. (Slednji vso- stva, namenjena za razvoj za prvi razpis, s katerim ta ti naj bi bili razpisani v prvi tega območja, investirana. resor neposredno finančno polovici prihodnjega leta.) Radi bi podprli predvsem pomaga neki slovenski za- Namen vseh treh ukrepov bo odpiranje novih delovnih mejski skupnosti. Podčrtal je, – v smislu razvijanja gospo- mest s spodbujanjem inoda bo program razdeljen na tri ukrepe: prvi bo namenjen spodbujanju naložb v gospodarstvu na programskem območju, drugi širitvi turistične in lokalne ponudbe, tretji pa finančni podpori organizacijam Slovencev na Madžarskem. »S tovrstnimi dejanji se lahko manjšina ohranja in tudi razvija. Vesel sem, da prvič objavljamo tudi gospodarske razpise, pričakujem Del prisotnih podjetnikov na informativnem dogodku – njihova podjetja veliko udeležbo. Je pa prvi morajo imeti sedež na upravičenem območju in zaposlovati Slovence razpis seveda najtežji, saj so morali naši uradniki darske osnove Porabja – tudi vativnosti, se pravi tudi v ob slovenski preučiti tudi ustvarjanje novih in ohranja- smeri zelenega razvoja,« je madžarsko zakonodajo,« je nje obstoječih delovnih mest, povedal Robert Drobnič, obepoudaril Židan in dodal, da bo hkrati pa vzpostavitev nove nem pa še izpostavil pomen slovenska vlada v letih 2023 in in posodobitev obstoječe in- razvoja novih storitev in pro2024 Porabju namenila dob- frastrukture. Vse to naj bi izvodov oziroma potrebnost rih 2,1 milijona evrov. končno prispevalo tudi k po- strukturnih sprememb. S podrobnostmi o prvem večanju privlačnosti območ- Razpis prvega ukrepa bo obukrepu slovenskega razvoj- ja. javila ZSM, zaprositi je mogonega programa je prisotne Program so pripravili sode- če za denar v višini od 3 tisoč seznanil direktor direktorata lavci MGRT v tesnem sodelo- do 50 tisoč evrov. Nadaljnji MGRT za regionalni razvoj vanju s predstavniki ZSM in pogoj je, da lahko prijavitelj v treh koledarskih letih dobi največ 200 tisoč evrov slovenskih proračunskih sredstev, je še poudaril predstavnik MGRT z željo, da bi imeli porabski Slovenci od tega kar se da največ. Sledila so vprašanja iz vrst občinstva, nekega udeleženca je na primer zanimala višina lastnega deleža. »Ta znaša pa bo pomenil prednost pri dodeljevanju sredstev. Do podpore bodo laže prišla tudi podjetja z nižjim številom zaposlenih, prej pa bodo podprte naložbe, ki imajo večji družbeni učinek. Razpisno komisijo bodo sestavljali predstavniki MGRT, Urada za Slovence, Razvojne agencije Slovenska krajina »Razpoložljiva sredstva v prvem ukrepu znašajo 690 tisoč evrov,« je porabskim podjetnikom naznanil direktor direktorata MGRT za regionalni razvoj Robert Drobnič; ob njem je predsednica ZSM Andrea Kovács 25 odstotkov«, smo slišali in še zvedeli, da bo razpis za prijave odprt dva meseca. Odločitve o dodeljenih sredstvih bodo sprejete v roku 40–45 dni, nato pa se bodo podpisovale pogodbe. Upravičeni aktivnosti bosta nakup novih orodij in strojev oziroma naložbe, podpore pa se bodo nakazovale v evrih. Učinke projekta bo treba ohranjati nadaljnjih pet let. Na pobudo ZSM so uvedli tudi pogoj, po katerem naj bi bil poslovodja podjetja ali vsaj 50 odstotkov zaposlenih slovenske narodnosti oziroma naj bi govorili slovenski jezik. Na vprašanje v zvezi z možnostmi preverjanja narodnosti smo dobili odgovor, da organizacije Slovencev na Madžarskem poznajo pripadnost pretežnega dela svoje skupnosti. Razpis bo dvojezičen in tudi določene dele prijavnice bo treba vložiti v slovenskem in madžarskem jeziku, višji delež slovenskih zaposlenih Porabje, 3. novembra 2022 in ZSM. »V kolikor se bodo naši gospodarstveniki razvili in postali bolj konkurenčni, se bo okrepila tudi naša skupnost. Zdaj je bil narejen pomemben korak za njihovo krepitev,« nam je ob koncu informativnega dogodka povedala predsednica krovne organizacije Andrea Kovács in dodala: »Res smo hvaležni, da je Slovenija podprla program. To je lepa gesta matične države, ki je prepoznala pomen gospodarske dejavnosti za našo skupnost. Kajti le če imamo gospodarsko zaledje, smo lahko uspešni pri ohranitvi jezika, kulture in izročila.« Slika na 1. strani: Državni sekretar MGRT Dejan Židan in predsednica ZSM Andrea Kovács sta predstavila razvojni program, ki ga bo Republika Slovenija podprla z 2,1 milijona evrov. -dmfoto: Silva Eöry 3 Obnova Bédinega križa v Otkovcih 23. oktobra je bil poseben dan v življenju družine Bedi. Tega lepega sončnega popoldneva je župnik Tibor Tóth blagoslovil njihov obnovljeni križ, ki Terézia Bedi sta imela sedem otrok, med njimi je bila tudi moja babica, ki je na žalost zgodaj umrla. Danes živijo le štiri hčerke: Anna, Margit, Obnovljen križ stoji na griču Bedi v Otkovcih stoji pri križišču na griču Bedi. Križ, ki ima precej zanimivo zgodovino, je dala obnoviti Slovenska narodnostna samo- Tako je izgledal križ v 80-ih letih Irén in Erzsébet. Najmlajša sestra Erzsébet (Soós Ferencné) mi je veliko pripovedovala o zakladu družine. Družina Bedi uprava Števanovci s pomočjo podpore sklada Gáborja Bethlena, v okviru katerega sta bila poleg tega obnovljena še dva križa v vasi, nam je na začetku prireditve povedela predsednica samouprave Agica Holecz. Po dvojezični molitvi in blagoslovitvi križa je družina povabila vse vernike in goste na majhno pogostitev. Medtem ko smo jedli, smo se seveda pogovarjali o križu. Antal in mestu postavljen lesen križ, ki je zaradi vremenskih vplivov propadel, zato so Antalovi stari starši ob koncu 19. stoletja dali na njegovem mestu po- Imela je staro besedilo, ki ga je nekoč pripovedal moj pradedek Antal Bedi, ki je živel do leta 2005. Njegov zadnji sprehod, preden je umrl, je bil sprehod do križa. Svojim potomcem pa je odredil, da morajo otroci, ko bodo prodali parcelo, na katerem stoji stara hiša njegovih staršev, tisti del, kjer stoji križ, obdržati v svoji lasti, in to željo je družina tudi izpolnila. V 18. stoletju je že bil na tem staviti nov križ, ki je bil izklesan iz apnenca. Leta 1967 je bila v Porabju huda nevihta, v kateri se je križ prevrnil in se je zgodnji del razbil. Antal in njegova žena Terézia sta imela sedem otrok, ki sta jih vzgojila brez državne pomoči in stalnega dohodka, zato nista mogla takoj financirati popravila križa. Le leta 1984, ob praznovanju 50. obletnice poroke, sta dala postaviti nov križ iz umetnega kamna. Poleg postavitve križa sta financirala še obnovo ograje iz kovanega železa. Tedanji župnik v Števanovcih István Tóth je 30. septembra 1984 blagoslovil nov križ, imeli so veliko slovesnost. Postavitev križa v tistih časih ni bila preprosta, saj so morali za to zaprositi za dovoljenje občino, policijo in cerkev. Moj pradedek je redno molil pri križu in se zahvaljeval Bogu, da je lahko zdravo živel 92 let. Dokler je bila Annuš Bedi, po možu Lovenyák, še zdrava, je vsak teden hodila h križu, prinesla rože in molila ter tako več kot 35 let skrbela zanj. Noémi Illés Pod Srebrnim brejgom … ...se v drugi kraug ide. Od koga pripovejdamo? Ja, volitve so bile, depa, nauvoga predsednika Slovenija eške nema. Zaprav, leko un ali pa una si na viski traun gorsede. Un je Anže Logar, una se Nataša Pirc Musar zové. Un je že eden čas nut v politiki, una s tejm aj bi kuman začnola. Vejmo, kak je nej najbaukše za naprej gučati od toga, kak vse vküper vöspadne. Depa, tau se na velke dela. Nega medija v Sloveniji, ka bi nej od toga piso ali pa pripovejdo. Tomi bi leko šport prajli. Rejsan, tau tak vögleda. Tisti, steri dobro vönajdejo, ka se ma zgoditi, tisti do se visko nosili. Kak kakši šampijoni do vögledali, kcuj pa na velke gučali: »Na, ka smo mi prajli? Je tak bilau ali je nej bilau? Bilau je, kak smo prajli. Gvüšno, ka mi vejmo, kak se tau dela.« Od tisti, steri pri svoji prognozaj »zlüftajo« pa na tom mesti bole nika nemo pisali. Vse menje pa de se od Mete Hrovat pisalo. 24 lejt stara je svojo karijero v smučanji zgotovila. Ena od najbole talenterani žensk v tejm športi je bila. Vsigdar njoj je samo malo falilo pa bi najviše gor skaučila. Depa, v športi se dostakrat zgodi, ka zdravdje kariere ravna. Meti je tau zdaj prejkprišlo. Nikše vole več nema se s tejm »bojnati«. 