38. številka.
Ljubljana, vtorek 17. februarja.
VIL leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ler velja po pošti pr.jeman za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 tfold., za č-trt
za avstro-ogerske dežele za celo lata 16 rojd , za pol leta 8 gold.
dom sera5«„a-(0 kraje, za mesec, 30 kr. začetrt letaT -^taje dežele m\K? leta Wm& L*po. l" »'gSa?- ZTjLSl učitV.je na OS&lB in za dijake velja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr----"* *_P       •   ■ <j ■
stopne petit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska,
po posti prejemati za Četrt leta 3 jrld. — Za oznanila se plačnjo od četiri-kr  če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štemoeli za 30 kr Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši   Hotni Evrona" ' Upravnistvo, na katero naj se biagovohjo pošiljati naročnine, reklamacije   ■ /nanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni- v Tavčarjevi hiši
Kako je „vera" v nevarnosti.
Mi protestujemo zoper očitanje, ki se vedno ponavlja po klerikalnih listih, da bi bili ml proti duhovnikom sploh, ali proti stanu duhovenskemu. Ne, mi vemo in povemo, da je ta stan imel in ima mnogo po* Stenih mož, zvestih narodnjakov, ljubiteljev napredka in vsega lepega in dobrega. — Nego, ako mi govorimo proti nekaterim duhovnikom, imamo v mislih ali hinavce ali pa fanatike. Denes en primer, kakih popov mi trpeti ne moremo. Eden teh je ob volitvah strašno zoper dr. Vošnjaka agitiral z vpitjem, da je „vera" v nevarnosti, kmetom lagal, da jim bo dr. Vošnjak „vero" vzel, in sploh vse je počenjal ta „pravnar". A kako on za „vero" skrbi, kaže njegovo, slučajno v originalu nam v roke prišlo pismo : „Ljuba Polona!
Jest bi bil odgovoril na poprej so o vašo pisanje, alj nisem vedel kaj pisati od zapuščine rajukiga čast. gosp. fajmoštra, kakor da denarji v »Šoštanju ležijo in še bojo ostali, dokler se žlahta zedinila ne bode. Zdaj ne vem ravno, kako je, alj je žlahta Že denarje dobila alj ne, tudi ne vem, alj ste vi dobili alj ne, saj tako ni veliko.
Kar pa zadene strašila v starim farofu, sporočim to le: Po vašem zadojeni odhodu menda leta 18G9 je začelo v jesen, kakor po zimi po dilah prav nerodno biti, oblačila so-sebno ženskne prenašati, na trame spodej strehe, kamor nobeden Človek jiti ni hotel zavoljo slabiga ruš t a, obešati tako, da so ženske silni strah imeli in se je začelo po fari razglašati, da v farofu straši. Sosebno nerodno je bilo D. Janu..rja  1870.   Ker je
bilo ravno popisovanje, sem peljal nektere gospode gledat na di!c, kteri so se temu silno čudili. Naveličal sem se že te nerodnosti, ter začel premišlevati, kaj bi to pomenilo. Pridi mi na misel, da se zavoljo rajnkiga g. fajmoštra zna tako goditi. O.em eno jutro sam na dile, ter sem zaoblubil od tajistiga denarja, kterega ste meai posodli, 30 gl. to je trideset goldinarjev za cerkev oberniti, ako bi kedaj pri cerkveni rajtengi ne bi prav storili, drugo pa za sv. maše za njih in če bi kedaj nibi druge sv. maše prav opravlji alj nič ne opravlji, oberniti. Od tajistiga časa je postal popolnama mir. Jest pa sem 30 gl. cerkvi dal za drugo pa svete mase opravljam, vsako leto po 2 alj 3 žeg-nane in nekaj pa tihih, tako da bi v 5 letah vse opravil.
Ako vam je to prav, mi pišite. Zapomnite pa ljuba Polona, da bi rajni gospod gotovo kaj za opravljanje svetih maš alj morebiti štiftenge še več storili, ako nebi njih previdnost Božja tako naglo iz sveta poklicala.
Iz serca želim, da bi prav srečni bili in prav zadovoljni in zdravi.   Lepo pozdravim Vaš
prijatel Heinrich Križan 1. r., fajmošter
Sv. Janž $oft SBotfol 8. Suni 1873."
Tedaj duhovnik, eden največjih kričačev prot| liberalcem, upotrebljuje vero na vraže, da priprosti dekli za „cerkev" in za sebe nekaj morda krvavo zasluženih grošev iz žepa izvabi! Tu je samo slučaj, da smo original pisma dobili in imamo torej dokaz v ropi, ki ga ni „Danica" ni „Slovence" niti
„Gosp.u in „Glas" utajiti ne morejo. A vzemimo, kako bi bili vsi vpili in rekli, da „laženio", da smo „proti veri", proti „sveti cerkvi", ko bi bili mi rekli sploh, da je kaj enacega med pravnarskimi duhovniki obče le mtgoče, ko mi vemo, da se 100 tacih slučajev niti ue izve.
Ponavljamo, kar smo od kraja rekli: nijso vsi duhovniki taki, kot ta Križan; dosti jih poznamo, ki so čestiti možje in dobri pa-trijotje. Ko bi ti večino imeli, potem je mir med nami. Ali dosti jih je ravno Križanov-cev, ki vražarsko vero pospešujejo, pa pravijo, da sveto „vero" branijo, ki proti slovenskim liberalce m, proti „Slov. Narodu" in „Tedniku" hujskajo, rujejo in vpijejo, a pravijo, da to vse iz ljubezni do „vernega" naroda in za hrambo njegovih ,,nvetinj" delajo.
