Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izikija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996, 2994 in 2050 H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljkn in dneva po prazniku Evropa se probuja! Ko je ob priliki nekega mednarodnega kongresa znanstvenikov, katerega 60 se udeležili tudi Rusi, neka evropska kapaciteta v prijateljskem razgovoru na vse pretega hvalil ruske razmere pod boljSeviškim režimom (katerih po lastni izkušnji ne pozna), je navzoči znanstvenik iz sovjetske Rusije njegovo navdušenje silno ohladil z vprašanjem: »Ali pa bi vi kot Evropec naše razmere tudi prenesli?« To vprašanje ruskega intelektualca je globoko utemeljeno. Tu niti ne govorimo o občutkih takih evropskih sovjetofilov, kakor je Bernard Shaw, ki žive v nezaslišanem razkošju, ako bi morali sami stopiti dejansko v eno vrsto z delavskim in kmetskim narodom sovjetske republike. Odločivnega pomena je, da bi se tudi evropski mali človek ne mogel vživeti v veliko mravljišče ruskega državnega sostava, v katerem bi bil popoln suženj, ker bi moral tudi misliti in čuvstvo-vati tako kakor ukazuje režim par diktatorjev. Se truditi izključno za zvišanje produkcije, v prcstem času pa živeti predpisano življenje v ogromni kasarni, kjer je prepovedana celo intimiteta družinskega življenja, tega noben Evropec ne bi prenesel. Vse nove hiše v Rusiji se zidajo načeloma z brezkuhinjskiini stanovanji, da se uniči družinska ekonomija, ki je po pisanju »Pravde« središče »buržujskegn« bita. Prava zakonska zveza itak ne obstoja več, vzgoja dece po ateističnih materah, ki se zdaj oficielno organizirajo, pa bo izbrisala zadnje sledove krščanske kulture v sovjetskem imperiju. Medtem pa, kakor nam poroča isti glavni organ moskovske vlade, posebni oddelki policije, pomnožene s prostovoljci, čistijo ulice glavnega mesta, kjer na tisoče zanemarjene mladine krade, ropa in požiga v organiziranih terorističnih bandah. Vlada namerava te žive sadove spolne nebrzdanosti poslati v najoddaljenejše kraje Sibirije... »Ali bi vi kot Evropec take razmere prenesli?...« Tega vprašanja smo se spomnili, čitajoč tri znamenite francoske knjige zadnjega časa, ki nas opominjajo, da smo Evropci, člani velike družine, ki že več tisoč let živi bogato in visoko kulturno življenje in ki tudi še danes hrani v sebi mogočne sile preporoda. To so G asi on Riou: Europe ma pa-trie, Andrč Siegfried: I>es Etals Unis d'aujourd'hui in Georges Duhamcl: Le miroir de 1'nvenir. Evropa, knkor francoski misleci po pravici poudarjajo, ni velika zaradi svoje industrije in tehnične kulture, ampak zaradi kulta osebnosti, ki je Evropcu najsvetejša stvar. V tem visokem vrednotenju človeške osebnosti, ki ji je krščanstvo vtisnilo pečat večnosti, je utemeljeno ono svobodoljubje, ki je ustvarilo helensko občino, ki je po brzdajoči avtoriteti Cerkve ščitilo evropske narode pred tiranijo in je v francoski revoluciji oživilo idejo občega bratstva, svojčas zamišljeno v obliki leokracije v svetem rimskem cesarstvu nemške nacije. Ta individualistična osnova evropske družbe, pravilno uravnana in urejena po univerzalističnem krščanskem etosu, ki posameznika veže na družbo po notranji vezi ljubezni, bo ostala. Nje ni mogoče nadomestiti s čem višjim in boljšim. Evropa mora ohraniti svoj ideal o človeku in Jlovečanstvu, ki se danes morebiti imenuje humanističen, v korenini pn je krščanski. Ta ideal je tuj tako Anglosaksom (v Evropi in v Ameriki) kakor Rusiji, kjer sta bila njegova zadnja predstavnika Dostojevskij in Solovjev. Podlaga angleške in ameriške kulture, ki jo današnji oblastniki ruskega naroda suženjsko posnemajo, je merkantilizem. ne humanizem. Evropski etos obsoja skopuha, oderuha in požeruha, ki živi samo svojemu trebuhu ravno tako kakor ubogo čebelo-delavko, ki opravlja izključno suženjsko delo. Kajti, čemu se trudi ruski mužik, če so mu vzeli vso vero v večne vrednote, v božanstvo, v nadnaravni in breztvarni svet? Ali ni podoben živali, Čeprav se je naučil pisati in brati pa poslušati radio-predavanja? Ce se uresniči ena pjatilelka za drugo, končno le ne bo ostal sovjetskemu človeku noben drug ideal kakor da ee vsak dan do sita naje in napije. Zakaj, če je pregnal vero, etos in celo eros iz svojega duhovnega sveta, kaj mu še ostane ko gola gmota? Evropa pa vse to hvalabogu še ima in še ceni. Ni res, da Evropa nujno propada, pravi na primer Riou. Če bi evropski državniki svojo politiko usmerili tako, kakor želijo evropski narodi, bi kmalu nastal v Evropi tak politični in gospodarski položaj, ki bi onemogočeval vsako vojno na eni in osiromašenje na drugi strani. Največja ovira dviga in zedinjonja Evrope na podlagi njene individualistično - humanistične kulture je razdor med Francijo in Nemčijo, ki ga neti plemenska nekultura nacionalizma, podedovana iz časov predkrščanskega barbarstva. Danes goji ta anti-humnnistični ideal v prvi vrsti nemški in italijanski fašizem. Nemški je danes hujši. Francoski .šovinizem', kakor ga zmerjajo unisono Nemci, Rusi in Lahi, pn sploh ne obstoja; on je samo nekoliko preakccntuirana skrb za sedanje naravne meje francoske driave, ki je izpostavljena večni opas-nosti napada, ako nemški narod ne bo premagal svoje revanšne psihoze. Številna znamenja kažejo na to, da so sile preporoda tilio, a krepko na delu. Evropski narodi so siti napadalne, osvajalne in zatirajoče politike in težijo tudi za družabnim redom, ki bi onemogočal velekapitalizem, ta glavni in najopasnejšl produkt antikrščanskega, Se boljše rečeno, ant (katoliškega duha (Sombart). Francoski kulturni delavci pa opozarjajo Nemce tudi na to, da se nemško-franeoskemu prijateljstvu najbolj upirajo Anglo-saksi, ti vekovni nasprotniki zedinjenega evropskega kontinenta. Oni dobro vedo. da nemško-frnnco-sko prijateljstvo pomeni prvi in neobhodni pogoj zedinjonja Evrope nn podlagi krščanske kulture, kar vedo dobro tudi sovjoti. Zalo sta London in Moskva edina v tem. da uresničenje te ideje ovirata. Iz tega deloma izvira tudi liha kooperacija Nemčija na razpotju Evrope Pomen ruskega plebiscita - Anglija poizkuša razdvajati Francijo in Nemčijo Pogrešena pot: r Berlina vodi v Rim preko Pariza! Munchen, 5. avgusta 1981. Pruski plebiscit Prihodnjo nedeljo se bo vršil plebiscit v ozendju pruske dežele o razpustu pruskega deželnega zbora. Weiinarska ustava namreč daje ljudstvu možnost zahtevati nove volitve potom ljudskega glasovanja. V Prusiji so se nacionalisti, ki spadajo k takoimenovanim »jeklenim čeladam«, poslužili te pravice ter izzvali ljudsko glasovanje. Agitacija se vrši že več mesecev in je zavzela zelo ostre oblike. Toda pruski plebiscit je mnogo več, kakor pa gola agitacija za program nacionalistov, kar je razvidno ie iz dejstva, da ie samo imenovanje tega plebiscita povzročuje v inozemstvu nejevoljo in nezaupanje. Neuspeh zadnjih velikih konferenc, posebno pa nemožnost najeti kakšno inozemsko posojilo, je brez dvomu v zvezi s tem plebiscitom. Kaj hočejo doseči »jeklene čelade« i ljudskim glasovanjem? Strmoglaviti sedanjo vladno koalicijo v Prusiji, izločiti iz vlade socialiste ter predati oblast desničarskim nacionalističnim skupinam. Z zmago nacionalistov v Prusiji. ki je najmočnejši sestavni del nemške države, hočejo oni povzročiti tudi razkol sedanje nemške vlade, odstop dr. Briininga in sestavo nove državne vlade, ki bi stala pod vplivom desničarskih struj. Zato ne mora nedeljski plebiscit, ako ne bo pravočasno in oh 12. uri odpovedan, smatrati zn kritičen dan tako ta nemško notranjo, kakor zunanjo politiko. Ako pride do plebiscita i are bi ta plebiscit bil zmagovit m »jeklene čelade«, bi inozemstvo, predvsem ,.a Francija. za trajno odpovedalo vsako denarno pomor Nemčiji, katero vodijo maščevalni nacionalisti. Zato sc je Briining v posebnem pozivu obrnil na nemški narod, naj se ne udeleži plebiscita, isto jc storil tudi katoliški centrum. ki hoče preprečiti, da bi se vršilo glasovanje, ki bi lahko imelo najusodnejše posledice za bodočnost nemške države. Članek „Prager P ■?sse" Da, gospod urednit- članek ki ga je priobčila »Prager Prcsse« o zakulisnih namenih berlinske vlade, je povzročil veliko senzacijo v bavarskih političnih krogih. Utegnilo Iti hiti resnično, da so angleški ministri res predlagali, tajno, ne javno, da naj Nemčija opusti vsako misel na spravo i Francijo. Tudi to je nemara re*. da no Angleži namenoma nahujskali hitlerjante, naj na vsak način dovedejo do plehisrita. ker h tem bi prešteli svoj* moči in krenili nemško zunanjo politiko na druga, protitrunroska pola. Zu točno razumevanje nemške zunanje politike, predvsem, kar se tiče razmerja do Francije, moram objasnitj, da vladata v nemškem narodu — jaz mislim na široke plasti — dve močni struji. Prva ugovarja čim hitrejši sporazum z Francijo in meni. da še nikdar za to ni bilo (»olj ugodnega trenutka. K njim moramo prištevati precejšen del katoličanov in socialdemokrate. Druga strnja je tudi za spravo. toda. lako pravi, dosedanje izkušnje učijo, ila je treba sc večletnega truda, prodno se bosta oba naroda spoznala in rnznmola. Zato je pa neobhodno potrebno, do se skuša Nemčija izkopati iz svoje revščine brez frnncoske pomoči, v dobri veri, dn ji bosta stali ob strani Anglija in Amerika. To prepričanje prevladuje po vse!' meščanskih strankah. Omeniti moram še eno strujo. ki pa je v bistvu identična z drugo, to je skrajna desnica, torej »jeklene Čelade« in hitlerjnncl. Ti pravijo, da se Nemčija prov lahko reši. če se Im postavila proti Franciji, ker so Amerika. Anglija in Italija vse na tem interesirane, >da ponižajo naduto Francijo, katere nadvlada v Evropi in v svetu postaja vedno bolj neznosna«. Dr. Briining na hrižpotu Sredi teh tokov stoji dr. Briining. Od vseh strani pritiskajo nanj, vanj se zaletavajo in ga porivajo zdaj na eno. zdaj na drugo stran. Briining je velikan, o tem ui nobenega dvoma več, toda vprašanje vendarle nastaja, kako dolgo bo mogel zdržati. V kolikor je meni znano, bi Briining najrajši iskal stikov z Francozi, toda. tako misli on. pod boljšimi pogoji kakor svoje dni Stresemann v Locnrmi in v Haagu. Proti Franciji spletkar!«! pn mu niti v glavo ne pade. ker on predobro ve. dn bi s tem Nemčiji le škodoval. Njegovo taktično stališče v sedanjem momentu se mi zdi to-le: Izrabiti vsako priliko in poudarjati nezlomljivo voljo zn sporazum, izkoristiti vsako priložnost za dejansko zbližanjo. toda ne da bi se pustil od tre-notne bede zapeljati tako daleč, da bi ponižal svojo deželo in jih vzel ugled. Sirene desnice ? Nekoliko čudno pa sta vendarle zveneli dve novici zadnjih dni. Na eni strani se trdi, dn se je nemška vlada vdala pritisku Anglije in hoče iskati izhoda iz svoje krize brez Francije in proti Franciji, nn drugi strani pa je še danes nerazumljivo, zakaj je predsednik llindenburg sploh sprejel v avdijenci zloglasnega voditelja nacionalistov Hugonhcrga. Javnost bi o tej avdijenci ne smela nič vedeti. Zahvaliti se mora samo zgovornosti nekega diplomata, da je o tem obisku informirana. Hudobni jeziki so nato navezali, da se je pričel Hngeuborg ponujati, da vstopi v Brii-ningovo vlado, ako bo odklonila vsaka pogajanju z Francozi. Eno in drugo bi se lahko smatralo za s poredno, • bi se ne bilo zgodilo tik pred potovanje nemških ministrov v Rim. Mi smo od svoje strani popolnoma prepričani, da nemška vlada v Rimu ne zasleduje nobenih p roti francoskih ciljev, ker bi to bilo preveč naivno in z diplomntičnega stališča res neokretno. Toda inozemstvo, posebno pa Francija ho iskala v rimskem sestanku drugih povodov za novo nezaupanje do nas. Zato smatramo mi zmernejši krogi na Ita-▼arskem za veliko pogreško. ose!sko zavarovanje pa bo socialno, nekaj popolnoma drugega, kakor izplačevanje podpor za one, ki nimajo dela, kor hočemo pritegniti v službo brezposelnikom tudi delodajalca. katerega bomo v to svrho organizirali v razne poklicne sindikate. Vlnda razmotriva še o enem načrtu, ki bo globoko posegel v naše gospodarstvo. Mi bi radi vpeljali tako imenovano soudeležbo delavca pri razdelitvi tovarniškega dobička in pri vodstvu p«J-jetja samega. To sodelovanje bi na eni strani onemogočilo pretirane zahteve po zvišanju plač. na drugi strani bi v položaju, kot je današnji, nato- vorilo kapitalu bremena, katerih se izogiblje. V slučaju dobre konjunkture nuj si razdelita enakomerno dobiček delo in kapital, za rasa gospodarskih kriz pa se mora v prvi vr*ti kapital mireči dobičku v korist delavcu, ki ni mrtvilo, ampak iivo socialno bilje. Delo in kapital morata stopati složno in boljše je. da sc kapital kloni zakonitemu posredovanju države.^ kakor pa. da hi se moral klonid zahtevam rafdivjanih človeških stra.s|i. Socialna zakonodaja v Španiji bo najmodernejša in bo tako preprečila nasilne rešitve. Revolucije, posebno socialne revolucije, se zaustavljajo samo z odkritosrčnimi socialnimi reformami, ki vrnejo človeškemu bitju zopet ponos in mu dajo možnost, da se enakopravno razvija v socialnem telesu.« Minister zu delo je nadalje izjavil, da je vlada izročila že štiri milijone peset za pomoč revnim kmetom Andaluzije in da se aktivno |>eča z načrtom, kako izrabiti neobdelana zemljišča in pogoz-diti gorovje v Španiji. Pariz, (i. jul. AA. Havas poroča iz Algeoirasa v južni Španiji, da je tam izbruhnila splošna stavka. Zapuščanje dela se je izvršilo brez vsakih nemirov. Beda otrok v Rusiji V eni ffuberniji 30.000 otroških zločinov — 30 postelj za 120 otrok v zavetiščih Iz predavanja F dira Slo**in(ierja o položaju sedanje Rusije, ki ga je imel v Berlinu na podlagi boljševiških virov o otroški bedi, ki vlada v Rusiji, ^ povzamemo naslednje: V zadnjih 12 letih je mogla zapuščena mladina v Rusiji živeti edinole od tatvine, ropa in beračenja. Po sovjetski statistiki iz leta 1021 je samo na teritoriju ene nekdanje gnbernije bilo izvršenih 30.000 otroških zločinov. Po isti statistiki so se mornli v enem samem mestu v tem lotu zagovarjati otroci od 10 in U let v 205 slučajih radi požigov. 23(1 seksualnih zločinov in radi 11,s umorov. Boljševiki se izgovarjajo, da je ruska vlada ! mnogo storila, da odpomore tem strašnim razine- j ram. Ustanavljajo se otročji domovi, kjer plemenita | ruska duša gotovo pride do izraza. Ze leta 1918 je bila ustanovljena lica za otroško varstvo, ki je v takozvanih otroških republikah storila mnogo dobrega. Toda že leta 1921 jo je vlada razpustila, ker se je bala, do bi mogla postati leglo protisovjetske propagande. Ruska vlada je. da odpomore zlu zapuščenih otrok, izdala leta 1925 16 milj., leta 192« 13 milj., leta 1927 45 milj. in leta 102S «0 miljonov rabljev. Toda vse to so bila nezadostna sredstva zoper ogromno otroško bedo. še danes so otročja zavetišča. kamor spravljajo zapuščene otroke, higijcu-sko v tako strašnem položaju, da se no iln popisati. Mnogokje so slučaji, da imajo za 120 otrok po 30 postelj na razpolago. Z otroci se surovo ravna, se Rima z angleško-ameriško in sovjelsko politiko. »Od dviga Anglije, to jc od poraza Tourvilla leta 1092, angleškim politikom ničesar ni tako pri srcu, kakor da netijo spore v Evropi« (Andre Siegfried). Anglosaksonec smatra Evropo zn kolonijo, katero je mogoče vladati samo po načelu: divide et impe-ral On se osamosvojitve in združitve te .kolonije' boji, ker bi bilo s tem konec njegove svetovne hegemonije. Zato pa je najvažnejša in najvitalnejša naloga Evrope, da medsebojne spore pokoplje, da se zlasti Nomci iu Francozi, priznavajoč vrednote latinske in nemške dusevnosti, odkritosrčno spoprijateljijo in skupno ustvarijo zvezo evropskih narodov (Riou). Kulturni in gospodarski jiogoji za to so dani: danes je Francija bogatejša od Anglije. Tudi italijanski fašizem ni nepremagljiva ovira, ker je gibčen in se zna prilagoditi. To so zelo uvaževanja vredne in globoko utemeljene misli. Kdor pa je v Parizu, oziroma Berlinu dr. BrUningu prišepetal v uho, dn naj Nemčija odkloni francosko pomoč in se »sama resi«, ta je storil zlo, antievropsko delo ... jih pretepava in strada. Nimajo ne zadostne obleke, ne obutve, ne perila. Razumljivo, da vsak otrok pobegne iz takega zavetišča . kakor hitro se mu nudi prilika. Vi»e to so podatki boljševiških virov. Po Kom-soiuoskajn Pravda (25. jan. 1929) obiskuje od 30 miljonov otrok, ki bi morali hoditi v šolo, pouk dejansko le 13 miljonov. Torej za 00?» šoloobveznih otrok ni ne šol, ne domov, ne učiteljev. Pa tudi. če se izvede tolikokrat obljubljena splošna šolska obveznost, bi s tem ne bilo Se bistveno pomagano, ker boljšo viški zakoni miljonom otrok odrekajo pravico do šolskega pouka, vsem namreč, ki izhajajo iz trte. ščanskih