Posamezna Številka 10 vinarjev.
Slev. 183.
V LMani, v peiet, e avpsia »is.
Leto m
B Velja po poŠti: 52
Z« oelo leto naprej . . K 26'— ■a en meseo „ . . „ 2-20 ■a Nemčijo oeloietno . „ 29'— *a ostalo Inozemstvo . „ 36'-
V	Ljubljani na domi
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	opravi prejeman mesečno „ 1*70
s Sobotna izdaja: 3
ia celo leto......„ V—
sa Nemčijo oeloietno . „ 9-— a ostalo inozemstvo. „ 12'—
11 1 up Inieratti m Bustolpaa pstltvrata (72 mu): ia enkrat .... f« 1B v ■a dvakrat .... „ H . n trikrat .... „ M , ia Trikrat pitami HfHt.
PirtCumiHli.nkrDi.mMR K:
enostolpna petMvrsta po 13 rta.
eaoatolpna petttvrata poMlk
Utaja vaak lu, taviaall ■» •olje ta praznika, oh S. ari pop.
Bedna tatu p rilo«« V«ni tak
B3T Oredniitvo je t Kopitarjevi ullol štev. 6/ra. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne =» sprejemajo. - Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlitvo je v Kopitarjevi ullol št 1 — ___
poitne hranilnioe avstrijske it. 24.797, ogrske 21.51, bosn.-bero.fit.7S63. — Dpravnlikega taUlou it M.
Zavezniške čete osvojile Lukou>, Vfz-uo iu Zambroo. Splošno rusko umikanje med Bugom iu Parczeiuom. -Nemške čete ob železniški progi Varšava-BJelostok.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 12. avgusta. Uradno se poroča:
Severno od spodnjega Wjeprža zasledujoče avstrijske sile so vzele danes Lukov in prekoračile Bystrico zahodno od Rad-zyna. Med Tysmienico in Bugom so bili včeraj Rusi po naših zaveznikih na več mestih vrženi nazaj. Sovražnik je danes zjutraj izpraznil bojišče in se umaknil nazaj. Sicer je položaj neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 12. avgusta. Veliki glavni stan:
Armadna skupina general-t e 1 d m a r š a 1 a pl. Hindenbur-g a.
Na Kurskem in v Samogiciji je položaj neizpremenjen. Južno od Njemena so odbile čete armade generala pl. Eichorna krvavo z izdatnimi silami v odseku Dvine podvzeti napad. Sovražnik je pustil 700 ujetnikov v naših rokah. Armada generala pl. Scholza je vzela obmostje pri Wiznl in Je južno od Njemena vrgla sovražnika čez reko Gaz. Od 8. avgusta Je ujela armada 4950 mož, med njimi 11 častnikov in Je zaplenila 12 strojnih pušk. Armada generala pl. Gallwitz je vzela z naskokom Sambrow in je med stalnimi boji prodirala bolj Južno čez Andrejov v vzhodni smeri. Pred trdnjavo Nowo Georgiewsk nič novega. Nek naš zrakoplov je metal bomhe na kolodvor Biallstoka. Opazovali smo večje eksplozije.
Armadne čete generalfeld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Med številnimi boji s sovražnimi zadnjimi četami se je nadaljevalo zasledovanje in se je prekoračil odsek Muchavka. Zaseden Je Lukow.
Armadne čete generalfeld-maršala pl. Mackensena.
Potem, ko so zvezne čete na več točkah vdrle v vstrajno branjene sovražne postojanke, se od danes ponoči Rusi umikajo na celi bojni črti med Bugom in Parczewom.
Najvišje vojno vodstvo.
XXX
Mogočen ognjeni krog se vije okoli ruskih armad; še ni videti konca velikanskih operacij, v katere dobimo le malo vpogleda; ne vemo, kaj nameravata zvezni vojni vodstvi. Samo eno slutimo, da namreč avstrijske in nemške armade koncentrično hit6 proti prostoru okoli Brest-Litovska, kjer je nameraval ruski vrhovni poveljnik glavne svoje sile na novo razvrstiti. Kot desno krilo zveznih armad je 11. armada (Mackensen) včeraj v severni
smeri prekoračila črto Uhrusk_
Ostrow, potem ko se je sosednji armadi (nadvojvoda Jožef Ferdinand) posrečilo predreti ruske postojanke ob Tysmienici.
Pravo zagozdo, pravo zasledovalno skupino tvorijo armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda, skupina Kovesz, armadi Woyrscha in princa Leopolda Bavarskega. Armada Jožefa Ferdinanda je prekoračila močvirnato ozemlje ob Tysmienici in dosegla Radzyn ter ogrožala umikanje Rusov precl 11. armado, tako da »o ti morali zapustiti Parczevv in opustiti nadaljnjo obrambo Tysmienice. Severno je osvojitelj Ivangoroda, general Kovesz, zasedel važno
železniško križišče Lukov. Njegov odločen nastop je olajšal sosednji armadi generala Wovrscha. prekoračenje Mu-havke, močvirnega potoka, ki teče tik zahodno od Sjedelc.
Severno od železnice Varšava—Sie-dlce se je armada princa Leopolda Bavarskega v hitrem prodiranju na kratko razdaljo približala železnici Siedlce —Malkin (ob Bugu) in jo sedaj to črto najbrže že prekoračila.
Nemške liarevske skupine, to sta armadi Gallvvitz in Scholtz, stremi proti železnici Bjelostok Malkin. Desno krilo armade Galhvitz je že predvčerajšnjim prodrlo čez Malkin na južni breg Buga, kjer je dobilo stik z armado princa Leopolda Bavarskega. Nadaljnje prodiranje nemške narevske skupine, ki bi ravno zdaj lahko prinesla lene operativne uspehe, bo pa zelo oviralo močvirje ob Nurecu in zgornjem Narevu, katero sovražnik lahko izrabi za trdovraten odpor.
Levo krilo armade Scholza je še daleč zadaj; pač se mu je posrečilo vzeti obmostje Vizne, vendar se upira še Osovjec in ovira popoln razvoj ob-koljevalnih operacij proti prostoru Bjelostok—Grodno.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 11. avgusta. Včerajšnje uradno poročilo:
Med Dvino in Njemenom so naše čete
8.	t. m. potiskale sovražnika nazaj okoli Friedrichstadta, na desnem bregu reke Njemenek in višje ob reki pri Schonbergu. Severovzhodno od Wilkanira smo potisnili iz več vasi nemške prednje straže z velikimi izgubami. V noči na 8. t. m. je sovražnik ponovil svoje napadalne poizkuse na utrdbe Kovna. Prihodnjega dne je sovražna artiljerija do najtežjega kalibra silovito obstreljevala naše postojanke. Proti našim naprej potisnjenim postojankam je sovražnik napadal z vso ljutostjo. Po zadnjih poročilih so bili vsi nemški naskoki na zahodno fronto kovnskih utrdb v noči
9.	avgusta odbiti z ogromnimi izgubami. Pri Osovjecu in okoli Jedvabna silovit ogenj. Na levem narewskem bregu posamezni boji, posebno v smeri na Lomžo in v severnem odseku ceste Lomža—Ostrow. Na drugih mestih in tako tudi na desnem srednjem bregu Visle nobenih znatnih bojev. Na cestah okoli Wlodawe ob Bugu, ob Zlati Lipi in ob Dnjestru nobene izpre-membe.
Nemško brodovje, obstoječe iz devetih oklopnih križarjev in večjega števila torpednih čolnov je silovito napadlo vhod v morski zaliv pri Rigi, Napade smo odbili. Naša vodna letala so z bombami pripomogla k uspehu. Z bombami smo poškodovali eno sovražno križarko in dva ! torpedna čolna, dva pa z minami. (Kakor poroča Wolffov urad, sc gre za nemško poizvedovanje, ki naj bi dognalo, kako so položene ruske mine. Pri tem so Nemci ujeli eno rusko vodno letalo z letalci. Op. ur.)
Petrograd, 12. avgusta. Včerajšnje poročilo:
V noči na 9. smo odbili na cestah proti Rigi več nemških napadov v boju moža z možem vkljub temu, da je Nemce zelo podpirala njehova težka artiljerija. Isto noč >n prihodnje jutro so bili boji v smeri na Dunaborg, okoli Schonberga — Ponemuni — Wielkomierz in sovražnik se je začel umikati, izgubil 100 ujetnikov, več strojnih pušk in zabojev streliva. Na Narevski fronti na cestah Lomža — Snjadowo — Ostrow so se nadaljevali vroči boji (Rusi zamolče padcc Lomže. Op. ur.) Naša artiljerija jc zavrnila nemško ofenzivo ob levem bregu Visle proti Novvo Georgijevv-
skemu. V smeri Ljublin — Lukow desno
od Wieprža je sovražnik 9. dopoldne za čel ofenzivo, ki smo jo vkljub njeni trdo-vratnosti zastavili. Na Wlodawskih cestah smo uspešno zavrnili napad savražnika, ki je uporabljal dušeče pline. Ob Dnjestru so Avstrijci 8. avgusta začeli krajevno ofenzivo pri izlivu Strype. Boj še traja. Na ostali fronti nič pomembnega.
IZ VARŠAVE.
Krakov, 12. avgusta. Takoj, ko so se umaknili Rusi iz Varšave in so se razstrelili mostovi, so se posvetovali zastopniki vseh protiruskih strank in izjavili, da so solidarni s poljskimi legijami, ki se vojskujejo proti Rusiji. Dozdaj tajne poljske vojaške organizacije so takoj odposlale v mesto oborožene oddelke poljskih strelcev. Varšavski listi objavljajo ostre proti-ruske članke. Varšavski meščanski odbor je izdal oklic, da prevzame varstvo mesta. Upostavili so meščansko stražo. Varšavo so razdelili v 12, Prago v 3 in varšavsko okolico v 11 okrajev. Odbor je tudi izdal oklic, naj se prepusti milici strelno orožje, konji in kolesa.