6. marca je znauva grdau spadnola, eške gnauk je na operacijo trbelo iti. Že je trenejrati začnila, depa, vola je taodišla. Pravi, ka v živlenji eške kaj drugo geste, kak pa samo smučanje. Slovenske smučarke v tau leti rejsan sreče nemajo. Najprva si je, v zadnjom časi najbaukša Andreja Slokar, koleno vöobrnaula, po tejm pa eške té šok, ka Meta je slobaud od športa vzela. Dobro, ka so bar moški tau leto dobro formo že pokazali. Ovak bi slovenski nacionalni šport neka vcejlak drugoga grato. Nacionalni festival filma se je začno. Portorož je znauva puni s plakatami, steri lidi na filme zovéjo. Té slovenski film je rejsan eden velki fenomen grato. Vse menje pejnez se za njega dava, vse več filmov se v enom leti naredi. Tau tö za nekše fele šport vala. Tau, kak skur brezi pejnez filme delati. Leko je té šport vö iz toga prišo, ka filmski delavci trno radi film majo. Ovak si je té fenomen trno žmetno tumačiti. Eni tem lidam iz filma vejo prajti, ge za té pejneze ranč na WC ne bi odišo. Odišle pa so temperature, visko gor so odišle. Na, visko so se zdignole. Takši oktauber je že dugo nej biu. Na maurdji lidge na sunci ležijo, sunčajo se. Ništerni na velke v maurdji plavajo. Kak bi vrejme škelo prajti, oprostite, ka sam zmejs malo zmejšano bilau. Vejmo, kak se s tejm vrejmenom godi. Gnauk je tau nej dobro, pa znauva neka drugo naaupek dé. V toj rejsan toploj geseni ranč tak gé. »Dobro, ka telko nam nej trbej köjriti. Depa, samo nagnauk do drejve cvesti začnile. Ja, pa mraz pride, vse vrag vzeme,« se leko čüje. Kak povedano, za neka tau dobro gé, za neka drugo pa vse naaupek vögleda. Vrejme tau ne rezmej, ka si lidge brodijo. Če bi tomi tak bilau, bi velka nevola naprej prišla. Male bojne zatoga volo bi vövdarile, sto aj z vrejmenom si zguči, kakšo aj bau. Kak bi bilau, če bi bilau, lidge od toga trno radi brodimo. Nej dugo nazaj je znauva čas za tau prišo. 31. leto je minaulo, gda je slejgen sodak iz indašnje Jugoslavije iz Slovenije odišo. Pa se je leko čülo, kak bi bilau, če bi nej Slovenci kak eden prauti okupaciji vküper stanoli. Bi sploj svoj rosag meli? Vse takše vsigdar naprej pride, gda se kakši takšen den sveti. Pa se nisterni skrak toga neka drugo pitajo: Kak bi bilau, če bi nam nej telko spokradnoli? Srebrni brejg se nika takšnoga ne spitava. Na sunci se lapau segrejva pa si od toga brodi, če tau zimo zavole snejga spadne ali pa nej. Porabje, 3. novembra 2022 Miki Roš 4 Vanesa Abraham - od juga na sever Evrope PREKMURJE Zgoro je tören Sotinski breg, steroga zovejo tüdi Kugla, je z 418 metri nadmorske višine najvišiši prekmurski vrej. Na njem so sredi 90-tih lejt preminaučoga stoletja postavili prvi leseni tören, steri pa je zavolo toga, ka je les nej biu dobro zaščiteni, začno propadati. In tak so leta 2009 postavili nauvi, 17 metrov viski razgledni leseni tören, steroga pa na žalost nega več, vej pa je preminauči keden zgoro. Policisti in kriminalisti Policijske uprave Murska Sobota so v pondejlek, 24. oktobra, ob 4.50 daubili glas, ka gori sotinski tören. Zavolo megle se je ogenj dugo nej vido, zatau je te, gda so prišli na vrej gasilci od Svetoga Jurija, iz Sotine, Rogašovec in Pertoče, tören že več ali menje pogoro. Pauleg njega sta zgorela ške koš za smetke in reklamna tabla. Kvara naj bi bilau za okauli 25 gezero evrov. Čiglij se ške ne vej, ka je bilau krivo za tau, ka je zagorelo, vsi tak brodijo, ka je bila kriva človeška rauka, vej pa pauleg nega nikše elektrike. Rogašovski župan Edvard Mihalič je povedo, ka je trnok čemeren, pa tüdi žalosten, ka se je tau zgaudilo. Obečo je, ka do postavili nauvi tören. Neka pejnez de dala zavarovalnica, vej pa je biu tören zavarovani, tisto ka de falilo pa de občina cujdala. Vsi vküper vüpajo, ka bi že drügo leto na sprtoletje lidge pa leko šli na tören uživat v lejpom razgledi. Silva Eöry Cejli den je bilau sveklo sama paut je bila zanimiva, breg, pa si doj na tau plažo vej pa je biu tau cajt, gda so v gledo.« Lepau je bilau tüdi tom skandinavskom rosagi te, gda se je na povabilo ene piloti štrajkali. Vala Baugi pa od gostij hotela šla potapljat. je tak fligar iz Beča kak tisti Brez neopremskoga gvanta iz Osloja prauti varaši Bodo odleto, čiglij z malo zamüdo. Več nevol je bilau te na šifti, trajekti, steri jo je odpelo na polotok (félsziget) Lofoten, steri se nahaja na višini arktičnoga krouga v Norveškom mordji: »Bili so velki, večmeterski valauvi, tak ka nam je skor vsem bilau lagvo pa smo vömetali.« In če je pozimi na Finskom 24 V Španiji je bilau trnok vrauče vör na den bila kmica, je bilau zdaj - skor isto tak delala, z Beča s fligarom odle- ti večer koncert v tom varaši, visko na severi - cejli den Severno mordje je mrzlo tüdi vleti, zatau se leko potapljaš samo v neopremski tela na dopust na Sejšele (Se- sta šli do stadiona, gé pa sta na sveklo. »Tau se mi je bole opremi ychelle-szigetek). Prva kak si žalost zvedeli, ka so vse kar- povidlo. Delala sam v je vleti delo pa najšla na sever- te odane. Ali mele sta srečo: glavnom zadvečerka, od štr- bi tau nej bilau mogauče, vej nom tali Evrope, na Norveš- »Pravle sve si, če sve že prišle te do paunauči. Po tistom pa pa je voda resjan mrzla bila: kom, pa je za tri kedne šla kak sé, se bar malo leko pošečeve sam ške furt kama leko šla, »Zanimivo je bilau, ka sam turistka malo poglednot ške okauli stadiona. Po peti mi- vej pa je bilau sveklo. Tak mela oblečeno trenerko pa te prejk nje tej neoprem, tak na Portugalsko in v Španijo. ka sam leko po potapljanji »Tau sam nej glij naprej z istim gvantom šla domau, planerala, ali čüle sve se z vej pa je nika nej moker graeno pajdašico, s stero sve to. 18 metrov globko smo se na Finskom vküper delale, potapljali, tüdi v jame, tak drüga kolegica oziroma ka je rejsan bilau pravo dosodelavka pa je doma v Lizživetje.« boni, in sam brodila, ka ške Zanimivi je biu tüdi hotel, v njau obiščem. In tak sam sterom je delala, vej pa je tau s fligarom iz Beča odletela nej biu ena sama zidina, liki je na južni tau Portugalske, v tau ena cejla vesnica (zdaj se varaš Faro, gé sva se daubile zové Nusfjord Arctic Resort), s Carol iz Estonije,« je prva v steroj so se lidge inda svejta raztolmačila sogovornica, steS Carol sta v Sevilji z dosta sreče prišle do kart za koncert skupine Guns z ribištvom spravlali. »Tüdi ra je glavni varaš Portugalske N' Roses zdaj so ribe bile dostakrat te sploj nej vidla, vej pa je nekdešnja sodelavka slüžbo dobila nutaj pa sve na drügi strani sam v glavnom odila spat na našom jedilniki. Zaniin je nej več cajta za njau mela. ograje vidle enoga pojba in okauli štrte vöre zrankoma,« mivo je, ka smo tüdi mesau In tak sta se s Carol odlaučile, diklino, steriva sta dvej karti je cujdala sogovornica, stera od kitov (bálna) geli. Znaka vküper deta v Španijo. Prva odavala, tak ka sve rejsan je dostakrat kama šla s svoji- mo, ka so té živali zaščitene, sta se stavile v Sevilji, »enom srečo mele, ka sva te leko šle ma pajdašoma, Rovatoma, s samo ena fajta je nej, pa jih najbole vraučih varašov v na koncert.« Čiglij je bilau me- sterima je vküper bila že na leko lovijo. Tau mesau vöviŠpaniji, gé je bilau okauli seca junijuša fejst vrauče, sta si Finskom pa na dopusti na Sej- di kak biftek, je krvavo na 45 stopinj Celzija. In tü se poglednole ške več španskih šelaj: »Dosta smo peški odili sredini, žmaj pa ma po tuni. nama je ena lejpa stvar zgo- varašov, tüdi Madrid in Barce- naokauli, s kajakom smo Meni je bilau tau zanimivo dila. Gda sve po varaši odile, lono. se vozili. Plaže so tüdi lepe za videti, gda sam se ga pa sve v pamet vzele, ka dosta Po tistom, ka je prišla domau, bile, takše bele kak v tropski navadila pa mi je tüdi žmatakši lidi gé, ka majo majice je Vanesi nej ostalo dosta cajta krajaj, ali meni so se bole po- no bilau za gesti,« je ške povez napisom Guns N› Roses.« za tau, ka bi počivala, vej pa je vidle kak tiste na Sejšelaj. Is- dala mlada Hodošanka, stero Naj bralcom raztolmačimo, ka na začetki julijuša odišla na tina, je voda mrzla bila, ali noge že pa vlečejo na tihinsko. je tau ena erična merkanar- Norveško, za tri mesece delat pogled je biu trnok lepi, sploj (Kejp na 1. strani: Tüdi na ska rockovska skupina, stera kak kölnarca v en hotel. Že te, gda si se odšeto na kakši Norveškom so lejpe plaže). Hodošanka Vanesa Abraham, o steroj smo v naši novinaj že večkrat pisali, je po tistom, ka je na sprtoletje prišla domau s kmične in mrzle Finske, gé je je bila najbole popularna v osemdeseti in devetdeseti lejtaj preminaučoga stoletja. In te, gda sta mladivi popotnici čüli, ka majo Guns N› Roses tis- Porabje, 3. novembra 2022 5 Pisali smo pred 30. lejti V 22. številki časopisa Porabje, stera je vöprišla 5. novembra 1992, je na tretji strani v rubriki naše šole Marija Kozar pisala o prvih dvojezičnih učbenikaj: »Leta 1774 je cesarica Marija Terezija izdala „Splošno šolsko naredbo”, ki je določala, da je šolski obisk obvezen. Začenjal naj bi se s šestim letom in otrok naj bi hodil v šolo šest let. 17. februarja 1777 je Marija Terezija združila dele Győrske, Veszpremske in Zagrebške škofije v novo škofijo s sedežem v Sombotelu. Odtlej so bili vsi katoliški Slovenci združeni v eni škofiji. Prvi škof je postal János Szily (17771799). Na vizitaciji v slovenskem delu škofije (1778) je ugotovil, da se zaradi pomanjkanja knjig verniki ne morejo naučiti ne branja ne pisanja ne potrebnih verskih stvari. Zato je spodbujal župnika Mikloša KUZMIČA, naj napiše slovenske knjige za prebivalce Slovenske okrogline. Mikloš KUZMIČ je napisal PRVI DVOJEZIČNI UČBENIK za Slovence na Madžarskem: ABC KNIŽSICZA NA NARODNI SOUL HASZEK / ABC KONYVETSKE A NEMZETI ISKOLÁKNAK HASZNOKRA. ... V Büdini ... 