družin. Zanimivo je, da je šolski budžet še danes za več kot jiolovioo manjši, kakor pod carizmom. Propad 9 miljonov ruskih otrok spada med najstrašnejše tragedije svetovne zgodovine. Zasedanje Zveze narodov Ženeva, 6. avg. tg. Jesensko zasedanje Zveze narodov, ki se bo dejansko začelo 18. avgusta s sejami pododbora evropske komisije, se bo oficielno začelo šele 1. septembra s 04. zasedanjem Sveta Zveze narodov. Po alfabetskem redu bo predsedoval zasedanju španski zunanji minister Lerroux. Kot 19. točka dnevnega reda pride na vrsto mnenje mednarodnega razsodišča v Haagu o nemško-nvstrijski carinski uniji. Verjetno je. da bo veljalo glavno zanimanje nn tem zasedanju onim vprašanjem, ki niti niso nn oficielnem dnevnem redu, ki pa tvorijo središče vsega zanimanja. Izzivanj ni konca Trst, 6. avg. ž. V nedeljo bo v Piranu veliko manifestacijsko zborovanje vseh mladinskih borbenih organizacij iz Istre. Poveljnik mladinskih borbenih organizacij v Istri je v sporazumu s fašističnim pokrajinskim tajnikom odredil, da se v soboto prične mobilizacija vseh fašističnih mladinskih organizacij. Vsi člani fašislionih borbenih organizacij krenejo ob 12 ponoči v Piran. Kriza našega vinogradništva Stanje vinogradov v banovini je v sploSnem prav dobro. Izjeme so kraji, kjer je toča napravila več ali manj škode, to so del srezov Šmarje, Celje, Krško itd. Ponekod so stare zaloge vina še prav izdatne, radi česar so vinogradniki v velikih skrbeh, kam z letošnjim vinskim pridelkom. Glede na ugodno vreme se nam obeta tudi kvalitativno prav dobra vinska letina kar nas vsaj deloma tolaži. Vznemirja pa vinogradnike vest, ki se sliši od več strani, da bo letošnji vinski mošt po t Din liter. Zdi se, da hočejo take cene diktirati samo brezvestne osebe, ki bi si rade na račun siromašnih vinogradnikov in viničarjev kovale čezmerne dobičke. Mnogo je že vinogradnikov, ki na osnovi takih vesti obupujejo, ker bi jim pri navedeni ceni ne bili plačani niti dejanski stroški za obdelovanje vinograda, davki itd., da dobička, od katerega mora vendar vinogradnik in njegova družina z viničarjem vred živeti, niti ne omenimo. V tolažbo tem siromakom navedemo sledeči račun: Dalmatinsko vino stane sedaj loco pa-robr. slanica 19—24 Din za 1° alkohola po Malh-gandu, torej 1 liter Din 2.28—3.50. Prevoz stane okoli 30 par za 1 liter, torej stane tudi najcenejše dalmatinsko vino pri nas brez trošarine 1 liter Din 2.58—3.80; najcenejše banaško vino, za naš konzum nerezano neporabno, ki ima 10% in manj alkohola pa franko slanice v naši banovini od Din 1.50 naprej. Da bi se ccne tem vinom znižale, jc nemogoče, ker bi drugače ta vina že morala biti zastonj. Če primerjamo kakovost omenjenih vin s kakovostjo naših, bo vsakomur jasno, da se nam glede kakovosti ni treba bati konkurence; zato tudi cena našemu vinu ne more biti nižia, kakor so v splošnem za kvalitativno manj vredna vina. Vemo, da nas stane pridelovanje vina mnogo več, kakor vinogradnike v južnih, klimatično ugodnejših krajih, to pa v glavnem radi tega, ker trta pri nas manje rodi. Vemo tudi, da znašajo pri nas pridelovalni stroški v najugodnejšem primeru 4C00 Din na oral (čisti pridelovalni stroški brez investicije in brez amortizacije), zato našega vina po takih cenah prodajati ne moremo. Vsak pošten delavec hoče imeti pošteno plačilo za svoj trud, lako tudi vinogradnik. On ne more delati zastonj, zato uvodoma navedeno ceno za vinski mošt odklanjamo. Vse vinogradnike dravske banovine pozivamo da se pri prodaji letošnjega pridelka ne prenaglijo in pokažejo vrata vsakomur, ki bi 6i upal ponujati smešno nizke nesprejemljive cene za vinski mošt in vino. Potrebno je, da smo vsi vinogradniki solidarni in svojega vinskega pridellta ne dajemo izpod cene, kakor odgovarja splošnim razmeram na vinskem trgu v državi, ker bi to značilo zapravljanje. Vinogradniki, ki so v denarni stiski, si naj iščejo izhoda potom domačih posojilnic in hranilnic. Fdini pravilni izhod iz sedanje vinarske krize bi bile seveda produktivne zadruge katerih pa še žal nimamo in še jih tako hitro ne bomo imeli. Za predelovanje in vnovčenje proizvoda približno 100 ha vinograda na zadružni podlagi je potreben objekt za 1 milj. Din. Na 1 ha je zasajenih približno 8000 trsov in zadružnik'bi moral po dosedanjih računih prispevati od trsa Din 1.25 kot delež. Pri sedanji gospodarski krizi je nemogoče, da bi sc taka zadruga mogla pod temi pogoji oživo-tvoriti(?) Prispevki iz javnih blagajn — v dravski banovini nc znaša proračunska možnost v te svrhe niti 150.000 Din — so pa tako mali spričo velikih površin, da kot praktična pomoč skoraj ne pridejo v poštev, torej tudi na zadružništvo skoraj nobenih upov staviti ne moremo(?) Tem manjša zgleda ta vsota, če se pomisli, da dobi dravska banovina na trošarini okoli 39 milj. Din, država pa približno 1000 milj. Din. Našega vinogradnika težijo ogromna davčna bremena Za vinograde se plačuje najvišja zemljarina, zato sc njih produkt ne bi smel obremeniti posebej še s trošarino. Država, zlasti pa banovina, šc bolj pa občine krijejo velik del svojih stroškov s trošarino na vino. Vemo, da se to ne da takoj odpraviti, zahtevamo pa, da se to odpravi čimpreje. Pred nedavnim časom, v boljših razmerah, smo prosili, da se maksimira celokupna trošarina na vino (državna, banovinska in občinska) na 1 Din, danes je z' ozirom na do sedaj navedeno že to preveč. Če pogledamo na trošarino v drugih vinorodnih evropskih državah, bi morala celokupna trošarina znašati 60 Din na 1 hI. Delno in hitro učinkujoča odpomoč vinogradnikom bi bila. da se dovoli vsakemu zasebniku, da v razmerju družinskih članov in za obdelovanje njegovega posestva potrebnih delovnih moči za lastno potrebo kupi direktno od vinogradnika od 1. oktobra do 1. decembra trošarine prosto vino ali mošt. Množina se naj določi z naredbo. Ker za mošt državne trošarine ni, upamo tukaj tem lažje na uspeh — ker je cela zadeva prav za prav v fokah kr. banske uprave Kar se tiče odprodaje svežega grozdja ne more to bistveno vplivali na razmere v naii banovini. ker se producira letos pribl. 22.000 vagonov grozdja po 5000 kg. Pri nas se prideluje le neznatne množine namiznih vrst, ki bi mogle konkurirati [ s srbskimi (smederevskimi) in banaškimi vrstami, od konsumenlov .se pa tudi nc more zahtevati, da ' bi kupovali grozdje, ki pride na mesto že pokvar- j jeno. Tudi priprav za transport grozdja še nimamo. ' Za nas torej ne pride v poštev izvoz grozdja, celo glede prodaje grozdja v naše konsumne centre (Maribor, Ljubljana, Trbovlje. Celje), so to samo teoretične razprave, izvzemši mariborski trg, kamor okoliški vinogradniki lahko donašajo grozdje v lepem stanju. Kar se tiče izvoza vina )e omeniti sledeče: izvažamo, kolikor «e da plasirati. Naše stremljenje pa je in mora biti, da iz- j vozimo čim več. Da pa je to težavni posel, je najboljši dokaz, da ne izrabimo nobeno leto izvoznih kontingentov, akoravno jc priskočila država z znatno izvozno premijo na pomoč. Naša povprečna vina se ne morejo v naši državi izven mej na.;e banovine plasirati, Zato pričakujemo od vseh, katerim je prospeh našega vinarstva na srcu, da krijejo svojo potrebo na vinu samo z vini tz raSc banovine. Pa tudi konsumenti sami, ki so prepričani, di' je vino iz naših vinarskih okolišev, če že za njil:' okus ne boljše, ven' Okrožnica o kuluku Belgrad, 6. avgusta. AA. Glede na krivo tolmačenje odredb o samoupravnih cestah odnosno o uporabi delovne moči prebivalstva je minister za gradnje izdal okrožnico na banske uprave in na upravo mesta Belgrada pod št. N. G. 28.725 z dne 5. avgusta. Okrožnica se glasi: Po čl. 25 zakona o samoupravnih cestah se banovinske ceste in objekti na njih grade in vzdržujejo iz sredstev banovine in iz prispevkov sre-skih cestnih odborov. Po členih 26 in 27 je predpisana razdelitev stroškov med banovinske in sreske cestne odbore za gradnje in vzdržavanje banovin-sk ih cest. Na podlagi tega so banovine dolžne paziti, da se vsote, namenjene za gradnjo in vzdrževanje cest, porabijo v to svrho. Opazil pa sem, da nekatere banovine vnašajo dohodke odkupnine od osebnega dela po čl. 6S zakona o samoupravnih (ne državnih) cestah in čl. 3 zakona o izpremenibah in dopolnitvah zakona o samoupravnih cestah z dne 30. maja 1930 — v svoj banovinski proračun. Omenjenemu zakonu je namen, da se gradnja in vzdržavanje banovinskih cest vrši z uporabo delovne moči prebivalstva in da se z odkupnino od tega dela dobe potrebna denarna sredstva za nakup materiala. Zakonodajalec je pri tej odredbi imel v mislih, da se osebe, sposobne za delo, uporabijo za gradnje in vzdržavanje cest, in da se odkupnina tistih, ki so nesposobni za delo ali se mu iz drugih razlogov odrečejo, porabi izključno samo za potrebna popravila cest na direkciji dotičnih cest, na katerih bi se prizadeta oseba morala zaposliti. Zato je bila izdana naredba, da se odkupnina od tega dela ne sme beležiti v banovinski proračun, ter je vpisavanje teh vsot v proračun pogrešno in zoper določila zakona. Zato je bila ludi izdana naredba, da se po določilih zakona morajo vse odkupnine, ki jih pobere občina, predati najdelj do dne 5. oktobra vsakega leta pristojnemu sreskemu cestnemu pododboru s popisom v duplikatu pod naslovom Odkupnina od osebnega dela, ki jo je pobrala občina ...... srez ...... po določilih zakona o samoupravnih cestah za banovinske ceste«. Da se bo taka praksa v bodoče preprečila in da 6e poslej ne bo več vpisavala odkupnina v proračun banovine in tudi ne v proračun sreskih cestnih odborov, odrejam: 1. da odbori odn. banske uprave vknjižijo pobrane odkupnine v posebni rubriki pod »odkupnina od osebnega dela na banovinskih cestah za leto ....«, 2. občinska sodišča iu sodišče za Belgrad, Pančevo in Zemun morajo ravnati po določilih zakona o samoupravnih cestah z dne 30. maja 1930, 3. da se s pobrano odkupnino dobljeni denar porabi izključno za strokovne moči, za nabavo potrebnega gradbenega materiala, za gradnjo in vzdrževanje teh cest in objektov na njih in za popravila v primeru elementarnih nesreč in prekinitve prometa, 4. da pristojne oblasti pazijo na pobiranje odkupnine v tisti višini dnevnic, ki jih zakon predpisuje ali so sicer v navadi. Belgrad, 6. avg. A A. V zvezi z razpisom o uporabi ljudske delovne sile za vzdrževanje banovinskih cest je minister za gradbe izdal tole obvestilo: Kategorizirane banovinske ceste v kraljevini Jugoslaviji, ki jih jo okoli 30.000 km, niso še vse jTopolnoma izdelane; temveč so eamo projektirane ali nedogotovljene, poedini deli obstoječih cest pa so potrelini temeljnih rekonstrukcij. Da bi so mogla ta velika daljina banovinskih cest vzdržsvati in rekonstruirati, nedogotovljene pa zgraditi, je predvideno z zakonom o nedržavnih in samoupravnih cestah, da se vzdržujejo in zgradijo banovinske ceste in mostovi z banovinskimi sredstvi, bodisi iz banovinskega proračuna odnosno banovinskih do-klad bodisi z doprinosi okrajnih cestnih odborov (okrajnih cestnih doklad). Z zakonom je predvidena razdelitev stroškov med banovino in okrajnimi odbori tako, da za graditev in premeščanje cest daje banska uprava polovico potrebnih stroškov, ostalo polovico pa razdeli ban med one okrajne cestne odbore, ki bodo imeli od te ceste neposredno korist. Ta razdelitev se bo vršila po koristih, ki jo bodo imeli poedini okraji od nove ceste ter v razmerju z njihovo mero koristi. Stroške za vzdrževanje samoupravnih banovinskih cest iu mostov nosi dve tretjini banovina, eno tretjino pa oni okr. cestni odbori, preko katerih ozemlja gre cesta, oziroma most. Vse te vsote, potrebne za graditev in vzdrževanje banovinsidh cest, morajo bili predvidene v proračunih banovin,-oziroma okrajnih cestnih odborov. Ce samoupravna telesa z zgoraj omenjenimi denarnimi sredstvi na bi mogla zgraditi, oziroma ohranili v dobrem stanju vseh nedržavnih cest, je predvidena z omenjenim zakonom uporaba ljudskega delu. Uporaba ljudskega dela v zmislu omenjenega zakona jo obvezno delo za vsakega obvezanca. To osebno delo se more preuesti na drugo osebo, oziroma namestnika ali pa se mora plačati odgovarjajoča dnevnica za to delo (odkupnina). Ker jo z zakonom predvideno, da mora izvršiti to delo vsak obvezajieo lo v svoji občini, frri jtopravljanju banovinskih cest jia samo v svojem okraju, izhaja iz lega, da so more odkupnina uporabiti samo za cesto v onem okraju, kjer je bila pobrana. Ker pa padejo pn zakonu stroški -zn graditev banovinskih c.est deloma ua banovine, deloma pa na okrajne cestne odbore, odkupnina za osebno delo obvezanca pa ni nobena doklada, temveč samo obvoza, ki je predvidena za to, dn se izvrši osebno delo v nuturi in jo samo izjemoma dovoljeno, da so more za predvideno delo uporabiti druga oseba, oziroma plačati ekvivalent za delovno silo v denarju, je vnašanje dohodkov odkupnine v banovinske proračune nepravilno in ne odgovarja odredbam zakona o nedržavnih samoupravnih cestah, ker jo to poseben dohodek. Zato se mora la dohodek v duhu zakona uporabiti na ozemlju onega okrajnega cestnega odbora, na čigar ozemlju je bil pobran. Daljo je z zakonom predvideno, da more v primeru, če jo banovina zgradila vse svoje ceste in mostove ter vzdržuje vse v pravilnem stanju z rednimi sredstvi. banovina zaprositi ministra, da jo osvobodi uporabe ljudskega dela. V tem jirimeru plačajo odkupnino samo državni, banovinski in občinski uradniki. Carinski zid okrog Nemčije? Berlin, 0. avg. ž. Pred odhodom dr.. Curliusa in Briininga sc je vršila seja vlade glede njihovega jiotovaiija v Rim. Razpravljala so se tudi razna druga vprašanja, ki so pokazala, da v nemški vladi ni sporazuma. zlasli v pogledu zadnjih vladinih naredb. Vsebolj se pojavlja okolnost, da lioče Nemčija zapreti gospodarsko življenje proli drugim državam. Glavni eksponent teh odredb je minister Treviranus, ki je edini spremil Briininga in Curtiusa na kolodvor. Misli se, da za Treviranu-som stojijo agrarni krogi pod vodstvom Schillerja, ki so proti vsakemu uvozu iz inozemstva, in sicer ne le agrarnih, temveč vseh ostalih proizvodov. Naravno, da se tega boje trgovci. S tako rešitvijo se sploh onemogoča ureditev cen, poleg lega pa se bo zmanjšal prihod iz naslova carin. Trgovski krogi se boje zapletljajev, ker taka odredba lahko izzove carinsko vojno, kajti jasno je, da poedine dr-iare ne bodo hladno sprejele izigravanja obstoje-iih trnovskih pogodb. Trgovinska bilanca za prvo polletje podaja preseiek od 1 milijarde mark. Pri tem je zelo nevarno, ker se odredbe glede uvoza driijo v tajnosti lako, da nili on uvoznik ne ve, kaj je dovoljeno, a kaj je prepovedano. Napravljen je celo seznam blaga, ki se sme uvoziti, to pa je znano le uradnikom. Nezadovoljstvo radi tega sklepa je prodrlo tudi v politične kroge in preko njih v samovlado. Obstoji nevarnost, da vlada ne bo mogla zadovoljiti upravičenim zahtevani trgovskih krogov in da bodo konservativni agrarni krogi delali na tem. du zrušijo Briininga in da sami vzamejo oblast v roke. Nemški državniki pri papežu Rim, 6. avg. tg. Nocoj se je objavil program obiska nemških državnikov v Vatikanu. Papež ju bo sprejel v soboto popoldne, 111 sicer posamezno, ob 18 dr. Briininga, ob 18.30 pa dr. Curtiusa. Pozneje bo državni tajnik Pacelli vrnil obisk. Zvečer bo sprejem v nemškem poslaništvu v Vatikanskem mestu, katerega so bodo udeležile samo nekatere dijdomalske osebnosti. Med Po!jaki in Ukr&finci Voditelji Ukrajincev izpuščeni iz ječe — Pogajanja počasi napredujejo L«ow, 0. avg. ne. Javnosti je že znano, da je bil vodju Ukrajincev dr. Levvicki izpuščen iz zapora radi novega pojmovanja, katerega je zavzela poljska vlada o ukrajinskem. vprašanju. Po njegovi osvoboditvi so se pogajanja med poljsko vlado iu med seli različnih ukrajinskih strank na razširjeni hnzi nadaljevala, kajti obe stranki. Poljska in Ukra jinei, linčcta pripraviti neki modus vivendi. katerega hočeta predložiti Zvezi narodov ua bodočem zasedanju. Pogodba naj bi bila sestavljena tako. da zavaruje pravice poljske državne oblasti, na drugi sirani pa, da vrne ukrajinskemu ljudstvu pravice, ki mu jih daje naravno pravo in poljska ustava. Veliko zadoščenje je vzbudilo med ukrajinskim narodom imenovanje novega vojvode grofa Rozni-eekega, ki je sam ukrajinskega pokolenja in je znan po svoji zmernosti iu po svojem razumevanju ukrajinskih želja. Pod njegov delokrog bodo sedaj Uvažam spadale tri prejšnje vojTodine. namreč lwowska, tarnopoljska in sianislavovska. tako da bodo v novi vojvodini združeno vsaj tri četrtine ukrajinskega naroda, ki prebiva na Poljskem. Zelo malo verjetnosti obstoja