OB ZAVZETJU VARŠAVE
so še dobili, kakor poroča »Berliner Tage-blatt«, veliko voz in avtomobilov. Veliko je za orožje sposobnih mož, ki so plačali 100.000 do 300.000 rubljev, da jih niso uvrstili v armado, Tudi zvonov večinoma Rusi niso mogli več vzeli s seboj.
ALI SE ŽE TUDI BREST - LITOWSK IZPRAZNUJE?
Berlin, 12. avgusta. »Vossische Zeitung« poroča iz Rusije: Na ukaz trdnjav-skega poveljnika v Brest - Litowsku je obvestil gimnazijski ravnatelj, da se prekinejo izkušnje, ker se gimnazija preseli v Kijev,
Haag, 12. avgusta. »Daily News« poročajo iz Petrograda: Civilno prebivalstvo zapušča vsa mesta, ki leže med Varšavo in Brest - Litowskom. Beži do 200.000 Rusov. Živila so se neizmerno podražila. Vodovode so povsod razdrli.
RUSI IZPRAZNUJEJO VILNO.
Berlin, 12. avgusta. (K. u.) »Lokalan-zeiger« objavlja preko Genfa iz Pariza: Veliki knez Nikolaj je obvestil francosko vojno vodstvo, da se je le s težkim srcem moral odločiti izprazniti Vilno, ker kljub junaškemu odporu ruskih čet na Kurskem in v Livoniji ne more računati s sedanjimi sredstvi na uspeh. Vilno so pričeli izpraz-njevati zgodaj zjutraj.
TUDI DVINSK IZPRAZNUJEJO.
London, 12. avgusta. (K. u.) Reuter i poroča iz Petrograda: Uradniki se priprav- j ljajo, da zapuste Dvinsk, Vojaške oblasti ' pozivajo moške od 17. do 45. leta k polj- j skemu delu. General Ruski jc obiskal . mesto.	1
ZEPPELIN BOMBARDIRAL BIAL¥> STOK IN KOWEL.
»Basler Nachrichten« poročajo dna 11. t. m.: Zeppelin je vrgel na Bialyw stok dvanajst bomb, med njimi pet za-žigalnih. Dva druga Zeppelina sta bombardirala kolodvor v Kowiu.
BOMBE NAD VILNO.
»Basler Nachrichten« poročajo ii Petrograda 11. t. m.: Nemško letalo je metalo bombe na Vilno.
OB BESARABIJI.
Črnovice, 12. avgusta. Vse ruske napade ob besarabski meji so našo hrabre čete odbile z velikimi izgubami za Ruse.
VILNA - RIGA.
Kolin. »Secolo« izvaja: Če izpraznijo Rusi Vilno in če jo zasedejo Nemci, bi morali Rusi Nemcem takoj prepustiti tudi
Rigo.
PETROGRAD NI OGROŽEN (?).
Kodanj, 12. avgusta. »Daily Mail« poroča iz Petrograda: Ruski generalni štab je objavil pomirjevalno obvestilo, ki na-glaša, da ni verojetno sovražno prodiranje proti Petrogradu in opozarja na nravn« in umetne postojanke, ki branijo Petrograd.
RUSI VARČUJEJO S STRELJIVOM.
Dunaj, 8. avgusta. »Gazeta Poljska« poroča: Brigada Pilsudski je dobila v roke sledeče značilno povelje generalnega štaba XXV. ruskega armadnega zbora: Poveljniku 3. grenadirske divizije, poveljniku 46. pehotne divizije in generalu Wiesiolowskemu: Št. 1920 ex 491.
Od armadnega poveljstva je dožla sledeča brzojavka: Artiljerija in osobi-to pehota je poročala, da se je minuli teden porabilo preveč streljiva. Podrejena poveljstva zato zopet opozarjam, da se mora brezpogojno varčevati s streljivom. Ukažem, da se z ognjem pušk ne sme pričeti prej, kakor na 1000 korakov.
KRAJNA IMENA NA POLJSKEM.
Dunaj, 12. avgusta. Iz poljskih krogov se objavlja sledeči dopis: Po padcu Varšave je čas, da se odstranijo ruska krajevna imena na Poljskem. Ivangorod je pravilno poljski Demblin, No-wogeorgiewBk pa Modlin. Nowo Alek-sandria pravilno že skozi stoletja Pu-lawy, Noworadom.sk pravilno Radomsk, Cholin pravilno Chelm itd.
JAPONSKE DOBAVE GRANAT RUSIJI.
Kodanj. »Nationaltidende« poroča iz Pariza: Ruska vlada je sklenila z Japonsko dogovor, po katerem dobavi Japonska Rusiji od 1. septembra dalje vsak dan 50.000 granat.
napad naše mornarice ansko vzhodno obal. - Laški na dobrdobsko planoto in pri zopet z velikimi laškimi izgn-
Pri Gorici Je mir.
| 2 viadukta cestne železnice. En viadukt se je podrl, ena tvornica je pričela goreti. V San Spirido jc do tal pogorel kolodrot in različna skladišča. V Bariju so obstreljevali grad, svetilnik, železnico In 5 tvor-nic, med katerimi je ena zgorela. Cel Bari je zagrnjen v prah in v oblake dima. Mod prebivalstvom vlada panika. Italijanski topovi srednjega kalibra so brezuspešno n«. merili svoj ogenj na naše rušilce. Tudi napad nekega sovražnega podmorskega čolna se je ponesrečil. Naš ogenj je močno poškodoval železniški viadukt Senno San Gl-orgio. Naša vozila so se vsa popolnoma nepoškodovana vrnila domov. Sovražnih podmorskih sil izvzemši omenjenega podmorskega čolna pri Bariju ni bilo videti.
Poveljstvo mornarice.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 12. avgusta. Uradno sc poroča:
Na primorski bojni črti je bil v minuli noči odbit večji sovražni napad proti naprej štrlečem delu Dobrdobske planote in pa dva sunka pri Zagori. Te napade so podnevi pripravili z ljutim artiljerijskim ognjem. Italijanske izgube so bile velike, Pred goriškim obmostjem je mirno. Na ostalih bojnih črtah trajajo boji s topovi in praske dalje.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dogodki na morju.
Np.ša vozila so 11. avgusta zjutraj obstreljevala italijansko obrežno železnico od Molfette do Senno San Giorgio. V Molfetti so bile močno obstreljevane 4 tvornice in
»Izredno resen položaj.«
Chiuso, 11. avgusta. »Stampa« poroča iz Rima, da pojde Salandra v bližnjih dneh zopet na fronto h kralju, da se razgovori ž njim in Cadorno, kajti vsled skrajno resnega mednarodnega položaja je ta konferenca nujno potrebna. Ministrstva zelo pridno delajo.
O bojih ob Soči
poroča vojni dopisnik »Grazer Tageblatta« 12. !. m.: Izjalovili so se tudi danes ponoči nadaljevani poizkusi Italijanov, da bi se polastili Dobrdobskega robu. Glavni napad sovražne pehote je bil naperjen na razvalino jugovzhodno od Gradišča. Ob 1. uri ponoči je bil tudi ta z močnimi silami pod-vzeti napad popolnoma odbit, Drugi po-nočni napadi na Zagoro so bili odbiti istočasno. Ko se je zdanilo, se je lahko pregledal obseg laških izgub na mrtvecih, ki so ležali na bojišču. Pred goriškim obmostjem in v ozemlju Krna je mirno.
Vrli sanitejci ob Soči.
Vojni poročevalci pišejo o bojih pri Soči;
Vsa ta pokrajina krog in krog poje Hvalo saniteti. Sanitetni vojak ni nikajc vojak, on vlači samo bolnike! Vsekakor, nikak vojak! Neki avstrijski magnat nam je poslal tisoč kron za onega sanitejca, ki je največ ranjencev prinesel iz ognja. Izbirati smo morali med stotimi. Končno so si peteri razdelili nagrado; vsak je bil ob prenašanju ranjencev sam ranjen, a je ranjen in krvaveč vedno znova hitel nazaj v rojno črto reševat ranjence ...
Na koroški meji.
»Freie Stimmen« poročajo: Po živahnejših akcijah prejšnjih dni je dne 9. avgusta na celi fronti nastopil relativni mir. V srednjem odseku naše bojne črte je naša artiljerija dosegla uspehe proti sovražniku, opazilo se je namreč, da odnaša mrtve in ranjene. Sovražni poizkus, da bi prišel na Monte Peralba je bil odbit z ročnimi granatami.
Italijanski častnik o svojem kralju.
Dunajski »Information« pišejo z juga: Izredno značilen dogodek se je pripetil nedavno, ko je bil ujet neki italijanski častnik. S častnikom je začela pogovor neka zelo visoka osebnost, ki se je ravno mudila pri naših vrlih četah. Na vprašanje o značaju sedanjega italijanskega kralja je odgovoril častnik resno in s povdarkom: »II nostro Re e un brigante senza fede«. (Naš kralj je brigant brez vse zvestobe.) Tak ugled torej uživa italijanski kralj celo med lastnimi častniki — vsekakor v prvi vrsti vsled svoje verolomnosti nasproti zaveznikoma. In s takim mnenjem o svojem kralju in najvišjem vojnem gospodu gredo v boj italijanski častniki!
Junaški čin lista »Corriere d' Italia«.