1790. Učbenik vsebuje slovenske in madžarske «drovne, velike, tekoucse in zrokouv piszane litere». Tem sledijo vaje v branju in zlogovanju. Berilo je natisnjeno tako, da besedilu «v starem slovenskem» jeziku na levi strani sledi madžarski prevod na desni. To priča o tem, da je imela slovenščina prednost. Knjiga vsebuje tudi slovarček «Slovenske, i vogrske reči». Latinski teksti v knjigi dokazujejo, da so se bolj nadarjeni učenci učili tudi latinščine. V učbeniku ni nobenega besedila s pisanimi črkami, kar kaže, da so se učili predvsem brati. Tudi druge Kuzmičeve knjige - evangeliji, katekizem, silabikar, stari in novi testament, knjiga molitvena - so bile namenjene katoliškim šolam v Slovenski okroglini. Napisani so v goričanskem govoru prekmurskega narečja, ki ga govorimo tudi mi v Porabju. Knjige Mikloša Kuzmiča so bile v številnih ponatisih obvezni učbeniki vse do 1868. Takrat je izšel prvi ogrski šolski zakon in izšle so nove slovenske knjige za šole med Muro in Rabo. Med tem časom sta učbenike pisala Števan Lulik in Jožef Košič, toda le-ti niso bili predpisani. Naši predniki so se torej začeli učiti brati in pisati v 18. in 19. stoletju. Nekateri so celo postali duhovniki: Ferenc Murai (r. 1699 na Verici), Janoš Hanžek (r. 1724 na Gorenjem Seniku), Imre Hanžek (r. 1756 na Gornjem Seniku), Imre Dončec (r. 1805 v Števanovcih), Ferenc Gašpar (r. 1843 v Slovenski vesi), Lovrenc Horvat (r. 1883 na Gornjem Seniku); Karol Sukič (r. 1889 na Gornjem Seniku) pa je postal notar.« BREZI SRCA TAU NE MORE DELATI je naslov intervjuja, steroga je z Janošom Rackerom, kovačom na Dolenjom Seniki, napravo Karči Holec: »Kak sta se vönavčili za kovača? „Moj oča je kovač bijo pa od njega. Kumar sam bijo pet-šest lejt star pa sam že tam stau prinjan, gda je delo. Gda sam že vekši bijo, te sam ma pa že pomago. Te so se mlajši nej tak vövčili kak zdaj. Gda je stoj s šestoga klasa vöprišo, te se je k tišlara ali k zidara üšo včit. Vsakši k tistoma, k steroma je volo emo. Tej mlajši so se nej knidje včili, tam so stali par meštera pa so gledali, ka dela. Da so se malo že navčili, te so ma že pomagali. Etak se človak vönavčo svoj poklic. Dočas so oča živeli, dočas sva vtjüpar delala. Po tistim 1947. leta sam nauvo kovačnico dau zozidati pa sam začno delati. «Težko je bilau začniti?” „Težko mi je bilau, dapa nej samo mena, litji te cajt cejloma rusaga. Te je bilau konac bojne pa cejli rusag je bijo porüšeni. Vse je znauva tarbelo začniti. Dja sam tü mogo klepati, pa za tau sam malo masau pa mlejko daubo. Štjir, s sterim sam začno delati, je štja očin bijo. Sparvoga je štja dojšlo, dapa po tistim sam že nauvi štjir mogo tjüpiti. Zato ka brezi štjira dobro delati ne more. Furt si nika malo tjüpo pa zdaj že vse mam, ka tarbej,” pravijo pa kažejo kaulak po kovačnici. „Mata delo na vsakši dén?” „Več kak bi tarbelo. Že sam v penziji pa dun ne zandolejn. Vsakši dén sam tü od zranka do vačera. Če kaj takšo delo dje, ka pomagati tarbej, te sin mi pomaga.” „Nad vnuki bauda steri kovač?” „Ne vejm, leko ka iz menšoga baude kovač. Dapa vejte, dja nikoga neščem naratati. Zato ka je tau tašo delo, ka ne dojda se samo navčiti, k tauma srcé tarbej. Če stoj tau brezi srca dela, te baukša, če taknja.”« Na sedmoj strani, stero so mlajši pisali, so šaularge gorenjeseniške osnovne šaule pisali o jeseni. »Ko mine poletje, prihaja jesen. Jesen je čas dozorevanja plodov. Ponekod je že videti rumeno in rjavo barvo. Nekatere ptice so se odselile iz teh krajev, nekatere se pripravljajo na zimo. Iz grozdja bo lepo rdeče vino. Veverice se pripravljajo na zimsko življenje. Sonce še toplo sije. Veter piha. Zjutraj in zvečer je vreme že hladno, zato se moramo topleje oblačiti. Zjutraj, ko gremo v šolo, je gosta megla, ampak včasih pokuka tudi sonce. Jeseni žagajo tudi drva. Buče in koruzo pospravljajo z njiv. Pobirajo krompir, sušijo bučno seme za olje. Jesen je najlepša letna doba, ker je narava zelo lepa. Pesniki nam jesen takole predstavljajo: «Polja so prazna, Prazna je njiva, Mati narava trudna počiva.», je napiso Žolt Bajzek. V rubriki NIKA ZA SMEJ pa so na zadnji strani bralci leko med drügim prešteli: »Naša Magduška je eden den v Varaš üšla s svojo malo Micikov.V vsefale bautaj ojdte, küpüvate tau pa tisto, v ednoj velkoj bauti sta bile, gda se je gnauk samo mala Micika zgübila. Mati išče malo dekličino pa gnauk samo čüje njeni glas. Dejte krči: «Magduška, Magduška, gde si, zgübila sam se.» Magduška se tam ta tere odkec čüje glas pa včasin najde malo svojo dekličino. Etak go pita: „Micika, zakoj si me pa tak iskala, ka Magduška, Magduška, ge sem tebi mama, nej Magduška.“ Zdaj pa mala Micika etak pravi: „Mama, mama, kak me pa takšo leko pitaš? Dobro vejš, če mo te tak iskala, ka mama, te ne najdem.“ „Zakoj pa nej,“ pita mama. „Zakoj, zakoj? Zatok, ka je tü v bauta gvüšno dosta mamic, Magduška si pa samo ti.“« Vküppobrala: Silva Eöry Porabje, 3. novembra 2022 ŽELEZNA ŽUPANIJA Drva kak zlat Zdaj gda so se cejne za energijo tak fejst zdignile, je edna možnost ostala za bola fal kürjenjé, tau so drva. Istina, v največ ramaj, stanovanjaj se še itak plin nüca, najbola po varašaj. Depa v tisti vasaj, stere so mele zemeljski plin, so tö s plinom kürili dotejgamau. Še taši tö, steri so meli drva, zato ka je plin fal biu. Zdaj je že cejlak ovakša situacija, kak leko, vsikši proba namesto plina drügo alternativo poiskati, nej samo družine, tak institucije kak podjetja, tak šaule pa vsi drügi. Kak bi pa nej, vej pa cejna plina je desetkrat višja kak je dotejgamau bila. Nej se trbej čüdivati, ka zdaj v zimi vsikši z drvami ške nalagati, samo tau nede tak naletja. Najprvin zato, ka po bautaj se ne da küpti špajertov, kaminov pa centralni peči. Če nikak zato leko spravimo kakšno peč, te nega meštera, sto bi nam naredo, prejknaredo sistem, zato ka mojstri so puni dela. Če se je niša čüda zgaudila pa vse tau smo leko tanaredli, te še itak nejmamo drv. Gnesden drva sprajti je nej málo delo, najbola zato, ka drv nega. Depa tau je zato nej cejlak tak, niši nevol bi nej bilau, če bi vsikši samo telko drv küpo, kelko ma na zimau trbej. Dosta je taši, steri nej ka na tau zimau, liki za več lejt naprej küpijo drva, če majo priliko. Zavolo toga nega drv, gozdarska gospodarstva den nauč delajo pa itak ne zandolejo. Kak pravijo, v trej mejsecaj so več drv odali kak ovak cejlo leto. Zdaj gda vsikši drva išče, skazali so se tisti tö, steri naurijo lüstvo tak po cejlom rosagi kak v Železni županiji. Najbola tak naurijo, ka süja drva odavajo, stera naprej trbej vöplačati, potejm pa človek, steri odava, premine pa ga nišče ne najde. Depa je tašo tö, ka s kubikom pa z mejtrom naurijo küpce, zato ka mejter drv je mejterkrat mejter, kubik pa mejterkrat, mejter sedemdesetpet centimetrov. Küpec misli, ka fal küpi drva pa te nej kubik, liki samo mejter drv dobi. Skrb trbej meti zato, ka v vsefele formi naurijo. Dostakrat se zgodi, ka spodkar pod drva velko gumijasto kolau ali kakšno škatlo dejejo, etak več kažejo, depa küpec menje drv dobi. Tak ka najbaukše, če od tašoga küpimo drva, steroga poznamo, če nej, te probajmo račun prosti. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Dan suverenosti Od leta 2015 Slovenija 25. oktober zaznamuje kot dan suverenosti. Na ta dan leta 1991 so ozemlje Slovenije zapustile zadnje enote Jugoslovanske ljudske armade, kar predstavlja sklepno dejanje v procesu slovenskega osamosvajanja. Osrednja slovesnost, ki je potekala pod sloganom Veterani smo za suverenost in proti kršenju suverenosti drugih, je bila tokrat v Gornji Radgoni. Slavnostni govornik na prireditvi, ki so se je med drugim udeležili predsednik republike Borut Pahor, ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadir Franc Koračin in prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan, je bil minister za obrambo Marjan Šarec. V govoru je poudaril, da je osamosvojitev zasluga celotnega naroda in ne samo nekaterih, saj tudi pred 30 leti politika ni bila zmeraj enotna: »Ampak to ne zmanjšuje uspeha, kajti ključen je bil narod. V narodu pa je bilo takrat nekaj neponovljivega, imel je veliko upanje, veliko složnost in veliko enotnost.