za popoln sporazum, ker zastopniki poljske vlade nočejo sprejeti vseli žalitev, ki so jili Ukrajinci stavili. Ker jo znano, da bi poljska vlada rada preprečila, da jirido do ostro in razburljive debato pri Zvezi narodov, so dozdeva, da jo vsekakor pripravljena, ako ne bo drugega izhoda, ponuditi Ukrajincem 5e večje ugodnosti, kakor bi jih mogli tudi v najboljšem slučaju doseči v Ženevi na podlagi statuta za narodno manjšino. Včoraj jo bil izpuščen iz zapora tudi ukrajinski poslanik Mn-karušek, generalni tajnik ukrajinske narodne zveze, kar bi dovolilo najboljše upe glede končne poravnave. v <1 e m žzvazanie orožja Belgrad, 6. avgusta. AA. Na podlagi čl. 273 carinskega zakona in v zvezi s čl. 18 zakona o posesti in nošenju orožja je carinski oddelek finančnega ministrstva izdal navodila pri uvažanju in izvažanju orožja in odgovarjajočega malerijala za osebe, ki potujejo iz naše države ali pa v njo na strelske tekme, lov itd. 1. inozemci, ki pridejo v našo državo na strelske tekme ali lov, smejo vzeti s seboj orožje in k temu spadajoči materija! in municijo samo z dovoljenjem, izdanim po pristojni banski upravi; 2. obmejne carinarne bodo v takih primerih ocarinile orožje, zraven spadajoči materija! in municijo, sklicujoč se na dovolienje banske uprave, in izdale o (em posebno potrddo, na katerem bodo označeni število in vrsta orožja, opis malerijala, spadajočega k orožju in število nabojev; 3. pri povralku uvoženega orožja iz kraljevine Jugoslavije bodo obmejne carinarne izvršile carinjenje po seznamu na prej izdanem potrdilu; 4. rok za izvoz iz kraljevine iako uvoženega orožja in materijala jc mesec dni; po tem roku jamči društvo, ki je izdalo pismeno jamstvo, za carinske dajatve razen za porabljeno municijo; 5. osebe, ki so naši državljani in odpotujejo v tujino nn slreUke tekme ali na lov, so dolžne po odhodu iz kraljevine prijaviti obmejni carinami svoje orožje in prav tako k njemu spadajoči ma- dar pa vsaj enakovredno onim iz drugih vinarskih okolišev naše države, da zahtevajo, da se jim toči domači pridelek po ceni, ki razmeroma ni višja od cene pridelkov drugih vinarskih okolišev. Mi vemo, da so dobri gostilničarji najboljši posrednik za naš proizvod, želimo torej, da se tudi njim priznajo olajšave težkih davčnih bremen, od goslilni-čarskih organizacij pa pričakujemo, da bodo same skrbele, da se bo zaslužek pri vinu gibal v dovoljenih merah. Vinarsko društvo z& dravsko banovino. terijal in municijo. Razen tega so dolžne pokazati dovoljenje pristojne oblasti, da smejo dotično orožje imeti in nositi; 6. pri povratku so se take osebe dolžne prijaviti obmejnim carinarnam 111 predložiti duoliknt izvoznega potrdila, da obmejne carinarne lahko iz-vrše izvozno carinjenje po tem potrdilu; 7. carinarne so dolžne voditi knjigo evidence tako za ljudi, ki pridejo v našo državo kakor tudi za one, ki potujejo v inozemstvo na strelske tekme ali lov. Drobne vesli Belgrad, (>. avgusta. AA. Kmetijsko ministrstvo obvešča, da smejo tranporti govetta, ovac m svinj, namenjeni i/ naše države čez Italijo na Mo-dane in Mulhouse v Franciji, čez italijansko ozemlje brez kakršnegakoli poprejšnjega prevoznega dovoljenja italijanskega ministrstva /a notranje zadeve. Belgrad. 6. avgusta. AA. Premeščen je uradniški pripravnik pri direkciji gozdov v Ljubljani Franjo R a j n c r k odseku za hudournike na kr. banski uprav! v Banji luki. Belgrad, 6. avgusta. AA. S sklepom kmetijskega ministra se dosedanja obmejna veterinarska postaja v Cakovcu premesti v Koloribo. O tem ministrovem sklepu so obveščene vse banske uprave in vse veterinarske državne obmejne postaje. Belgrad. 6. avgusta, ž. Po sklepu češkoslovaškega kmetijskega ministrstva bo slo iz Jugoslavije- in to iz vsako banovino, po dosot naših kmetovalcev na enolrtui praktični tečaj v Češkoslovaško. Drinska banovina jc že poslala svojili 10 učenrrv. Drobne. Dunajska vremenska napoved: Vroče, nevihte, pričakovali jo, da bo prodiral hladnejši zrak z zapada. verjetno jo, dn bo ohladitev ostala trnlmi Carigrad - gori Pariz, 6. avg. ž. »Journal« poroča iz Carigrada, da je vsa Pera v plamenih. Ogromen požar je izbruhnil včeraj popoldne in uničil celo četrt. Gasilci in ljudstvo mrzlično gasijo požar, ki se vedno bolj širi. Popolnoma je uničenih 150 hiš. Koliko je človeških žrtev, še ni znano. Carigrad. G. avg. Ig. Carigrajsko predmestje Mačka jo včeraj popoldne popolnoma pogorelo. Uničenih je 200 hiš, večinoma lesenih. Pri gašenju se je smrlno ponesrečil en vojak. Razmah DHB Belgrad, (i. avg. ž. Državna hipotekama banka je v zadnjem času začela intenzivno z delom ter bo v najkrajšem času otvorila nekoliko novih podružnic po vsej državi, posebno v onih banovinskih centrih, kjer jih še ni. Radi tega zbira jiosebna strokovna komisija podatke, ki bodo predloženi v rešitev upravnemu odboru banke. Kam gre naš opij Belgrad, H. avg. AA. V toku prvega polletja 1031 se je iz naše države izvozilo skupno 11.024 kilogramov sirovega opija, iu sicer 8.291 kg v ameriške Združ. države, 1920 kg v Francijo, 225 kilogr. v Nemčijo, 200 kg ua Norveško, 170 kg v češkoslovaško, ostalo pa na Madjarsko, v Av-slrijo, Italijo, Poljsko in Holandsko. Na hamburški borzi je notiral sirovi opij (turški lip) 7 do 9 angleških šilingov kakovosti 12% morfija. Zadnjo mesece Jc cena padla izpod 7 šilingov na (J.O šilinga. Nakupovanje pšenice Itelgrad, 0 avg. ž. V Vojvodini sc je pričel« z odkupovanjem pšenice s strani Privilegiranega iz voznega društva. Ljudstvo je preko okrajnih gla varjov ponudilo vso množino žitaric v prodajo. 1'rj loj priliki so demantiralo banske uprave vse lažnive vesti, češ, da bo Privilegirano izvozno društvo pro-nehalo z nakupovanjem pšenice in da bo padla cena isle. Širjenje takih vesti se bo najstrožje kaznovalo Istočasno ju določena komisija, ki ima nalogo, da dobavi podatke o stanju pšenice v ostalih delili države in da organizira nakup, v kolikor bi bile potrebno. Junaki zraka in mor o London. G. avg. AA. Angleško lelalka Aru) Johnson, ki leti iz Anglije v Tokio, jo |irispel» na Korejo. Njen prihodnji cilj je. Osaka 1111 Japonskem, odnndod pa bo odletela na svojo zadiio-elapc v Tokio. Rim. 0. avg. AA. Hkotski letalec Molllson, ki loli iz Avstralije v Anglijo, boleč doseči nov rekord, je prispel semkaj iz Aten in odleti I dalje proti Londonu. Če pristane na letališču v Croy-donu danes zjutraj, bo potolkel Scolov rekord za vač ko 2 dni. Bergeu. G. avg. AA. Sir Hubert Wi|kins jo s svojo podmornico Nautilus odplul v Tronisd na poti proti Spilzbergom. Kopenhagcn, G. avg. Ig. Ameriški letalec Cra-mer je dnnes na svojem polelu iz Chiraga preko Kanadi1 dospel v Grenlandijo iu pristni pri Ang-tn.igssftliku. Svojo jiot bo nadaljeval v Kopenhagen. poplave v KHaiu Umikov, G. avg. A A. Poplave so do ponedeljka zahtevalo žo tisoč smrtnih žrtev. Petdeset lisoč ljudi jo brez strehe iu izpostavljeno lakoti in boleznim. Kuliji, ki so utrjevali nasip roke Janklse. so ]iobopnili in nasip - • jc zrušil, preden jo prišla pomoč. Jekleni otok Pariz, G. avg. V A. Monto Cnrlo jp dobil novo atrakcijo v obliki jeklenega otoka. 100 metrov od obale sn ustvarili umetni otok iz jekla. V lo svrho so porabili 18.000 kg Jeklu. Površina otoka 18X12 111. Na nJem bodo vprlzarjall gledališke igro pod milini nebom. Otok -m 7 velikim žerjavom |>osadili na skalo v morju, lako da leži na trdnem. Prav lako knkor o otok umetno postavili v morje, ga lahko vsak čns tudi odnesejo drugimi »MMVMBCV,. (taeivT angp^a ffllt --'. »V ;- urin Kraljev teden v Ljubljani Ljubljana, 6. avgusta. Od nas se je poslovila danes ena najsimpaifič-nejših in za Slovence najzaslužnejših osebnosti novejše slovenske zgodovine ter naše javnosti. Pavi ob 9 je na Bledu umrl v vili »Iris« soustanovitelj naše univerze in njen prvi častni doktor, predsednik Odvetniške zbornice dr. Danilo Majaron. Ob njegovi krsti žalujejo sedaj vsi Slovenci, zakaj zasluge tega moža so bile za naš razvoj, za našo kulturno povzdi-go in za pravice slovenskega jezika neprecenljive. Dr. Danilo Majaron je bil iz garde onih smelih ter pogumnih mož. ki so se v časih, ko so bile pravice Slovencev najbolj teptane, neustrašeno boril za svoje ljudstvo. Dr. Danilo Majaron je bil rojen 12. decembra 1859 v Borovnici. Njegovi starši so nadarjenemu dečku preskrbeli najboljšo izobrazbo. Desetletni fantiček je študiral najprej normalko v Idriji skupno z dr. Frančiškom Lampetom in dr. Gustavom Gregorinom. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, kjer je užival v Alojzijevišču izvrstno vzgojo. V svoji globoki vernosti se je hotel najprej posvetiti duhov-skemu poklicu ter je študiral od 1878 do 1879 v semenišču. č'util pa je, da ni za ta poklic ter se je nato posvetit pravu, ki ga je študiral na Dunaju. Že kot akademik se je bavil mnogo s publicistiko ter se navduševal za slovanske ideale. Po dovršitvi študij ie bil najprej ™dni prnktikant na Dunaju. Od 1887 do 1892 pa odvetniški konc.ipient v pisarni dr. Ivana Tavčarja v Ljubljani. Leta 1894 je otvoril lastno odvetniško pisarno. S publicistiko se je pričel pečati zelo zgodaj. Sodeloval je pri »Vrtcu*. »Slovencu«. »Novicah« in »Slovenskem Narodu«. Njegovo publicistično delo je ogromno. Nekaj let ie bil urednik Slovenskega Naroda«. Leta 1889 jp sodploval pri ustanovitvi društva »Pravnik« ter je obenem prevzel uredništvo glasila »Slovenski Pravnik«, ki ga ie urejeval kot društveni tajnik 35 let. Čeprav je bil v začetku obstoi topa glasila ogrožen, vendar se je energiji dr. Mniaronn pesrečilo. dn je dvignil število naročnikov in kvaliteto revijp, tako dn je mogel že ob 251ptnici glasila ugotoviti, da ni nobene nevarnosti več zn obstoj tega lista. Neprecenljive so zasluge, ki si jih je pridobil Slovenski Pravnik« in z njim tudi dr. Majaron za slovenščino v sodnem urndova-nju. Sni je točno pred 'O leti dunajsko višje sodišče razveljavilo neko zasebno sodbo samo zato, ker je bila i7dana v slovenskem jeziku. Popolnp pravice, k' gredo slovenščini nn domačih tleh. pa si je pridobila šele oh prevratu. Toda. da je dosegla že ob pričetim tega stoletja slovenščina enakopravnost tudi prod srd ni jo. ie bila zasluga -Pravnika«. Dr. Majaron je bil izvoljen za predsednika tega društva leta 1907. Po zaslugi dr. Majarona in niegovih sobojevnikov ie društvo »Pravnik* izvršilo ogromno delo za izdajo zakonov v slovenskem jeziku, obenem pa ie društvo vršilo ogromno propagandno delo za ustanovitev slovenske pravne fakultete in slovenske univerze. Zasluga dr. Majarona ie bila, da je bilo delo Slovencev za osnovanje slovenske univerze že pripravljeno, ko je prišel ugoden političen moment: leto 1919, v novi narodni državi. Zasluge dr. Majarona za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Naš poročevalec je obiskal rektorja ljubljanske univerze, profesorja g. dr. Alfreda ŠcTka in ga naprosil za nekaj podatkov o delu rajnkega dr. Danila Majarona za slovensko univerzo. G. rektor je bil tako prijazen, da je dovolil Vašemu dopisniku razgovor, v katerem je na kratko orisal delo in zasluge rajnkega za našo univerzo. Kot ird Notranjec je imel dr. Danilo Majaron tudi v svojem značaju isto potezo, kakor jo ima večina Notranjcev, namreč žilavost. Zato je razumljivo, da, ko si je bil enkrat določil veliko nalogo. dn bo pomagal v boju Slovencem za lastno univerzo, ni odnehal. Po dolgih letih borbe za našo univerzo je stal vedno med prvimi prvobori-telji in tako končno tudi žel sadove lastnega truda ln drugov, ki so mu stali ob strani. Z njegovo izvolitvijo v kranjski deželni zbor je začelo njegovo delo dobtvati večji poudarek. Leta 1898 je načel v deželnem zboru vpraSanje domače univerze in predlagal ustanovitev univerze v Ljubljani. S tovariši je tedaj izdal spomenico z naslovom >Za vseučilišče v Ljubljani«. S premnogimi deputacl-jami na Dunaju je skušal izposlovnti Slovencem univerzo, vendar tedaj mačehovska Avstrija ni bila pripravljena ustreči tej tako utemeljeni želji, pač pa si je s svojim požrtvovalnim delom nakopal v avstrijski prestolnici dokaj sovražnikov in nenaklonjenosti. Seveda je akcija za slovensko univerzo medtem rastla naprej. Prirejali so se javni shodi, na katerih je zopet z vso dušo govoril in propagiral za lastno univerzo. Kot občinski odbornik je bil tudi v vseučiliškem odboru mestne občine ljubljanske. kjer je s svojo agilnostjo in navdušenostjo mnogo pripomogel k uspešnemu delovanju odbora. Ustanovila se je vsetlčiliškn komisija in leta 1900 je mogel že dr. Majaron izjaviti, da se kaže na obzorju slovenska pravna fakulteta. Realizacijo lega načrta je seveda zavrla svetovna vojna. S prevratom pa so se naenkrat odprle nove možnosti, da dobimo Slovenci vendar lastno univerzo. Rajni ie prevzel predsedstvo vseučiliške komisije, ki je z vso naglico in s požrtvovalnostjo pripravila vse potrebno za ustanovitev ljubljanske univerze. Ni minilo še leto in že je bila poleti 1919 alovenskn univerza uzakonjena. Dolgoletno njegovo delo je končno rodilo vsem Slovencem bogat sad, hkrati pa prineslo rajnemu veliko priznanje, da ni posameznik^ ki bi tako veliko storil za kulturni napredek Slovencev. Pa tudi z ustanovitvijo domače univerze še ni ponehala njegova skrb zanjo, saj je v začetku celo sodeloval pri delu na univerzi, kjer je bil predsednik izpraševalne komisije za pravnozgodovinski državni izpit. Vsa leta po ustanovitvi univerze je rajni zasledoval njen razvoj in skušal podpirati njene težnje in pomagati v težkočah, ki so nastajale. Velike zasluge si je pridobil pri Društvu za nabiranje univerzitetnega zaklada, kjer je bil tudi 11. marca 1928 izvoljen za predsednika. Vsi Slovenci smo priznavali velike zasluge, ki si jih je pridobil rajni za našo univerzo. Za te zasluge pa se mu je slovenska univerza ob desetletnici svojega obstoja oddolžila v znak hvaležnosti z najvišjim priznanjem in ga promovirala 22. junija 1929 za njenega prvega častnega doktorja tehničnih ved. S tem mu ni bilo dano samo najvišje odlikovanje univerze in našega najvišjega kulturnega zavoda, ampak hkrati tudi ! priznanje vseh Slovencev. Z njim je izgubila slo- | venska univerza velikega prijatelja in dobrotnika. | Dal Bog. da bi tudi v bodoče imeli še mnogo takih ' mož, ki bi po njegovem zgledu delali in skrbeli za napredek in proevit s tolikimi žrtvami in trudom pridobljene lastne univerze! Dr. D. Majaron kot politik Mnogo se je dr. Majaron bavil aktivno tudi s politiko. Od 1890 do 1894 ter od 1890 do 1910 je bil občinski svetnik ljubljanski. Sodeloval je v finančnem, pravnem, šolskem odseku ter vseučiliškem odboru mestne občine. Pokazal je veliko aktivnost, ko je pogosto interveniral na Dunaju zaradi občinskih zadev in vseučilišča. Leta 1908 je bil predsednik Združenega narodnega odbora ter je s svojimi intervencijami rešil mnogo preganjanih oseb zaradi žalostnih dogodkov meseca septembra. Avstrijska uprava in domača nemškutarija sta ga močno zasovražili. 1895 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor kot zastopnik Idrije, pozneje pa kot zastopnik Trgovske in obrtniške zbornice. V de-i želnem zboru je posvečal glavno delo vprašanju slovenskega vseučilišča. Dr. Majaron — utemeljitelj slovenskega pravnega i jezika Pri borbi za pravice slovenskega jezika v sodnem, upravnem in drugem uradovanju je dr. Majaron dobro vedel, da se bo ta njegova borba uresničila le tedaj, ako bomo imeli Slovenci dobro in pravo terminologijo. Njegovo delo v tem oziru je bilo pri tem odločilno. Predsednik odvetniške zbornice Kot odličnega pravnika, dobrega tovariša, spretnega organizatorja in vrlega narodnjaka ga je odvetniška zbornica izvolila leta 1901 za predsednika. Predsednik zbornice je ostal ves čas, torej 30 let. Da se je ugled odvetniškega stanu tako dvignil. je predvsem zasluga dr. Danila Majarona, ki je znal tudi marsikateri spor ali nevšečnost 6 finim taktom likvidirati. Ob 25 letnici svojega predsedo.