Za to, da taka pisma ne bodo več mogoča, držimo se edino liberalno narodnega programa, čegar jedro je: omika naroda. In ker „pravnarji" ali »konservativci" ali ultramontanci vcd6, da, kadar bode narod omikan, ne bode več mogoče tako nevedno ljudstvo za „cerkev" in „sv. maše" plah tati, kakor se je ta zgodilo („Polona", revna dekla v Ljubljani, je namreč, kakor čujemo ■ na to pismo okolo 100 gld. denarja „ce^rkvi" JSn in „za maše" pustila rekoč , da neče da bi njen umrli atrije na ta svet nazaj hodili, ker njih duša nema miru!) — zato se ti mračnjaki v svojih „Novicah" v ,,Dauici" in „Slovencu" uže iz besede „omika" norca delajo, zato so protivniki svobodne iole, — a ker svojib črnih nakan ne smejo pokazati, hujskajo, kakor je ta fajmošter Križan delal, na slovenske nesebične, narod ljubeče svobodo-
Listek
Speče jezero.
(Novola, francoski spisal Lucien Biart, poal. Dav. II oh tn i k.)
(9. nadaljevanje.)
Ko pride družba do stanovališča, so velikanski kresi razsvitljevali malo doliuko. Pridejo na trato. Obilno obložena miza je Čakala sprehajalcev.
Ko je ura devet, hoče pevka oditi. Donna Lorenca ji stisne roko. Njen ognjeni pogled se sreča s pevkinim, ki je bil ne-zaupen, hladan.
Don Ludoviko sedi na konji. Jahaje spredaj hoče spremiti goste do mej svoje domene, ndvorljivust, katero mu je nalagala etiketa.
S terase je donna Lorenca gledala za jezdeci. Vsela se je v kojko. Nilda jo je razpletala. Bila je nezrečeno vesela, da je ošabno   tujko   tako   ponižala,   in   da je
iz nova dobila toliko pohvale zaradi smelega jahanja.
Krcola gre v sobo, skliče svoje služabnice, ter se stegne po fauteuilu tik balkona. Nijene sapice nij slišati, nijenega šumenja Pokale so zadnje veje na umirajočem ognji. Počasi se mlada ženska vzdigne. Bleda, zobe stisnene, oko nepremakueno, zastonj poslušaje gre nazaj na teraso. Ure so tekle počasi, ta je odnesla to, prihodnja drugo kreolino nadejo. Vsakojake misli so jo mučile in begale. Vprla je oko v jezero, ter bdela, tako dolgo, da je prišel don Ludoviko, precej pozno v noči, po prstih, misleč, da soproga uže spi.
V.
Nekaj dni pozneje je napravil prefekt ples pevki na čast. Ta je bil še bolj krasen, kakor poprejšnji, s katerim jo je poslavila municipaliteta. Lorenca gre na ples. Tam zagleda svojo sovražnico. Kreola je bila preveč ponosna, preveč zaljubljena sama v sebe, da bi se občutek, ki ga je imelu pri.
pogleda tujke, ne bil izrazil na zauičujočem obrazu. Zopet je hotela otemniti svojo nasprotnico se svojim ženskim ponosom, biti se je hotela z njo na njenem bojišči. Dpn Ludoviko je bil bolje zamišljen v koketno Amerikanko, kakor kadar si bodi poprej.
Kar se tiče sennora Alberta, bil je otožen, pobit, sanjarsk. Nikomur si nij upal razodeti zla, ki ga je mučilo.
Ko donna Lorenca stopi v dvorano, kjer se je plesalo, vse ostrmi zaradi njene toalete, ki je njeni lepoti tako krasno pristojala. Kaj pa je bilo tudi veličastnejšega, ko njena pleča in njena ramena V Kaj bolje bliščečega, ko njene oči? bolje živahnega, ko njena usta? bolje smelega, kakor gir-landa višnjevih in rudeČih cvetlic, s katerimi si je bila lase okiačala. Še to pot nij imela biserov, niti dijamantov, zaupala je v svojo velikansko čarovnost. Kazala se je živahno, veselo, polno krasu, niti enega valcerja niti ene kadrilje nij zamudila ; kakor metulj je letala z enega konca dvorane v drugi, raz-
miselne može z grdo lažjo, da je „vera v nevarnosti", da vero kdo jemlje. Kako pravi Oreuter?
Izreki modrijanov v „Laibacher Schulzeitungi."
Modrijan „Lt." modruje v 18. Številki 1. 1873 tega »lavnega časopisa priporočevaje učiteljem nemške kandidate za državni zbor med drugimi takole (seveda v svetem nemškem jeziku): „V vseh ljudskih šolah na Kranjskem se podučuje v materinščini — v Blovenščini— iu nobenemu, najmanje ustavo -verni stranki ne pride na misel, nad tem se spotikati j ko bi se pa to vendar le enkrat zgodilo, morali bi mi vsi enoglasno iz peda-gogičnih uzrokov proti temu protestovati." (Stran 274.)