« Izpostavil je še zasluge slovenske vojske, tedanje teritorialne obrambe, in tedanje milice v boju za samostojnost in suverenost ter dodal, da so takšni prazniki priložnost, da izrazimo ponos nad svojo domovino. Zbrane je pozdravil tudi župan Občine Gornja Radgona Stanislav Rojko. V kulturnem programu so nastopili dijaki Gimnazije Frana Miklošiča Ljutomer, pevski zbor Evridike in Policijski orkester pod taktirko Tomaža Kmetiča. Se rejsan kaže sveklina v kmičnoj nauči? Alzheimerova bolezen je takši beteg, zavolo šteroga več trpijo držinski člani kak betežnicke sami. Začne se s pozablénostjov pacienta, pomalek se kvari cejlo njegvo mišlenje, prauti konci samo vegetéra, te pa en par lejt po diagnozi – gda več ne vej za sebé – mrgé. Na Vogrskom má té beteg kauli 200 gezero lüdi, štere nikak ne morejo vözvračiti, pomagati pa jim tö nej preveč. Padarge že duga desetlejtja iškejo vrastvo za Alzheimerov beteg, šteri na nikoj dejva žitek 50 miljaunov lüdi na svejti – tau se pa je do gnes nikoma nej posrečilo. Če rejsan vsakši den dosta kaj nauvoga vönajdejo, donk ne morejo gorpriti, ka je pravi zrok toga betega, šteri je kriv za dvej tretjini vsej demenc. Če pa ranč tau ne vejo, kak bi te leko vrastvo najšli. Nej je istina, ka bi nej bilau zavolé penez za laboratorije, vej se pa na svejti – za rakom – čednjaki največ s tejm betegom spravlajo. Ništerni celau pravijo, ka prej preveč finančne pomauči pa kapacitet ponücajo za tau bolezen. Vej pa v tretjom svejti trnok dosta srmački mlajšov in mladine mrgé zavolo takši betegov, štere dobro poznamo in razmejmo. Žalostna istina je, ka uni nemajo zavolé kuste palacke, ka bi küpüvali draga vrastva. V bogatom svejti pa niške neške gledati, kak njegvi stariš v par lejtaj z ednoga mentalno friškoga človöka prava rüševina grata, ki pred smrtjov nikoga od svoje držine več ne spozna. V tej rosagaj so lidgé pripravleni dosta-dosta penez dati za vrastva, zatok grtüje tau pitanje vsikdar bole povezano z biznisom. Nikdar pa ne moremo znati, štera nauva ideja prinesé rešenje toga problema. Na Univerzi v Cardiffi (v Wa- lesi) so po dugom iskanji na priliko najšli dosta takši génov, šteri so leko povezani z Alzheimerovim betegom. Té britanski čednjaki pa so tö nej gvüšni, djenau šteri géni so krivi za tau bolezen. Brodijo, ka má beteg v 60-80 procentaj genetske zroke, če rejsan se tisto ranč tak šté, ali so betežnicke in je nej gvüšno, ka več kak paudrügo leto trpi. Zavolo toga so merkanarske zdravstvene zavarovalnice (egészségbiztosítók) v veukoj dilemi: aj dajo peneze za tau strašno drago vrastvo, šteroga hasek se komaj na pamet vzeme? Če rejsan je tzv. »lecanemab« prvo takšo zdravilo v zgodovini, štero Eške itak ne vejmo, ka je zrok za Alzheimerovo bolezen, štera na nikoj dejva žitek starcov in njine držine – že dugo sprobavajo vsefelé vrastva prauti toma betegi zdravo živeli (ka so geli, ali so kadili, ali so se zavolé gibali). Ništerni so mišlenja, ka se Alzheimerova bolezen tak začne, ka se nika nutvužgé v naši mozgaj; tau je prej normalna reakcija našoga imunskoga sistema. Problem samo te grata, če zmejs na nikoj pridejo zdravi živci v našoj glavej tö. Čednjaki so prejkpoglednili géne 111 gezero Alzheimerovi betežnikov in 677 gezero zdravi lidi, iskali so genetske razločke med njimi. Najšli so 75 takši génov, šteri prej leko napravijo té beteg, med njimi geste 42 nauvi. Vnaugi od nji so povezani z imunskim sistemom, zatok brodijo, ka bi Alzheimer rejsan leko biu eden autoimunski beteg. V Meriki pa so šli po drügoj pauti. Vö so najšli edno vrastvo, štero je rejsan pobaukšalo mentalno zdravdje betežnikov. Problem je samo v tom, ka je tau pobaukšanje premalo bilau bar malo pomaga Alzheimerovim betežnikom, se tü guči o (deset) milijardaj dolarov. Če zavarovalnice nedo nutskaučile, žmetno što koli vöplača pravo cejno za tau vrastvo. Zdravilo za Alzheimerovo bolezen je kak edna kokauš, štera zlata djajca nesé, vej pa obečava takši profit, kakšoga si žmetno zbrodimo. Betežni starci so veuka skrb za njine držine in če smo malo cinični, fabrike za vrastvo vrnau o takši pacientaj senjajo: relativno dugo živéjo in majo zavolé kusto palacko, ka bi dosta penez plačüvali za terapijo. Kak deluje »lecanemab«? Prausno povödano: v mozgaj dojzaperé zamazanijo od edne beljakovine (fehérje), štera se zové »amiloid« in za štero dosta neurologov pravi, ka je gvüšno kriva za Alzheimerov beteg. Istina je, ka so že vnauga takša vrastva vönajšli, štera so malo dojspucala té »amiloid«, Porabje, 3. novembra 2022 donk se je pa nej pobaukšalo mentalno stanje betežnikov. Čednjaki so že začnili broditi, ka so lekar že pá na lagvoj pauti in pá nedo najšli prave zroke za beteg. »Lecanemab« pa je pokazo rezultate: med 18-mejsečnim testéranjom se je zdravdje betežnikov za 27 procentov bole pomalek slabšalo. Nauvo vrastvo so vösprobali na 1800 takši pacientaj, pri šteraj se je bolezen eške samo komaj začnila, »lecanemab« so vsakši drügi keden dobivali prejk infuzije. Pobaukšanje se je pokazalo po pet-šest mejsecaj, ostalo pa je cejlo paudrügo leto. Istina je, ka so mozgé ništerni betežnikov vekše gratale in celau krvavele, depa bole na rejtki kak pri dotedešnji vrastvaj. Geste pa dosta oprejti pitanj. Za gnauk ne vejmo, ka de se godilo s pacienti po 18-mejsečnoj terapiji, tau pa tö nej, kak do na nauvo vrastvo reagérali ležejši ali žmetnejši betežnicke. Najvekša dilema pa je, kakši razloček se pokaže v vsakdenešnjom žitki. Ali pacienti in njini držinski člani sploj na pamet vzemejo pobaukšanje? Ali betežnik rejsan dale leko skrbi za sé? Etak ali atak, zanimanje za »lecanemab« je že zdaj graubo veuko. Vej je pa strašno videti, ka naši starejši libleni z dneva v den zgüblajo svoj spomin, vsikdar žmetnej spoznajo obraze in komaj najdejo pravo paut. Zmejs pa jim ne moremo pomagati nej mi, nej niške na svejti. Gnauk pa pride tau tö, ka do nücali 24-vörno pomauč, največ od nji pa 3–11 lejt po diagnozi betega mrgé. Zavolo vsega toga lidgé zgrabijo vsakšo betvo slame, štera obečava vüpanje. Zdaj oprvim kaže, ka tá slamina betva leko prinesé pomauč. -dmilustracija: Szilveszter Bartkó 7 Karči osvaja slovenske vrhove Prosti čas je pomemben v vseh življenjskih obdobjih. Bistveno je, da ga preživimo čim bolj kakovostno in smiselno, kar pomembno in pozitivno vpliva na nas. Našega sodelavca Karčija Holeca zmeraj poslušamo z odprtimi usti, ko nam pripoveduje, kje je hodil konec tedna. Karči namreč preživlja svoj prosti čas zelo aktivno, pogosto pobegne v slovenske hribe. Poleg tega redno teče po porabskih gozdovih. Večkrat se udeležuje tudi tekaških tekmovanj. Ne takih z nekaj kilometri, poleti je pretekel celo 50 kilometrov na ultramaratonu. »Že pred osmimi leti sem začel bolj aktivno hoditi v hribe. Tudi pred tem sem imel rad potepanja po gorah in hribih. Večkrat sem hodil, ampak sprva sem začel osvajati manjše hribe, kot na primer Pohorje,« nam je začel pripovedovati Karči. Kot predsednik Porabskega kulturnega in turističnega društva v Andovcih je leta 2013 dal pobudo za zdaj že tradicionalni pohod od Malega Triglava na Triglav. Naslednje leto se bodo odpravili na 10. jubilejni vzpon na najvišjo točko Slovenije. »To je na neki način zasvojenost, obseden sem z Alpami. Ko grem višje kot 2000 metrov, kjer ni drugega kot kamni, sonce in dober zrak, v tem zelo uživam. Sem sam, to je tudi neke vrste meditacija,« navdušeno opisuje svoje občutke. Sprva se je podal na pot v gore, kjer hodi več ljudi, da se ne bi izgubil. Zdaj pa je že prišel do tega, da raje išče poti, kjer ni množice, kjer je lahko sam. Zmeraj pravi, da med plezanjem, ko se pribli- žuje vrhu, počasi vse skrbi in težave pusti v dolini. »Ko napreduješ višje in višje, pozabiš na vse, zgoraj ti mi. Bil pa je že primer, da se je zgodaj zjutraj napotil od doma na Triglav in se zvečer vrnil domov. »Ko greš pozimi z derezami in s cepinom, to je nekaj drugega in je bilo novo zame, saj težje pridem do vrha in je nasploh pot bolj zahtevna«. Alpinist pogosto osvaja ne samo Triglav, ampak ima zelo rad tudi grem v hribe.« Planinarjenje, ki ima posebno mesto v Karčijevem srcu, ne gre brez kondicije. Redno trenira, vsak drugi dan, konec tedna pa teče po Porabju. Vsako gozdno v okolici pot že pozna. Na asfaltu ne mara teči, pri teku pa je najraje sam, teče eno uro, ob koncih tedna pa dve do tri. Udeležuje Pogled z Grintovca ne ostane nič drugega, kot vrhovi in sonce. Kot če bi bil v nekem drugem svetu. Tako lahko malo stopim iz resničnega življenja. V tem dinamičnem svetu prehitro Karel Holec je že večkrat osvojil najvišjo točko Slovenije druge dvatisočake. Med njimi izpostavlja Špik, Škrlatico, Prisojnik v Julijskih Alpah, Misel tedna »Ne osvajam gora, temveč samega sebe.« Sir Edmund Hillary živimo, ves čas razmišljamo o tem, kaj vse moramo opraviti, katere naloge naj rešimo, na kateri sestanek nam je treba hiteti. Zgoraj v hribih tega ni. Kot večkrat omenjam: treba se je ustaviti in počakati, da nas duša dohiti.