-vanja odvetniški zbornici je bil odlikovan z redom Sv. Save II. razreda. Dalje je bil imejitelj reda Belega orla V. razreda. Nepozaben, trajen bo spomin med Slovenci na dr. Majarona. Najlepši spomenik, ki si ga je mogel dr. Majaron postaviti, pa je univerza v Ljubljani, katere soustanovnik je bil on. Za vse njegovo ogromno delo. za vse njegovo življenje, ki je bila ena sama borba, smo dolžni Slovenci spominu dr. Majarona trajno hvaležnost. Slava manom dr. Danila Majarona! Smrt mtade$$a dfsfcEka pod avtomobilom Podnart, 6. avgusta. Včeraj popoldne se je nekaj dečkov kopalo na Posavcu v Savi, med njimi tudi Mletni Lado Ambrožič, mlad dijak iz Ljubnega na Gorenjskem. Ob pol 7 zvečer so šli domov in ko so prišli na cesto, so vprašali žensko, ki se je peljala z vozom v smeri proti Podnartu, če gredo lahko na voz in | ona jim je dovolila. Tako so se z vozom peljali do Šparovčove hiše, od lam gre pa steza z glavne ceste skozi gozdič proti I.jubnu, Lado je hotel ubrati najkrajšo pot, skočil je z drvečega voza čez sredo ccste na levo stran, v istem hipu pa jc (pravilno) privozil avto g. Slavca, stavbnega podjetnika iz Kranja. Avto je z vso silo zadel v Ladota, ki je bil baš sredi ceste, ga zavlekel pod seboj še kakih 20 m, dokler sc avto ni ustavil. Lado je bil na več mestih hudo ranjen in seveda na mestu mrtev. Rajni Lado je bil sin rajnega Ambrožiča, ključavničarja v Ljubnem; bil je miren in ubogljiv dečko in je ravno začel gimnazijo v Kranju. Ko je zvedela mati Neža, kaj se je zgodilo z njenim sinom, je bila vsa obupana, saj je bil Lado njena največja nada, pa je tako tragično moral končati svoje mlado življenje. Žalostni materi in vsej družini naše sožalje. Mestna občina ljubljanska pripravlja s sodelovanjem ljubljanskega velesejiua, gledališke uprave, pevskimi in glasbenimi organizacijami, hijskopro-metno zvezo in strokovnjaki slavnostni teden v Ljubljani, ki se bo vršil od 29. avgusta do 8. septembra. Ogromne predpriprave za jesenski festival so v polne-m teku, festival, ki se naziva ».Kraljev teden«. Največje železniške prevozne olajšave in izredno pestra in zanimiva prireditev bo ta čas privedla v Ljubljano desettisoče tujcev iz cele države in inozemstva. Festival »Kraljev teden« bo prirejen v znamenju kulture, gospodarstva, tujskega prometa in higiene, vse pa naj bo izraz patriotizma in ljubezni Slovencev do kralja in države. Velesejem priredi za časa »Kraljevega tedna -svojo jesensko prireditev »Ljubljana v jeseni« pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. O pestrem sporedu bomo poročali na drugem mestu. Javnost gotovo zanima spored jesenskega festivala: 5. septembra: ob 7 zvečer fanfare; oh 8 bakljada, sprevod po mestu, petje ljubljanskih zborov pred bansko upravo in pred magistratom. Sodelujejo godba »Sloge«, »Zarje«, vojaška in sokolska godba. 6. septembra: ob 11 dopoldne: Odkritje spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju. Ob pol 5 popoldne: Predstava »Gorenjskega slavčka« na prostem v hotelu »Tivoli . Oh 8 zvečer: Monstre koncert »Sloge in Drn-ve« (sto godcev na pihala — prostor še ni določen, bržčas Kongresni ali Krekov trg). Vrtni koncerti ljubljanskih moških zborov po hotelih in restavracijah v Ljubljani. 7. septembra: Oh 10 dopoldan: Cerkveni koncert na orgle v stolnici (St. Premrl). Oh 7 zvečer: Predstava Hofmannsthalovega mi-6terija »Slehernik« na Kongresnem trgu. 8. septembra: Dopoldne: Promcnndni koncerti »Sloge« in »Zarje«. Oh 3 popoldne: Veliki koncert združenih zborov »Pevske zveze« (2800 pevcev in j>evk). Ob pol 8 zvečer: »Gorenjski slavček« na vrtu hotela »Tivoli«. Prireditve, kakršne Ljubljana še ni videla, naj si nihče ne zamudi ogledati. O podrobnostih bomo poročali v bodoče stalno. Od 30. avgusta do 8. septembra bo tekel tudi film »TK Skale«: »V kraljestvu Zlatoroga«. Frančiškansko Hr'mostovje v Ljubljani Kdor hoče videti, kako bi zgledalo frančiškansko t roinostovje, naj gre na stopnišče pred frančiškansko cerkvijo. Na desno stoji v glavnem žc dobetonirani most, na levo pa leseno ogrodje, ki bo nosilo med delom železobetonsko konstrukcijo. Avtomat za htgwn'čno serviranje kruha Zanimiv izum Vičana Antona Križnika. — Avtomat dobil priznanje Higienskega zavoda. Ljubljana, 6. avgusta. Včeraj popoldne so v Higienskem zavodu ob navzočnosti ravnatelja dr. Pirca preizkusili avto-I mat, ki ga je izumil gostilničar Anton Križnik z j Viča 90. Avtomat služi za higijensko serviranje kruha v gostilnah in vseh drugih javnih lokalih. G. A. Križnik dela na takem aparatu že več let, prve poskuse je že delal pred svetovno vojno. Zadnja 1 leta pa se ie z vso vnemo lotil dela. Napravil je že Griža razsaja - smrt kosi Murska Sobota, 5. avgusta. Nadloge, kakor je sedaj obiskala nekatere vnsi, v Slovenski Krnjini že dolgo ni bilo. Pred tedni se je v Gomilicah pojavilo par slučajev griže. Dva bolnika so spravili v tukajšnjo bolnišnico, tretji je pa doma podlegel smrti. Kmalu se je bolezen razširila po vsej vasi. V bolnišnico so spet pripeljali okrog 15 bolnikov. Doma jih pa j leži mnogo več. Nekateri so ozdravili, drugi podlegli smrti. Mrtvaški zvon poje dan za dnem. Včasih je kar več mrličcv. Ljudi se polašča obup. Zadnje dni je griža zavzela večji krog. Pojavila se je tudi v sosednji vasi Brezovici. Pri nekaterih hišah je bolno vse. Tudi tam se je začel oglašati mrtvaški zvon. V navedenih dveh vaseh divja griža vsepov-prek. Nekaj slučajev pa se je zasledilo tudi v Ttir-nišču in drugih sosednjih vaseh. Smrtnih slučajev tam še ni bilo. Okrajni zdravnik i * Dolnje Lendave je pod-vzel vse potrebne korake, a nadlogi zaenkrat še ni mogel zastaviti pota. Vzrok bolezni je najbrž silna suša, ki je vladala zadnji čas. Ljudstvo je mučila grozna žeja, radi tega so pili več vode, kakor navadno. Mnogo jo pripomoglo k razširjenju najbrž tudi uživanie razgretega sadia- več poskusnih modelov in tretji je bil že jako dovršen, praktičen in hkrati" enostaven, da je njegov v principu izredno enostavni mehanizem prijavil patentnemu uradu v Belgradu. Avtomat je okrog 50 cm visoka lesena omarica s steklenimi okenci in ima dno v izmeri 20X30 cm. Stoji na nizkem podstavku. Notranjost omarice pa je predcljctia v dva enako velika predela, v katera se naloži do vrha sklad peciva, n. pr. žemelj. Nato se pokrov zaklene in kruh je povsem zaprt in nedostopen muham, prahu in tudi dotiku. Če hoče kdo sedaj do kruha, premakne samo roč, ki jc pritrjen na premikaču na dnu omarice z desno na levo, ali obratno. Premikač potisne kos kruha skozi ozka vratica, ki se pa takoj zatem, ko kruh pade iz omarice, avtomatično za-pro in ko je kruh zunaj, ga ni mogoče več spraviti nazaj. Ko človek ogleduje napravo, se mu zdi nekaj povsem enostavnega, vendar je z njo prav tako kakor s Kolumbovim jajccm. Pri ogledu je ravnatelj Hig. zavoda dr. Pire poudaril, da je avtomat izredno posrečen in da bolj kot vse doslej znane naprave varuje kruh pred prahom, nevarnimi muhami in dotikanjem. Uvedba teh avtomatov bi garantirala za poskrbo gostov v vseh iavnih lokalih z res higijenskim kruhom in io zato povsem priporoča zlasti za deželo, kjer še zlepa ne bo mogoče misliti na dobavo kruha v vrečicah. Če bo še cena avtomatu nizka, bo gotovo z uspehom prodrl v korist ljudskega zdravja. Izumitelj je izjavil, da bo v kratkem začel z izdelavo teh avtomatov in da bo skušal izdelati dva tipa. Enega iz lesa s steklenimi okenci, drugega pa iz stekla na kovinskem ogrodju. Izumitelj obljublja, da lesena naprava ne bo stala več kakor 70 Din, s čemer je gotovo, da bo prodrla. V interesu ljudskega zdravja smo te novosti izredno veseli, izumitelju pa častitamo na uspehu! Pristojnim ohlasSem v premislek Letos se vrste požarne katastrofe kar druga za drugo v tako velikem številu, kakor jih malokdo pomni v prejšnjih letih. Najbolj so pri tem prizadeti kmetje, saj jim navadno pogori vse, tako da zvečer ne vedo, kam bodo položili glavo k počitku. Treba pa je tudi začeti misliti na popravilo zgorele stavbe oz. na sezidavo nove. Tu se pa začno največji križi in težave: kajti denarja — če ga sploh kaj ima — nihče nima dosti; poleg tega je pa še precej kmetov zavarovanih za prav malenkostne vsote, kar zadostuje komaj za najnujnejše potrebe. Na drugi strani je pa znano, da dobe nekateri kmetje od banovine podpore za izboljšanje svojega gospodarstva in kmetijstva. Sicer so isti teh podpor tudi potrebni; vendar pa bi bilo veliko boljše delo, če bi se uredila pomoč v tej ali oni obliki najprej po požaru uničenim, kajti ti so pomoči res nujno in neohhodno potrebni, sami pa nimajo toliko denarnih sredstev, da bi si lahko iz svojega pomagali. Oni pa lahko nekoliko počakajo; če pa je popravilo nujno, pa tudi lažje prispevajo iz svojega, kot pa po požaru ponesrečeni. Dalje je treba vedeti, da se poletje, ki je najboljši čas za razna zidanju in popravila, bliža h koncu, zato velja: Dvakrat da, kdor hitro da — Sicer pa to ne velja samo za podpore, ki jih uživajo kmetje, ampak ravno tako tudi za vse one, ki jih dobe različne druge osebe in ustanove. Vsakdo naj ima malo humanitarnega čuta v sebi, pa bo stvar razumel. Novo mesSa Pevsko društvo »Gorjanci« izvaja v soboto. 8. avgusta ob 20. v novi dvorani Prosvetnega doma pevsko igro v treh dejanjih Komposteljski romarji (Iajda). Ta igra, spisana po besedilu dr. Preglja, se uprizori v proslavo SO-letnice novomeškega rojaka g. p. H. Sattnerja. Za igro vlada veliko zanimanje. Nesreča pri delu. V torek je delal na stavbi hotela Union 17-letni Vinko Jenko, vajenec klepai-skega podjetja Andrej Agnitsch. Talil je neko gorljivo snov leso-cement. Snov se je vnela, fant pa je hotel ogenj udušiti s strešno lepenko. Toda ni se mu porečilo. Plamen je udaril vanj ter mu zapalil obleko, ki je pričela na njem goreti. Njegov tovariš Feliks Travnik jc opazil kritični položaj, hitro pograbil škaf z vodo ter ga oblil. Kljub temu pa je Jenko dobil težje opekline po rokah in telesu, zlasti pa po trebuhu. Vrtiček v kotu pri kavarni Smola, ki ga jc zgradilo in uredilo naše Olepševalno društvo je ves v cvetju. —- Le nekaj ga Kazi — visoke soln-čnice, ki so nasajene ob ograji krog in krog tako, da skoro popolnoma zakrivajo drugo lepše cvetje. — Veliko lepše bi bilo, da bi društvo nasadilo ob ograji neke vrste srbsko ovijalko, ki jc močno stična našemu fižolu, pa ima krasno cvetje. Ljubljana Mesarji znajo računati • • • Ljubljana, 0. avgusta. Splošno odobravanje, ki ga je izzval naš članek pred 2 tednoma o zaslužkih mesarjev in bedi ljudstva, je prisilil tudi ljubljansko mesarje, la so že nekaj dni nato znižali eene mesu v Ljubljani. Torej so mesarji čakali lepo na proteste javnosti, da se jim je zbudila vest. Prekomerne dobičke, ki so jih imeli poprej, pa so seveda spravili v svoje žepe. Že v nedeljo smo poudarili, da je bilo znižanje cen v Ljubljani premalen-kostno in da so ostali dobički mesarjev še vedno mnogo previsoki. Silen vtis in ogorčenje, ki je nastalo med vsem prebivalstvom, pa so skušali mesarji nekoliko ublažiti z lastno kalkulacijo, za katero so našli gosloljublje v Slovenskem Narodu< od 5. avgusta. Lepo poezijo, ki so jo mesarji s tem svojim člankom pokazali, je treba res priznati, ampak vse njihove trditve so zgolj le poezija in daleč proč od dejstva. Ni nam znano, če je kdo verjel mesarjem, najbrž jih nI bilo dosti takih lahkovernežev, vendar so pa imeli mesarji s tem svojim člankom smolo, zakaj istega dne. v sredo dne 5. julija, ko ie zagovor mesarjev izšel, se je vršil v Ljubljani tudi živinski sejem. »Slovenski Narod : naj bi bil vesten in bi poleg cen, ki jih navajajo v njegovih stolpcih mesarji za klavno živino, navedel tudi uradno podatke o cenah istega dne na sejmišču v Ljubljani. Mi smo si ta živinski sejem ogledali in se prepričali o cenah. Te pa se znatno razlikujejo od cen klavne živine, kakor jih navajajo mesarji. Že to jemlje člankom mesarjev vsako verodostojnost, kaj šele drugi podatki, ki jih navaja. Takole kalkulacije, kakor so jih priobčili mesarji, so res nekaj zanimivega. Pred časom se je vršila na banski upravi anketa, ali naj se cene kruhu znižajo od 5 na 4 Din. Zastopniki pekov so se seveda branili proti temu in so predložili kalkulacijo, po kateri bi peka 100 kg kruha veljala približno 750 Din. Tedaj se je oglasil zastopnik neke zainteresirane oblasti in je dejal: »Potemtakem je pa sploh nesmiselno razgovarjati se o znižanju cen kruha, če velja 1 kg kruha peka samega 7.50 Din. Potem zvišajmo cene kruhu nn 8 Din za kg. Saj pekt tudi ne morejo živeti od izgube! Zastopniki pekov pa so tedaj umolknili. Približno taka, kakor tedanja kalkulacija pekov, je tudi sedanja kalkulacija, ki so jo v javnost lan-sirali mesarji. Ali se ne bi mogli mesarji na podlagi te kalkulacije sklicevati na to, da cene mesu zvišajo, ne pa znižajo? Tega zahtevati si pa menda tudi mesarji ne bi upali, čeprav bi bili na podlagi te svoje »kalkulacije« upravičeni? Mesarji trdijo, da je cena volu I. 7.25 Din. Včeraj pa sta bila na sejmišču prodana samo dva kapitalna vola po ceni nad 7 Din. Bila pa sta to taka vola ,da pridejo taki voli le redkokdaj na ljubljansko sejmišče. Voli, ki so bili označeni za prvo vrsto in ki dajejo meso 1. vrste, so se povprečno prodajali po ceni 5.50 (lo 7 Din. Omenjena vola bosla dala gotovo do 60% mesa (ne pa 48%, kakor trdijo mesarji). Zato sta bila prodana tudi po tej. za današnje čase izredno redki ceni. Na ljubljanskem sejmišču je mogel včeraj mesar kupiti ludi vola II. po 4.50 Din. Nesmiselno Je postavljali redko izjemno ceno za vse prvovrstne živali. Mesarji so računali v svojo kalkulacijo tudi lo, da kupijo vole na deželi in da jih precej stane prevoz. Videli pa smo, da jih lahko kupijo mnogo ceneje v Ljubljani in odpadejo potem vsi stroški prevoza. Debelo so se torej mesarji zmotili. Znano je. da prodajajo mesarji meso holni-niei po ceni Din IS za ke. To mora hiti pa prvovrstno meso od prvovrstnih volov. Vsaj tako do- bro, kakor ono, ki ga prodajajo na ljubljanskem trgu po 17 Din! Računajmo le po v -Slovenskem Narodu? objavljenem računu: Od 650 kg težkega vola dobe, kakor pravijo mesarji, 312 kg mesa. Nakupnn cena za tega vola znaša, kakor pravijo, 4.712 Din. Za meso računajo: 312 kg po 13 Din, to znese 4.056 Din; mesar proda torej I. vola bolnišnici za 656 Din ceneje, kakor ga kupi sam. Ubogi mesarji, ki imajo pri enem volu kar 656 Din zguhe. Kje so potem še drugi stroški? Točno po kalkulaciji mesarjev. In mesarji se pri vsem tem med seboj kar pulijo, da bi si pridobili bolnišnico za odjemalko svojega blaga — in dn bi torej imeli čimveč izgube. Poudarjamo pa, da je pogodba med mesarji in bolnišnico sklenjena tako, da lahko ena ali druga stranka vsak čas poljubno odpove. In vendar noben mesar ne odpove dobave bolnišnici, čeprav ima toliko zguhe! Sploh je čudno, da je tako velika razlika med tržnimi cenami na ljubljanskem trgu in pa med cenami, ki jih plačuje bolnišnica za prvovrstno blago. Predaleč bi nas dovedlo pobijanje nadaljnjih nesmiselnih kalkilov mesarjev. Na enem samem primeru, na katerega se mesarji najbolj sklicujejo, smo dokazali, na kakšen način mesarji računajo. Za teleta na primer navajajo mesarji, da jih kupujejo po 10.50 kg. Natančno ]iu vemo za primere, ko so mesarji na deželi kupovali teleta celo po 5 Din kg in še ceneje. Da so cene, ki jih mesarji navajajo za prašiče 9—11 Din za kg žive teže znatno previsoke, to je jasno. Saj je kar čudno, da mesarji sploh še žive, ko dolajo s tako velikimi izgubami. Mora biti že precej dober in velik mesar, kt zakolje recimo tedensko 2 vola, 1 prvovrstnega in 1 drugovrstnega, 1 teleta in 2 prašiča, 1 hrvaškega in 1 domačega. Mesarji, ki toliko zako-Ijejo, torej pet repov, so v Ljubljani največji. In veste, koliko ima tak velemesar čistega dobička pri vsej tej veliki prodaji? Natančno po »Naroduc zračunano 423.12 Din tedensko. In od tega mora plačevati tak velemesar še pomočnika, plačevati davke, kriti vse posredne stroške itd. Ali niso mesarji potem res reveži? Pa pustimo ironijo na stran. Toda taki so računi mesarjev. Zato so povsem neresni. Mesarji niso s tem, da so znižali cene mesu za 1 Din, prav nič izgubili, nasprotno, ker so znižali cene za malenkost v Ljubljani, so pričeli 5e bolj pritiskati na ubogega kmeta in se sklicevati ravno na to, da so ludi oni znižali cene mesu. Zato je nujno potrebno, da banska uprava uveljavi takozvani celjski ključ. Ta celjski ključ za konsumeute ni najbolj ugoden, je pa vsaj nekoliko pravičen. V okrožju bivše mariborske oblasti so mesarji prodajali po tem ključu od leta 1923 do 1930. Zakaj se torej mesarji tako boje celjskega ključa, po katerem naj bi se ravnala vsa tržna obl&stva? Celjski ključ bi v odstotkih uravnovesil razmerje med živo težo in ceno mesu. To razmerje l)i naj bilo stalno in bi zaradi tega mesar izgubil vsak interes izkoriščati kmetu, ker bi vedel, da hi z umetnim zniževanjem cen živi teži, kakor se to dogaja sedaj, ne pridobil prav nič, ker l)i moral sorazmerno doli tudi s cenami mesu. Naj banska uprava pooblasti kakšnega strokovnjaka! Morda so bo le dobil kakšen, ki se ne bo bal mesatjev in ho napravil pravičen ključ, vsaj tako dobrega, kakor je bil celjski, ld so ga sestavili mesarji sami. Vsi stanovi trpe sedaj veliko stisko, mesarji pa naj si dajo vendar enkrat dopovedati, da r časih