Po volitvah pa isti modrijan Lt. nemščino priporočajo vsem ljudskim šolam v vseh razredih počenši uže s prvim. V 21. lista ima namreč članek „pedagogična štu dija", v katerem je nemščina največji „dar božji" in učiteljem k sklepu takole govori : „Se ve, da ne sme učitelju to veleizdajstvo biti, če v šoli nemški govori, on mora imeti pred očmi „praktično potrebo", katera nas sili, otroke nemščine učiti." (Str. 326). V 1. Itev. 1. 1873 modrujejo vsi modrijani tako-le: „Mi smo pred vsem učitelji, in ne spoznamo niti nemške niti slovenske barve." — Modrijan S. pa govori v 13. št. zopet tako-le: „Naše društvo ima skoraj same čvrste Slovence." (Stran 195.) Dvakrat ali trikrat zapojo: „Kranjski učitelji znajo nemški, lehko se presele v druge dežele, kar jim svetujemo." Nekateri kranjski učitelji se na to res presele. Modrijani jim v slovo pa drugače zapojo: „Ne mi, ti so kruhoborci, ki so svojo domovino zapustili." (Glej stran 3. 1. 73 in št. 3. 1. 74.)
Kranjske šolske postave so potrjene. Organ modrijanov se zadere; „Endlich also sind wir an das trsebnte Ziel gelangt; wir haben anfgehort Messner, willenlose Knechte zn Bein, wir sind vvirkliche , freie, unabhiin-gige Lehrer geworden!" (Št. 9. 1. 1873.) Čez nekaj mesecev pa bi ti modrijani vso svobodo za nekaj grošev prodali, ter beračijo za „Btatsrock".   Ista deželna postava Kranjske
se je modrijana G. na papirji kar čez noč predrugačila; ta žalostno toži: (Naj še to v lepi nemščini povem) „Was nlitzt es dem Lehrer jedoch, wenn die erhabene ScbOpfang des Reichs-Volksschulgesetzes durch das Lan-desgesetz entgegen auferehoben wird, das bei uns in Krain den Lehrer zn eben dem-"elben untertbaaigen Diener des jevveiligen Pfarrers macht." (Stran 30, 1. 1874). V tej veliki svoji klavernosti modrijan cel6 zaspi in v sanjah menda izgovori : „Mann kann also sagen, dass bei uns der Pfarrer das Ernennungsrecht hat." (Ista stran.) Ta modrijan je bil lani o tem času še modrejši; rekel je: „ Na učiteljišči z nemškim učnim jezikom se more kandidat prav dobro slovenski naučiti." (Str. 69.) (Slava mu!) Pa ne samo to, on je izustil še celo to-le imenitno načelo: „Kar se kandidat denes (letos, zdaj) nauči , tega čez 10 let ne bo mogel več rabiti." (Ista str.) Prvi modrijan med njimi je pa tudi to-le modrost iznašel: „Vsi slovenski pisatelji so prevoditelji iz nemškega — torej nemškutarji; vsi Slovenci so se učili pa od Nemcev in od teh pisateljev in so torej tudi — nemškutarji." (Stran 36. 73.) (Hoch takim š., a pardon — modrijanom).
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 16. februarja.
V flr£nvnewn »horu 13. t. m. je finančni minister predložil zbornici osnove novih postav o ftavkih novih zidanj, o pridobnini, rentnini in osobnem davka. — Ti predlogi so jako važni, za to bodemo obširneje v članku o njih govorili. Poslanec Meznik iz Moravskega je v isti seji inter peliral učnega ministra zastran premajhnega Števila slovanskih srednjih Sol na Moravskem Kakor smo mi podučeni, nameravajo tudi slovenski poslanci enako interpelacijo staviti. Pri dovoljevanji rekratov je izrekel dr Razlag željo, naj bodo dnhovenski kandi-datje vojaščine prosti.
V ČfraUci se je v tamošnjih ultra-montanskih krogih ventilirala misel, naj bi se na cesarja poslala adresa, v kateri bi se slovesno protestiralo proti konfesijonelnim postavam.
Na Ogerskem ministerske kombinacije zopet lepo cvetč. Gbycy, Sennyey, Lonyay in Szlavy stoje po vseh pravilih politične per
mutacije denes tukaj, jutri tam, denes drug poleg drugega, jutri drog nasproti drugemu. Toda vse to je zdaj še igrača in se bode v resnobo spremenilo stoprv, kadar se cesar vrne.
V mi it le tlržtive.
Vsi 9'tt.vk* listi donašajo svečanostne članke zaradi navzočnosti avstrijskega cesarja. „Pet. Včdom." pravi, da je vihranje avstrijskih zastav v Peterbnrga porok za to, da si Avstrija in Rusija ostanete prijateljici.
V I <tt»kunu se pripravljajo budi protesti proti avstrijskim konfesijonelnim postavam. Govori se, da po odhodu nuncija Falcinellija z Dunaja ne pride noben nuncij tja, ako se postave potrdijo.
IVrtsro*ke zbornico komisija tride-Reterih je sprejela osnovo volilne postave, katero sta ob svojem času Thiers in Dufaure predlagala. Vse kar ima še dostaviti, se zgodi do konca tega tedna. Potem se bo potrebovalo za sestavi j en j o poročila kakih štirnajst dni, da se sme upati, da v sredi marcija pride osnova na mizo narodne zbornice. Javno obravnavanje se tedaj ne sme pričakovati pred veliko nočjo. Tedaj bodo porabili možje od 24. maja ravno eno leto, da bodo spoznali, da morajo tam začeti, kjer so Thiersa in njegovo prerojevalno delo zmotili. — 1. marcija bodo volitve za departementa Vaucluse in Vienne. V prvem so konservativci postavili kljubn tamošnjega demagogičnega mišljenja svojega kandidata v osobi markiza Raoul de Điliotti. V drugem kandidira bonapartiat Beaucbamps, ki bi se kot „septenalist" rad zrinil v zbornico. Za Vaucluse republikanci nemajo še določnega kandidata; v Vienne kandidira od njih strani advokat Lepetit.