« Če ima Karči dovolj časa, za dva ali tri dni pobegne v hribe, naj bo to poleti ali pozi- Stol v Karavankah, Grintovec v Kamniških Alpah, pri katerih se sprošča veliko adrenalina. »Spopadati se je treba z mrazom, orientacija je tudi bolj otežena, nevarno je plezati po stenah, ampak kljub temu me vlečejo ti vrhovi. Vsakič se vrnem domov s polno energije, spodaj pa že razmišljam o tem, kdaj bo naslednja priložnost, da se tekmovanj, najbolj ultraetape. Nazadnje je tekel na tekmovanju v Gerecseju, kjer je premagal 50-kilometrsko progo. Pri tem tekmovanju tekačem otežuje delo še gričevnat teren, saj morajo teči na nadmorski višini 600 metrov. Karči uživa ob teku. Ko ne more v hribe, išče možnosti za udeležbo na ultramaratonih. »Če že uro ali dve uri vztrajaš, lahko tudi več dosežeš. Kot pravijo, treba je vztrajati tudi v glavi, na samo fizično. Tek na ultraetapah je velik izziv, to zelo boli. Psihično te tudi utruja. Ampak sčasoma to mine, ves napor z zrakom odleti, nekaj se spremeni v tebi in se pozabiš na bolečine,« je prepričan Karči, ki ima v pisarni veliko medalj, ki si jih je priboril na raznih tekmovanjih. S tem se nikdar ne hvali v javnosti in sploh ne deli fotografij na družbenih omrežjih o njegovih dosežkih. Kot pravi: »Pomembno je, da se dobro počutim, to delam za svojo dušo.« nvn Porabje, 3. novembra 2022 ... DO MADŽARSKE 59 odstotkov ljudi še zmeraj meče živila v smeti Po raziskavi, ki jo je naročilo mesnopredelovalno podjetje Kometa, 59 odstotkov ljudi kljub draginji še zmeraj meče živila v smeti. 23 odstotkov anketirancev je priznalo, da se v njihovem gospodinjstvu to dogaja kar pogosto. Vprašalnik v telefonski aplikaciji je izpolnilo približno 1000 ljudi. Največ zapravljamo kruha in pekovskih izdelkov, 31 odstotkov jih je odgovorilo, da največkrat odvrže prav to živilo, čeprav se je kruh v enem letu podražil za več kot 76 odstotkov. Vsak četrti Madžar vrže stran gotove jedi, vsak peti zelenjavo in sadje. Mleka zapravljamo manj, le 12 odstotkov vprašanih je reklo, da ga izlije, če mu poteče rok trajanja. Meso in mesne izdelke najmanj mečemo v smeti, le 5 odstotkov vprašanih je na to vprašanje odgovorilo pozitivno. Odgovori oziroma zapravljanje z živili so toliko bolj presenetljivi, če vemo, da so se v EU živila najbolj podražila prav na Madžarskem, in to povprečno za več kot 35 odstotkov. Ukrajina zahteva popravek v madžarskem učbeniku Predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva je od madžarskih oblasti zahteval, naj v učbeniku zemljepisa za 8. razred popravijo napačne informacije o Ukrajini. V njem se namreč najde zanimiva razlaga o vzrokih vojne v Ukrajini. Avtorji učbenika so o okupaciji in priključitvi polotoka Krim napisali: »Večina je ukrajinske narodnosti, toda na vzhodnih predelih države v znatni meri živijo tudi Rusi, ki imajo na polotoku Krim večino. Vzhodnoslovanska jezika (ukrajinščina in ruščina), ki ju govorijo, sta si podobna. V predelih države, kjer živijo Rusi, petina prebivalstva govori rusko-ukrajinsko mešanico. Kljub temu si omenjeni narodni skupnosti velikokrat nasprotujeta. Njuna nasprotja so pripeljala do oboroženega konflikta za polotok Krim.« Ob besedilu je tudi grafika, na kateri hočejo ukrajinsko zastavo raztrgati ruski medved, predstavnik ZDA in predstavnik EU. Predstavniki madžarske vlade so obljubili, da bodo sporna besedila popravili, v tem šolskem letu lahko to storijo le v spletni različici učbenika, za tiskane učbenike pa bodo opozorili učitelje, naj pri spornih vsebinah uporabljajo spletno varianto. Popravljene učbenike bodo natisnili za naslednje šolsko leto. 8 Vesela sem med mlajši »Tau sem ge,« mi s prstom kaže Gyöngyi Kozar na edno malo deklico na starom kejpi. »Na Gorenjom Seniki v vrtci so nas poslikali,« pravi. »Nikdar bi nej mislila, ka gnauk svejta mo še odla v taum vrtci, zdaj pa vsik- mejla, ge sem z njauv bila doma. Ge sem njau fejst rada mejla, dosta vse mi je pripovejdala, dosta vse sem se navčila od nje. Večkrat mi je pripovejdala kak je kaj bilau, gda je una mala bila, ka se je kaj godilo. Gyöngyi Kozar tak misli, ka je zdaj najšla pravo slüžbo, vej pa mlajše ma trno rada ši den kak varuška z velkim veseldjom odim v vtrec, ka je tau mojo slüžbeno mesto,« se smegé. Nej se je tau včila, slaščičarka (cukrász) je stejla biti, depa subolica (šivilja) gratala, ka je fejst nej stejla. Depa tak pomalek je vse vred prišlo, iz subolice je najprvin medicinska sestra, potistim köjarca gratala, na Sploj pa tisto sem rada poslüšala, gda je taša čüdna dela pripovejdala. - Kak dugo so ti leko stara mati pripovejdali, kelko lejt je tauma, ka nji več nega? »Leta 1981 je mrla, tau je mena lagvo bilau, zato ka ge sem njau fejst rada mejla, ge sem sploj dosta bila z njimi, skur cejli den. Gda je mrla, te je ona Kak dejte v gorenjoseničkom vrtci (v drugoj vrsti druga s prave) konci pa varuška. - Gyöngyi, ta bi mena na kratko prajla, ka vse se je dogajalo s teuv med tejm, ka si vözopodla vrtec pa do tistoga mau, ka si znauva v vrtec začnila odti? »Ge sem samo eno leto odla v vrtec, te je še telko dojšlo, zato ka sem ge doma staro mater meni fejst falila.« - Ka ti je najbola falilo? »Tau, ka go nega, ka je več nej z menov, nej sem razmila zaka, zato ka te sem še ge mala bila, samo šest lejt stara. Dočas pa je dennauč z menov bila pripovejdala, vküper sva Boga molili pa v cerkev odli.« - Stara mati so s teuv sloven- ski gučali? »Samo slovenski, depa gda sem v vrtec prišla, te sem že znala vogrski tö, po pravici ranč ne vejm, kak pa gda sem se navčila. Zato ka mi smo doma, nej samo stara mati, liki stariške tö, sir slovenski gučali pa tau je še gnesden tak. Ge doma z materdjov, v vesi s starcami, depa ranč tak v pevskom zbori tö, slovenski gučim.« - Ka misliš, tau ka si ti dosta bila s staro materdjov, tau je kaj vplivalo nate, na tvojo živlenje? »Najbola tau, ka kak družina smo vküperdržali, vküper nas je bilau več generacij v ednom rami, gnesden tauga že malo geste. Dosta tanačov so mi dali, včili so me, kak se trbej ponašati (obnašati), delati vse tašo, ka v živlenji človek sledkar nüco. Ovak so stara mati sigurna (stroga) ženska bili, depa oni so z menov nikdar nej kričali kakkoli sem lagva bila, lopau so si djali z menov. Še zdaj mi dostakrat napamet pridejo, še zdaj mi fejst falijo, sploj pa tašoga reda na vsisvecovo.« - Vejn zvün tauga, ka so te skrb meli pa včili, mislim, dobro so ti küjali tö, nej je tak? »Če je ranč prausto gesti bilau, vsigdar dobro pa žmano so mi küjali. Istina gé, sem nikdar nej bila prebrana (izbirčna), ge sem vsigdar vse pogejla.« - Kak je bilau, ka si delala potistim, gda si vözopodla osnovno šaulo? »Ge sem küjarca ali slaščičarka stejla biti, depa tau so mi v šauli nej pistili. Zato ka sem trojke mejle pa oni so si tak mislili, ka tau malo baude, nemo mogla šaulo vösprajti. Tak sem te v Varaš üšla v strokovno šaulo III. Béla za sobolico, ka sem fejst nej stejla biti, depa nika se je mujs bilau včiti. Gda sem zgotauvila, te sem dvanajset lejt v Sariani delala kak šivilja, gda so firmo zaprli, te sem potejm dvej leti v Vosseni bila. Nej se mi je tam vidlo, zato ka so mi delavno pogodbo sir samo na dva mejseca dali pa te so tau poduk- šali. Gda je tak bilau, ka nej bilau dela, te so nam prajli, ka idite domau. Tak sem te 2008. leta, gda so na psihiatrijo iskali delvace, se ge tö glasila nut v lau, ka zazrankoma sem delala, zadvečerek sem se pa včila, tau je tak šlau eno leto. Hvala Baugi, šaulo sem končala s petkami. Potejm sem kak medicinska sestra do leta 2016 delala pa te sem pa drügo priliko dobila. Na Vzorčno kmetijo sem prišla delat na künjo, tau se mi je vidlo pa dobro bilau. Zato sem tak mislila, ka se vönavčim za küjarco, samo malo lidi se je glasilo pa te tauga razreda nej bilau. Depa tau je vejn tak bilau dano. Gnauk gda sem tü v bauto üšla, sem čüla, ka na Gorenji Senik v vrtec varuško iščejo. Še bautošica mi je Človek ranč ne vej, stera je lepša, živa prajla, ka idi pa probaj, baba ali igračka zato ka ona tö vejdla, ka künjo pa za čistilko. V künjo je ge mlajše strašno rada mam. nej trbelo, depa za čistilko so Ge sem nikdar nej bila gvüšna me gorvzeli. Po dvej leti gnauk v sebi, vsigdar tanače prosim, samo prejdnja prišla pa pravla, depa zdaj sem nikanej zmišlaka vidla, ka pri mojom ménji je vala, včasin sem v šaulo üšla tanapisano, ka šaula.« pa sem se glasila. Hvala Baugi, - Ka je tau znamanüvalo? gora so me vzeli pa septembra »Tau, ka so me šaulati steli za sem že začnila, še tisto leto demedicinsko sestro. Najprvin cembra sem že izpit napravla v sem sploj nej stejla, prajla sem, Budimpešti.« ka tau je nej zame, pa ranč neš- - Kak se ti vidi tau delo? »Vsakšo dejte je ovakšo, dapa vse je rada mam,« pravi varuška Gyöngyi kem tau delati. Gda je tau moj brat zvedo, ka neškem se včiti, pred mé stano pa pravi: „Sé poslüšaj, če tau ne vzemeš, če ne ‚š se tadala včila, te ge s teuv nikdar na guč ne stanem.” Ge sem nikdar nej mejla zaupanja vase, depa gda je un tau pravo, te sem se zglasila, zato ka brata fejst rada mam. Tau je tak bi- Porabje, 3. novembra 2022 »Mena je tau najvekšo veseldje, gda sem leko med mlajši, zato ka je strašno rada mam. Zdaj je edendvajsti mlajšov, vsakši je ovakši, depa vsakšoga rada mam. Fejst dobro mesto mam, fejst se mi vidi, tak mislim, zdaj sem si najšla tisto slüžbo, ka je zamé.