najhujših stisk ne morejo imeti tako velikih dobičkov, kakor so jih v časih dobrih konjunktur, še enkrat apeliramo na bansko upravo: Dajte nam celjski ključ, ki ho onemogočil pretirano Izkoriščanje kmeta in konzumenta ter bo uravnovesil dobičke posredniku. Maribor □ Inšpektor ministrstva za gozdove in rudnike ing. Jovan Kraljevič je prispel v Maribor. Ogledal si je tukajšnji muzej ter se o vzorno urejenem muzeju zelo pohvalno izrazil. Opazil je takoj pomanjkanje prostorov ter izrazil svoje mnenje, da bi se v vsakem drugem mestu našli primernejši prostori za muzoj. Obenem se je ukrenilo vse potrebno za čim ožje sodelovanje med mariborskim Muzejskim društvom in novim muzejem za gozdarstvo v Beigradu. □ Duhovne vaje za duhovnike lavantinske škofije so se vršile v tukajšnjem dijaškem semenišču od 3. do 7. avgusla. Davi je bil sklep. Duhovnih vaj, ki jih je vodil jezuit p. Sanc iz Sarajeva, se je udeležilo 42 duhovnikov, med njimi pomožni škof dr. Ivan Tomažič. □ Slovesno razvitja prvega strelskega pra-porja bo v nedeljo, dne 9. t. m. ob priliki svečane otvoritve strelišča v Hotinji vasi; razvitje in blagoslovitev navedenega praporja, ki je prvi v področju izredno agilne mariborske oblastno strelske družine, se vrši pod pokroviteljstvom bana dr. D. j Marušiča. □ Brez programu bo mariborski šport to nedeljo; na zelenem polju nič, tenis nič, od dru-hih športnih panog nič. □ Mariborski strelci se udeleže nedeljskega slavja v Hotinji vasi; zato ne bo običajnega streljanja na radvanjskem strelišču. □ Na tukajšnji drž. klasični gimnaziji bodo popravni, dopolnilni, razredni in tečajni izpiti od 2. septembra dalje; za vse se je treba priglasiti pri ravnateljstvu pismeno do 20. avgusta t. 1. Razpored teh izpitov se bo po izvršenih priglasitvah od 25. avgusta dalje razglasil v gimnazijski veži na oglasni tabli. □ Kapucinski konvikt v Studencih. Vodstvo sporoča, da se sprejme v omenjeni zavod le še omejeno število dijakov, ki so zdravi, pošteni, nadarjeni in so dovršili prejšnji razred z odličnim ali prav dobrim uspehom ter čutijo v sebi samostanski poklic za kapucinski red. Denarni mesečni prispevki zmerni. Prošnje je nasloviti na zavodovo vodstvo. □ Težke gospodarske razmere v Slovenskih goricah. Okoliško ljudstvo živi v težkih razmerah; kmetje si pomagajo z domačim zakolom in prodajajo ineso po osem dinarjev. Vino po 6, 5, 4 in celo manj liter. Komaj gre s kritjem tekočih stroškov. Na mariborski trg morajo pripeljati pnr vozov blaga, ila si lahko kupijo nekaj kuve in sladkorja. □ Smrt starega Mariborčana. V visoki starosti 80 let je umrl eden najstarejših Mariborčanov tesar Matija Pavalec, stanujoč na Meljski cesti 57. Pogreb pokojnika bo jutri ob 16 iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Blagemu rajnkemu bodi žemljica lahka, Iežko prizadetim žalujočim naše iskreno sožalje! □ Iz noči v noč... se ponavljajo v Mariboru in okolici vlomi; navzlic temu, da so se za Mager-lom že davno spustila težka vrata »hotela Hoh-njec« .Mora biti še druge nevarne svedrovčadi, ki nadleguje in vznemirja mariborsko prebivnlstvo izkoriščajoč ueodno konjunkturo, ko se itnovitejši meščani nahajajo na letovišču. V noči na četrtek © Jugoslorenuko-ČeškoslovaSka Liga v Ljubljani. Prijave udeležencev svečanega odkritja spominske plošče prof. dr. Karlu Chodounskemu na Jezerskem dne 15. t. m. za vožnjo z avtobusom Ljubljana—Jezersko—Ljubljana sprejema tajnik g. Klapalek. Ljubljana, Češka indusrtrijalna banka — telefon 2104. Pevski večer v Rokodelskem domu. V nedeljo 9. avgusta bo na vrtu Rokodelskega doma, ob neugodnem vremenu pa v dvorani pevski večer z mnogovrstnim sporedom. Poleg priznanih domačih moči bodo sodelovali tudi dobrodošli nam gostje, G. Ivan Germ iz Amerike bo pel slovenske narodne pesmi in jih spremljal na harmoniko. Agil-no pevsko društvo »Zarja« iz Tacna bo pod vodstvom g. Fr. Premrla zapelo več zborov. Na sporedu so tudi solospevi. Program je prav zanimiv in pester. V nedeljo ob 8 zvečer vsi na vrt Rokodelskega doma! • Seja stolne prosvete je nocoj v petek ob 8 v Jugoslovanski tiskarni. 0 Upravitelj splošne bolnišnice, Josip Šara-bon, petdesetletnik. Danes praznuje v zbrani ti-hoti domačega kroga petdesetletnico svojega plodnega življenja g. Josip Šarabon, dolgoletni upravitelj splošne bolnišnice v Ljubljani. Naj v svoji skromnosti ne zameri, če se ga ob tej priliki spominjamo v imenu vseh številnih prijateljev in znancev. Kaj on pomeni m bolnišnico, ki je največja zdravstvena ustanova vse Slovenije, bi ob kratkem tako ne mogli povedati. Omembe vred-" "*> '- 'i je tako kot človek poln umevanja za stotere vsakdanje težave in težavice, pa tudi kot u sten človek, ki se zaveda svoje odgovornosti. Za.o ga kot človeka globoko cenijo in spoštujejo prav vsi, ki ga poznajo. Je res vzoren predstojnik in plemenit značaj, ki zasluži poleg priznanja tudi najdragocenejše, kar more nuditi človeško srce, ljubezen. Zato mu želimo, da ga Bog ohrani zdravega še mnogo let' Hodniki v Kolodvorski ulici. K tej notici (gl. Slov.- z dne 4. t. m.) smo dobili še sledeče: Dolgo sem čakal, toda vendar je prišel tudi čas za zapuščeno kolovorsko vas, da se je našla oseba, ki je popisala, kar vsi že dolgo trpimo in čakamo, kdaj se bo zganil naš mestni magistrat in uvidel potrebo tudi v zapuščeni kolodvorski vasi kaj popraviti in prenoviti. Vsak čas se čita v časopisih, da se /unaj mesta dela nova kanalizacija, zopet beremo, kje vse bodo tlakovali ulice, nikoli pa ni zapisano, kdaj se bo kaj popravljalo v Kolodvorski iilici, v kateri gotovo že 100 let niso ničesar reno-virali. Ce pogledaš levo stran od Slomškove ulice do sodilijske, je ves zvit, razpokan trotoar, desna stran pa tfoloarja sploh nima. je pač vse po domače. Dalje ta kratek del sploh nima kanalizacije, ki bi bila gotovr ujno potrebna. Velik nedostatek je v tem, da se a snaži samo enkrat na teden. Neobhodno pa j. potrebno, da se enkrat razjasni, čigav je prostor pred hišo fotografa g. Rovška. Vsako jutro tlohaša veter papir in smeti; zjutraj vidiš hišnico od hiše št. 34, ki pomete, znosi vso nesnago na kup, včasih celo na trotoar, ob Q. pride gosjiod pometač in nastopa precej pogumno ter se po potrebi tudi prizeksa . da ta svet ni od magistrata, zato tudi ne bo pobral smeli. To slišiš vedno, smeti Celje V poletni vročini kuhaite $ ^^ f Kuhinja ostane hladna, lj||Ig I f ||H \ ne nadlegujejo Vas muhe * kuha je prijetna in poceni pa ostanejo na kupu in čakajo, kdaj se jih bo kdo usmilil. Mislim, da bi se že dalo ugotoviti, čigav je pravzaprav ta svet, ki se ga vsak brani. Mislim, da plačujemo mi iste davke kakor oni, katerim se ulice vsak dan snažijo. Ne čudim se, da se inteligenca seli proč iz te umazane kolodvorske vasi. V kolegij zahajajo vsaki dan tujci, a dvomim pa, da bodo imeli našo zapuščeno ulico v lepem spominu. Pričakujem, da bo naš mestni magistrat pogledal malo v našo ulico ter sam uvidel potrebo, da se našo ulico tlakuje s kockami, če že nc radi nas, vsaj radi tujcev. Hišni posestnik v Kolodvorski ulici. © številne nesreče. V sredo zvečer je hud pes povzročil na Šmartinski cesti resno nesrečo. 231etna služkinja, Marija Veselova, pri mesarju Josipu Kebru je spravljala domačega psa čuvaja v šupo. Ta pes je na tuje ljudi zelo hud. domačim pa ne napravi nič hudega. Snoči je bil pa razdražen ter se je pognal v služkinjo Marijo Vese-lovo ter jo zelo resno ogrizel po obeh rokah, Dekleta so v bolnišnici cepili zaradi evenl, stekline, psa pa je pregledal živinozdravnik. — V livarni na Gameljnah se je ponesrečil 231etni delavec Leopold Pestotnik iz Gmajne 8 pri Črnučah. Vlival je razbeljeno železo, ki se mu je zlilo na levo roko in ga občutno ranilo. — V sredo popoldne je v Zgornji Besnici pri Kranju obirala hruške 211etna natakarica Angela Rombo. Padla je pri tem s hruške in si zlomilo desno nogo. — 8 mesecev stari Marjan Grojzdek, sinček tesarja iz Stožic 111, je doma ležal v otroškem vozičku. Ko se je zbudil, se je skobacal iz vozička in padel na tla. Ranil se je na desnem očesu. — Vsi 4 ponesrečenci se zdravijo sedaj v bolnišnici. © Nočno službo imata lekarni mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. Semič ProstoT. gasilno društvo v Semiču priredi v nedeljo, dne 9. I. m. zlet na Smuk, ob priliki »žegnanjat na Smuku. Gora Smuk je kaj priljubljena izletna ločka turistov in ljubiteljev narave fer slaro/.nana romarska pot, kntrro posečajo bližnji in daljni izletniki ob času »Žegnanjaf. Popotniku se odpre z vrha gore celotna panorama Bele krajine in velik del Hrvaške, opasane, s srebrnim pasom reke Kolpe. Na drugi strani se odpre razgled po Dolenjski. Poleg slarozn.me romarsko cerkve se nahajajo razvaline gradu Smuka. Pod košatimi lipami in starim grajskim drevjem ho nudilo društvo dobro kapljico in topel prigrizek [m zmernih cenah. Za izletnike Dolenjske prihaja v poštev izhodna postaja Rožni dol-PHhiS|e, 0(|. koder ie pol ure boda do vrha. so zopet udrli v stanovanje carinika Vasilja Liziča v Tomšičevi 30 ter odnesli raznih predmetov, predvsem čevlje in jestvine v skupni vrednosti okoli 500 dinarjev. □ Kako je bilo. Z ozirom na včeraj objavljeno notico o skrivnostni smrti kleparja Karla Lobla bi naknadno še dodali sledeče: Do prepira med Loblom in Ulblom je prišlo radi tega, ker je Ulbl, ki je kot agent nameščen pri kmetijskem izvoznem društvu v Račjem, zahteval od Lfibla, ki je bil predsednik navedenega društva, svojo zasluženo mezdo, ki mu je L6bl ni hotel izplačati. Nato je prišlo do dogodka, o katerem smo včeraj poročali. Pri obdukciji — v komisiji — so bili ss. Kramer, sodni izvedenec dr. Zorjan in drž. pravdnik dr. Dev, se je ugotovilo sledečo: Poškodba, ki jo je zadobil pokojni LObl-jo bila sama na sebi težka telesna poškodba, ki povzroča pri zdravih ljudeh le redkokdaj smrt; pokojni pa je bil, sodeč po notrnnjih organih, alkoholik in je radi manjše odpornosti celotnega organizma ob takšnih poškodbah nastopila smrt. Tudi je podal sodni izvedenec svoje mišljenje, da bi bila morebitna zdravniška pomoč po poškodbi ne mogla pokojnemu LSblu rešiti življenja. □ Mariborske mesne cene so se obravnavale na seji mestnega tržnega odseka v sredo zvečer. Vendar se niso storili nobeni končni zaključki. Navedene cene se bodo nadalje obravnavalo na prihodnji seji tržnega odseka. □ Mariborska javna varnost. Črno na belem je stalo včeraj v policijskih bukvah: dve spremembi naslova (Ključavničarska 2!), 12 prijav ln 6 poročil. □ V naši podružnici na Aleksandrovi cesti 6 (Prosvetna knjižnica) lahko opravito vse posle, ki spadajo v delokrog uprave. Uradne ure vsak dan od 8-12 in od 15—18. □ Od takrat, ko je strmoglavilo na Fali 12 delavcev v Dravo, se je zdravstveno stanje 70 letnega delavca Antona Koprivnika, ki se je bil takrat tudi rešil iz usodnega objema dravskih valov, vsebolj slabšalo, dokler ni starček postal za delo nesposoben. Usoda tolikerih je doletela ludi njega; te dni so ga prepeljali v njegovo domovinsko občino Padeški vrh pri Konjicah. Cemu imamo hiralnice? □ Na šentpeterski cesti se je ponesrečil 33-letni delavec Franc Toplak; padel je s kolesa ter si stri levo roko in zadobil občutne poškodbe' na gluvi. Zdravijo ga v mariborski splošni bolnišnici. □ Na posledicah zastrupljanja je umrl 9 letni sin sprevodnika drž. železnic Friderik Slik. Pokopali ga bodo v soboto ob pol 16 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. □ V cirkularko je prišel z levo roko 51 letni šolski upravitelj Anton Mušič iz Iloč. Porezalo mu je vse štiri prste. Prepeljali so ga v mariborsko splošno bolnišnico. □ V delavnicah drž. železnic se je ponesrečil kovač Avgust Lešnik, stanujoč v Studencih v Krekovi ulici. Pri lomljenju železa mu je spodrsnil nastavek in mu je hudo razmesarilo levo nogo nad kolenom. Mošlvo mariborskega reševalnega oddelka je ponesrečenca prepeljalo v maribosko splošno bolnišnico. Pogreb g. Janka Lesničarja. Truplo rajnega ravnatelja oblastne zadruge za poljedelski kredit v Cupriji g. Lesničarja, ki je postal žrtev atentata na brzovlak v Zemunu, je bilo prepeljano sinoči iz Belgrada v Celje. Pogreb se vrši danes ob 5. uri popoldne iz Zvezne tiskarne na okoliško pokopališče. 0 Osebna vest. G. dr. Milan Senkovič, politično upravni pripravnik pri banski upravi v Ljubljani je dodeljen začasno k okrajnemu načelstvu v Celju. St Smrtna kosa. V javni bolnišnici v Celju je umrl 6. t. m. Zupane Jože, 27 letni sin krojača iz Vrbja pri Žalcu. Naj v iniru počiva! 0 Čudno postopanje. V sredo zvečer je bil alarmiran rešilni voz, da je na osebnem vlaku, ki prihaja ob 8.21 zvečer v Celje, neko dekle v nezavesti, ki jo bo treba propeljati v bolnišnico. Rešilni voz se je po svoji dolžnosti odzval pozivu iu odhitel na postajo po pacijentko. Med prevozom od postaje do bolnišnice pa ie dobila živčni napad in je tako vpila in se branila prevoza, da je izgledalo, kot da je zblaznela. Ko je privozil avto v bolnišnico, slučajno ni bilo nobenega zdravnika v bolnišnici. Oni, ki prevzema bolnike, pa se je branil sprejeti dekleta, češ da blaznih bolnišnica ne more prevzeti iu šele po dolgem prerekanju se je posrečilo osebju rešilnega voza pregovoriti dežurnega, dn je dovolil sprejem paeijentke. K temu moramo pripomniti, da je tako postopanje vsekakor zelo čudno; kajti od rešilnega osebja se vendar ne more zahtevati, da bi znalo vsak primer reševanja presoditi glede njegove medicinske kvalifikacije, ali je n. pr. bolnik kot v navedenem primeru blazen ali ima živčen napad ali pa se je morda njegovo divjanje samo posledica hude vročine in ali ga je treba odpeljati v bolnišnico ali na na opazovalnico v Ljubljano ali kam drugam. Enako mora reševalno osobje poslušati razne očitke glede prevoza pijanih ljudi. Mar ni pijan človek tudi nekako bolan ali pa tudi ni mogoče, dn bi bil pijanec, ki obleži na cesti, že z alkoholom zastrupljen, tako da je potrebna čim hitrejša zdravniška pomoč. Mislimo, da zasluži nesebično delovanje reševalnega društva vsaj toliko priznanja, da bi mu šla vsaj merodajni faktorji na roko, ne pa da mu še mečejo polena pod noge. j© Krajevni odbor združenja vojnih invalidov v Celju je leta 1929 nabavil nov 4 cevni radionpa-rat v razvedrilo svojim tovarišem, ki so kot vojne žrtve hromi na telesu, a sveži na duhu bili vezani na postelje. Vsled razpustitve invalidskega doma v Celju je ostal la radioaparat na razpolago in bi se isti oddal pod ugodnimi pogoji. Interesenti naj se tozadevno obrnejo na naše tajništvo v Celju, ki daje tozadevna pojasnila. — Tajnik Kovač. Konjice Nepotrebno cepljenje sil. Na lepakih, ki so nalepljeni na reklamnih deskah po Kranju, beremo, da priredijo v nedeljo dne 0. avgusta svoje veselice »Delavsko podporno društvo« na Laborah, »Zarja« društvo Primorcev pri Graiserju in Prim-skovem iu restavracija Slavec« v Struženem. Ce že slednjo prireditev abstrahiramo, moramo pa reči za prvi dve društvi, da je nesmisel, da dvoje društev, ki imata namen podpirati brezposelne in pomoči potrebne, naenkrat priredi svojo veselico. Mislimo, da bi se v teh stvareh med društvi lahko dosegel sporazum glede enotnega nastopa. Pomoči potrebni so naši brezposelni delavci, potrebni tudi Primorci, ki so pribežali v Kranj, če pa se z neke strani skuša ljudi preparirati v tem smislu, da naj ob priliki cvetličnega dne Delavskega podpornega društva« porečejo prosilcem: Smo dali za »Zarjo«, je to vse obsodbe vredno dejanje. Jasnost v pojmovanju pa bocli vsem kategorični imperativ. Ljudske kuhinje. Spremljajoč faktor kranjske industrije, ki se je tako močna razvila in narastla v zadnjem desetletju, so tudi številne ljudske kuhinje. Delavstvo kranjskih tovaren, v kolikor se rekrutira iz bližnje okolice, se v precejšnji meri hrani doma, precej obiskovalcev imajo tudi gostilne, največ pa seveda ljudske kuhinje. Poleg delavstva iz tovaren pa je tudi precej uradnikov, trgovskega in obrtnega osobja in dijakov, katerih veliko število obiskuje ljudske kuhinje. Najstarejša ljudska kuhinja je »Izkuh Jakofčič«. Leta 1900 je lansko leto umrla g. Jakof-čičeva pretvorila na prigovor pokojnega zdravnika g. dr. Savnika svojo gostilno v izkuh, kjer naj bi imela svoj sedež Dijaška kuhinja«. To stanje je ostalo do danes. Trenutno ima Jakofčičeva kuhinja okrotr -10 abonentov, v šolskem letu 1930-31 jo je obiskovalo 21 gimnazijskih dijakov in 7 dijakov tekstilne šole. Po smrti g. Jakofčičeve vodita kuhinjo sestri Marija in Tončka Jakofčič. Kje se Kranjčani sedaj kopljejo? K včeraišnji notici smo opozorili na velik nedostatek, ker Kranju manjka tako potrebnega kopališča. Letošnji vroči dnevi silijo ljudi, da pobite k vodi. — Kopanje se v Kranju vrši v treh smereh. Najstarejše kopališče — če se sme tako imenovati — se nahaja pod Fockovo tovarno ob Hujanskl brvi tia Kokri. Ugodna lastnost tega kopališča je edino ta, da je sredi mesta, torej zelo blizu za one, ki nimajo mnogo časa. Odbijajoče, direktno prepoved izzivajoče pa j je dejstvo, tla je Kokra tu polna nesnage, ker so severno od kopališča napeljani vanjo kanali, po katerih se iztekajo fekalije. Prav tako prihaja iz več tovaren v Kokro polno nesnage in različnih smrdljivih odpadkov, tako da je Kokra tu kar nasičena razne nesnage. Čudno je res, da higienska oblast sploh pusti kopati se v taki vocli, kjer so že mnogi iztaknili grde kožne bolezni. Nedostatek tega kopališča je tudi, ker ima premalo sobica, proda in sipe ter sploh to ni teren za kopališče. Kabine so pa še bolj iz predpotopne dobe. — Resume izvajanj je ta, da to kopališče danes absolutno ue odgovarja svojemu namenu, ter bi prej pričakovali, da se bo sploh opustilo. Napad na cesti. Preteklo nedeljo nonoči se je ' vračala neka družba domov v Loče. Udeležila se je j veselicc nekega društva v Zrečah in je bila zelo razigrana, Ko ji je prišel nasproti neki fant, so nekateri izmed te družbe meni ilič tebi nič poskakali iz voza, na katerem so se peljali, in brez vsakega povoda napadli mimoidočega fanta. Fant se jc k sreči napadalcem iztrgal in jim ušel. Kolikor smo slišali, bo s celo stvarjo imelo opravka še orožništvo, kar članom dotične družbe gotovo ne bo všeč, še manj pa v čast. O poteku preiskave pa se bolho poročali. Vlomili so skušali trije zlikovci v trgovino , ............. r......... , _____ _______,____ ____ gosp. Vrhovška. 