Dunaj, 12. avgusta. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: »Corriere d' Italia« opisuje sledeči čin nekega avstrijskega vojaškega begunca, o katerem pravi, da je bil junak: V Gradež je došel avstrijski vojak italijanske narodnosti, Sta-bila. Priplaval je iz Pulja. Častnikom je pripovedoval, da je rojen Zadrčan in da je bil vedno vnet Italijan. Ob izbruhu vojske je bil uvrščen v avstrijsko armado. Vedno je skušal pobegniti, a se mu ni beg nikdar posrečil. Pred dvemi dnevi je nesrečnež zapustil ponoči Pulj in se je vrgel v morje. Posrečilo se mu je, da je ušel stražam na morju in na kopnem in je splaval proti Gra-dežu. Plaval je nad tri ure. Končno so mu opešale moči tako, da se je prepustil dobri sreči. Usoda mu je bila mila. Našel je velik kos lesa, ki se ga je oklenil, Kralja so o pustolovščini mladega iredentista obvestili. Dejansko znaša daljava od Pulja do Gradeža najmanj 120 km. Parnik potrebuje pet ur, da prevozi tako progo, a poročevalec »Corriere d' Italia« je človek, ki se seveda ne zanima za take malenkosti.
Boji na Pelagružu.
Lugano, 12. avgusta. Italijansko višje poveljstvo zanikava točnost našega poročila o poizvedovanju na Pelagružu in taji vsako izgubo med častniki. Danes pa javlja rodbina junaško smrt linijskega ladjinega poročnika Corrado Boggio na Pelagružu. Naše poročilo je bilo torej le točno.
Zaplenjene avstrijske ladje uvrščene v laško mornarico.
Lugano, 12. avgusta. Poroča se, da je laška vlada uvrstila zaplenjene avstrijske trgovske ladje v laško trgovsko mornarico.
Pobitost v Italiji.
lugano, 12. avgusta. Italijansko časopisje sledi danes povelju cenzure in izjavlja, da sc ne sme govoriti o vsebini pogajanj med balkanskimi državami in sporazumom štirih. »Idea Nazionale« poroča, da pričakuje srbski poslanik Ristič v Rimu od Pasi9a odgovor, ki bo nespravljiv tako, kolikor se more le misliti. Mussolini piše zato v Popolo d'Italia«: Nepotrebno je, da bf se igrala še dalje komedija. Balkana po nemških zmagah na vzhodu spora-
zumu štirih ni mogoče več pridobiti. Le »Messagero« upa še na Rumunijo.
Razburjenje v Italiji vsled vpoklica starejših letnikov. Lugano, 12. avgusta. Vpoklic letnika 1876. je povzročil po deželi veliko razburjenje, Vsa poročila soglašajo, da je vpoklic skoro štiridesetletnih povsod povzročil veliko nezadovoljstvo, posebno ker se v Rimu čuje, da bodo v kratkem vpoklicani še starejši letniki.
Angleški dar ItalijL Rim, 7. avgusta. (K. u.) Angleško veleposlaništvo v Rimu obvešča, da je darovala Anglija italijanski vojni upravi 20 popolnoma opremljenih am-bulančnih avtomobilov, in jih bo tudi popolnoma vzdrževala.
Ultimat Turčiji. Curih, 12. avgusta. Italijanski listi poročajo, da se je izročil ultimat Turčiji, ker ta na dne 20. julija izročeno noto do 5. avgusta ni odgovorila. Sovražnosti se bodo pričele v malo dneh. Nota ima zelo kratek rok.
Balkanske države in »porazu.
AVSTRIJSKO-NEMŠKA OFENZIVA SKOZI SRBIJO — STRAH ENTENTE.
»Frankf. Ztg.« poroča, da, kakor februarja, krožijo po Rimu govorice o zbiranju močnih avstrijskih in nemških čet na srbski meji, ki naj bi prodirale skozi vzhodno .Srbijo in po dolini Timoka na Bolgarsko proti Carigradu. Tudi londonski listi imajo podobne vesti, pa Angleži ne verujejo, da bi Nemčija tako cepila svoje sile. V Rimu pa so vendar zelo vznemirjeni, ker, če se to posreči, je ententa na Balkanu in pri Dardanelah končala. V Rimu upajo, da se bo zopet začela odločna akcija proti Dardanelam.
KRONSKI SVET V KRAGUJEVCU.
Bukarešt, 12. avgusta. Semkaj se poroča, da se vrši prihodnji teden pod predsedstvom srbskega prestolonaslednika kronski svet, ki se bo posvetoval o predlogih štirisporazuma.
SRBI RAZLJUČENI NA SPORAZUM.
Berlin, 12. avgusta. »Lokalanzeiger« poroča iz Aten: Poročila, ki dohajajo iz Srbije, vznemirjajo sporazum. Ljutost radi samolastnega sklepa zveznih bratov je ves narod močno razburila. Sodi se, da se bo morala srbska vlada prilagoditi mnenju naroda, da se Srbija žrtvuje za turške koristi Anglije in Rusije in da ravnotako odločno kakor Grška protestira proti nasilnosti sporazuma. Angleški poslanik je obiskal ministrskega predsednika Guna-risa. Izjavil je, da njegova vlada ne pričakuje odgovora od Grške, ker obsegajo sklepi sporazuma dopolnjena dejstva, pač se pa stavijo po odgovoru Bolgarije Grški predlogi, na katere se pričakuje odgovor. Prebivalstvo grške Macedonije je baje skrajno razburjeno, narod je neustrašen in trden in je osobito na Anglijo razljučen. Popolnoma izključeno je, da bi se Grška uklonila sporazumu, če bi, kar se ne veruje, sprejela predloge. Poročili o padcu Varšave in Ivangoroda ugleda sporazumu nista povečali.
SRBIJA HOČE CELO ALBANIJO.
Ruščuk, 12. avgusta. Iz Niša se poroča, da je včeraj Pasič sprejel albanske notable, katerim je izjavil, da pride sedaj cela Albanija pod srbsko gospodstvo, kar je naravno, ker tvori Albanija staro srbsko ozemlje. Istočasno s sporočilom, da hoče v Albaniji ustanoviti srbske šole, je obljubil Pasič, da bo varoval dosedanje predpra-vice in je izrazil nado, da se bo prebivalstvo v še nezasedenih ozemljih udalo srbskim četam.
RUMUNIJA.
Razpoloženje. — Izvoz rumunskega žita.
»Deutsche Orient Korrespondenz« poroča, da so se zadnji petek pogajali na Dunaju zastopniki rumunske vlade glede izvoza žita in petroleja v Avstrijo, Nemčijo in Ogrsko. Rumunska vlada je sama prosila za tak razgovor, kajti poljedelstvo tako strašno trpi, da vlada vidi, da more samo takojšen izvoz potolažiti razjarjeno razpoloženje producentov. Iz industrijskih krogov se sedaj izve, da Rumuniji ne manjka vozov. Dotične izjave generalnega ravnatelja Cotescu so bile le grdo slepilo, da bi naprtil krivdo osrednjima silama. Rumunija rabi na leto 35.000 vozov za izvoz svojega odvišnjega žita, Cotescu pa je rekel, da morejo rumunske železnice izvoziti na mesec komaj 6000 vozov, sedaj pa je nenadoma priznal, da bi ^e s sodelovanjem naše železniške uprave dalo izvoziti mesečno 25.000 voz. Tako je izvozna moč rumunskih železnic odvisna samo od politike vlade. Ljudstvo uvideva, da se jc vlada igrala z interesi ljudstva in jc prišla sedaj v slabši položaj, ko mora prositi
na Dunaju. Osrednji sili bosta stavili sedaj gotovo bolj trde pogoje.
Iz Bukarešta poročajo, da so v Braili agrarci s silo vdrli iz zborovanja naučnega ministra Duca, ki je opravičeval vlado. Agrarci so zato tako razburjeni, ker je cena gospodarskih pridelkov vsled vladne politike padla skoro za polovico.
»Ztiricher Post« poroča, da nihče ne ve, kaj misli Bratianu. Se dobijo ljudje, ki govorijo o pogodbi z Italijo in da bo Rumunija 15. avgusta udarila. Toda čim bolj gioboko prodirajo Avstrijci in Nemci v Rusijo, tem manj je govora o 15. avgustu. Vojaški krogi vedo, da bi bil rumunski nastop prava katastrofa, če jih na severu ne krijejo Rusi.
RUMUNSKI KRONSKI SVET.
Budimpešta, 11. avgusta. (T. U.) V nedeljo 15. avgusta se bo vršil v Bukareštu v kraljevi navzočnosti kronski svet, katerega se bodo poleg vlade udeležili vsi odlični voditelji strank. Kronskemu svetu pripisujejo največjo važnost.
FILIPESCU PROTI VOJSKI.
Bukarešt, 12. avgusta. List »Opinion« objavlja senzacijonalen članek voditelja rumunske vojne stranke, bivšega vojnega ministra Filipescu. Filipescu izjavlja, da mora Rumunija ohraniti svojo nevtralnost, ker je zamudila pravi trenutek, da poseže v vojno. Ta trenutek je bil, ko je bil Lvov še v ruskih rokah in ko so bili boji v Karpatih za Ruse še ugodni. Danes ne more nihče zahtevati, da bi Rumunija posegla v vojsko.
GRKI NOČEJO NIČESAR ODSTOPITI.
Atene, 12. avgusta. Več uglednih članov zbornice je izjavilo, da o predlogu sporazuma štirih glede na odstop mace-donske posesti Bolgariji v nikakih okol-nostih ni mogoče niti razpravljati. Grško prebivalstvo je složno v tem, da se ne odstopi niti ped zemlje krvavo pridobljenih ozemelj.
GRŠKO RAZBURJENJE PROTI ANGLEŠKI RASTE.