« Karči Holec 9 Od inda v gnešnji čas Pripovejsti o slovenski krajinaj Naše vandrivanje se je v Cerknici pa njenom jezeri stavilo. Ja, eške itak smo v toj krajini. Baukše povejdano, v tiste čase smo se napautili, gda so po slovenski krajinaj Törki besneli. Iz tisti časov se v Cerknici eške itak leko kaj najde. Nej samo gnauk smo od taborov pisali, smo se skrak nji stavili. Törki so kristjane nej radi meli. Njivo vörvanje je več vrejdno od vsej drugi bilau po njinom. Iz tistoga časa je neka rejči gorostanolo. Djaur, tak so lidi krščanskoga vörvanja zvali. Lagvo ménje je tau, depa eške eno drugo so kričali, gda so na krščanske lidi šli: bes djaur. Tau pa prkleti kristjan znamenüje. Vse takše se je v Cerknici pa kaulak nje leko čülo. Zdaj pa je že dun čas, ka iz Cerknice tadale demo. Ja, leko se prauti Ljubljani obrnemo ali pa se prauti mordji napautimo. Depa, kamakoli se po krajini Notranjska obrnemo, v zemlej velke lüjknje leko najdemo. Gda tanut staupimo, se nam vcejlak drugi svejt goropre. cjan vöobrnaulo. Depa, od té lepote je zaman pripovejdati, če je človek ne vidi. Notranjska nikšnoga velkoga varaša nema. Vsi so bole mali, depa, zavole ji geste. V Logatci leko dosta stari ramov najdemo. Té foto nam od njegvi stari časov pripovejda. Na drugom kraji nauvi Logatec z nauvo industrijo raste, vsikši den vse več lidi v njem žive. Logatec za kolonijo Ljubljane vala. Vse več se ji iz metropole k njim preseli Tak aj bi tabor nin kulak leta 1500 vögledo. Kaulak cerkve so prejk 9 mejterov viske stejne zozidali. Nut v tabor so lidge prišli, steri so tam živeli. Depa, najprva se je velka nevola mogla zgoditi. 1472. leta so Törki cejlo Cerknico gorvužgali, cerkev pa porüšili. Po tejm so domanji lidge od toga začnili broditi, kak aj se od nji obranijo. S tejm, kak se je nauva cerkev delala, so se kaulak nje stejne začnile zidati Rakov škocjan Prva nut v tau nebesko lejpo »dolino« poglednemo, ménje tumačiti probajmo. Rakov je po reki Rak vöprišlo. Leko, V reki Rak dosta rib žive pa rakov tö. Voda je zdrava, puna s kisikom (oxigén) gé. Kaulak vode so arheologi dosta vsega najšli. Vse tau nam od toga pripovejda, ka voda pa vse živo v njoj so lidi že od inda k sebi zvali. Najbole staro, ka so najšli, ta nin 10 000 lejt nazaj sega, v tisti čas, gda so lidge samo eške s kamnom delali. Tak človeka od najbole davnik vse do gnes leko srečamo. Po toj dolini bi leko dugo, trno dugo ojdili, se Rak spodkar pod zemlauv tö teče. Tisti mali človek na fotografiji nam leko pokaže, kak vse tau velko vögleda ka zavolo rakov, steri v vodej živejo. Drugo rejč je stara cerkev, stere več nega, dala. Cerkev se je po svetom Kacijani zvala. Iz Kacijana se je v ško- Drevored so drejve pri poštiji ali kakši pauti posajene. Té v Logatci je 1900 mejterov dugi, 290 lip je posajeni. Drejve so kaulak leta 1805 posadili, Napoleonov drevored se zove. Nej, Napoleon je nej kaulak Logatca ojdo, neka drugoga se je zgodilo. Tisto leto se je z Luizo oženo. Una je čerka cesara Franca ll. bila. Po istini, najprva se je Luizin drevored zvau, gnauk se je pa samo v Napoleonovoga vöminiu Tau je tisto, ka leko od indašnjoga tabora v Cerknici vidimo. Tejva dva viskiva rama, iz kamna zozidana, sta, skrak cerkve ostanola. Tau sta indašnjiva dva törma, steriva so restavrejrali, njiva nazaj v indašnji »gvant« zravnali čüdivali, ka vse narava leko naredi. Depa, mi tadale demo. Notranjska nas zove. Na raub te krajine se napautimo. Eden mali varaš nas čaka. Zaprav, so slovenske krajine v »nemške roke« prišle, so njemi svoje ménje dali. Tak skauzi čas leko takše najdemo: Loihitsch, Loitsch pa eške Langonatico po talanski. Depa, kakoli so tihinci škeli njegvo ménje vöminiti, vsigdar je Logatec ostano. Zaprav, indasvejta sta dva Logatca bila. Skrak stare poštije sta dva bila, Gorenji Logatec pa Dolenji Logatec. Kaulak obej tej Logatcov so male vesnice bile; Gorenja vas, Brod, Cerkovska vas pa eške kakša. Skauzi čas vse tau se je v eden varaš zvezalo. Za Logatec leko povejmo, ka indašnji časi z nauvim časom z rokau v rokej vküper ojdijo. Logatec Log-laug, iz toga je ménje Logatec vöprišlo. Leko bi njemi »mali laug« tö prajli. Tau je trno staro ménje, depa, gda Porabje, 3. novembra 2022 Od toga nam eden red drejv tö pripovejda. Drevored se tomi po slovenski povej. Po poštiji Napoleonovoga drevoreda se nin za pau vöre v eden trno poznani varaš pride. Vrhnika se zove. V Sloveniji je Vrhnika najbole po tejm poznana, ka v njoj se je Ivan Cankar naraudo. Ja, tam je svoja mlada lejta najvekši slovenski pisatel živo. Depa, od Vrhnike pa od Cankara drgauč kaj več povejmo, gda mo znauva po slovenski krajinaj vandrivali. (Kejp na 1. strani: Voda je vnauge lüknje naprajla, zaprav, cejla dolina je njeno delo gé. Reka Rak pa dež sta rejsan lepoto na Zemlej naprajla). Miki Roš 10 Od arheoloških izkopavanj do muzeja V današnjem času bi bili brez arheologije goli in bosi, saj bi vedeli bore malo ali pa skorajda nič o tem, kaj se nahaja pod zemeljskim površjem, kamor iz dneva v dan polagamo svoje korake. Spomin(k)i na nekdanje človeške rodove in njihova dela so nekaj najpomembnejšega, kar premoremo, saj nas vežejo v domala neskončno verigo misli, idej, znanj ter dobrin, ki določajo našo kulturo in družbo, v kateri živimo. A čas teče in ti drobci se izgubljajo ter tako postajajo del preteklosti. Zavedajoč se teh izgub, je človek že od nekdaj raziskoval najprej svoje osebne korenine pa tudi izvor svoje skupnosti, ljudstva, religije, kulture itn. Na svoji poti v preteklost se je srečeval z raznoterimi viri, ustnimi, pisnimi in pestro paleto materialnih dokazov o življenju v minulih obdobjih. S poglabljanjem vanje so se razvile številne vede, med katerimi ima prav posebno mesto arheologija ali starinoslovje. Ta veda zaznamuje mnogo izkopanin ali artefaktov iz različnih obdobij, kar lahko nadalje proučujejo njihovi strokovni sodelavci, kot so antropologi, bioarheologi, zooarheologi, botaniki, geologi, metalurgi, fiziki, zgodovinarji in umetnostnimi zgodovinarji… Mnogim ljudem, ki jim je arheološko delo manj znano ali pa povsem nepoznano, želim predstaviti, kako izvajanje oziroma proces dela sploh poteka. Izkopavanja se ne izvajajo kar pred vsako gradnjo, te je potrebno izvesti zgolj tam, kjer so prisotni sledovi uporabe prostora v preteklosti, bodisi naselbinski ostanki, bodisi grobišča. V Sloveniji imamo z zakonom o varovanju kulturne dediščine zaščitena območja, na katerih je pred kakršnimikoli gradbenimi posegi potrebno izvesti arheološke raziskave. Minimalno kar je potrebno na tovrstnih območjih narediti, so sondi- ranja, kjer se preveri potencial arheološkega najdišča in če je potencial velik, se izvedejo tudi izkopavanja. Potek dela je takšen, da si arheologi pred vsakim izkopavanjem zakoličijo teren, nato pa pričnejo z izkopava- in jedli, ampak tudi s čim so se ukvarjali, kakšna je bila noša in s čim so plačevali. V enem izmed strokovnih člankov nam arheologinja Mojca Fras razloži, da zaščitna izkopavanja potekajo le na omejenih površinah. Območje raziskav Arheologinja pri delu njem zemlje, plast za plastjo. Te plasti se v naravi odlagajo ena na drugo. Začnejo z najmlajšo zemeljsko gmoto, ko jo opišejo, fotografirajo, geodetsko izmerijo in odstranijo. Nato sledi naslednja plast in tako postopno nižajo teren do geološke osnove, kjer se večinoma nahaja apnenec. In če so arheologi stereotipno znani kot »žličkarji«, teh pri svojem delu ne uporabljajo. Odkrivanje naše preteklosti se namreč lotevajo z različnimi stroji in orodji za obdelovanje vrtov kot so motike, rovnice, lopate in strgulje. Pri izkopanih predmetih se njihova namembnost pokaže šele ko kopljejo nižje in včasih pa se že sprva vidi, ali gre za predmet, ki je produkt človeških rok ali ne. Izučeno oko arheologov in izkopavalcev sicer z lahkoto prepozna, kdaj gre zgolj za »navadni kamenček« in kdaj gre pa pomembnejše artefakte različnih obliki in barv. Najpogosteje zasledijo novce, različno posodje, žare, nakit, raznovrstne figirice, kamnita orodja, okostja ter bojne opreme. Z najdbami lahko določijo ne samo, kako so s pomočjo lončenine v preteklosti kuhali investitorjem in posledično arheologom zamejijo konservatorji iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine na podlagi predloženih gradbenih projektov. Investitor si zatem poišče ustreznega izvajalca raziskav je potrebna, da se arheološke strukture ter najdbe lažje umestijo v prostor. Nenazadnje pa se tako v prostoru