V nemikem državnem zborn Atza-sanov in Lotaringov še dozdaj nij nič bilo. Med tem se delajo vsakojake kombinacije o njihovem parlamentaričnem vedenji. Se bodo-li k centru vstopili? Ali bodo protest nložili, potem pa šli? Odgovora na to še nihče ne ve.
Turštci veliki vezir je odstavljen. Na njegovo mesto pride dozdanji vojni minister, a svoj poitefeaille obdrži.
Dopisi.
Iz lt«Bli<» 14. febr. [Izv. dop.] Obračam Vašo pozornost na članek „Nekoliko rieči o riečkom hrvatskom gimnazij a", (katerega je napisal povsem objektivno vrli, rodoljubni profesor reškega hrvatskega gimnazija g. Josip Martinovič, i katerega Vam pod zavitkom se malimi stvarnimi pri-metci pošiljam, akoravno vem, da „Obzor"
veseljevaje vse dvojice sč svojim lepim smehljanjem. To je Kvirino zelo osupnilo. Pevka je bila melanholično resnobna, sanjarsko ponosna, med tem ko je bila kreola enaka tiči. Ko je splesala polko, sedla je v fau-teuil tako lenivo, tako dolgočasno, kakor ji je najbolje pristojalo. A naenkrat je skakala vsredi mehikanskega kontrdansa; a zmaga donne Lorence se je pokazala v havanskem valcerji, v katerim je lahna godba zibala plesalko, da se je videlo, kakor bi čarovno spala na pleČah svojega kavalirja. Kreola je bila kraljica plesa, premda se je pevki na čast napravil. A je tudi mladi pribočnik francoskega poslanstva pazil na-njo.
— Francoz je zaljubljen v tebe, draga moja, reče donna Kvirina svoji prijateljici proti jutru.
— Misliš? odgovori ta Bmehljaje se.
— Vedno gleda va-te.   Sicer te vpra šam: kje si dobila ta kras, da očaruješ vse možke?   Moj soprog je ravnokar dejal, da si lepša nego pevka.
— Ali si ljubosumna?
— Ne, Lorenca, jaz te poznam, poznam te celo doBta,  da vem,   da v tem trenotkn
graš strašno igro.
— Ti se varaš, Kvirina; jaz se le kratkočasim.
— Jaz opaznjem, draga moja, pa vidim, da za vsak pogled, ki ga ti daruješ Francozu, "NVilson tvojega soproga pogleda.
— Res? bodljaj za bodljaj.
— A to nij tako; gledi, da ti škode ne trpiš.
— Kaj hočeš reči?
— Obljubi mi, da se ne začudiš, naj ti odkrijem, kar Bi bodi.
— Le govori, ljuba Kvirina, jaz si upam vse slišati, ne da bi se nRtrašila.
— Ne bojim se tvojega strahu, nego tvoje krutosti.
— Moje krutosti! deje kreola, spust roke podolgem ob životu, ter gleda svojo prijateljico skozi na pol zaprte trepalnice.
Donna Kvirina dvomljivo strese glavo
— "\Vilson, reče potihoma nagnivši se proti Lorenci, odide jutri večer proti Puebli
— No, dobro ! vsaj nekaj veselega zveš, Kvirina.
— Da, toda tvoj soprog gre s pevko; obljubil ji je.
Donna Lorenca zagrabi roko svoje prijateljice, ter jo Brpo gleda.
— Kdo ti jo to dejal, jo vpraša kratko.
— Moj soprog. Ti se mi smiliš, draga. Donna   Lorenca  zatisne   oči, skrčeni
prsti se jej stegnejo.
— Dobro! odgovori malomarno, tvoj mož s to boj nij zadovoljen. Don Ladoviko ne odide.
V tem trenotku pride Albert po kreolo, ter jo povabi na valcer. Ona odide, na lahko naslonena na mladega Francoza.
— Ali  je  res, da jutri večer odidete?
— Od kodi to veste?
— Od nekoga, ki pravi, da vaši vdanosti ne smem zaupati.
Albert hoče odgovoriti.
— St! reče kreola, slišijo naju.
(Dajo prih.)
i t Ljubljani pomnjivo čitate. (Članek, ki brani reško gimnazijo pred spisom .. Prt mor čevim", poslednjega smo bili i mi ponatisnili), je izvrsten in kakor se nam tndi od drage strani trdi bolj resničen nego „Primorčev" a za naB predolg. Ur.) Sedanji profesori rezkega hrvatskega gimnazija nemajo uzroka da ne bi se pokazali svetu s pošteni m domoljubnim licem, kakor so se ponosno smeli kazati tedaj, ko je nanje naval jeval zloglasni Ozech i njegove (podkupljene) kreature. Sedanji profesori hrvatskega gimnazija na Reki smejo se tudi našim učenjakom i naprednjakom pokazati kot znanstveni ljudje, kar jim tudi radi priznavajo misleči rodoljubi,  med temi  Vaš prijatelj dopisnik.
Pa tadi med Rečani samimi zavladal je zadnja tri leta pomirljiv dnh do našega gimnazija, do te trdnjave narodnega ponosa i znanstvenega delovanja hrvatskih i slovenskih rodoljubnih profesorov; dokaz temu, da je v prvih treh razredih tega hrvatskega zavoda po jedna tretjina sinov reških rodbin poslanih simo na odgojo, akoravno na Reki madjaraka vlada vzdržuje realni svoj gimnazij z italijanskim učnim jezikom. Tudi Rečani tedaj priznavajo profesore hrv. gimnazije, kateri so človekoljubno mirni — i rodoljubno i znanstveno napredni, vse ob jed-nem.