Angleška je poostrila svojo blokado proti Grški. Sedaj se pogaja samo z Bolgari, zanjo je odstop grške zemlje sklenjena stvar. Z Grško bo o tej stvari govorila šele, ko bo dobila odgovor iz Sofije. Grki upajo, da Bolgarija ne sprejme angleških ponudb. Med tem pa raste razburjenje proti ententi. Vsa mesta in občine pošiljajo brzojavne proteste in rotijo kralja in vlado, naj ne odstopi niti pedi grške zemlje.
GRKI OGORČENI NAD SPORAZUMOM ŠTIRIH.
Atene, 12. avgusta. (Kor. urad.) Poročilo, da zahteva sporazum štirih, naj se Ka-valla odstopi Bolgariji, ne da bi bili vprašali Grško, je ves grški narod razburilo. Tukajšnji diplomatični krogi ne verujejo, da se posreči zadnji obupni poizkus sporazuma, pridobiti zase Balkan, ker so bolgarski državniki o porazu sporazuma prepričani.
PRINC JURIJ GRŠKI V CURIHU.
Curih, 12. avgusta. (Kor. urad.) Princ Jurij grški je došel v Curih.
BOLGARIJA ODGODILA VELIKE VOJAŠKE VAJE.
Zoiija, 12. avgusta. Velike vojaške vaje, ki naj bi se bile vršile te dni, so od-godili po razgovoru ministrskega predsednika z vojnim ministrom.
Boj za Carigrad.
ANGLEŠKO POROČILO Z DARBA-NEL.
Iz Amsterdama poročajo nemški listi 11. avgusta:
Reuter poroča: Angleški tiskovni urad objavlja poročilo angleškega generala Hamiltona, glasom katerega se je na Gallipolu dosegel znaten uspeh. V južnem pasu se je na 100 yardov dolgi fronti vzhodno od ceste v Kri-thio pridobilo 2000 yardov. Ob tem so nudile francoske čete dragoceno pomoč. V prostoru Anzac so sc angleške čete ustalile v saribairskem Čumbuk-bair-Tailu in zasedle greben. Sovražnik je imel znatne izgube. Na nekem drugem mestu se je izvedlo novo izkrcanje. Ujetih je bilo 630 ujetnikov, 1 Nordenfeldtov top, dva metalca bomb in 9 strojnih pušk.
ANGLEŽI O BOJIH NA GALLIPOLIJU.
London. (Kor. ur.) »Reuter« poroča uradno: Ljuti boj na Gallipoliju se je nadaljeval 10. t. m. osobito v po avstralskih zborih zasedenem ozemlju in v severnem odseku pri Kaba Tepe. Avstralci so približno potrojili zasedeno ozemlje; proti severu nismo napredovali. Sovražne izgube so bile težke.
NEUSPEHI SPORAZUMA PRED DAR-DANELAMI.
Genf, 12. avgusta. Listi poročajo: Pred Dardanelami se nahaja sicer 70 ladij, a de-
lovanje je preprečeno vsled nevarnosti po podmorskih čolnih in minah. Zavezniki ne uspevajo. Izgubili so že do 60.000 mož.
NAPAD NA DARDANELE. 100.000 MOŽ IN 60 VOJNIH LADIJ. Amsterdam, 11. avgusta. »Morning-post« poroča, da se je število zaveznikov pred Dardanelami zvišalo na 100.000 mož in 60 vojnih ladij okoli Galipoli,
iloji oa zahoda.
Nemško uradno poročilo.
Berlin, 12. avgusta. Veliki glavni stan: V Argonih smo osvojili severno od Vienne le Chateau skupino francoskih utrdb, »Martinove utrdbe«, ujeli smo 74 neranjenih Francozov, med njimi dva častnika in zaplenili dve strojni puški in sedem metalcev min. Sovražnik je imel velike krvave izgube. Ko smo vzeli sovražni strelski jarek nri Ln Harazee, smo ujeli nekaj sovražnikov. Posadka je bežala in je popustila 40 mrtvecev.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 11. avgusta. Včerajšnje popoldansko poročilo:
Severno od kolodvora v Souchezu so Nemci ponoči dvakrat napadli s petardami; naš ogenj jih je vrgel nazaj. V zahodnih Argonih boj topov in pušk brez infan-terijskih akcij. V Vauquoisu boj z bombami in granatami. Po silovitem obstreljevanju je sovražnik včeraj v gozdu Le Pretre napadel naše jarke pri Croix des Carmes. Naš ogenj ga je ustavil, 'kakor smo tudi ponoči ustavili nov napad, katerega je spremljalo streljanje z granatami, ki so razvijale dušeče pline. V Lotringiji smo z lahkoto zavrnili sovražno patruljo proti kolodvoru in mlinu Monsel. V Vogezih mirna noč.
K bojem v Argonih.
»Pester LIoyd« poroča iz Ženeve 11. avgusta: Nemška artiljerija je izsilila sedaj tudi v vzhodnem Argon-skem gozdu, kakor tudi pri Apremontu več izprememb v francoskih postojankah.
Obstreljevanje Diinnkirchna.
Pariz, 12. avgusta. (K. u.) »Petit jour-nal« poroča iz Diinnkirchna: Okolico Diinnkirchna je v sredo obstreljevala nemška težka artiljerija. Škoda je neznatna.
Kaj je Anglija v vojski storila.
London. (K. u.) »Westminster Ga-zette« sodi, da bi bila potrebna javna izjava vlade o tem, kar je za vojsko storila Anglija, dasi govore vojaški razlogi za tajnost. List izraža bojazen, da poizkuša Nemčija vgozditi razpoko v slogo zaveznikov in piše: Iz pisave nemškega časopisja sklepamo, da meri zdaj nemška politika na to, da sej© spor med nami in našimi zavezniki. Vlada naj presodi, če vojaškega dobička o prikrivanju ne odtehta politična škoda, ker so zavezniki in ves svet v nejasnosti o žrtvah Anglije v vojski. Zelo škodljiv nastop časopisja za uvedbo brambne dolžnosti se more omejiti le z boljšim poznanjem tega, kar je Anglija storila.
Izdelovanje streliva v Angliji.
London. (Kor. urad.) Lloyd George je izjavil, da so meseca julija izdelali petdesetkrat toliko streliva, kakor lani septembra, v avgustu ga pa bodo izdelali stokrat več. V armadi so podelili 12,000 mehanikom dopust, tvorničarji zaposlujejo 40,000 delavcev.
Za mir.
Curih, 12. avgusta. »Correspondenzaa poroča: Uradna tiskovna agencija Vatikana poroča o mirovnem gibanju kardinalov in škofov nevtralnih dežel, katero so povzročili ameriški kardinal Gibbons in oba nadškofa v Bostonu in New Yorku. O možnosti skorajšnjega sklepa miru se nameravajo v soglasju s papeževim oklicem posvetovati na posebnem sestanku. Finski episkopat je v to že privolil,
MIROVNO POSREDOVANJE.
Berlin, 12. avgusta. (Kor. ur.) »Nord-deutsche Allgemeine Zeitung« piše: Iz Londona se zopet širi z raznimi podrobnostmi okinčano poročilo, da je minuli teden nemška vlada s posredovanjem danskega kralja predložila v Petrogradu mirovne pogoje, ki jih je pa odklonila ruska vlada. Poročilo je izmišljeno. Nemška vlada bi pametnih mirovnih predlogov, če bi se ji taki predložili, gotovo a limine ne odklonila. Sama bo zastavila mirovne predloge, kadar bodo sovražne vlade pripravljene pokazati, da so se njih vojna podjetja proti nam izjalovila.
NEMŠKI CESAR NI NAPOVEDOVAL, DA SE KMALU KONČA VOJSKA.
Berlin, 12. avgusta. (Kor. ur.) »Nord-deulsche Allgemeine Zeitung« piše: Buka-reški listi so pred kratkim objavljali brzojavke, ki nai bi iih bil baje odposlal cesar
grški kraljici, s katerimi je slavil cesar uničevalno zmagoslavje nepremagljivega nemškega orožja nad rusko armado in nagla-šal, da gre zmagoslavje sodelovanju Grške, Bolgarije in Rumunije. Ker se nahajajo, kar je zelo značilno, v inozemstvu še lahkoverni ljudje, ki smatrajo izvajanja ru-munskih listov resnim, se po obvestilu na merodajnem mestu izrecno naglaša, da so omenjene brzojavke od A do Ž popolnoma izmišljene.
Na morja.
ANGLEŽI O BOJIH Z »METEORJEM«. London, 11. avgusta. (Kor. ur.) »Reu-ter« poroča uradno: »Meteor« je potopil 8, avgusta angleško poizvedovalno ladjo »Ramsey«, Rešeni so bili 4 častniki in 39 mož. Ko je »Meteor« pozneje zapazil, da Se mu bliža brodovje križark, je videl, da ne more uiti. Posadki je ukazal, naj ladjo zapusti, nakar jo je potopil,
DVANAJST RIBIŠKIH LADIJ POTOPLJENIH.
London, 12, avgusta. (K. u.) »Lloyd« poroča, da je bilo potopljenih dvanajst ribiških ladij. Posadke so rešili, Potopljen je bil tudi nek angleški parnik in neka norveška ladja. Posadki sta bili rešeni.
ZRAČNI BOJI OB ANLEŠKI VZHODNI OBALI.
London. »Times« poročajo: Med bojem v zraku nad angleškim vzhodnim pri-morjem je izgubil življenje neki letalni poročnik, ki je napadel sovražnika.
Razna poročila.
NAPORI ENTENTE IZJALOVLJENI.
Kolin, 12. avgusta. »Kolnische Ztg.« poroča iz Sofije: Ker je sprejem zadnjih predlogov štirisporazuma Bolgariji odvisen od privolitve vlad v Nišu in Atenah, te pa ni bilo, se smatrajo napori štirisporazuma kot izjalovljeni.