lažje orientirajo tudi arheologi – tako na primer nekateri izkopavajo v sektorju 3, nekateri v sektorju 5 in tako naprej. Lahko pa zapišejo, da: je bila rimska cesta odkrita v sektorjih 2 in 3, srednjeveški novec v kvadrantu G sektorja 4, novoveška klet pa v kvadrantu C in D sektorja 1. Če pa želijo arheologi doseči še večjo natančnost umestitve arheoloških ostalin v prostor, pa seveda posežejo po sodobnih merskih instrumentih, da lahko beležijo pozicijo ostalin na milimeter natančno. Vse najdene predmete iz vsake posamezne jamice na prostoru arheološkega izkopavanja, ki je razdeljeno na posamezne predele, zberejo in shranijo v vrečko. Vsaka jamica je natančno prostorsko umeščena, ima svojo številko, tako da natančno vedo, kje je bila odkrita posamezna najdba. Vsaka plast dobi svojo številko, da je Površina razdeljena na sektorje in kvadrante in izkopavanja se po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj lahko pričnejo. Če gre za večje površine si izkopno polje arheologi razdelijo na smiselne manjše enote, ki jih imenujejo sektorji in so po navadi označeni s številkami. Sektorji so nato razdeljeni na še manjše enote, ki jih imenujejo kvadranti (10x10m, 5x5m …), označeni pa so s črkami. Tovrstna razdelitev območja raziskav sledljiva. V vsaki vrečki pa je listek, na katerem so vse oznake, v kateri plasti se je predmet nahajal. Vse najdene ostanke se nato shranijo v Ljubljanskem mestnem muzeju, a pred tem jih morajo natančno očistiti, popisati, fotografirati in analizirati. Med analizo arheologi pogledajo številko vrečke in tako natančno vedo, kje na prostoru izkopavanja se je nahajal najden predmet. Med iz- Porabje, 3. novembra 2022 kopavanji odvzamejo tudi vreče zemlje oziroma sedimenta, za t. i. mokro sejanje. Na podlagi organskih ostankov lahko na primer ugotovijo, katere drevesne vrste so rasle na tem območju, kateri les so uporabljali za izgradnjo hiš ali pa s katerim lesom so kurili, kaj so jedli in kaj gojili. Arheologe po zaključku izkopavanja čaka še pisanje končnega poročila, za kar imajo na voljo dve leti. V to so vključene tudi naravoslovne analize. Tako na primer vse najdene kosti (večinoma so živalske) analizirajo zooarheologi. In na koncu najdeni in analizirani artefakti sledijo na pot med muzejske zbirke, ki so na vpogled javnosti. Če je arheologija nekoč pogosto služila le pridobivanju muzejskih artefaktov in zadovoljevanju želja zbiralcev, se je kasneje njena dejavnost izjemno razvejala. V svojem razvoju, ki poteka z roko v roki s splošnim tehnološkim napredkom, je na srečo postala ena najčvrstejših podstati stroke tista, ki ima za osnovno poslanstvo varovanje arheološke dediščine. Braniki arheološke dediščine pa so ne le Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter druge pri razstavi sodelujoče ustanove in tudi ne le arheološka stroka v najširšem pomenu, temveč mi vsi, ki nam ni vseeno za naše korenine, za velikane, na ramenih katerih stojimo, in predvsem za generacije, ki nam sledijo in bodo nadaljevale našo verigo človeštva. Arheologija ni ravno »fina« stvar. Izjemno zahtevna je, saj gre za delo na terenu – ne glede na vremenske razmere. Vendar pa morajo arheologi skupaj z javnostjo najti načine, kako ohraniti preteklost, da bo lahko živela skupaj s hitro spreminjajočim se svetom, saj dediščina predstavlja temelj identitete in je nosilka zgodovinskega spomina nekega naroda. Mojca Polona Vaupotič 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 04.11.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 9:05 Otroški program, 11:20 Vem! 12:00 V vrtincu ljubezni, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Prvaki: Zaščita prvakov, 14:35 TV-izložba, 14:50 Prisluhnimo tišini, 15:10 Mostovi – Hidak, 15:45 Športniki: Veleslalom, 15:50 Skoraj nikoli, 16:20 Infodrom, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ah, ta leta! 17:50 Družina Jazbečjak, risanka, 18:05 Šef doma, z Mašo in Petro, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 V petek zvečer, 21:25 Na lepše, 22:00 Odmevi, Šport, 22:45 Kinoteka: Velika iluzija, 0:45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:05 Napovedujemo PETEK, 04.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 8:00 Videotrak, 9:15 Dobro jutro, 11:30 Tarča, 12:40 Ugriznimo znanost, 13:25 Šef doma, 14:00 O živalih in ljudeh, 14:30 Popevka 2022, 16:25 Panorama, 16:40 Gospodarstvo, 16:55 Magnet, 17:00 Na vrtu, 17:40 Rokomet (Ž): Danska - Slovenija, evropsko prvenstvo, 19:50 Športna gimnastika (M): Mnogoboj, svetovno prvenstvo, 20:20 Rokomet (Ž): Švedska - Srbija, evropsko prvenstvo, 22:05 Športna gimnastika (M): Mnogoboj, svetovno prvenstvo, 0:05 Dokumentarna oddaja, 1:10 Videonoč SOBOTA, 05.11.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Otroški program, 10:40 Infodrom, 10:50 Osvežilna fronta, 11:20 TV-izložba, 11:45 Ah, ta leta! 12:15 Duhovni utrip, 12:30 Ozare, 12:35 NaGlas! 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 O živalih in ljudeh, 13:55 TV-izložba, 14:15 Podjetno naprej, 14:45 Prisluhnimo tišini, 15:05 TV-izložba, 15:30 Rojaki, 15:55 Ambienti, 16:30 Na vrtu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Luka in Lučka, risanka, 17:30 Sobotno popoldne, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 20:00 Joker, 21:00 Kaj dogaja? 21:35 Ujet, 22:35 Poročila, Šport, Vreme, 23:05 Sedmi pečat: Oče, 1:10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:35 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 2:30 Napovedujemo SOBOTA, 05.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Pričevalci: Anton Murgelj, 9:15 Avtomobilnost, 10:15 Pred SP v nogometu, 11:25 Alpsko smučanje (Ž): Smuk, svetovni pokal, 12:45 Katar 2022, 13:20 Nordijsko smučanje (Ž): Smučarski skoki, svetovni pokal, 15:00 Športna gimnastika: Finali na posameznih orodjih, svetovno prvenstvo, 15:50 Nordijsko smučanje (M): Smučarski skoki, svetovni pokal, 17:50 Rokomet (Ž): Francija - Severna Makedonija, evropsko prvenstvo, 19:30 Športna gimnastika: Finali na posameznih orodjih, svetovno prvenstvo, 21:45 Ko me ne bo več, 23:30 Koncert, 1:20 Videonoč NEDELJA, 06.11.2022, I. spored TVS 7:00 Otroški program, 10:00 Nedeljsko bogoslužje, 10:55 TV-izložba, 11:20 Ozare, 11:25 Obzorja duha, 12:00 Ljudje in zemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 V petek zvečer, 14:50 Na lepše, 15:15 Brodolomca, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Bacek Jon, risanka, 17:30 Nedeljsko popoldne, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20:00 Genialna prijateljica, 20:55 Intervju, 21:55 Poročila, Šport, Vreme, 22:20 Misijon, 23:30 Za lahko noč: Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao; S. Rahmaninov: Simfonija št. 2, 0:40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:10 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2:00 Napovedujemo NEDELJA, 06.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Duhovni utrip, 7:15 Ugriznimo znanost, 7:40 Rast: 67. gala koncert AFS France Marolt, 8:20 Orkester Mandolina Ljubljana - Dajte, dajte; Cvetje v jeseni; Grška siuta, 8:45 Začnimo znova, 10:10 Ambienti, 10:45 Žogarija, 11:25 Alpsko smučanje (Ž): Smuk, svetovni pokal, 12:50 Nordijsko smučanje (Ž): Smučarski skoki, svetovni pokal, 14:30 Športna gimnastika: Finali na posameznih orodjih, svetovno prvenstvo, 15:50 Nordijsko smučanje (M): Smučarski skoki, svetovni pokal, 17:50 Rokomet (Ž): Slovenija - Švedska, evropsko prvenstvo, 19:50 Športna gimnastika: Finali na posameznih orodjih, svetovno prvenstvo, 20:20 Rokomet (Ž): Srbija - Danska, evropsko prvenstvo, 21:00 Žrebanje Lota, 21:10 Rokomet (Ž): Srbija - Danska, evropsko prvenstvo, 22:00 Športna gimnastika: Finali na posameznih orodjih, svetovno prvenstvo, 23:00 Arena, 0:00 Preko trupel, 1:05 Nedeljsko popoldne, 2:35 Kaj dogaja? 3:15 Videonoč PONEDELJEK, 07.11.2022, I. spored TVS 6:20 Utrip, Zrcalo tedna, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:00 Vem! 11:40 TV-izložba, 11:55 Intervju, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Sveta čudesa sveta, 14:25 TV-izložba, 14:40 S-prehodi, 15:10 Dober dan, Koroška, 15:45 Mumindol, risanka, 16:10 Z kot Zofka, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Podjetno naprej: Misija mlada kohezija, 17:50 Zvit in Zaja, 18:05 Šef doma s Petro: Veganska lazanja, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tednik, 21:00 Arena, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Umetni raj, 23:20 Ob 110. obletnici rojstva Bojana Adamiča: Bojan Adamič – Poklon mojstru: Koncert ob odprtju 27. slovenskih glasbenih dni, 0:25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:45 Napovedujemo PONEDELJEK, 07.