Evo Vam tu še imena mož, kateri so zadnji čas odšli iz našega zavoda na drnga učiteljska mesta pred dvemi leti: prof. Friderik Žakelj na gimnazij ljubljanski, prof. €. A. Bakotič za ravnatelja gimnazijalnega, najpred v Šibenik, sedaj v Spljet v Dalmaciji. Preteklo leto odšel je od nas prof. Dra-gotin Kfissler na veliko realko v Zagreb, a prof. Tadt'a Smičlklas na gimnazij zagrebški.
Sedaj učiteljnjo še na hrvatskem gimnaziji na Reki: prof. Ljudevit Slamnik (Hrvat), ravnatelj, za naš zavod posebno zaslužen mož. prijatelj mladine in učiteljstva; prof. Anton Mazek (Slovenec), sedaj imenovan ravnateljem gimnazija v Požegi; prof. Jakob ČiČigoj (Slovenec) ; prof. Ivan Zunan (Slovenec); prof. Vekoslav Novotny (Hrvat): prof. Josip Martinolić (Hrvat); prof. Mate Marnšić (Hrvat); a namestni učitelji: Franjo Fnrlić, Franjo Kresnik, Juraj Bauer, Ivan Kinkela, Roman Bancer, vsi Hrvati s popolnimi nčiteljskimi Rtndiiami. in Stepan Rado-ševio, bister mladenič, Hrvat, ki se mn bode menda tndi kmalu nudila prilika, da svrši učiteljske nauke.
Čemu: tedaj vpitie, ti „Primorce", ki bi moral biti naš, s profesori reškega hrvat, gimnaziia v narodnem delovanji solidaren? Čemu tvoje nepremišljeno ravnanje? Čemu navala na lastno, domače nam ognjišče? —
Domače stvari.
— (Zidanje šolskega poRlopia v Ljubljani.) Kakor sečnje, ie večina gospodov mestnih svetovalcev ljubljanskih sklenila zidanje novega šolskega poslopja kranjskemu stavbenemu društvu prepustiti. Vendar na drugi Rtrani ponuja konsorcij Faleschini delo za HOO gl. ceneje. Ali ima res Ijublian-sko mesto toliko denarja preveč, da HOO gl. več po nepotrebnem tja vrže? Ali morda gospod Faleschini ne more takega zidanja izvršiti? Dokazov je dovolj, da on to more.
— (Komnnardi v Ljubljani?) Včeraj zjutraj so baje policaji našli in potrgali
na oglih slovenske plakate z napisom : Pozor delavci! kmalu pride čas! Odbor." — Sala
— (Izpod Nanosa) se nam poroča: Navadno mislijo 1 jod jo, da čista sapa in oster zrak varujeta pred vsako kužno boleznijo in da si posebno koze ne upajo v visoko ležeče mrzlo kraje. Da to nij res, se prav lasno iz tega vidi, ker so se koze uže celo na Nanos (4108') priklatile. Na nanoški planoti je namreč par hiš, 2834 ' nad morjem pa vendar to koze pri teh kmetih tako hude, da je uže več ljudi j pomrlo.
— (V Hrušici) pod Ljubljano, kjer so naše perice doma, je bila, — kakor se nam piše — oni teden čudna ženitev. Svatje so bili uže zbrani, kar se ženinova mati — mrtva na tla zgrudi! Pravijo, da je ubogo ženo, premožno kmetico, to neizmerno peklo, da je njen sin vzel dekle, ki nij „nič imelo". Nekoliko svatov je spremilo ženina in nevesto v cerkev, drugi so pa mrliča na pare devali.
— (Iz Postojne se nam piše: „Šo-pova" gostilna (le»ena koliba) na tako zvani „Rauberkoniandi" med Postojno in Planino je denes popoludne do tal zgorela. — Govori se, da je Luka-Matija ta požar proaz-ročil, kar pa nij baš verjetno.
— (Iz Rakeka) ae nam piše: Pretočeni petek so planinski žandarmi v bližnjem Skocijanu našli v suhi strugi, ki je Se pred par meseci polna vode bila, necega neznanega, civilno oblečenega mttveca. Od kod, kedaj in kako je omenjeni nesrečnež v te kraje zašel, se bode menda teško po-zvedelo.
— (Iz Idrije) se nam piše, da se bode tam na spomlad skoraj gotovo začelo zidanje prav lepega novega šolskega poslopja. V tem obziru se bo torej uže nekaj storilo.
— Kaj pa, Če bodo tudi učitelji s šolskim poslopjem vred novih plač pričakovati morali? Duhovnikov, kateri so dobili po 300 gld. in 150 gld. dnklade, ste so usmilili, zakaj pa tudi učiteljev ob enem ne?!
— (Iz slovenskega Sta jer i a) nam dohaja vesela vest, da se tamkej med narodnimi učitelji snuje osnovalni odbor, ki bi učiteljsko društvo za ves slovenski Štajer v življenje zbudil. Vrlo dobro! Saj bi na Kranjskem le nemškutarski učitelji radi gospodarili !
— (Učiteljsko društvo) za okrilje Kozje, Sevnica in Brežice bo v četrtek dne 5. marca v Sevnici zborovalo.
— (Učitelj er. Gub t. Gro bi man) iz Ricmani v Istriji je dobil službo v Starem treru pri Ložu. V Tstriji je bil dober narodnjak, nadejamo se, da bo to tudi na novi službi.