POROČILO GENERALA FRENCHA,
Iz Londona se poroča 10, avgusta: French naznanja: Angleži so utrdili severozahodno od Hooge in v razvalinah vasi same ležeče ozemlje, katero so včeraj pridobili, Slabotni pehotni napadi tekom noči So bili odbiti. Včeraj popoldne se je vnel ljut artiljerijski dvoboj, ki je imel za posledico, da so postali vsi odkriti strelski jarki južno od Hoogeja za oba dela nevzdržni. Potegnili smo svojo črto južno od vasi nekoliko nazaj, kar je brez posebnega pomena za našo fronto,
ZDRUŽENE DRŽAVE ZANIKAJO, DA SE ODPOŠLJE MORNARICA V MEHIKO.
Newyork, 12, avgusta, (K. u.) Uradno ie zanikava, da se odpošlje brodovje v mehikansko morje. Sodi se pa, da temelji ta dementi zgolj na diplomatičnih razlogih, ker so že celo imena tistih ladij znana, ki jih nameravajo odposlati na jug.
NOVA JAPONSKA VLADA.
London, 11. avgusta. (Kor. ur.) »Reu-ter« poroča iz Tokija: Nova vlada je sledeče sestavljena: Min, predsednik Okuma prevzame zunanje stvari, Taketoni finance, Ikki notranje stvari, Katsundo Minura obrat in podadmiral Kato mornarico. »Temps« poroča iz Tokija, da je vlada le začasna,
VOLITEV PREDSEDNIKA V PERU,
Lima, 12. avgusta. (Kor. urad.) Joso Parto je bil izvoljen za predsednika republike Peru.
S!ovensko-laška narodi meja na Goriškem.
A. R.
V tistem času, ki leži že tako daleč za nami, v času, ko so še bili naši ljudje vsi doma, smo se ozirali le na severno mejo slovenskega naroda. In le redko-kdo je vedel, kak silen, a tih boj bojujemo tu na Goriškem Slovenci z ire-dentističnim društvom »Lega naz.« in z vso tisto železno verigo uplivnih mož, ki so stali za njo. Imena kakor Barziloi, Valerio, Pitacco, Brezina so vsem goriškim Slovencem že od davno dobro znana. Z denarjem in moralnim pritiskom so vlačili slovenske otroke v svoje šole, in jih preobrazili v neodrešene Ita lijane.
Nekaj pa treba vedno poudarjati: Razločevati moramo med Lahom in Furlanom. Medtem, ko je prvi skoraj vedno zagrizen nasprotnik vsega slovenstva, živi drugi v mirnem prijateljstvu s sosedi Slovenci. To opazimo povsod, in konštatiraii je treba, da izhaja narodni boj izključno iz iredentovskih laško-liberalnih središč.
Začnimo na zahodu. Tik ob laški meji je Kormin, v katerem govorijo — kakor smo videli v poslednjem času — precej veliko besedo iredentaši. Vendar, moramo priznati, da jo županstvo r— župan je bil katoliški mož, baron
Locatelli — precej pravično številnim Slovencem, ki imajo tu Ciril-Metodovo dvorazrednico z otroškim vrtcem.
Sveti Kvirin, grič severno od Krmi-na z lepo cerkvico deli nekako Slovence od Lahov. Severnovzhodno leže izključno slovenska Brda, četudi beremo na špecijalki spake, kakor: Vipulzano (Vipolže), Dobra (Dobrovo), Fleana (Fo-jana) itd. Prva večja furlanska vas je potem Moša, nato furlanski Ločnik, v paterem so uprizarjali goriški komiji in laški privandranci agitacijo za ire-dento. Imeli so močno gospodarsko organizacijo »Acfil« (t. j. Assoziazione Cooperativa Friulana in Lucinico.), ki je bila nastanjena v lepem domu! Tudi v tej vasi, ki je bila nekdaj vsa slovenska, imamo slovensko šolo. Severno je Podgora, slovenska občina, v kateri ima šolo »Lega Nationale«. Pol ure vzhodno od Podgore je naša Gorica, kjer je iredentistična magistratna klika hotela že v kali zatreti slovensko misel.
Od Gorice dalje je Soča skoraj vedno narodna meja. Na desnem bregu je vas Majnica, pristno slovensko ime. Tu je še par hiš slovenskih. Vasi Rubije in Sovodnje pri izlivu Ipave v Sočo sta čisto slovenski. Za njimi ležita seli Pe-tejani in Boškini, ki sti napol že poita-lijančeni.Zalostna je usoda pred 30 leti še slovenskega Št. Martina. Danes je vse laško; župan, cerkev in šola. A ni čudno: Ti kraji imajo naravno središče v ultraitalijanskem Gradišču. To mesto je poitalijančilo tudi Zdravščino, v kateri se pa drži še nekaj Slovencev.
In naprej sama imena žalostnega spomina: Pollazo, Redipuglia, Verme-ljan, Selce, vse en sam potujčen pas. Skoraj ob morju jc že tovarniško mesto Tržič z močno skupino Slovencev. Ob morju leži začarani grad Devin in mala vas okoli njega. Tudi tu se je vgnezdila »Lega«. Sesljan, znano kopališče, je že precej prepojen z laškim duhom, Na-brežina je gnezdo socijalistov, in bogate kamenolome imajo tujci iz kraljestva v rokah. Tu je tudi šola »Lege«, ki nastavlja slovenskim otrokom pasti v obliki božičnic, daril, zabavnih večerov itd. Sveti Križ, edina slovenska ribiška vas, je trdnjava Slovencev. Žali-bog tudi tu razjedajo edinost socijalisti. Sv. Križ spada že k tržaški okolici, in o Trstu, največjem slovenskem mestu, za katerega se danes bije boj z Lahi, ne bom govorii.
Zanimivo je danes, ko dan na dan bolj stopa iz teme rovarsko ruvanje irredente proti naši državi, obujati spomine tudi na narodni boj med Slovenci in Italijani, ki je šel roko v roki z iz-podkopavanjem patrijotizma goriškega ljudstva.
Dnevne novice.
—	Udeležnikom narodnega romanja na Brezje! Vsaka skupina romarjev imej enega ali dva vodnika. Vodniki skupin naj se pred odhodom večernega gorenjskega vlaka v ponedeljek oglase na državnem kolodvoru v Sp. Šiški pri zastopniku glavnega odbora. Romarji vstopajo v ponde-Ijek zvečer v gorenjski vlak samo na državnem kolodvoru v Spodnji šiški. Udelež-niki iz župnij, ki so objavile udeležbo naj vstopajo samo v tiste vozove, ki imajo napisano ime nj'ihove župnije. Tako bodi tudi pri povratku. Še enkrat pa prosimo naj povsod, kjerkoli morejo, aranžirajo romanje na Brezje tako, da se pripeljejo s svojimi vozovi, okrašenimi s cesarskimi in slovenskimi zastavami, ali pa pridejo na Brezje v večjih skupinah peš, Vsak ude-ležnik si mora sam preskrbeti legitimacijo svojega županstva, v Ljubljani in okolišu ljubljanske drž. policije pa legitimacijo ravnateljstva drž, policije. Udeleženci naj seboj vzamejo kruha in še kaj drugih je-stvin.
—	Cenj, naročniki »Slovenca«, ki premene svolje bivališče, naj poleg novega naslova sporoče vedno tudi stari naslov (kraj in pošta, vojaki v vojni črti številko prešnje vojne pošte). Če kdo ne sporoči svojega prejšnjega naslova, se mu list ne more točno pošiljati,
+ Odlikovanja. Viteški križec Leo-poldovega reda je dobil pred sovražnikom padli podpolkovnik 5. drag. p. Ernest grof Thurn-Vallesassina. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik 27. pp. Franc Kratochwill in stotnik 47. pp. Franc Lochert. Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 53. pp. Ivan Krpan. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik 38. polj. top. p. Emil Cociancig, nadporočnik 7. polj. top. p. Oskar vitez Ivaltenegger pl. Riedhorst, stotnik 97. pp. Alojzij Cosu-lich pl. Pečine, nadporočnik 97. pp. pri-deljen 156. črnovoj. bat. Josip Čošic, nadporočnik 7. pp. Ivan Tentschert, in poročnik 5. drag. p. Viljem Nagi. Nemški železni križ 2. vrste jc dobil major 7. huz. p. Hugo knez Windisch-Graetz
in nadporočnik 87. pp. Renč pl. Ritter. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil stotnijski trobentač 58. pp. So-botnik Mihael.
—	Visoko odlikovanje vojaškega ku-rata 53. zagrebškega pešpolka. Cesar je podelil vojnemu kuratu junaškega zagrebškega pešpolka Božidarju Gruber za njegovo hrabro in požrtvovalno delovanje pred sovražnikom na severnem bojišču vi-težki 'križec Franc Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca; za velike zasluge na srbskem bojišču je bil kurat odlikovan že februarja z duhovniškim zaslužnim križcem 2. razreda na belo-rde-čem traku.