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 8:30 Videotrak, 9:45 Prisluhnimo tišini, 10:15 Dobro jutro, 13:10 Šef doma z Mašo in Petro: Jota ali bujta repa? 13:50 Obzorja duha, 14:30 Na lepše, 15:00 Ljudje in zemlja, 16:10 Sobotno popoldne, 17:50 Rokomet (Ž): Nemčija - Črna gora, evropsko prvenstvo, 19:55 Panorama, 20:15 Črna kronika, 20:35 Magnet, 20:50 Volitve 2022: Soočenje kandidatov za župana mestne občine – Koper, 22:05 Podjetno naprej: Misija mlada kohezija, 22:35 Osa, 23:00 Prezgodaj dva metra spodaj, 23:25 Videonoč TOREK, 08.11.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:00 Vem! 11:40 TV-izložba, 11:55 Tednik, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Sveta čudesa sveta, 14:30 TV-izložba, 14:45 Duhovni utrip, 15:00 Lučka – Pitypang, 15:40 Mulčki, risanka, 15:45 Nezmotljivi detektivi, 16:00 Firbcologi: O bendih, velikem odru in poučnih učbenikih, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Slovenski magazin, 17:50 Niki Vrum, risanka, 18:05 Šef doma z Mašo: Svinjski kotlet z olivno salso in paradižnikovo rižoto, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Žarenje, 20:50 Žvižgači v Združenih narodih, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Pričevalci: Frančiška Mevc, 23:55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:25 Napovedujemo TOREK, 08.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:30 Videotrak, 10:45 Dobro jutro, 13:40 Šef doma s Petro: Veganska lazanja, 14:20 Umetni raj, 15:00 Avtomobilnost, 15:50 Joker, kviz, Porabje, 3. novembra 2022 OD 4. novembra DO 10. novembra 16:50 Kaj dogaja? 17:40 Rokomet (Ž): Slovenija - Srbija, evropsko prvenstvo, 19:55 Panorama, 20:15 Koda, 20:35 Magnet, 20:50 Volitve 2022: Soočenje kandidatov za župana mestne občine – Celje, 21:40 Anon, 23:20 NaGlas! 23:50 Videonoč SREDA, 09.11.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:05 TV-izložba, 11:20 Vem! 12:05 TV-izložba, 12:20 New neighbours - Novi sosedje: Dovolite mi sanjati, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Sveta čudesa sveta, 14:25 Osmi dan, 14:50 Rojaki, 15:20 Mostovi – Hidak, 15:50 Male sive celice, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Slovenci in habsburška cenzura, 17:50 Kumijine živalske zgodbice, risanka, 17:55 Knjižni molj: Skriti zaklad, 18:05 Šef doma s Petro: Medaljoni z mandljevo panado, kuskus s pečenim česnom, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:05 Film tedna: Balon, 22:15 Odmevi, Šport, 23:00 Profil, 23:50 (Ne) znana poglavja slovenske zgodovine: Slovenci in habsburška cenzur, 0:25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:45 Napovedujemo SREDA, 09.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 8:40 Videotrak, 9:40 Lučka – Pitypang, 10:10 Dobro jutro, 13:00 Slovenski magazin, 13:45 Šef doma z Mašo: Svinjski kotlet z olivno salso in paradižnikovo rižoto, 14:20 Na lepše: Baška grapa in Libelice, 15:20 Ambienti, 16:10 Nedeljsko popoldne, 17:50 Rokomet (Ž): Evropsko prvenstvo, 19:55 Panorama, 20:15 Zdravje, 20:35 Magnet, 20:50 Žrebanje Lota, 20:55 Volitve 2022: Soočenje kandidatov za župana mestne občine – Kranj, 22:00 Na novo odkriti Beethoven, 23:00 Za vsako ceno, 23:55 Videonoč ČETRTEK, 10.11.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:00 Vem! 11:40 TV-izložba, 11:55 Arena, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Veliki egipčanski muzej – orjaško gradbišče, 14:25 TV-izložba, 14:40 Slovenci v Italiji: Mikser - Po poletnih požarih na Krasu, 15:10 Moj gost/Moja gostja – Vendégem, 15:50 Sobotni krompir, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ugriznimo znanost: Izolacija stavb, 17:50 Niki Vrum, risanka, 18:05 Šef doma z Mašo: Maslena plošča s svežo bageto, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tarča, 21:00 Izginula trojanska mesta: Vojna, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Osmi dan, 23:15 Dediščina Evrope: Bela hiša ob Renu, 0:15 Ugriznimo znanost, 0:45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:10 Dnevnik, 1:35 Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:05 Napovedujemo ČETRTEK, 10.11.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 8:30 Videotrak, 9:45 Profil, 10:40 Dobro jutro, 13:40 Šef doma s Petro: Medaljoni z mandljevo panado, kuskus s pečenim česnom, 14:20 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Slovenci in habsburška cenzura, 15:00 Protestantizem, 16:00 V petek zvečer, 17:40 Rokomet (Ž): Evropsko prvenstvo, 19:55 Panorama, 20:15 Znanost in tehnologija, 20:35 Magnet, 20:50 Volitve 2022: Soočenje kandidatov za župana mestne občine - Slovenj Gradec, 21:00 Volitve 2022: Soočenje kandidatov za župana mestne občine – Krško, 22:00 Avtomobilnost, 22:35 Ambienti, 23:10 Mednarodni baletni gala koncert Društva baletnih umetnikov Slovenije, 0:05 Slovenska jazz scena: MareziJazz 2022: Bend-it! Orchestra, 0:40 Videonoč srečanje Slovencev v Budimpešti Slovensko društvo v Budimpešti in Slovenska narodnostna samouprava Újbuda sta v soboto, Slovensko mašo sta v cerkvi svete Ane na Trgu servitov darovala monoštrski župnik Imre Bodorkós in njegov namestnik Krisztián Óra. Glavni celebrant maše bi bil župnik iz Markovcev Dejan Horvat, a se zaradi bolezni žal ni mogel udeležiti programa. Veleposlaništvo Slovenije v Budimpešti je zastopala namestnica veleposlanika Jana Strgar s soprogom. Prireditev je finančno podprla tudi slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss. Ferenc Sütő 22. oktobra, v XI. okrožju Budimpešte skupaj organizirala srečanje Slovencev z mašo v slovenskem jeziku. Pri liturgiji je sodeloval Cerkveni pevski zbor Zveze Slovencev na Madžarskem Števanovci. Programu so se pridružili tudi romarji iz Monoštra in drugih naselij Porabja. BUČARIJA V VRTCU GORNJI SENIK Čudoviti mesec oktober smo v vrtcu zaključili z »Bučarijo«. Otroci in starši so ob tej priložnosti v vrtec prinesli velike oranžne in okrasne buče. V vrtcu smo se takoj lotili dela. Razrezali smo veliko sladko bučo TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Hokaido, jo očistili in spekli, nato pa pojedli. Prisluhnili smo pravljici o buči velikanki in telovadili z bučami tako, da smo večje buče kotalili, majhne pa smo nosili in ob tem posnemali hojo pajka. Čistili smo buče in razvrščali bučna semena. Zunanjo stran buče smo nato okrasili tako, da so nastali obrazi smešnega videza ter izdelali tudi papirnate buče z raznimi smešnimi obrazi. Zapisala: Andreja S. M. Glavna in odgovorna urednica Nikoletta Vajda-Nagy Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Obravnavali so predloge sprememb pri visokošolskem izobraževanju Na seji državnega zbora 27. oktobra je potekala splošna obravnava predloga zakona št. T/1623 o spremembi zakonov v zvezi z visokošolskim izobraževanjem, poklicnim usposabljanjem in izobraževanjem odraslih. Parlament je predlog obravnaval kot točko dnevnega reda o narodnostih. Mnenje Odbora DZ za narodnosti na Madžarskem je predstavila slovenska parlamentarna zagovornica in podpredsednica Odbora za narodnosti Erika Köleš Kiss. V govoru je poudarila, da so tudi študenti, rojeni v narodnih skupnostih na Madžarskem, vključeni v vse oblike izobraževanja, zato bodo izzivi visokega šolstva, poklicnega usposabljanja in izobraževanja odraslih ter dopolnitve, oblikovane v predlogu zakona in določbe, po sprejetju zakona vsekakor vplivali na vse narodne skupnosti na Madžarskem. Spremembam se morajo brez izjeme prilagoditi tudi dijaki, ki so pripadniki narodnosti, če se želijo uveljavljati na trgu dela kot zaposleni, ali če si želijo pridobiti poklic, višjo strokovno, visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo. Pomembna sprememba v visokem šolstvu je, da se povečuje avtonomija visokošolskih zavodov tudi pri jezikovnem preverjanju znanja in poučevanja jezikov. Z jesenjo 2024 se bo preoblikoval vpisni sistem v visokem šolstvu in bo ukinjena obveznost opravljanja jezikovnega izpita. Se pravi, jezikovni izpit ne bo več pogoj za pridobitev diplome. Posamezna visokošolska ustanova bo morala zagotoviti, da se študenti naučijo jezika, ki je potreben za kvalifikacijo. Jezikovno izobraževanje mora biti zagotovljeno kot del učnega načrta, izobraževalna ustanova pa mora zagotoviti tudi možnost opravljanja izpita. Za madžarske narodnosti je izjemno pomembno, da bo znanje narodnostnega jezika do konca študija popolno v vseh pogledih. Odbor madžarskega parlamenta za narodnosti podpira predloge vlade za spremembe na področju visokega šolstva, poklicnega usposabljanja, izobraževanju odraslih ter zagotavljanju prekvalifikacije in nadaljnjega izobraževanja ter zahteva, da vlada tudi pri praktičnem uresničevanju zakona podpira izobraževalne ustanove, njihove profesorje in udeležence usposabljanja, da bi zagotovili delovno silo z utemeljenim in zanesljivim znanjem na vseh področjih tudi ob uveljavljanju posebnih interesov narodnosti. Ferenc Sütő