— (Koze). V Rajhenburški fari so nesrečne koze uže nekaj krepkih Ijudij pobrale. Da je ta bolezen zelo nalezljiva, pričata mrtva moža, katera sta teden poprej
— za kozo umrlega k pogrebu nosila.
— (Štajerskih duhovnikov) je prosilo 107 za Stremayerjevo državno podporo. Večina jih je baje na slovenskem Štajerskem.
— (Goriški m ež na rs k i politi-karji) imajo 26. t. m. občni zbor svojega društva ..Gorica."
— (V Kanalu) na Goriškem je bila te dni velika slovenska beseda z gledišno igro „V Ljubljano jo dajmo*"
— (Iz Vodic v Istri) se nam piše: Tudi pri nas smo imeli včerajni večer krat-kočasno veselico s plesom, v krasno olep-šanem salona na pošti, za kar si je nljudna finančna straža pod nadzorništvom mnogo spoštovanega g. Jožefa Romolda, rojenega v Kranji na Gorenjskem, in vrlega g. Ivana Fencelna, stražnega respicijenta hvalevredno prizadela. Vse se je v najlepšem reda vršilo. Jedila so bila okusna in ne — predraga, pijača — vino in 61 — izvrstna. Čuditi se je res, kako čedno in priljudno se ttikajšne krasotice obnašajo in kako dobro ne le domače, temuč tndi vnanje plese plešejo. — Največja hvala pa gre g. poštarju in županu Martinu Ribaricu, kateri dasiravno je le tukajšnjo furno šolo obiskoval, se je po las'nTn trudu tako vspešno izobrazil, da ga zaradi njegove priljudnosti in žrtvovalnosti vse spoštuje. Sploh so Ijndje vodiško žnpe lepe in čvrste postave, bistrega uma, živahni in marljivi, tako, da tadi letos, dasiravno ie bila lani prav slaba letina, gladu ne trpijo.
— (Slovensko gledališče.) V nedeljo, 15. februarija, so naši igralci predstavljali Nestrojevo Čarobno burko s petjem: „H u dobni duh Lumpaci-Vagabund". Dasiravno je ta iga uže sploh znana, je vendar privabila mnogo nedeljskega ljudstva v glerlališše, posebno galerija in parter sta bila polna. Igralci so dobro igrali in posebno predstavljalci glavnih rol : g. Nolli (črevljar Knefrra), g. Kajzelj (krojač Klobčič) in g. JeloČnik (mizar Sveder) za svoje vrlo petje in igranje mnogo glasne hvale prejemali.
— (Pikantnosti). Iz Ljubljane se ,.SoČi" piše: „Kako milovanja vredni so naši klerikalni prvaki v svojem dejanji in nrhanji, kako malo izbirčni so v sredstvih takrat, kadar morejo črniti nasprotno jim narodno liberalno stranko i njena glasila, to nam prav bistro kaže tale dogodha: G. Š. Ž., trgovec v Krškem, znan domoljub, je bil več let naročen na „Novice". Pred novim letom pa ta poštenjak naznani noviški administraciji, da mu nij več treba „Novic" pošiljati, ker mu „Slovenski Narod" zadostuje. Čez par dnij prejme gosp. Š. Ž. to-le anonimno listnico: — „Iz Ljubljane. Kdor ne naroči ne dobi, kajti „Nnv." niso „Nar.", ki se Hudem sili. Če Vam ne dopadejo več, je to znamenje, da Vam ni za različno podnČevanje mar, ampak za škandale. — Dober tek! A. M." Jasno, kakor beli dan je, da ta karta od nikoder drugod ne izhaja, nego iz administracije Bleivveissovih rNovic", kajti gdo drng bi se v Ljubljani (listnica ima kolek ljubljanske pošte 31. dec.) za to brigal, ali je g. S. Ž. na „Novice" naročen ali ne, nego novinka administracija. Da, gdo drug bi celo v Ljubljani mogel vedeti, da g. S. Z. „Novic" neče več prejemati, nego ta? Kako slabo se mora torej „Novicam" goditi, če uže po prelepem vzgledu fakinske „revolver-predse" svoje bivše naročnike psu-jejo! A stvar ima še drugo, jako pikantno plati G. S. Z. je omenjeno listnico v Ljubljano poslal in tukaj so možje, ki Blevveis-sovo pisavo prav dobro poznajo, soglasno izrekli, date brezimne listnice noben drng človek nij pisal, nego sam prvaSki očak dr. Janez Bleivveiss! . . . Milo se skorn človeku stori premišljuiočemu, da dr. P.Ieivvciss, možj ki bi tP.ko lehko nedotakljiv in vzvišen nad
nami TBemi stal ter se v svitu in solncu svoje slave grel, na svoja stara leta v svoj slepi zagrizeni strasti tako raalostna sredstva rabi, da bi svoj od dne do dm; liujo propa dajoči list pogina otrl. No tir. Uleivve.Ks, uego narodni liberalci nasproti takemu ptrliduemu sumnioeuju od Uleivveissove htraui proste duše lehko pravijo: dober t*k!u
Javna zahvala.
Kakor že lani, tako je tudi letos odbor „Narodne šole" našo učilnico obdaroval h prav koristnimi učili. Prejeli smo namreč 4 kubično decimetre, 4 nictr. merila, 5 knjig (1 letnik „Vertccau, 1 iztis „nove mere in vage", 1 iztis „knjižica za kmeta*4 (sadje-reja), t atlant strupenih rastlin, 1 popis aua-toniičnih tabel in več pesmi ter papirja. Zahvaljcvaje se za ta obdui dar piipoiocuje podpisani „Narodno šolo" vsem sloveu-skim solani in učiteljem.