—	Odlikovanja pri 17. pešpolku. Zlato hrabrostno svetinjo sta dobila Josip Bir-tič in častniški namestnik Jerše. Srebrno hrabrostno svetinjo II, vrste so dobili: kadet A. Možina, rez. podčastnik K. Montel, tit. narednik M. Radolovič, četovodja Zajec in poddesetnik M. Lanc. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četo vodje A. Nolimal, M. Pitzel, L. Pavšek, I. Štrubelj, Fr. Kaltmann in I, Stalzer; desetniki A. Belaj, A. Wilenpart, Fr. Zamida in A. Jen-šterle; poddesetniki T. Potrebuješ, A. Te-hovnik in L. Dolžan; infanteristi R. Kožar, E. Kovač, F. Krisca, A. Kalan, F. Marn, F. Mihelič, A. Močilar, I. Novak, F. Ogrič, M. Potočnik, S. Potrpin, F. Pogačnik, F. Pero, I. Pasar, F. Ramer, A. Ribič, A. Rožanc, M. Peček, F. Šešek, I. Turk, I. Vele, F. Verbič, I. Vintar, I. Vi-drih, I. \Veiss, I. Zupančič, F. Žulj, F. Žalec, I, Korošec, I. Jamnik, I. Inclihar. I. Jereb, F. Hočevar, F. Geiel, A. Gaja, J. Fakin, F. Frlan, F, Erjavec, A. Darovec, V. Demšar, Debevec, N. Drgan, F. Drolc, I. Černe, F. Brčon, I. Veh ar, F. Lobnik, D. Maraspin, častniške sluge Biščak, S, Mo-tilovič in P. Konrad.
-j- Novi predpisi g!e«?e na izdelovanje moke in kruha. 15. avgusta bodo tudi vse zaloge starega žita in stare moke zasežene. Zato je treba odpraviti za po 15. avgustu neprimerne dosedanje določbe o izdelovanju in prodaji moke, o najvišjih cenah za žito, moko in oves. Današnja »Wie-ner Zeitung« res odpravlja te stare odločbe in prinaša nove. S 15. avgustom stopijo v veljavo tudi nova določila o peki kruha. Tudi zanaprej se za peko kruha ne bo smelo rabiti pšenične moke za peko in kuho, toda za izdelovanje peciva se bo smelo rabiti pšenično krušno in pšenično enako moko ali poljubno zmes teh vrst. Izdelovanje vsake druge vrste malega peciva je prepovedano. Deželna vlada ima določiti obliko, težo in prodajno ceno za to pecivo in je poleg tega pooblaščena, da izdelovanje malega peciva omeji, dovoli le pod gotovimi pogoji ali pa sploh prepove. Pri izdelovanju sladščic se bo odslej smelo porabiti pšenične in ržene moke v množini, ki ne presega 30% (doslej 20%) skupne teže testa. Sicer pa ostanejo v veljavi dosedanji predpisi, da se sme za izdelovanje kruha rabiti samo krušna moka, o prodaji kruha in peciva, predpis, da se mora kruh tudi v kosih rezan prodajati, da se sme kruh in pecivo dajati po gostilnah in podobnih podjetjih le na zahtevo gostov, V veljavi ostanejo tudi dosedanje nadzoro-valne in kazenske določbe. Odpravljen pa je predpis, da peki in sladščičarji ne bi smeli rabiti pšenične, ržene in ječmenove moke kot posipno moko, da ločijo testo. Vsi peki, sladščičarji, prodajalci kruha in gostilničarji morajo te predpise nabiti na vidnem mestu.
+ Zdravje vojnega vikarja škofa Bjelika se znatno izboljšalo. C. kr. ko-respondenčni urad poroča dne 12. t. m.: Cesar je ukazal danes vprašati, kakšno da je zdravstveno stanje vojnega vikarja škofa Bjelika. Zdravje visokega cerkvenega kneza se je izdatno izboljšalo.
—	S pošte. Poštni oficiant Marko Po-strak je dobil mesto poštnega ekspedienta v Šent Andražu v Slov. goricah, enako mesto v Kostanjevici na Primorskem pa Antonija Rebulla. — Poštni nadoficial Julij Frank je premeščen iz Pulja v Trst, poštni nadkontrolor, z imenom in značajem poštnega ravnatelja, Mihael Bonetto, pa iz Carigrada v Trst (t. č. v Ljubljani). — Poštni nadsvetnik Anton Wi)lenik je stopil v pokoj. V pokoj sta šli tudi poštni oficiantki Terezija Tičar in pa Gabriela Lenassi. — Razpisano je mesto nadpoštarja v Spodnjem Logatcu (I/l). Prošnje je vložiti v teku dveh tednov. — Nadpoštarjem so bili imenovani: Pavel Krulej, Trbovlje 1; Franc Bothe, Račje; Emil Schwichay, Konjice; Alojzij Domittner, Ivnica (Eibiswald); Franc Trummer, Slovenji gradeč; Anton Sclie-chel, Ljutomer; Franc Mitterhammer, Rogaška Slatina. — Kot ekspedijentinja je bila prestavljena iz Žihpolja k Sv. Krvi na Koroškem Roza Kollmann. — Oficijant Marko Postrak je postal poštni odpravnik pri Sv. Andražu v Slov. Goricah, pri Št. Lenartu v Slov. Goricah pa jc bil imenovan poštarjem poštni adjunkt Anton Serapin,
—	f Stotnik Karol Petrič. Prejeli smo sledečo vojnopoštno dopisnico: 8. avgusta 1915. Slavno uredništvo! Na željo padlega stotnika gosp. Karola Petriča Vam danes pišem to dopisnico. To storim zato. ker
ima pokojnik več sorodnikov in znancev tudi v Ljubljani in jim bo gotovo ustreženo, če zvedo kaj natančnejšega o njem (gotovo sta ga dobro poznali cenj. družini Šuklje in Petrič). — Stotnik Petrič je bil majhne postave in črne polti in las. V civilnem življenju je bil nadinžener in je stanoval na Dunaju. Ne vem sicer, od kodi izvira ta družina, toda ime je popolnoma slovensko in bo morda več njim znano. Pokojnik je bil silno dobra duša, zato so ga ljubili vsi gg. častniki, še bolj pa moštvo. Ž vsakim inianteristom je občeval kakor z najvišjim gospodom in se šalil z njim. Če je kdo kaj zakrivil, je bil strog, toda komaj se je obrnil, kakor pravimo, je bil že zopet dober, smehljal se je, zapretil grešniku pa vse odpustil. Kaj čuda, da je vse iskreno žalovalo za njim. Stotnika Petriča je zadela sovražna krogla dne 26. julija 1915, in sicer ravno v sence. Krogla mu je obtičala v glavi. Bilo je ravno krog poldne. Takoj se je onesvestil. Sanitejci so ga obvezali, nakar smo ga nesli na po-močno postajo, toda par minut prej je izdihnil svojo blago dušo. Medpotoma se je parkrat dvignil na nosilnici, a v nezavesti ter na klicanje ni odgovoril ne pogledal. Izdihnil je ravno ob pol 2. popoldne. Pokopan je v vasi......na vrtu hišne št. 5.
Njegov grob krasi lepo mandljevo drevo. Zmolil sem ob grobu par očenašev, nato se pa vrnil v bojni metež. Blago dušo priporočam vsem v molitev, kakor tudi vse Slovence, ki smo tukaj. Kdor bi želel kaj več zvedeti o stotniku Petriču, sem mu drage volje na razpolago, Anton Kušar, k. k. LandesschiUzen-Reg. I,, 3. Feldkomp., Feldpost Nr. 324.
—	Nova župnija. Župnijo Rajhenburg jc dobil č. g. Jožef Tratnik, dosedaj kaplan v Rajhenburgu; župnijo Koprivnica pa č. g. Franc Doberšek, kaplan v Žalcu.
—	Koledar za slovenske vojake za leto 1916 je izdala »Tiskarna sv. Cirila« v Mariboru. Velja 1 Iv, brez poštnine 10 vin. manj.
—	V Przemyslu umrl. V Przemyslu je 20. marca umrl slovenski učitelj Herman Križ iz Zavrč.
—	Gospocl župnik Josip Kukačka iz Ukev je došel iz Gradca, kjer je bil v preiskavi in je veliko po nedolžnem pretrpel. Vse, česar so ga obdolžili njegovi nasprotniki, se je izkazalo neresnično, in vojaško sodišče ga je vsled tega zopet izpustilo. G. župnik se je takoj odpeljal na Češko.
—	Umrla je v Gorica vasi pri Ribnici M. Lovšin vulgo Petrova, žena ob-čespoštovanega g. Franca Lovšina, posestnika. Pokojna jc bila vrla katoliška zgledna mati in nad vse skrbna gospodinja. Mogočen pogrebni sjirevod je pričal o njeni priljubljenosti v domači vasi in okolici. Naj v miru počiva! — Dobri katoliški hiši ob hudem udarcu naše sožalje.
—	Silen piš je v sredo popoldne in v četrtek v noči po celi dobrepoljski in ribniški dolini napravil mnogo škode, otresel sadno drevje, podrl proso in koruzo. Mestoma je padala toča. Silni nalivi popoldne in v noči so raztrgali tudi ceste in uničili mnogo drevja.
—	Umrla je Marija grofica Couden-hove, sestra namestnika grofa Marsa Cou-denhove, v 69. letu starosti.
—	Velika železniška nesreča v Zagrebu. Ko je prišel v četrtek vlak iz Ogrske ter je vozil po določeni mu progi, skoči na državnem kolodvoru zadnji voz s tira, a predzadnji se odtrga in se prevrne proti tovarni svinčnikov »Penkala«. Dva potnika sta hotela skočiti z voza, namreč neki kmet in neki kadet aspirant, ali voz se je prevrnil ravno na ono stran ter je oba popolnoma stlačil in sta bila na mestu mrtva, Deset oseb pa je bilo več ali manj poškodovanih, a zdravnik dr. Simič si je pri reševanju žrtev zlomil desno roko.
—	V Wagfni pri Lipnici na Štajerskem je bil te dni graški namestnik grof Clary kot hišni gospodar na obiskih. To najmlajše mesto v Avstriji upravlja namreč štajersko namestni-štvo. Mesto je prav moderno zgrajeno, ima svojo cerkcv. šolo, električno razsvetljavo, sploh vse, kar si more begunec želeti. Poljski otroci so namestniku na čast priredili lepo veselico, pri kateri so peli, telovadili, deklamirali, predstavljali majhne prizore itd. Mesto je štelo največ 16.000 prebivalcev; sedaj jih je ostalo le še nekaj tisoč, ki se pa tudi od dne do dno bolj krčijo.
