17 Ogroženost sekundarnih ptic duplaric Besedilo: Tomaž Berce Sekundarne ptice duplarice ali t. i. sekundarni duplarji so ptice, ki svo- jega dupla ne iztešejo, temveč gnez- dijo v drevesnih luknjah ali v duplih, ki so jih iztesali primarni duplarji, kot so žolne in detli. Obstoj sekundarnih ptic duplaric na nekem območju je odvisen od števila primernih gnezdišč. Veliko vrst ptic se je skozi čas prilagodilo življenju v bližini človeka, kjer si poiščejo pri- merne strukture za gnezdenje. Se- kundarni duplarji pri iskanju gnez- dišča niso ozko specializirani, zato svoj zarod pogosto vzrejajo v zidnih špranjah ali podstrešnih luknjah, sove občasno naselijo neaktivne di- mnike, vsi pa radi zasedajo tudi na- meščene gnezdilnice. Za ptice so zelo pomembna dupla, ki se nahajajo v drevesih visokodebelnih sa- dovnjakov in v glavatih vrbah. Vsako sta- ro drevo je pravzaprav svojevrsten ha- bitat, ki pticam nudi zatočišče in hrano. V nagubani drevesni skorji se nahajajo številne žuželke, s katerimi ptice nahra- nijo svoj naraščaj. Zaradi intenzifikacije kmetijstva je visokodebelnih sadovnja- kov vse manj, glavatih vrb ob njivah pa skorajda ni več. Temu moramo prišteti še spreminjanje pokrajinske strukture, v kateri poleg sadovnjakov izginjajo tudi mejice in posamezna drevesa, ter vse pogostejšo uporabo kemičnih sred- stev za zatiranje žuželk in glodavcev, ki so hrana sekundarnih duplarjev. Zaradi prenove starih ali gradnje novih hiš se zmanjšuje število ustreznih gnezdišč. Z izginjanjem slednjih pa izginjajo tudi lokalne populacije sekundarnih duplar- jev. Primer takšnega spreminjanja in poseganja v okolje je pojavljanje čuka na Ljubljanskem barju. Še pred nekaj desetletji je veljal za pogostega gnezdil- ca na tem območju, danes pa se je naj- verjetneje ohranilo le še nekaj parov te vrste, k čemur je svoj delež prispevala tudi majhnost in izoliranost barjanske populacije. Med najbolj ogrožene se- kundarne duplarje poleg čuka uvršča- mo še velikega skovika, smrdokavro, zlatovranko, kavko in pegasto sovo. Spreminjanje kulturne krajine in njeno siromašenje vodita v manjšo pestrost habitatov, hkrati pa izgubljamo tudi storitve, ki nam jih s svojo prisotno- stjo zagotavlja pestrost ptic v okolici naših vrtov in sadovnjakov. Prav ptice so namreč tiste, ki so pomembne pri nadziranju nezaželenih žuželk in malih sesalcev. Znano je, da sove na območju domačih okolišev zmanjšajo populacijo glodavcev tudi do 75 %, za listne uši in druge žuželke pa poskrbijo predvsem različne ptice pevke. Raznolikost ptic v okolici doma lahko povečamo z name- ščanjem gnezdilnic. Gnezdilnice so umetne gnezditvene strukture, ki sekundarnim duplarjem služijo kot nadomestna dupla, ki jih v naravi primanjkuje. Z nameščanjem gnezdilnic povečamo število primernih gnezdišč in zaustavljamo upad ogrože- nih vrst sekundarnih duplarjev ali celo prispevamo k oživitvi lokalnih popula- cij. Pri postavljanju gnezdilnic moramo upoštevati nekaj osnovnih navodil, da bodo gnezdilnice res služile pravemu namenu, saj je leglo v nepravilno iz- delani in nameščeni gnezdilnici lahek plen kun in domačih mačk. S širino vhodne odprtine narekujemo, katerim vrstam bo gnezdilnica namenjena, s pravilno postavitvijo pa gnezdilnico za- varujemo pred zunanjimi vplivi. Za več koristnih informacij se lahko obrnete na info@ lutra.si in z veseljem vam bo- mo svetovali. Z nameščanjem gnezdilnic prispevamo k ohranjanju lokalnih populacij sekun- darnih ptic duplaric, največjo pozor- nost pa je še vedno treba posvečati ohranjanju pestre ekstenzivne kulturne krajine. Pričujoči članek je nastal v okviru pro- jekta Čukov dom na Barju, ki ga izvaja Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, sofinancira pa Mestna obči- na Ljubljana. Cilj projekta je izboljšati habitat čuka na Ljubljanskem barju s postavljanjem gnezdilnic in izboljša- njem gnezditvenih pogojev. S postavi- tvijo umetnih gnezdilnic želimo ohra- niti in dolgoročno povečati stabilnost populacije čuka na Ljubljanskem barju. Za več informacij o projektu obiščite spletno stran http://www.lutra.si, kjer je objavljen tudi seznam aktivnosti, ki potekajo v okviru projekta. Zaradi izginjanja visokodebelnih sadovnjakov je ogrožen tudi veliki skovik (Otus scops). (foto: Erik Šinigoj) Visokodebelni sadovnjaki pticam nudijo zatoči- šče, ob cvetenju pa polepšajo okolico naših do- mov. (foto: Petra Hladnik)