1'rcpilili so že ključavnico, ko je ; jo zaposlena pri vrtni veselici prihodnjega dne. nekdo zaslišal čuden ropot in pogledal skozi okno Upamo, da bo godba dobila mnogo hvaležnih po-prvega nadstropja. Tatovi so ga zapazili in nato zbežali v temno noč. Toda njihov beg jim nc bo 1 veliko koristiL ker iih ie dotični opazovalec spoznal. Dolenji Logatec Godim prosv. društva priredi v soboto, dne 8. avgusta 1931 ob pol 9 zvečer na običajnem prostoru prvi promenadni koncerl s pestrim sporedom. Godba priredi koncert po lastni iucijativi in ne na pobudo more.biliiih člankov v časopisih. Koncert bi priredila že preleklo soboto, toda bila slušalcev in je pripravi,jena prirejali večkrat podobne koncerte, ako se ji zagotovi od golove slra-ui gmotna pomoč. 9Cai pravite? Gospod urednik! Nič novega ne bom povedal, kakor lo, d-a se neprestano mnoie loibe strank, ki iščejo stanovanja, pa jih kralkomalo zavrnejo, ko Itorrdo, dn imajo vet otrok. »Hočemo mirno stranko brcz otrok,« tako se izgovarjajo celo nekateri talci posestniki, ki bi od njih lega ne pričakovali. Za boijo voljo! Ali smo res ie lako zabredli v nekrščansko pojmovanje zakona in zakonskih lolinr.sti, da se na ta način, četudi indirektno, podpira zlolinslvo v zakonskem življenju?! Ali ni vnebovpijoču krivica, če se mrzlo odžene in odslovi prosilec stanovanja, pošten zakonec, ki se žrtvuje za svoje otročiče in trudi, da jih lepo vzgoji, ko bi moral za svojo vestnost kol družinski oče dobili se priznanje! Prav zalo, ker je oče številne družine, bi mu hilco vsaj nekoliko olajšali nelaliko breme. Grda samnpašnost. nekulturen čin moramo imenovali tako nečloveško početje, saj se še živali, ki ima mladiče, usmilimo in ji skušamo pomagati. Ali se laki žalostni — ne brali possiitentps-, ki vidijo samo sebe, ne boje, da bi se minila njih kri-viinosl bridko maičevaii?! Ali nimajo nič sočutja do nežnih, nedolžnih otrok?! Gospod urednik! Kaj bi se v tem oziru moglo storiti, da se obrne na bolje? Zgražali ste se že opetovano, pa se bo še treba. Šc bo treba vzbujali vest bressrfnežem; če pa veste za izdaten pomočeh, na dan s njim! Počitniški shodi SDZ V Nazarju. V dneh od 28.—31. julija je Slovenska dijaška zveza treljič zborovala v Nazarju. Ta lepi romarski savinjski kraj je s svojo privlačnostjo, ki se ji pridružuje še izredna dobrosrčnost domačinov, v tretje pritegnil lepo število udeležencev iz vrst našega dijaštva, Že lani je SDZ ločila fantovsko počitniško zborovanje od dekliškega, ki se vrši zdaj leto za letom ločeno (tako lani na Sv. Planini nad Trbovljami, letos v Sevnici). 29. julija je bil socialen dan s temo: »Prenova družbe v smislu katoliške akcije,« ki jo je z velikim uspehom razvil novomašnik g. Poteko. Razvila se je nad vse živahna debata, ki je pokazala, kako živo se zanima naš študent za pereča socialna vprašanja, ki zahtevajo in bodo še ludi v bližnji bodočnosti zahtevala zadostne rešitve, — »Popoldne je bil na vrsti še tudi referat: »O poklicih«, ki ga je na splošno zadovoljstvo podal g. prof. M. Miklavčič, — Zvečer razgovor o svetovnem gospodarstvu pozno v noč, Naslednji dan, 30. julij je bil na vrsti referat: »Tujina — domovina in inteligent«, ki ga je podal predsednik SDZ dipl. phil. E. Boje, na kar se je razvnel živ razgovor in se nadaljeval šc popoldne. Ta dan pa je bil za nas še posebno vesel, ker nas je obiskal prevzv. nadškof g, dr. B. Jeglič iz Gornjega grada. Že ob 7 zjutraj je bila v romarski cerkvi na nazarskem griču sveta maša z nagovorom prevzvišenega nadškofa. Potem pa se je ob 9 pričelo zborovanje na prostem ob ; njegovi navzočnosti. Prevzvišeni g, nadškof Jeglič ! jc ostal med nami do 11 in pazno poslušal predavatelja izvajanja in razgovor. Popoldne je bilo j časa za kopanje v bližnji Dreti in za izlete v ] okolico dovolj. Ob 4 smo nadaljevali z razgovorom predvsem o organizaciji SDZ. Po 6 je pred- j sednik SDZ E. Boje, ki je zborovanje vodil, razgovor zaključi! in izrazil željo, da bi se naše skup-nostno gibanji nikdar ne ustavilo, ampak še krenilo iz leta' v leto. Fantje so nato odhiteli nakladat les za večerni, poslovilni kres. O mraku je pod zvezdnatim nebosklonom znova zagorel r.azarski kres in vzplamteval visoko proti nebu, in naznanjal, da je zbrana ob njem slovenska študentovska mladina, ki je pravkar završila svoje pomembno zborovanje. Domačini, že navajeni nu tak naš kres, so prihiteli številno, da prisluškujejo besedi in pesmi ob njem. Pozno je bilo že, ko smo se ob ugašajočem kresu podali k počitku. Nazarski kres naj ostane v nas večen simbol naše skupnosti! Nai velja ob koncu naša srčna študentovska zahvala vsem domačinom, ki so s 6Vojo pomočjo, dobrotnostjo in prijaznostjo pripomogli, da tudi z gmotne strani ni bilo nikakih zaprek, Predvsem naša iskrena hvala frančiškanskem samostanu, g. inženirju A. Žumru, Turnškovim in Remičevim, Otičevim, Kulterovim, g. župniku iz Mozirja in tamkajšnji Posojilnici in hranilnici, a končno tudi drugim dobrim domačinom, ki so nam kakorkoli postregli in na« lepo sprejeli. Bog bo poplačal! V Sevnici. 35 deklet se je odzvalo klicu in prišlo v Sevnico, da se tam pomeni o najaktualnejših vprašanjih naših dni. Prvi dan smo pri Sv, Roku, prijaznem bližnjem griču pričele z molitvijo pri sv. maši. Ob referatu o samoizobrazbi smo se navdušile za vse lepo, kar dviga duha in utira pot duhovnosti v nas (lepa knjiga, pesem, umetnost iploh). Še potovanje, telesno vzgojo, znanstveni študij, delo doma, zasledovanje dogodkov in versko življenje smo vzele v pretres in našle kot pripomočke, vire in vplive za našo samoizobrazbo. Opoldne smo bile v gosteh pri dobri in nad vse postrežljivi gospe Ivanki Blaznik. Ves popoldan pa smo posvetile cirilometodijski ideji kot posebni naži nalogi v okviru časovne kulturne problematike slovanstva sploh. Ob kresu smo še prepevale narodne pesmi in že smo se morale vrniti v Sevnico. — Naslednje jutro smo se odpravile na Crraško goro. Po zopetnem priporočilu Bogu za pomoč smo pričele. Sledile smo dr. Canjkarjevim izvajanjem in njegovim navodilom o pVaktični vernosti. Prešle smo na socialno in karitativno udejstvovanje. Dijakinji se nudi zlasti po mestih dovolj prilike, da se udejstvuje na zevajočem, od nas praktičnih katoličanov mnogo zahtevajočem in nikdar dovolj zadoščenem karitativnem polju. Ta dan smo bile pogoščene pri g. Vertovšku prav po znani slovanski navadi. — Zadnji dan smo pričele z recitirano sv. mašo in skupnim sv. obhajilom. Še referat o ženskem gibanju v razmerju do dijakinje in zaključeni so bili naši dnevi. Nad vse postrežljive in dobre dame v Sevnici so skrbele, da smo se čutile kakor doma in da nam je bilo slovo kar težko. Veliko zahvalo dolgujemo ggem. dr. Jesenkovi, Verbičevi, Še-tinovi ter gdč. Kajteževi in vsem, ki so pomagale, — Iskrena naša zahvala predvsem še g. dr. Je-senku in g. kaplanu Lesjaku za vso pomoč in naklonjenost. Vsem domačinom, ki so s svojo darež-ljivostjo in gostoljubnostjo napravili naše bivanje v Sevnici za čas našega tamkajšnjega zborovanja res prijetno, naj velja naš iskren Bog plačaj! Mi brez velikega pomena, če se okrog 100 naših dijakov in dijakinj zbira leto za letom na počitniških zborovanjih SDZ in študira ludi čisto konkretna vprašanja, o katerih šola navadno malo ve in pove. Tu se stvarjajo znanja med našo mlado inteligenco, tu sc krešejo in bistre misli, zase-kavajo sme/i našemu skupnostnemu udejstvovanju. Zakaj vedno se moramo zavedati: Ena družina imo, en cilj je pred nami, druži nas ena pot, en tas in kraj. iste naloge in tudi isla odgovornost pred bodočnostjo in Bogom, Iti nam jo nalaga poslanstvo našega naroda. Dnevna kronika Koledar Petek, 7. avgusta: Kajetan, spoznavalec; Do-nat, škof mučenec. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl g. Jože Svoljlak, posestnik na Strmi poti št. 6. Dosegel je starost 74 let. Blagi rajnki je bil izredno delaven in priden ter odločno krščanski mož. Kdor ga je spoznal, ga je vzljubil. Zato je imel mnogo prijateljev, sovražnika pa nobenega. S ponosom je rad povedal, da je bil v ljudski šoli sošolec mariborskega knezoškofa dr. Karlina in ljubljanskega prosta g. Kalana. Dobremu možu blag spomini Žalujočim naše iskreno sožalje! -f- V Dragatušu je umrl v torek 4. t. ni. zvečer tamošnji šolski upravitelj g. Ferdinand P o d r ž a j iz znane krščanske obitelji v Ljubljani v starosti 36 let. Zapušča ženo in 0 letno hčerko; S letni nadebudni sinček je pa izdihnil isto popoldne, a štiriletna hčerka Melita teden dni poprej. Pobrala je vse tri griža, ki tudi sicer občutno gospodari po izsušeni Belokrajini. Naj počivajo v miru! Žalujočim ob prebridki in nenadomestljivi izgubi naše iskreno sožalje! Ostale vesti — Za rubriko »Pravni nasveti« dobivamo toliko vprašanj, da nam je nemogoče vsakemu odgovoriti ob zaželjenem terminu. Našim p. t. interesentom se najlepše zahvaljujemo za veliko zanimanje za lo rubriko in |ih vljudno prosimo, da nam blagovolijo oprostili eventualno zakasnitev, in to zgolj vsled občutnega pomanjkanja prostora. — Pokojnega Slavka Mastcrla, ki je umrl lansko leto, dne 25. julija v Splitu, prepeljejo v nedeljo, dne 9. t. m. v njegov rojstni kraj Straži-šče pri Kranju in se vrši pogreb isti dan iz domače hiše ob 17 na farno pokopališče v Šinartnem. K pogrebu se vabijo vsi njegovi prijatelji, posebno pa še vojni tovariši iz oficirske šole leta 1028-20 v Sarajevu. — Nevihta s točo. iz Kostanjevice poročajo: Pretekli ponedeljek je divjala po našiii krajih huda nevihta s točo. Uničeno je vse, zlasli vinogradi so hudo prizadeti. Prebivalstvo je obupano in na pomoč bo treba poklicati merodajne faktorje, tla se ubogemu kmetu pomaga s podporo, ker je do grla v dolgu in edino upanje mu je bilo, da si letos z vinskim pridelkom kaj opomore, ker se je Iu lansko leto osnovala vinarska zadruga in bi lelos od zadružnikov pokupila precej grozdja. Sedaj je šlo pa še to upanjo po vodi. — Iz konzularne službe. Ministrstvo za gradnje je prejelo od zunanjega ministrstva pod K. ft. št. 5871) z dne 4. julija t. 1. tole obvestilo: Tukajšnje poslaništvo Velike Britanije je s svojo nolo št. 07 z dne 24. julija 1931 sporočilo zunanjemu ministrstvu, da je postavljen z Zagrebu za konzula Vel. Brit. g. U. Tovvnsend Smalbones na mestu g. Tfenrija Buloka, ki je premeščen iz Zagreba. Kr. banska uprava dravske banovine obve-Ščn na podlagi obvestila ministrstva za gradnje vse podrejene organe, da provizorno priznajo g. Roberta TovVnsenda Smalbonesa za konzula Velike Britanije v Zagrebu. Eksekvatura se naknadno dostavi. — Dalje je ministrstvo za gradnje prejelo od zunanjega ministrstva pod št. 5226 z dne 7. julija t. 1.' tole obvestilo: »Tukajšnje nemško poslaništvo je obvestilo zunanje ministrstvo, da je na mesto dosedanjega šefa konzularnega oddelka nemškega poslaništva svetnika g. \Vindekerja postavljen tajnik tukajšnjega nemškega poslaništva dr. Martin v. Janson kot konzul nemške države na področju mesta Beograda, Zeinuna in Pančeva, za banovine dunavsko, moravsko in Vardarsko. Kr. banska uprava dravske banovine obvešča na podlagi obvestila ministrstva za gradnje vse podrejene organe, da provizorno priznajo g. dr. Jonso-na za nemškega konzula na omenjenem področju. Eksekvatura se mu izda. — Pretep. Mem Adolfom K., posestniškim sinom in Martinom F., brezposelnim mesarjem v Vojniku je obstojalo že dalj časa napeto razmerje. Pred par dnevi sta v poznih večernih urah prišla v trgu Vojniku skupaj, začela sta se prepirati, prepiru so sledile klofute. V tem trenutku pa pride mimo g. Kovač Jakob, posestnik v Vojniku. Ker ju ni mogel pomiriti, da vsakemu po eno klofuto, kar je bilo najbolj primerno za oba prenapeteža, za njega je bilo pa usodno. V jezi zgrabi Martin K. za nož in parkrat zabode g. Kovača, tako da mu je ranil pljuča. Poklicani zdravnik g. dr. Ko-čevar iz Celja mu je nudil prvo pomoč. Ranjenec je ostal v domači oskrbi, njegovo stanje je resno, a je upati, da bo, ako ne nastanejo kakšne komplikacije, ostal pri življenju. — 42 državnih in privatnih nameščencev pred sodiščem. Pred mostarskim okrožnim sodiščem sc vrši te dni velik proces proti 42 državnim in zasebnim uradnikom, ki so zakrivili velike sleparije z lesom, s čemer so ogoljufali državo za precejšnje vsote. Na zatožni klopi sede nameščenci okrajnega predstojništva, okrožnega sodišča in davč. upra- ve v Gackem, poleg tega tudi številni po*£stniki, vaški trgovci iz najrazličnejših občin, ki so 'kupno goljufali z glavnimi krivci. Niti celokupne goljufije so bile zelo daleč razpredene in so vodile celo v Belgrad. Obtožnica obsega 100 s strojem pisanih strani. Razprava bo trajala precej iasa, ker je snov ogromna. — Strašna smrt 21etnega dečka. Iz Kovina poročajo: Žena tukajšnjega zidarskega mojstra Josipa Haischa je te dni čistila stanovanje, pri čemer jc uporabljala tudi kameno sodo. Oba njena otroka sta se med lem igrala v njeni bližini. Mater pa je naenkrat začela boleti glava, na kar je prenehala z delom. Poslala je starejšega dečka v lekarno po aspirin, sama pa je legla v posteljo. Mlajši sinček pa je začel brkljati po sobi in našel na mizi posodo z raztopino kamene sode, katero je očitno zmatral za sladkor. Pograbil jc precejšen kos in ga vtaknil v usta. Seveda so ga takoj popadle silne bolečine in začel je vpiti, kar je prebudilo mater, ki je takoj poslala po zdravnika. Vendar je bilo ie prepozno, zakaj malček je nekaj ur pozneje umrl v strašilih bolečinah. Proti neprevidni materi so uvedli sodno preiskavo. — Roparski napad v Novem Sadu pojasnjen. Včeraj smo poročali o skrivnostnem roparskem napadu, ki ga je izvršil neki neznanec v novosadskem predmestju nad mehanikom Petrom Lovričem. Policija je že prijela zločinca v osebi brezposelnega zidarskega pomočnika Ivana Mesarosa. Mesaros je pri zaslišanju izjavil, da jc nameraval izvršiti vlom, ker je mislil, da Lovriča ne bo doma. Lovrič pa ga je pri njegovem delu presenetil, kar je skoraj plačal z življenjem. — Nova kuharska knjiga (brezmesna — vegetarijanska). Prevrat v naši dosedanji kuharski umetnosti, a v zdravstvenem oziru napredek, pomeni najnovejša kuharska knjiga: »Prehrana po najnovejših zdravstvenih načelih«. Po spisih dr. med. M. Bircher-Benner-ja in po zbirki kuharskih zapiskov (receptov) ge. Berte Brupbaeher v Zilri-rhu, priredila Štefanija lluinek, učiteljica gospodinjstva. 224 strani, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, cena Din 30.—, vezana Din 40.