—	Izprememba poštnih okrajev. Vasi: Brestovica, Jamlje, Klanec, Klariči, Možci, Gorenja Brestovica, Sablič, Selo, Dolenja Brestovica in Vale, ki so spadale v poštni okraj Tržič (Monfalconc), spadajo sedaj v poštni okraj komenski.
—	Umrl je dne 8. t. m. v Šoštanju zlatoinašnik č. g. Jožef Kunej, upokojeni župnik na Zgornji Ponikvi, Pogreb je bil v torek.
—	Kolodvor v Ormožu razširjajo,
—	Na italijanskem bojišču je padel
bivši knjižničar izobraževalnega društva iz Litmerka Mihael Majerič, Ondi je padel tudi Alojzij Kovačič, trg. sotrudnik tvrdke Frangeš v Mariboru.
—	Posledice maksimalnih cen. Za
Kranjsko so se določile najvišje cene klavni živini, in vsi trgovci, posebno pa domači vojaški dobavitelji se jih morajo strogo držati. Ker v sosednih, kronovinah maksimalnih cen ni, je naravno, da prihajajo kupci od tam k nam po živino, ki jo drugod z velikanskim dobičkom prodajajo, in to celo vojaškemu erarju. Neumevno je, zakaj naj potem naš kmet ceneje daje živino, kakor v drugih deželah, če se s tem samo tujim trgovcem pomaga do neprimernih dobičkov, domače davkoplačevalce pa odriva. Na zadnjem semnju v Radečah na primer so pokupili trije mesarji, dva iz Celja in eden iz Brežic, najlepšo živino in jo odgnali na Štajersko. Za Štajerce ne bo slabo, ker bodo imeli meso in ogromen dobiček, a naj se vendar pomisli, kaj bo pri nas! Enaka postava in enaka pravica za vse! Ali naj se določijo maksimalne cene v vseh kronovinah, ali pa naj se izvoz tudi tujim trgovcem zabrani in ne samo domačim, če se že noče pustiti proste trgovine.
—	Ustanova za slepce na Kranjskem. Neimenovana dobrotnica je deželnemu odboru izročila znesek 200 K za slepce na Kranjskem, V isti namen je podarila gospa Marija Iskra, trgovka izpod Studora znesek 100 K, ki ga je potom župnijskega urada v Boh. Srednji vasi poslala deželnemu odboru. Blagima dobrotnicama naj bo izrečena topla zahvala in Bog jima povrni, kar sta storili za olajšanje bede ubogih slepcev.
—	Umrl je v Slemenu nad Mariborom veleposestnik Anton P i p u š.
—	Kolera v Celju, Med ranjenimi in bolnimi vojaki katere so prepeljali z južnega bojišča v Celje, se je pojavilo 7 slučajev kolere. Dva na koleri bolana sta podlegla bolezni.
—	Umrl je v Celovcu 31 let stari topničar France Mrakič iz Bovca.
—	Nesreča z orožjem. Posestniška sinova Pavel in Ivan Simončič v Sevnici sta se 5. t. m. igrala z očetovimi puškami. 121etni Ivan je v šali pomeril in sprožil na domačo služkinjo 171etno Marijo Solce; svinčena zrna so dekleta pogodila v srčno stran, ter je bila takoj mrtva.
—	Iz ruskega vojnega ujetništva se oglašajo in pišejo. Franc Petrič se je oglasil svojcem v Sodražici. Piše: ...In Vam sporočam, da sem v Rusiji ujet. Zdrav sem hvala Bogu. Sedaj smo na svojem mestu in delamo na kmetih. — Janko Vidic se je oglasil svojim dragim domačim, ki bivajo v Selu pri Žirovnici na Gorenjskem. Poroča: ,., Vam naznanjam, da sva bila z Ja-kopom ujeta. Zdaj korakamo proti Rusiji, in tudi Tušarjev iz Zabrežnice je z nami. Med potjo pa je nekaj zbolel, zato se zdaj vozi tja, kamor so nas namenili. Z nami je tudi tisti, ki ima Marušnikovo Ivanko. Če bom zdrav, se bomo še videli. Ko bom prišel na določen nam kraj, Vam bom že kaj več pisal. Z Bogom! V Rusiji dne 6. aprila 1915. — Ivan Žvegelj je prišel ranjen Rusom v roke. Najprej se je zdravil v mestu Ribinsku, ki leži v jaroslavski guberniji v evropski Rusiji, sedaj se pa nahaja v Soli-galicu, v sosednji kostromski guberniji. Poroča Žvegljevi rodbini v vas Visoče pri Brezjah na Gorenjskem med drugim tole: ... Tu (v Soligaliču) smo v vojašnici nastanjeni, nas je veliko vkup, med njimi nas je deset Slovencev. V Soligaliču dne 12. junija 1915. — Matej Jakopič se je oglasil svojcem iz sibirskega mesta Nikolsk-Usu-rinska v vzhodnji Aziji in piše: ... Dne 18. oktobra sem bil ujet, na kar sem bil dva meseca v bolnici. Sprejmite srčne pozdrave iz daljnega vzhoda. Z Bogom! V vzhodnji Aziji dne 30. junija 1915.
Narodno romanje k Mariji Pomagaj na Brezje.
Zaradi nevarnosti kolere, legarja in drugih nalezljivih bolezni, katere so se pojavile v nekaterih krajih Primorskega in Notranjskega in v kraju Zalog pri Ljubljani, se ni mogla dovoliti udeležba romarjev iz Primorskega in okrajnega glavarstva Postojna, in iz Zaloga pri Ljubljani. Na to se udeleženci opozarjajo, da ne bi imeli nepotrebnih neprilik. Od drugod je udeležba dovoljena.
ljubljanske novice.
I j 143 ujetih laških vojakov in 4 častnike so danes pripeljali v Ljubljano.
Ij Umrli so v Ljubljani: Jera Šelko, mestna uboga, 70 let. — Marija Čerin, sirota, 11 let. — Jera Jenko, hiralka, 85 1.
—	Ema Kete, hči tovarniškega delavca, 4 mesece. — Josip Prašnikar, posestnikov sin, 32 let. — Marija Štrukelj, posestniko-va žena, 44 let. — Stanko Jakovčič, posestnikov sin, 2 leti. — Josip Safranek, kadet v rezervi. — Peter Dubrava, lovec.
—	Velimir Nikolin, Friderik Kaška, Ivan
Papp, Murat Husadžič, Josip Radovan, A. Otlig, pešci. — Anton Seidler, topničar.
—	Janos Varga, vojaški voznik. — Peter Mošna, trenski vojak. — Imre Kurncz, honved. — Anton Trtnik, zasebni uradnik, 47 let. — Marija Dolničar, delavčeva žena, 69 let.
Ij Pri pranju obvezil za ranjence si je inficirala desno roko služkinja v deželnem dvorcu, Marija Mihelič, stanujoča v Spod. Šiški. Malo poprej namreč je bila pri likanju dobila žulj, ki se ji je potem pri pranju predrl in so na ta način zalezle strupene snovi v kri. Ker so bolečine postajale vedno večje in roka vedno bolj ote-kala, je prišla iskat pomoči v dež. bolnico.
Ij Veliki specialni večer v »Kino-Central« v deželnem gledališču. Samo pri današnjih predstavah ob 4. in pol 6, uri popoldne, ob 7. in pol 9. uri zvečer se predstavlja naslednji zanimivi spored: Kraljičini dragulji, prekrasna drama iz življenja neke kraljice, veseloigra »Mavdine rokavice«, aktualne točke »Telovadne vaje in igre podčastniške šole v Potsda-mu«, »Nemško vojno poročilo«, »Živi vojni zemljevid«.
Ij Dober in cenejši kruh prodajajo odslej v mestnih vojnih prodajalnah.
Ij V mestni hranilnici ljubljanski se je našla večja vsota denarja. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi pri hranilnični blagajni.
Primorske novice.
Grad nad Mirnom je bil tudi dne 26. julija cilj italijanskih šrapnelov. Toda do zdaj, hvala Bogu, ni še nikake znatne škode. Kako priljubljeno je to svetišče Žalostne Matere Božje med ljudstvom, pričajo vsako nedeljo velike množice ljudstva, ki se zberejo tukaj k sveti maši. G. misijonar, ki je ostal od začetka vojske na Gradu, je še zmiraj tukaj za preskrbo cerkve in hiše. Žalostna Mati Gradenska nam daj včakati kmalu prejšnjih lepih dni!
—	Tržaški magistrat je izdal odredbe glede kolere samo v laškem jeziku.
Laške granate so padela na sloven.-laško državno gimnazijo v Gorici. Ena je predrla streho nad studijsko knjižnico v drugem nadstropju, dve pa sta udarili ob oknu nedanjega fizikaličnega kabineta.
V	Ulico novega mosta so pošiljali zopet Lahi granate in šrapnele. Precej hiš je zadetih, a človeške žrtve ni bilo.
Iz laškega ujetništva je nemški pisal iz Cremone nadučitelj L. Likar iz Štever-jana: »Mnogo pozdravov iz družbe vojnih ujetnikov«, S to razglednico so vse nasprotne govorice in sumničenja uničena in neresnična.
Umrli so v Gorici v pretečenem tednu ti-le: Remec Maria, r. 1856, Solkan. — Cimador Romilda, r. 1915, Farra. — Pečenko Jožef, r. 1861, Rihenberk. — Dugar Franc, 1856, Gorica. — Bisiach Jožefa, 1842, Gorica. — Sirk Ivanka, 1901, Me-dana. — Hojsak Jožef, 1878, Maschovitz, Lir. 37. — Simunič Mate, 1882, Sinj (Dalmacija), Lir. 37. — Prolič Janko, Lir. 37.