V Ljutomeru 15. febr. 1874.
Ivan Lap a j ne.
JPOMlitllO.
Da sem jaz, kar mi nek človek v »Poslanem" štev. 37 str. 3 „SI. N.ki podtika, brez izpita deset let na gimnafiii bupliial, je gola laž. Supicnturo na tukajšuej gimnaziji mi je si. c. k. deželna vlada z ru/.p. 17 «t;pt. 18tJl Št. 6*075 vsled mojega izpita podelila. 8pričalo tega izpita mi je bilo dano od c. k. znanstvene gimnazijske izpraševalne komisije na Dunaji 20. Julija 1#G0.
L. G u r i b o 1 d i, c. k. profesor.
V Ljubljani 17. febr. 1874.
JPOMlttliO.
Vse« bolnim moč in zdravje brez lek& in brez stroškov.
Revalesci&re du Barry
v Londonu.
Vsem trpečim zdravje po izvrstni Revalesciere du Bairrv, katera brez porabe leka in brez Btroškov sledeče bolezni odBtrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljučah, jetrah, žlezah, na slisnici, v duš-njaku, v mehurji, in na ledvicah, tuberkole, suSico, naduho, kašelj, ncprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slaboBt, zlatu žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, medlico in bljuvanje tudi ob Času nosecosti, scalno silo, otožnost, Bušenje, revmatizeni, prutin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lokom zoperBtavljnla se:
Spričevalo št. 73.928.
Waldeg na Štajerskem. S. aprila 1872.
Hvala Vašej Revalesciere, katero sem jaz, 50 let star mož, skozi 2 leti neprestano užival, sem od mojega lOtetnega trpljenja: otrpnost na rokah in nogah, skor popolnem ozdravel in opravljam, kakor v najboljših časih, svoje posle. Za to meni izkazano veliko dobroto Vam izrekam s tem BrčnO zahvalo. "
Br. S i g m o.
Spričevalo št. 9.I.2G8. Trapani v Siciliji, 13. aprila 1870. Moja žena, žrtva Btrašuih, nervoznih bolečin, B hudo oteklino na celem životu, b srčnim bitjem, nespečnostjo in vraničnico v najhujši stopinji, je bila od zdravnikov za izgubljeno zumtrana, kur sem se odločil pribežati k Du Harry-evi neprecenjeui Revalesciere. To izvrstno sredstvo ju na začudenje mojih prijateljev, v kratkem času one strašne bolečine ozdravilo in mojo ženo tako okrepčalo, da se je, da-mravno 4i) let stara, plesov udeležiti mogla. To Vam naznanjam na korist vseh enako trpečih in se Vam srčno zahvalim.
Atanaaio B a r b e r a. a   .^V^J** kot meso, prihraui Kovalescioro pn ooraičcnih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila.
V plehaBtih pušicab po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., b funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— KevaleBciere-Biscuiteu v pušicab a 2 gold. 50 kr. U 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolatee v prahu m v ploščicah za 12 Us 1 gold. 50 kr., 24 taB 2 gold OO kr. 48 us 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tat 10 gold   ta 288 las 20 gold., — za 576 Ui 36 gold.
— podaje: Barry du Barrv & Comp. na Du-naj I, WHllllH«hKHHtie 8t. S, v Ljubi luni Ed. Mahr, v (>rudd bratje Obemumevr, i ii.n-brnUn Diechtl & Frank, v Celov«! P. Rim-
bacher, v louoi LudviR MUlIor, v Mariboru r'.   Koletnik  A   M.   Morič, v  Tlert*mi   J. B.
Stockhauten, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in »pecerijskih trgovcih; tudi razpošilja du-.Hjaka hiša na vse kraje po pofituih nakaznicah ali ;>ovzMtjih.
TMJ**1.
13. februarja: Pri Elelnutut   Psehunder ll Roke. — Kra-lovlfl iz Cirknic..  — Siirch iz Ziiricha.  — Spitzer iz Dunaja.
I'ri Malinu: Klinger iz Matonje vasi. — Krcilshcim, Degen, Prohaska iz Dunaja.
Pri Zsiuorin: \Vitsch \z Dunaja. — Der-jani iz Žužemberka. — Pera iž Gradca. — Presern i/. Kamnika. — Drobnič. Kerdavs iz Dobrcpolja.
Dunajska borxa 16. februarja. (Izvirno tolegrafičn(» poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   69 gld. 2f> Enotni drž. dolg v srebru    .   .   74   „ 35
kr.
1860 drž. posojilo.....104 „ —
Akcije narodne banke   .   . 981 „ —I
Kreditne akcije ...       . 242 „ 25
London........ 112 „ 70
Napok......... 8 „ 9«'/,
C. k. cekini....... — „ —
Srebro......... 106 „25
I I 1 I I I I I I I I I I I
: En tprst učenec ::
i
se pri podpisanem išče za manufakturno štacuno v I.Jani. Sinovi iz dežele imajo prednost.
(37-3)  Anton Vrhune.
frl 1 l 1 1 1 1 1 1 I I I 1 1
Pred sleparstvom se svari!
Med mnogimi naznanili, posebno za ure, merijo marsikateri na to, pokrajinsko prebivalce preslepariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička taksne ure kupitii, za katere firma prodajalca no dii dovoljne garancijo. Pri meni kupljeno ure so vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzcuv jo, dokitz iiitJHtrogeJNe Noli«liioHtl I
Neverjetno, pa resnično!