— Poleg mnogih nemških zdravnikov, propagira znani švicarski zdravnik dr. Birchner-Benner že nad 30 let z največjim uspehom nauk o prehrani brez mesa, pripravljeni pu načinu, ki ustreza sedanjemu stanju vede o prehrani človeka. On dokazuje, da je v naši dosedanji mesni prehrani mnogo slabega, naravnost usodnega in dn moramo marsikatero bolezen nli prorauo smrt pripisati na rovaš napačno prehrane. Sploh si je današnja moderna medicina la nauk zelo osvojila in ga tudi že naši domači zdravniki priporočajo pri raznih obolenjih. V 323 zapiskih, ki so vsi skrbno preizkušeni, lahko pripravimo jedila, ki popolnoma odgovarjajo vsem zahtevam zdrave, popolne človeške hrane. Sledi navodilo za peko kruha, preprosti jedilnik (za vsak mesec t vzorci), daljo obširnejši jedilnik s pičlo presno zelenjadjo ter kratka razpravu o presni (nokuhani — surovi) hrani. — Dve novi, lahki in pevni skladbi za moški zbor sla izšli v založbi pevskega društva Ljubljanski Zvon« in sicer Zorka Prelovca: O. da jo roža moje srce« ter »Le enkrat 5e^. Vsaki pesmi je cena prve kupljeno partiture Din 5.—, vsem nadaljntm pa Din 1.50. Skladbe naročajte nn naslov: Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon* v Ljubljani, založba. — Pri prehlajcnjih, hripi, vnetju vratu, zabreklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne »Franz-Josof« greniice poskrbi za vsakodnevno izpraznjenje črev. Po izjavah vseučiliških klinik se odlikuje »Franz-Jotef voda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi. »Franz-Josef* grenčicn se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Gospodarstvo Padec angleškega hmia Ljubljana, (i. avgusta. Že včerajšnje borze \ Ne\vy >rku in Parizu so zaznamovale hud padec anglo-ke.>.a funta, in sicer prva o. Predujmi Narodne banke Glavni državni blagajni so naraslli za 230 milijonov. Slaba žilna letina je bila lelos po podatkih Mednarodnega poljedelskega zavoda v Himu po vsem svetu. PrideJek ne bo zadostoval za kritju polrnbo in trgovci bodo morali seči )*) starih zalogah. '/.iiga se odila. Direkcija šum v Ljubljani oddaja polom prvo pismene ofertnlne licitacije dne 7. septembra 193! v polletni najem takozvano (Jrassijevo- žago (pare. štev. 44/1) v Moli. Bistrici z: a) zraven spadajoč« enoua Istropno hižo; h) vodno strugo, ter c) okrog žage stoječimi skladišči. Interesentom, ki se žele udeležili licitacije, dajeta \sa nudaljua pojasnila glede zakupnih pogojev direkcija šum v Ljubljani ler šUniska uprava v Bob. Bistrici. Ponudbe knl,kovane s 100 Din kolkom se sprejemajo do 11 dopoldne omenjenega dne pri direkciji šum v Ljubljani. Borza Dne G. avgusla 1981. Denu r Ljubljano. Amsterdam 2270.90 2277.74, Rni- Spori PUROARJI ZOPET V LJUBLJANI V nedeljo bodo Imeli ljubljanski prijatelji nogometa zopet priliko videti v. svoji sredi znamenite zagrebške purgarje. Kakor znano, je Uradjan-ski podlegel v ligah samo Concordiji, vsled česar se je povzpel no čelo tabele. — Vsled gornjega dejstva trdijo mnogi, da stopa mlado moštvo Grad-janskega po poti Bvojih znamenitih prednikov. Pomisliti je treba, da je zagrebška liga po svoji kvaliteti najmočnejša. In kljub temu je uspelo Grndjnn-skemu, da se je dvignil na čelo vsem ostalim klubom. — Tekma se odigra na igrišču ASK Primorje ob vsakem vremenu. iz društvenepa življenja Šišenska prosveta priredi v nedeljo, 9. t. m. v gostilni g. A. Goršeta v Zg. Šiški vrtno veselico z bogatim sporedom. Začetek ob 16. Najvljudneje vabimo! soj j 785.5 702.10- Naš plemeniti, mili in dobri soprog, oče in last, oziroma brat, stric in svak, gospod OH. D9NIL0 MMON i advokat, častni doktor univerze kralja Aleksandra I., bivši predsednik odvetniške komore, predsednik društva »Pravnik«, imejitelj reda Sv. Save II. razreda, Belega orla V. razreda i. t. d. je danes ob 9 dopoldne na Bledu po mučni bolezni zatisnil svoje blage oči. Pogreb dragega nam pokojnika bo v soboto, dne 8. avgusta ob 17 izpred hiše, Napoleonov trg št, 6, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. avgusta 1931. Ferdinanda Majaron roj. Stare, soprogo. Dr. Ferdinand D. Majaron, advokat, sin. Marija Renata Majaron roj. K osi j, sinoli.i. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 1.57 -787.03, Curih 1100.25 -1108.55. Dunaj 704.50, London 278.41 271.28, Nevvvork 5624.08-5641.08, Pariz 220.98-221 59, Praga 167.26, Trst 294.85— 295.75. Zagreb. Amsterdam 2270.90-2277.74, Dunaj 792.16-794.56, Bruselj 785.57-787.98, London 273.41 —274.28, Milan 291.85 -295.75. Nmvvork kabel 5635.98- 5652.98, ček 5644.98—5061.98, Vari'. 220.93 —221.59, Praga 167.01-107.51, Curih 1100.25— 1108.55. Skupni promet brez kompenzacij 4.0 inilij. Belgrad. Amsterdam 2270.90—2277.71. Bruselj 78o.57-787.li3, Curih 1100.25-1103.55, Dunaj 792.16 —794.56, London 278.41—274.23, Nevvvork 5624 98 —5641.98, Pariz 220.93—221.59, Praga 167:01 — 167.51, Trst 204.85—296.75, Stockholm 150.402— 150.855. Curih. Belgrad 9.08. Pariz 20.08. London 24.86, Newyork 512.25, Bruselj 71.40, Milan 20.78. Madrid 44.75, Amsterdam 206.50, Dunaj 72, Stockholm 136.85, Kopenhagen 136.85. Sifija 3.75, Pragu 15.175, Varšava 57.35, Budimpešta !K),025. Atene 6.65, Carigrad 2.42, Bukarešta 3.0-175, Helsingfors 12.85. Vrednostni papirji Ljubljana. 8% Bler. pos. 82, T/, Bler. pos. 71, Celjska 150 den.. Ljubi j. kred. 120 den., Pra štori iona 950 den., Kred. zavod 195 den., Vevče 120 d., Stavbna 45 den., Ruše 145. Zagreb. Drž. pap.: !"/<• invest. pos. 79—80, agrarji 43—45 (43.44), vojna škoda ar. 330- 1132 (330, 385), kasa 382 bi., 12. 335—340, 8% Blor. pos. 79-80 (79, 80, 82, 86), 7% Bler. i>os. 68.25—69 (68.50, 69.70), 7% pos. Drž. hip. banko 67—71 (70), 6% begi. obv. 55—59. Bančne delnice: Hrvatska 50—60, Potjo 53.50—55, Kreditna 121—126, Union 150-155 (150), Jugo 67-68 (67), Ljublj. kreditna 120 den., Medjunarodna I >8 den.. Obrtna 86 d on., Praštediona 957.50—965, Srbska 190—192, Zcmnlj-uka 120 den. Industrijske delnice: Nar. šum. 25— 26, Outtmann 110 de.n„ Slavonija 200 den., Danica 65—66, Pivara Sar. 190 den., Drava 220—225 (220), Šečerana (tujek 216—220 (218. 216, 217), Osj. Ijev. 210 den., Union 50 den., Vevče 120 den., Ragusea 800 den, Trboveljska 224—232. Belgrad. Narodna banka 6000, 7% inv. pos. 80.50—81.50 (81.50, 30.901) nam.), vojna ŠJ;oda 334 —335 (37, 100 kom.), 6% begi. obvez. 58 (20.000 nom.), 7% Bler. pos. 06.50, 1% pos. Drž. hip. banke 71 (1000 dol.). Notacije državnih papirjev r inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 62—63, Ne\vyork: 8% Bler. pos. 69.25-72, 7% Bler. pos. 62—63.50, T/, pos. Drž. hip. banke 62—63. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 91.50. Wienor Bankvoroin 14, Esconipleges. 147. Živno 78.60, Mundus 75, Alpine 12.05, Trboveljska 28.25, Lovkam 1.75. Žilni (r? Nori Sad. (1 ves bač.. sr.. slav. I 10 115, ječmen buč., sr. novi 63,'04 kg 117.50 -122.50. >r. pomladni 67/68 kg 185—190, bač. pomladni (17 68 I.*: 180—180, fižol bač. 2% 190-200. Vse ostalo nespremenjeno. Promet: 18 vagonov pšenice, 10 vagonov ječmena. K vagonov koruze, 3 vagone moke 6 vagonov otrobov, 1 vagon fižola. Tendenca lteiz-premeaijena. Stran o.________>SLOVENEC<, dne 7. avgusta 1931. NEPREKOSLJIV1 1\APOLITANEC Guverner države Newyork je dal 57 cen-tilitrov lastne krvi za pobijanje otroške paralize, ki davi otroke v državi in mestu Ne\v-yorku. Od novega leta sem je bilo 722 slučajev te nalezljive bolezni. Za zdravilni serum proti njej potrebujejo kri oseb, ki so to bolezen premagale. Na lostvarni javni poziv zdravstvene oblasti se je takoj javil guverner Franklin D. Roosevelt, ki je imel kot otrok to bolezen. Za milijon dragocenosti v torbici Lov s sokoli nn. Ogrskem. Ogrski državni upravitelj Horthy je pozval iz Indije sokoljega mojstra, da obnovi na Ogrskem lov s sokoli, ki je bil v srednjem veku najbolj priljubljen šport. Bogata Američanka, gdč. Brount, ki vsako leto obišče Evropo, se te dni mudi v Parizu. Zadnjič je šla nakupovat razne stvari v veliko pariško trgovino. V tem, ko je izbirala, je bila položila svojo torbico na neko mizico. Ko je hotela plačati, torbice ni bilo več. V torbici je imela platinasto zapestnico, okrašeno z 39 biseri, vredno 750.000 frankov, dalje zaponko za 3000 frankov in pa 17.500 frankov gotovine. Tatu se je torej tatvina obnesla. Američanka je izjavila, da je dogodek ni preveč pretresel, ker je izguba krita z zavarovalnino. Spomenik hannoveranskemu konju v Verdenu. — Hannoveransko konjsko pleme uživa velik sloves. Deset let je že poteklo od njegove smrti, gramofonska tehnika je v tem času zelo napredovala — pa vendar ga še danes izmed vseli spoznaš kot edinega in neprekosljivega: Enrica Carusa. S svojim glasom je osvojil vesoljni svet in se zdi v redu, da ga niso pokopali kakor navadnega zemljana, marveč njegovo truplo balzamirali, da leži v sarkofagu kakor trupla najslavnejših mož... Ob njem gore noč in dan sveče in vsakih par let ga oblečejo v novo obleko najnovejšega kroja. Tako je v oporoki sam določil in njegovi Napel itanci ga imajo tako še vedno med seboj, še vedno imajo na njem kaj gledati, najsi tudi je poslej miren in tih ... Caruso so je rodil v napolitanski delavski družini kot 19. otrok; vsega so imeli Carusovi 21 otrok. Umljivo, da se starši niso mogli za vsakega posebej bogve koliko brigati. Enrico je zgodaj uganil, da se mora še najbolj zanesti na svoj glas. Pel je naročene podoknice in se skušal izobraziti za pevca. Obrnil se j o na učitelja petja Vergineja, ki mu je pa dejal, da je njegov glas tak, »kakor da bi veter žvižgal skozi okno«. Vendar ga je prevejanec sprejel v svoj zbor in ga kasneje še posebej poučeval v petju. Vendar je bil prvi resnični Carusov pokrovitelj neki major, ki mu je v vojašnici prepovedal pevske vaje, potem pa skrivaj pozval Gamsovega brata, da je namesto Enrica odslužil dolžna tri vojaška leta. Sedaj je Caruso hitreje napredoval. V Siciliji je sicer propadel, ker so mu bili prijatelji pred nastopom nalašč vsilili več čaš močnega vina; toda ta dogodek ni imel usodnih posledic. Pririnil se je do milanske »Sca-le«, kjer je že takrat strogo vladala Toscani-nijeva taktirka. Ta veliki glasbenik je spoznal Carusov pevski zaklad in proroško dejal: »Če bo ta Napolitanec še dalje tako pel, bo ves svet prisilil, da bo govoril o njem.« Tako se je tudi zgodilo. Caruso je s svojim prečudno lepim, naravnim, a obenem do viška izklesanim glasom dobesedno osvojil svet kakor največji osvajalci. Ob svoji rani smrti je zapustil svoj idružini in napolskim revežem mnogo milijonov dolarjev, svetu pa nepozaben spomin na največjega pevca, ki ga je kdaj premogla zemlja. Edison še ne misli na smrt Edison je bil nekaj obolel in zdravniki so rekli, da je za smrt. Ves svet je imel pripravljene nekrologe. V nedeljo pa se je Edison po šesturnem spanju prebudil in se ni malo začudil, ko je videl okrog sebe zbrane svoje sorodnike in venec najodličnejšh zdravnikov. Pa ni veliko premišljal, marveč je zahteval pošteno južino, ki jo je z največjim tekom použil. Potem se je odpeljal z avtom na izprehod in se izvrstno počuti. Edison ni zaman živel 84 let, da bi se dal sedaj posili spraviti na oni svet. William Markgral, znani mtinehenski pilot s pado-branom, ki je o priliki letalske prireditve v Max-glanu v Avstriji smrtno ponesrečil. Padobran se mu je odprl še-le tik nad zemljo, tako da je Mark-graf z vso silo treščil na tla in na poškodbah umrl. Kri za bolno deco Knat Rasmussen, znameniti raziskovalec Eskimov, ki je nastopil sedaj svojo šesto ekspedicijo v polarno ledovje. Topot hoče raziskati doslej sikoraj docela neznano ozemlje vzhodne Grenlandije med rtom Farvenom in Angmagssalikom. Z zadnjo ekspedicijo se je bil Rasmussen mudil v polarnih predelih 3 in pol leta. Število novih priseljencev v Amerike 1.1930 V teku minolega računskega leta je prišlo v Združene države Severne Amerike 97.139 novih priseljencev. To je po ameriški meščanski vojni najnižje število za eno leto.. Oče 80 posmovllencev V Šanghai-ju je umrl eden najbogatejših mož na svetu — Žid Aaron Hardoon. Pokojnik je v zadnji dobi svojega življenja posinovil 80 dečkov in jim za skupni dom sezidal veliko palačo. Vsem dečkom je vrhu tega volil v oporoki znatne vsote, pod pogojem vsekakor, da se dobro obnašajo in častno dovrše svoje študije. Svojima lastnima sinovoma je zapustil vsakemu po 150 milijonov dinarjev. Za prevod Sv. pisma in korana v kitajščino je zapustil 3 milijone dinarjev. Sv. pismo bo prevedel učeni Kitajec Či-So-Mai. Hardoona so pokopali v lastnem parku pred palačo njegovih posinovljencev. Spominska plošča »Zeppelinovega« polota v arktične predele. Črnsko komunistični izgredi v New Yorku Med črnci v Newyorku se v zadnjih časih gospodarske krize in brezposelnosti silno hitro širi komunizem. Ko so hotele oblasti te dni izvršiti deložacijo neke črnske družine v črnskem delu mesta, se je zbralo do 50.000 črnih in belih komunistov, ki so nastopili proti ojačeni policiji z noži, palicami in revolverji. V zadnjem hipu so na tovornih avtomobilih prihitela nova ojačenja s strojnicami in otvorila ogenj. Troje oseb je bilo ubitih, mnogo ranjenih. Naslednji dan sta bila umorjena dva Italijana, ki sta baje izdala voditelje izgred <:■■ Raje zapor nego globo Laburistični poslanec Mack Govern je zelo živahne nravi. Zadnjič je vprizoril v zbornici viharen prizor in bil za vse zasedanje izključen iz sej. Nedavno je pa v Glasgovvu brez oblastnega dovoljenja priredil v javnem parku ljudski shod, na katerem je govoril, kar se je samemu zdelo prav. Oblast je zato njega in šest ostalih govornikov obsodila na tri funte globe ali 20 dni zapora. Ko je Mc Govern slišal razsodbo, je zaklical: »Ne bom plačal! Raje grem v zapor.« Ce treba ustreči mladi g ospej... V Plymouthu je tačas vsidrana oklopnica za letala »Eagle«, ki ima vsak dan mnogo radovednih obiskovalcev. Tu se je pripetilo, da je mladi, čedni gospej padla v morje denarnica. Vsa razvajena je začela radi tega jokati in viti roke. Pritekel je eden mornarjev, ki feo ga solze mlade žene tako ganile, da je pohitel z njo k poveljniku. In tudi poveljnik ni mogel odoleti čaru solza mlade žene in je takoj izdal povelje, naj potapljači poiščejo izgubljeno denarnico. Spustili so na morje čoln, dva mornarja sta se opremila za potapljanje in se spustila v vodo... Sreča je hotela, da se jima z iskanjem ni bilo treba predolgo muditi — brž sta našla denarnico. Potegnili so ju kvišku in gospa je vsa. žareča in smehljajoča se od sreče toplo stisnila roko viteškemu poveljniku in njegovim mornarjem. Vprašanje je le, kako bi bila potekla stvar, ce bi bila izgubila v morju svojo denarnico kaka revna in povrhu še stara ženica? Ali bi se bilo nesmrtno moško viteštvo tudi potem uveljavilo? .LS« -9 •r> hj O > o? !> O «> .5 'Ji ■ - ~ Oo ,—rt, VI » & OJ o C JU® J, > ~ £ aŠN-S -g O N — S . t=" D _ S m t) > a> > m 5 ° £>" I« 3 ° , a I -- _- K 1 « Q a> ° c ■ tp - 0 a ■ u ^•-Oc,,* 2 0 .. .02 a „ x — a> „ QJ C »J > ,S D - * • 'G M CZ T—i d M a ^ O • « S c . ^ 1 .Ji -C ■= S G Se aco — •o o ° a Q ••^.i; i" .M -T; c >-1 — ci -č O ? " a «5 > 2L Ai Q a Otfrid v. Hanstein: 100 l ** 1 N "> Ot — --So* ^NooJ I >n«K I Strahotno potovanje na luno Egon je vzel enega izmed najmanjših natrijevih zrcal, s silo odprl malo omarico z zdravili, vzel iz nje zvitek črnega obliža in ga nalepil po zrcalu tako, :la je nepokrita svetla ploskev tvorila črke SOS. Nato je iz stenske omare vzel aparat, ki je precej sličil gasilcu Minimax. »Glejta gospoda, to je moj stroj. Tu zgoraj ploča s črkami SOS, v stroju pa silno droben, črn kovinski prah in tu prav dolga cev. S to cevjo zvežemo malo raketo. Ko bo jaz zunaj, boste Vi Kor^s strojček sprožili, tako da bodo kakih pet minut po moje odhodu začele šobe delovati in z veliko silo brizgale kovinski prah v vsemirje in sicer natančno v podobi črk SOS.« Tovariša sta strme ogledovala aparat. Zdaj pa potapljaška obleka!« Korus se je upiral. »Jaz pojdem, ne Vi!« »Ta posel pa že morate meni prepustiti. Saj sem jaz izdelal zrcalo in pisalni aparat.« Helmstatterju sta pomagala pri oblačenju, nato pa je vzel žično mrežo z zrcali na roko, aparat za črke v roko in bil pripravljen. Bilo je vsekakor zelo težko breme, kakršnega na zemlji ne bi rnogel nesti, tukaj ga je pa komaj čutil. Okoli ledij se je prepasal in na pas pritrdil tenko vrv. Kajpada si je tudi roke oblekel z rokavicami, ki so mu omele očuvali telesno toploto, kakor je tudi sicer zavaroval vso postavo. »Zdaj torej stopim v zračno cev, vidva pa jo za menoj neprodušno zaprita. Če bi česa potreboval, imam zunaj v zračni cevi gumb za zvonec, pa se bomo zgovorili z Morsejevimi znaki.