—	Maurič Janez, 1863, Gorica. — Minov-sky Matko, Urineves (Žižkovv) vojnik, — Szabo Josip, 1887, Zaia Tavok (Ogrsko), voj. — Makuc Ivan, 1850, Solkan. — Komel Štefan, 1848, Solkan. — Kocina Fr., 1906, Gorica. — Prinčič Jožefa, 1881, Kojsko, — Terpin Henrik, 1914, Podgora,
—	Ussai Ermengilda, 1914, Gorica. — Ma-najlovič Pero, 1891, Knin (Dalmacija), voj.
—	Komavli Gizela, 1913, Pevma. — Re-bulica Pepina, 1908, Biljana. — Jolič Niko Sava, 1894, Scardona (Šibenik), voj. — Zima Jožef, 1894, Stochovitz (Konigstadt), Češko, voj. — Furlan Jožef, 1883, Gorica.
—	Mikuš Perina, 1886, Pevma, — Boschin Ana Alojzija, 1876, Gorica. — Černovic Uršula, 1876, Gorica. — Štekar Remigij, 1914, Števerjan. — Wolšansky Vincenc, 1891, Anjezd (Češko), voj, — Blažič Sofija, 1893, Bilje-Miren. — Droshgig Mar., 1912, Gorica, — Portner Romana, 1914, Jellovitz (Maribor). — Jenko Franc, 1914, Podgora, — Pinat Janez, 1914, Romaus. Schrey, salez. sestra, 1833, Rihenberk. — Michal Jakob, 1887, Vitejitz, Prachatitz (Češko). — Številka pomeni rojstno leto, kraj pa občino, kamor dotičnik spada.
V	Gorico je, kakor poroča c. kr. korespondenčni urad, došel 12. t. m. namestnik baron pl. Fries-Skene. Posvetoval se je s krajnimi osebnostmi osobito o vprašanjih glede na zdravstvene razmere in o ukrepih oblasti glede na preživi j en je prebivalstva. Popoldne se je vrnil namestnik v Trst nazaj.
—	Tržne cene v Gorici dne 10. avgusta 1915: pomidori 10 v kg, fižoleti (najine) 28 v kg, jabolka 36 v kg, grozdje 1 K 50 v kg, češplje 16 v kg, hruške 80 v kg, breskve 1 K kg, ronkloti 80 v kg, špinača 40 v kg, malancane 4 v komad, paprika-peveroni 64 v kg, koče 7 v kg, fižol 72 v
Naročajte »Slovenca"!
kg, jerbula 12 v kg, radič 20 v kg, šelma (50 kosov za vsadit) 32 v, verzoka (100 kosov za vsadit) 32 v, solata (50 kosov za vsadit) 36 v, fazokoli (100 kosov za vsadit) 50 v.
Najnovejše turško uradno poročilo.
Carigrad, 12. avgusta. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Severno od Ariburna smo 10. t, m. po odločnem napadu potisnili sovražnika za 500 m nazaj in mu zadali znatne izgube. Zaplenili smo 1 strojno puško in 200 pušk. Pri Ariburnu smo v noči od 9. na 10. t. m. osvojili nadaljnji del sovražnih strelskih jarkov. Pri Sedil Bahru smo na levem krilu ujeli nekaj Francozov, med njimi 1 častnika, in zaplenili množico orožja. Naše maskirane baterije so v pristanišču Saros večkrat zadele neko sovražno križarico, ki je neposredno obstreljevala okolico Bulairja. Križarica se je takoj oddaljila. Dne 9. t, m. je neko sovražno letalo vrglo dve bombi na bolnišnico v Galapa Kej, ki je dovolj vidno nosilo znamenje Rdečega pol-mesea. Pri tem je bil en vojak ubit, trije pa ranjeni. Na ostalih frontah ni nobene izpremembe.
Nasprotniki vojske v Srbiji.
Jassy, 12, avgusta, Srbska vlada je ustavila izdajanje lista »Radničke Novine«, ki je glasilo demokratske stranke. List je namreč vodil propagando proti vojski. »Radničke Novine« so zadnji čas napadale vlado radi macedonskega vprašanja in poskušale uveljaviti republikansko razpoloženje. Glavni urednik in poslanec Lapče-vič je v tem smislu govoril tudi v skupščini. Lapčevič je tisti poslanec, ki je za balkanske vojske glasoval proti vojski in so ga radi tega njegovi tovariši pretepli in vrgli iz skupščine.
Pogrešane družine z Goriškega.
Prosi se pojasnila o č. g. Izaiji Božič, vikarju na Kamnem pri Kobaridu, in v njegovi materi. Sporočiti na Ignacija Božič, Klavže, p. Podmelec, Goriško. — Josip Drašček, Landol, Bat, 156, 1. komp., vojna pošta 322, išče svojo družino, doma iz občine Ročinj. — Mihael Gerbec, 97. pp., 1. Alarmkomp., 4. vod, Ljutomer, Štajersko, išče svoje stariše in obe sestri, ki so doma v Srednjih Gabrijah št. 130, p. Ročinj pri Kanalu. — Če se mogoče nahaja v kateri ljubljanski bolnišnici ranjeni vojak Viktor Sinčič (rodom Istran Kastavac), ki je služil pri 17. pp., 4/X. marš-komp., vojna pošta 32, se prosi, naj se sporoči to na naslov: Einj.-Freiw. Anastazij Jurčič, k. k. Militar-Zenzur, glavna pošta Ljubljana, Kranjsko. — Išče se Franc Markočič iz Biljane v Brdih, in Ivan Markočič, straž-mešter, vojna pošta 146; pojasnila Alojziju Markočič, Novavas-Rakek. — Išče se družina Marije Gergoleti, doma iz Tržiča (Monfalcone), ulica Madonna Marseglia-na; pojasnila Evgenu Perletič, Wienerstr. 7, Ober-Hollabrunn, Nied.-Čsterreich. — Kdo ve kaj o družini Peršolja iz Travnika št. 58 v Brdih pri Gorici; pojasnila Karlu Peršolja, 4. trd. top. p., 5. stot., Pulj, mornariška vojna pošta. — Išče se družina Jerončič, c. kr, redarja v Trstu in družina Val, Jerončič iz Kostanjevice pri Kanalu; pojasnila Ivanu Jerončič, Cerkno št. 163, Primorsko. — Franc Bajt, 4. Lir., 5, Ers. K„ Leoben, Štajersko, išče svoje stariše iz Ladrij pri Kobaridu.
(Dalje.)
-■'■>,'•1 ■ --

ZrniM
lZA-1
•BOLEZNI./
dobro
1627 4
JLJLO-TJM^-komenskegA'ULICA-4 \ SEPnmMKrariARU-E^FTi.DERGANC1
c'Kupim
in dobro plačam več stare, ohranjene
mošfie o61qRq
kakor tudi W stare čevlje. tp®
Vid BratOVŽ, Ljubljana,
Sv. Jakoba nabrežje št. 19.
Meblovone sobe
se oddajo v gostilni maiy v Himskih toplicah (Spodnje Štajersko). 1569
1591
Potrtim arcem naznanjamo tužno vest, da je dne 1.1, m. naš preblagi soprog, oče oziroma brat po dolgi in muini bolezni, previden z svetimi zakramenti za umirajoče v 53. letu starosti v Gospodu zaspal
losip Pečenko
c. kr. sodnijski kancellst v pokojn, seda] lastnik kavarne »Central«
Pogreb se je vršil dne 2. t. m. iz bolnišnice usmiljenih bratov v Gorici ob 5. uri popoldne.
Zahvaljujemo se vsem, ki so se udeležili pogreba in sploh vsem znancem in prijateljem ki so nas v bridkih urah tolažili ali kakorkoli pripomogli.
fiorica, dne 2. avgusta 1915.
Marija roj. Skerblc, soproga.
Ivan in Anton, brata. Marija in Frančiška, sestri. Marija in Jožica, hčerki.
Zastave
izgotovljene kakor tudi blago po najnižjih cenah pri tvrdki
BENEDIKT & Ck LJUBLJANA
Sprejme se takoj starejša
DEKLA
katera bi znala kuhati, kakor tudi druga gospodinjska dela opravljati, pod ugodnimi pogoji pri And. Krošelj, trgovcu, Dobova pri Brežicah, Spodnje Štajersko. 1592
Kupimo
klavno živino in plemenske prašiče
Ponudbe je pošiljati na
Vnovčevalnico za živino v Ljubljani, Dunajska cesta 29
Kupim v vsaki množini mikano in nemikano
po najvišji ceni. — Ponudbe na: Ivan N. Adamič, vrvarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta ši. 31. 1453
Kmetijo
se kupi ali v najem vzame v
okolici Ljubljane, Kranja, Celja ali Maribora. — Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod 4000/1580. 1580
Rastlinska destilacija „FL0RIAN"
IIIMtHMtltMVIIIVMHMIlllllllMlllllIlMtlllMIlMIlIMIIIIIIIIIIIMtllllllllllMIlIMtllMVtlllllMIMIIIIIMIIIMIIIIMI
v Ljubljani
Br kupi "M vsako množino praznih
lilllillllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllll _lA1r1 - _
bokalskih StekleillC
od kisle vode — Rogaške slatine.
5000 hektolitrov
belega in rdečega
CI
VINA
od letnikov 1912, 1913 in 1914 onuja po dnevnih cenah veletrgovina z vinom
Ageir Bpever i sinovi
Krlževci na Hrvatskem. uis
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Joiel Gostlnčar, državni poslanec.