1 "»O \zV   111 1  O*I   švicarska moderna porcelan-email-ura, z lepimi soljankumi
MJ%m  .1  «^ 1» tPV KI« lil J *—j,I« m cvetlicami emailiiana, prav elegantna in po niski ceni,
koristna za vbogo in bogate, z enoletno garancijo. fWrk  O    HI    ■ i«   II   tv*l   Prava angleška, srebrna ciliudrasta ura, s čisto talmi-vorižico, z fJtl  ?7,        ? '• medaljonom, etuijem, ključem in 51etnim garantilnim listom, in z
reservnim urnim steklom vred.   Taisto krono-časomerne uro, najfinejše v ognji pozlačene samo
12 gld. 50 kr.
IO  in ~|      tfl    velja praktična, dobra in čista remontoirna ura, tako zvana cesarska ura, ki «1 O     jo najboljšo delo, kar se more misliti; zdravnikom in p.  duhovnikom itd. so
te ure ne morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za sekundo zaiti ne sme.
r/I K ju   IW  <r|   se dobijo moderno vojaško ure, Iehke, lične, poleg tega jako elegantno '** |q okusne, in kar je glavna reč, zelO natančno gredo in so po čudno
niski coni; k takej uri dobi vsaki imitirano srebrno urno verižico po modernom fazonu z ključem, etuijem, medaljonom in Dietnim garantilnim listom. W*»nif|   |0 I ^ srebrna cilindrasta ura, s pravim zlatim obročem naskok, močnim
m mi III W*3 m ■ • kristalnim steklom,  l vorižico in medaljonom iz talmi-zlata in ga-
rantilnim listom vred.
(^jfl,Uft I tt O/k  it-\   prava angleška srebrna siderna ura, savoneto z dvojnim pokrovom,
K^ttlllif J.t# etll mi\J {m,** najfinejše gravirana, s pravo talmi-zlato  verižico in garantilnim
listom vred.
<^j^jjj0 J3 *rl   Prava anK'0ška, srebrna in v ognji
Samo 14 gl.
daljonoih iz talmi-zlata, usnjatim (litijem in garantilnim listom.
taista, znamenito finejša, z orijontaličnim kažipotom, ^•imn  lil oli   I'T tyl   prava angleška Prince of "VVales-remontoarna ura, najmočnejšega 4 <  &     obsega, s kristalnim steklom, kolesjem iz nikelna v pravimi, čistem talmi-zlatu: te ure imajo celo prod druzimi to prednost, da se brez ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vrod zastonj. W« mn   "I Q   ir\   Prava angleška ura iz čistoga talmi-zlata, cilindrasta, novo fazone, z dvojnim O    kristalnim steklimi, in so tudi kolesje vidi, ko je zaprta, a talmi-zlato verižico, z medaljonom in garantilnim listom vred. ■StlHlIO   IH   A11 cel° maJbna ura za K08pe< y/- pravega srebra in prav pozlačena, s
UmA   m9r   O     pravo'talmi-zlato verižico okolo vrata in garantilnim listom vred. S'IIIIO   IH   111   SO   0*1   Prava angleška najfinejša v ognji pozlačena srebrna kronouie-t?    JH   j » r  torna ura z dvojnim pokrovom,  najfinejše emaillrana,  s flht>
verižico iz pravega talmi-zlata, modaljortom in garantilnim listom vred. S«ntin    IW   oli   OH   In tri   najfinejša prava angleška sidoma ura, na 15 ru-
. . H 1 111 binov. z »ajfinejšo verižico iz tklmi^lata', modaN
jonom, usnjatim etuijem in garantilnim listom vred. Sumo   OH   ir»   O**   tri   »rebrna remontoarna ura,   se brez ključa navija, s talmi-zlato III   *£*J>   fin verižico in medaljonom vred.
SaillO 23, 25 lil 27 gl. S^^J* ^^llte niodaljonom in garantilnim
SsMIlin ilO 3^ in JLO «*l Prava angleška srebrna remontoarna ura z dvojnim po-KJtll,lu 111 krovom, garantovima in patentovaua.
SaiUO 35, 45 ill 50 gL prava angIogka Z|ata Siderna ura s kriBtalnim steklom.
Siilllin T^k in   llkll ir\    una z,ala remontoarna ura s kristalnim steklom,  105 in
►^itlllU UUj  f i> Hl  IUO gl.  115 g,  z dvojnim steklom.
Smilim 900 QOO «*l pravi angleški kronometor, z romontoarom, dvojnim pokrovom ^ <^>\r\J      OVU o1' in kristalnim steklom.
Razen tega vse kjo drugod ali od kogar druzega razglaŠone uro ceneje.
Delavnica za poprave ur.
Staro ure, večkrat dragi družinski spominki, se popravljajo in ponavljajo. Cena poprav s 51etno garancijo gl. l«/tl gl. 3, 5 do 10 gl. • -*r X
Pismena naročila
so na poNtuo povzetje ali posiljalov /.ticsK« v l£4 urali izvrsć.   Na posobno zahtovanje se pošiljajo tudi ure in verižice na povzetje na izbirko in se za noobdržano denar nazaj pošlje. .       . VM°J° ceno 80 vedno nižje kakor najnižje povsod in jaz  stojim s svojimi terjatvami na visočini časa. . j j
"Vsi, ki si novo ure naročiti žele,
Vat, ki stare ure za nove zamenjati hočejo, bo proseni, se na mojo firmo obrniti.
(284—11)
Ukrenfabrikant, Rothehthurmstr. 9, Wien. \aslov nuj me dobro zupomni.
Iadatelj in za uredništvo odgovoren: Ivau Semen.
LahimoH iu Uhk „Narodne tihkaincu.