« Ko je še kisikovo bombo sklopil s svojo potapljaško čelado, je stopil v zračno cev, tovariša pa sta za njim skrbno zaprla neprodušna vrata. Delali so vse to, kakor da je nekaj vsakdanjega. Egon jima v slovo niti roke ni stisnil. Vsi so vedeli prav dobro, da je zdaj prišlo na vrsto nekaj, kar bo najstrašnejše od vseh njihovih doživljajov. Vedeli so, da bo morda Egona v temle hipu raztrgalo na atome, vedeli, da je njegov drzni poskus edina, skoraj neznatna, le preveč neverjetna možnost, da se rešijo. Egon se je v zračni cevi za hip ustavil, moral je počakati, da se mu srce umiri, ni si mogel kaj, da mu ne bi v časku ene minute begnilo kot blisk mimo njega vse njegovo življenje, Zdelo se mu je, da vidi dvoje črnih oči, ki se iz tujine, za cele svetove oddaljene, upirajo vanj: Irena Allister! Hlastno je pritisnil na vnanja vrata zračne cevi. Zdaj pa mu je postalo pri srcu tako kakor med svetovno vojno, ko je iz vrtoglave višine, ki je bila proti njegovemu sedanjemu stojišču vendar prazen nič, skočil iz gorečega letala, ne da bi vedel, ali se bo rešilno padalo razpelo ali ne. Toda nič se ni zgodilo. Oklovaje je stopil venkaj. Moral se je z roko od rakete odriniti in obvisel je zunaj, ne da bi se ganil. Železno kljuko vrvi je obesil na obroč pri raketi ter pogledal naokrog. Ni hotel misliti na to, kje se nahaja in svoje mo- žgane je hotel prisiliti, da se ne bi zavedal, da leži sto osemdeset tisoč kilometrov globoko pod njim zemlja. Nak, ne pod njim, na desni strani je bila videti, podobna orjaški plošči. Oko je skozi ostra dal.jno-gtedna stekla potapljaške čelade čisto razločno spoznalo zemljine in dežele kakor na globusu. Bilo je zjutraj. Na prostranih pokrajinah zemlje so ležale še globoke sence. Egon je vzel iz žepa majhno stekleničico. Šele v zadnjem trenutku se je spomnil nanjo. Vsebovala je isto zmes iz vodika in kisika, kakor so jo uporabljali za pogon rakete, le da jako majhno količino, zaprta je bila pa tudi s šobo,' ki se je odpirala a vzvodom. Stekleničico si je držal na hrbtu, odprl vzvod, izpuhtelo je nekaj plina in ga počasi porinilo naprej, doklel- se ni vrv napela. Stal je pokonci, steklenico je držal zdaj tu zdaj tam in si z njenim izpuhom utrdil ravnovesje. Vzdignil je zrcalce, ki ga je imel v desnici. Zadel ga je poševni solnčni žarek, da je zažarelo kakor za-žigalno steklo in odbilo žarke na zemljo, na njene velike, še temne pokrajine. Egon ni mogel drugega ko slediti žarkom z očmi, ni pa mogel vedeti, ali so segli noter do zemlje in ni vedel, ako so njegov SOS ljudem pokazali ali ne. Za trenutek je Egon negibno plaval pred raketo. Nato pa je začutil močan sunek, ki je vrvico napel. Korus je v kabini pognal mehanizem male posode. Egon stisne aparat s črkami k sebi, da mu ne bi zdrsnil iz rok in zagleda, kako iz šob brizgne kovinski prah, ki se z veliko naglico razprši v vsemrije, naito pa negibno obstoji, ker je sunek prenehal. »sprcs Kava ▼ Vsa Ljubljana govori, da JugoMlhava najbolje pohladi — Stalna poskuenja in vsak dan sveže pražena kava. Lastna pražarna. Velika izbira čokolade in bonbonov. Se priporoča OSKAR ADAMIČ, Ljublfana Šolcnburgova ulisa št. 7 EKspres hava lil Kamnik Šport. V nedeljo 9. avgusta priredi SK Virtus Duplica nogometno tekmo s SK Kranj. Tekma se bo vršila na novem igrišču v Šmarci ob 3. Nastopita obe moštvi s prvim moštvom in rezervo. Za tekmo vlada med kamniškimi športniki veliko zanimanje. Cerkveni koncert. V nedeljo zvečer ob 6 priredi »Kamniški oktet« s sodelovanjem operne so-pranistke ge. Ivanke Ribičeve in gojenca orgelskega in dirigentskega oddelka dunaiske Glasbene akademije g. Blaža Arniča, cerkven koncert v dekanijski cerkvi. Program je sledeč: Premrl: Pre-ludij v Fs duru (orgle), Foerster: Večerni ave ter Miheličeva: O Gospa moja — v zboru. Lubrich: V božični noči (orgle), Satlner: Preljubi jc moj in Marx: Če v sliko tvojo za 6olo, Mcr.dclssohnova sonata 5. 1. stavek za orgle, Pregelj: Zdrava Marija in Mav: Morski zvezdi za zbor, Bachov pre-ludij in fuga v C duru za orgle, Gounod; Ave Marija in Rota: Salve Regina za solo ter Arničev koncertni preludij v 2 stavkih za orgle. Vabimo vse prijatelje petja, da se koncerta udeleže, zlasti pa opozarjamo okoličane, ker imajo zelo ugodne zveze. Rokovnjači v Kamniškem domu, ki so jih igrali v soboto igralci obeh odrov, so bili zopet izredno dobro obiskani in to kljub temu, da so jih letos že šestič igrali. Mnogo jih je bilo, ki so šli k predstavi radi g. Joška Stele-ta, ki je kljub svoji visoki starosti naravnost mladeniško podal vlogo Menceja. Nihče nc bo verjel, da je ta — menda nam ne bo zameril — rokovnjaška korenina star že 72 let in vendar je s tako izredno močnim glasom ter ognjem zapel »Za čašo vinca rujnega«, da smo se vsi čudili. Tudi ostali igralci so dobro rešili svoje vloge tako gg. Goloba, Kolman in Šimen, ki je seveda Kamničanom pač najbolj ugajal. Salonski orkester pod vodstvom gosp. Cirila Vremšaka je igral dobro in točno spremljal pevce, vendar jc bil mestoma malce premočan (Mladi vojaki). Gospodu St. Vedlinu pa najlepša hvala kot režiserju, kajti, kljub težkočam, ki jih je imel, mu je vendar uspelo dobro podati igro. Ustanovni občni zbor Kolesarskega društva Kamnik se je vršil v sredo zvečer pri Trpincu. Najprvo so podali svoja poročila predsednik pripravljalnega odbora trgovec g. Draščck in pa tajnik ter blagajnik. Društvo šteje sedaj 52 članov, s katerimi je bilo prirejenih že več izletov ter polževa dirka dne 16. junija t. 1. za katero je vladalo veliko zanimanje. Blagajnik g. Joško Kle-menčič je pač seveda kot marsikak blagajnik tožil, da je premalo denarja. Zbor je odobril pristop h Kolesar, zvezi kr. Jugoslov. odn. v delokrog Triglavskega pododbora in tudi odobril pravila. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. Drašček, podpredsednik Valter Stuzzi, odborniki: Lado Gogala, Joško KJemenčič in Janko Vivoda; namestnika sta Berto Cerer, Tone Vivoda, kap. Stane Jesencvec, nadzornik: Cene Lap, Tine Oblak, fanfarist Tone Vivoda, — Pri slučajnostih se je obravnavalo glede klubske dirke, ki se vrši na praznik, dne 15. t. m. Proga ter nje dolžina je: Kamnik—Mengeš—Kamnik. Kraj veselice oz. klubske zabave, ki jo namerava ta dan prirediti društvo, bomo pravočasno objavili. — Ob tej prUiki bi nekaj omenili, kar se tiče društvenega življenja v Kamniku. V Kamniku je nešteto društev. Vsa pa spe spanje pravičnega edino, če izvzamemo dramatične odseke obeh odrov in športni klub ter pevce Kamniškega doma. Vsa druga društva pa imajo le nekaka periodična gibanja. Kajti v vseh društvih se pojavljajo vedno le ene in iste osebe. Sedaj pa še kolesarsko društvo. S tem se samo «epijo delovne moči, mesto da bi se koncentrirale v eni organizaciji. Čemu sc ne bi kolesarsko društvo priključilo k Sp. KI. Kamnik kot sekcija? Vodstvo sekcije itak ostane v rokah kolesarjev in to je pač odločilno, kajti glavni odbor je samo izvršilni organ sekcij. Poleg tega je pa še treba vzeti v obzir denarno vprašanje. Član tu, član tam, povsod pa plačevati članarino. Tako je pa enostavno odrejeno: toliko glavni blagajni, toliko sekcij-ski. In to denarno vprašanje je treba danes pri društvih upoštevati. Naj bi gospodje odborniki kolesarjev malo razmišljali o temi Radio Dragi programi i Petek, 7. avgusta. Bclgrad: 12.45 Radio-orkester. — 20.30 Vokalni koncert. — 21 Violinski koncert. — 21.40 Pevski koncert. — 22.50 Radio-orkester. — Zagreb: 12.30 Plošče. -- -20.30 Belgrad. — Budimpešta: 12.05 Kvartet. — 17.30 Koncert ciganske glasbe. — 19.15 Vokalni koncert. — 20 Orkestralni koncert. — Du-naj: 20.10 Večer pesmi. — 21 Haydn-Bruckner: Koncert. — Milan: 19.45 Plošče. — 21 Pester koncert. -- Oslo: 17.30 Orkestralni koncert. — 19.30 Pester spored. — Praga: 20.30 Vokalni koncert. — 21 Radio-orkester. — Langenberg: 20 Večerna glasba. — 20.30 »Voda narašča*, igra. — Rim: 21 *Clo-Clo«, opereta, Fr. Lehar. — Berlin: 21.15 Godalni kvartet. — 22.30 Plesna glasba. — Katovice: 20.15 Konccrt. — 22.30 Plesna glasba. — Toulouse: 12.45 Simfonični orkester. — 20.15 Popevke. — 21 Orkestralni koncert. — Stuttgart: 19.45 Stari in novi plesi. •■- 20.30 D' Erdvveiblc, igra. — 22.30 Plesna glasba. Sobota, 8. avgusta. Belgrad: 12.35 Radio-orkester. — 20 Večerni koncert. — 20.30 Vesela ura. — 21 Operetna glasba. — 22.20 Ciganska glasba. — Zagreb: 12.30 Plošče. — 20.10 Cerkveni koncert v cerkvi sv. Blaža. — 21.30 Klavirski koncert. — 22.20 Večerna glasba. — Budimpešta: 12.05 Plošče. — 17.30 Vokalni kvartet. — 18.30 Orkestralni koncert. -- 19.45 Koncert vojaške godbe. — 21 Vokalni koncert, nato ciganska glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. — 20 Vijolina in kitara. — 20.30 Igra. — 22.30 Večerni koncert. — Milan: 21 Zdravilo bolne deklice«, komedija. — Oslo: 20 Orkestralni koncert. — 22.35 Plesna glasba. — Praga: 19.35 Balalajke. — 21 Poljudna glasba. — Langenberg: 20 Lep večer. — 24 lazz-orkester. — Rim: 21 »Faust«, opera, C. Oonnod. — Berlin: 20.30 Vokalni koncert (Irena de Noiret). — 21.10 Kabaret. — 22.30, Plesna glasba. — Katovice: 20.15 Poljudna glasba. — 23 Plesna glasba. — Toulouse: 12.45 Simfonični orkester. — 13 Popevke. — 21 Orkestralni koncert. — 22.45 Jazz-orkester. — Stuttgart: 20.15 Vokalni in orkestralni koncert. — 21.30 Vesel večer. — 22.50 Plesna glasba. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*30 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas . S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. BDEOBaKrtaBEBnana Čitajte in širite »Slovenca«! sassagsBiosat&BaHsi Mesarskega vajenca ki ima veselje do mesarske obrti, iz dobre družine, sprejme Milko S'.a-mič, Ljubljana, Jegličeva cesta 10. 4 sodar. pomočnike i za veliko delo sprejme j takoj sodarski mojster \ Štefan Kosernik, Vodni- ! kova 17, Ljubljana VII. i Mizarski pomočnik in mizarski vajenec se takoj sprejmeta pri: Ivan Podgoršek, mizarna, Breg pri Ptuju. Špecerijsko trgovino se odda v prometni ulici. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8843. Gostilno in trgovino takoj oddam v najem v Podbrezjah na Gorenjskem št. 11, p. Podnart. Iv. Antonija Habjan. Vajenca za čevljarsko obrt sprejmem. Oskrba v hiši. Noč Andrej, čevljar, Slovenski Javornik. Loka! za vinotoč se odda. Naslov v upravi 7f-88 '15 pod Za graščinsko posestvo iščem izvežbanega kravar ja ki se razume nu molžo, nadalje dve dekli za hišna in poljska dela na graščini, stalna služba, ugodni pogoji. Naslov pri upravi »Slov.« pod št. 8801. Hipotečno posojilo iščenj na lepo trgovsko posestvo, vknjižba na prvo mesto. Din '500.000 proti primernim obre-stim. Ponudbe pod šifro »Pnpilnrno varno« št. 8799 na upr. »Slov.«. Gojko Pipenbacher koncesijon. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta šl. 12. - Zahtevajte informacije. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 [Jugo-avtol, Prva oblast, koncesijonirana. Prosocu št. 16 zastonj Pišite poni! <7nseraii v-Slovencu- imajo največji uspeh: Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Selenburgova ulica 6, II. nadstr. Naročajte SLOVENCA* najcenejši slovenski dnevnik Ceno naprodaj skorai nov tricevni radio »Radione«, izvrstne male gosli in malo rabljen gramofon. Poizvedbe: F. G., Naklo 5. Prodaja drv Josip Krcgar, Ljubljana, Kodeljevo 19, tel. 2696. Drva sc dobijo v vsaki množini žagana ali ne-žagana, tudi cepljena in postavljena na dom. Pletilni stroj 8,60, malo rabljen, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8S66. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg. čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetiu. L BROZOVIC — Zagreb, llica 82. Kemična čistilnica peria- Jabolka in hruške prima, namizne, kilogram 4 Din franko kraj naročnika, po 25 kg razpošilja G. Drechsler, Tuzla — Bosna. Železen rolo dimenzije 2.50 X 2.65 m proda Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta. Predno si kupite rabljen avtomobil, odnosno motocikl. oglejte si dobro ohranjena vozila, katera imam nn zalogi po najnižjih cenah. O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11. 5*©niztt m hnno oddaja najceneje veletrcovma žita in moke A. VOLK, LJUBLJANA Retljeva ccsln 24. Mornarske majice od 9 Din naprej Vam nudi »LUNA«, Maribor, Aleksandrova cesta 19. Poštna naročila točna. VSAKOMUR SE IČPlAČA OGlAŠtVANIC V SLOVENCU Tudi ¥ naš? podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta šl. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovcnca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 pojx>ldne in od 2 do 6 jx>poldne. Tclclonska štev. 3030. G I a v o I) o I, omotico, migreno, utrujenost, prehlad glave, brez-spanje, živčno napetost ter kronični glavobol popolnoma in sigurno odstrani DUŠICA VODA. Steklenica DUŠICA VODE proti glavobolu stane 35 Din. DUŠICA VODA proti glavobolu se dobi pri firmi D. M. Grozdiča, Bjelovar, Savska banov. v konkurzni zadevi Kajfež Anton se bo vršila dne 17. avgusta 1931 ob 10 v pisarni notarja dr. Colom-bisa v Voloskem - Opatiji. Izklicna ccna 109.873 90 Lit. Dr. Grobelnik Ludvik, javni notar v Ribnici, kot upravnik stečajne mase. 9 VV ičem večie proti prvovrstnemu hipotekarnemu varstvu na trgovsko hišo na najboljšem kraju. Nudi stanovanje, pisarno in lokal. Ponudbe pod navedbo razpolaga-jočega zneska pod »MARIBOR« na anončni biro HINKO SAX, MARIBOR. FOTOflMATERJI! Vse fotopotrebščino dobile v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahtevajte cenik! 39, Vrsta 4232-37 Otrokom za igranje, skakanje iii tekanje so ti čevlji neobhodno potrebni. Izdelani so iz močnega sivega platna, se prilegajo vsaki nogi, se lahko snažijo in so trpežni. Nosite le praktično obutev! V toplih dneli obuvajte lahno, udobno in zračno obutev. Da Vam noge ne zateko in se ne pote, Vam najbolje služijo platnena obutev in lahni zračni sandali. Imamo bogato izbiro raznih uzorcev ln kombinacij. Vaše noge naj se odpošljejo v naši udobni poletni obutvi! Vrsta 4542-05 Te čevlje smo priredili za Vaše otroke z gumijevim podplatom in peto. So dovršeni in lahki. Osobito lepo se prilegajo beli in lahni poletni obleki. Vrsta 2941-00 Otroški sandali iz mehkega usnja z gumijevim trpežnim podplatom in peto. Vašim ljubljenčkom so neobhodno potrebni. Otroški 39"—, ženski 49'—, moški 09"—. Vrsta 4235-87 Čevlji za tenis iz belega platna s podplati iz usnja ali z vulkaniziranimi podplati. Ti čevlji se vsakodnevno zelo nosijo. zlasti v toplih krajih. Vrsta 1145-05 Lahni in zelo udobni platneni čevlji sive barve s trpežnim gumijevim podplatom. So zelo praktični za podnevno nošo. Vrsta 2195-57 Platneni čeveljčki na zadrgo z nizko peto. Imamo jih iz belega in rjavega ripsa. So zelo lepi in udobni in Vas bodo popolno zadovoljili. Vrsta 3335-24 Udoben platneni ženski nizki čevelj z gumijevim podplatom in nizko peto. Nosijo se lahko ves dan, na izprehodu in pri delu. Vrsta 2947-00 Udobna in zračna obutev za vroče dneve z nizko peto in gumijevim podplatom. Je zelo praktična. Umrl nam je naš dobri oče, gospod Jože Svoljšak posestnik v 74. letu starosti. Pogreb bo v petek, dne 7. avgusta 1931 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Strmi pot št. 6, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. avgusta 1931. Žalujoča žena Ivanka in otroka Pepca in Janko. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. v -. • . - ■ - • Kdor rabi vreče hu{»i lih odl-cenfcjt; pri tvrdki: A. vtomobilisti I Motociklisti) SoJcr in somovozot Spisal inž. Josip Štolfa.--Cena vezani knjigi Din 140"— jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. H. V. Pečenko mmmmmmmsamsmmmKm rairho mm>r Ljubljana - Slomškova ulica št. 11 letet. štev. 2947. je otvoril trgovino s kurivom Celovška 37, tik tramvajske postaje, pri gostilni Keršič. Cene konkurenčne. SLIKARSTVO IN PLESKARSTVO r. d E REMZGASl. liubliana Kolodvorska 18 - Čopova 10. Telef. 3430 Se priporočata za vsa v to stroko spadajoča dela t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubi sin, brat, svak in stric, gospod Jošho Bcihar sin posestnika po kratki, mučni bolezni nenadoma umrl. Blagopokojnika pripeljejo 6. avgusta iz Beograda v hišo žalosti, Zgornja Šiška 9, odkoder se bo vršil pogreb v petek 7. avgusta ob 5 popoldne na pokopališče v Dravljah. Zgornja Šiška, dne 6. avgusta 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Rektor in profesorski ^oiegll urusrze kralja H^sindra I. O Mu iskani sporočata žalostno vest, da je danes umrl na Bledu gospod DR. DR praii n^en časim dskf®r. i Pokojnik si je kot predsednik vseučiliške komisije, ki je vodila priprave za ustanovitev naše univerze, pridobil za našo almo mater neveri-ljivih zaslug; njegovo ime je z njeno zgodovino najtesneje združeno in bo ostalo v njenih analih zapisano na najodiičnejšem mestu. Njegovim zaslugam za našo univerzo neminljivo priznanje, njegovemu spominu čast in najgloblje spoštovanje! V Ljubljani, dne 6. avgusta 1931. Rektor: Dr« H. Sirko ALJumuumu »I ni jBBpUMMMMMMMPPi SIP BHnaam Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Kare) Cefc, Izdajatelj: Ivan Uakoveo. Urednik: Dr. Aloizii Kuhar.