Savinjski vestnik CELJE, 11. avgusta 1951 GLASILO osvobodilne fronte mesta celja, okrajev celja-okolice in SoSTANJA LETO IV., ŠTEV. 32 - CENA 3 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7, Tiska Celjska tiskarna v Celju, četrtletna naroč- nina 54, polletna 108, celoletna 216 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. Ne odlaSaJte z oddajo, do snišanja ne bo prišlo! žetev je končana, večinoma so tudi /e omlatili žito in čas oddaje je pred nami. \ celjskem akoliškem okraju l>odo začeli odkupovati v pM>nedeljek 15. t. m., najprej v vojniškem predelu, šestnajstega pa bodo pričeli z odku- pom v Št. Juriju pri Celju in njegovi okolici. V višjih predelih bodo začeli z odkupom nekoliko pozneje. V Sa- vinjski dolini pa okrog 1- septembra, ko bo hmelj že obran. Težav pri odku^pu žita letos ne bi smelo biti. Letina je prilično dobra. Kmetje so bili obveščeni o oddaji že pred jesensko setvijo, tako da je lahko vsak preračunal, koliko bo sejal. Cena žitu, ki je stimulirana tudi v honih, je znatno višja od lanske, n. pr. pri pšenici je skočila od 4,12 din na 7 din, Mlatilnic je bilo dovolj na razpolago, i^oleg tistih, ki jih imajo kmetje do- mu, je bilo kmetom na razpolago še 56 motornih mlatilnic zadružnega sklada. Z odkupom se je pričelo nekaj pozneje kot prejšnja leta in izgovori, kot jih je bilo vsako leto da niso še omlatili, tudi ne bodo držali več. Krajevni ljudski odbori kot nosilci planov so v prvi vrsti odgovorni za pravočasen odkup žita, ljudski odbor- niki pa še posebej za svojo volivno enoto. Zavedajoč se te odgovorne na- loge so povsod v tem tednu sklicali zibore volivcev, na katerih so še enkrat seznanili ljudi o točnem času oddaje predpisanih količin. Ker so se okrog Vojnika in št. Jurija pri Celju pojavile govorice, da bo v zadnjem hipu le morda prišlo do zni- žanja tako kot pri mesu, priporočamo kmetovalcem, da takemu modrovanju ne nasedajo. Te laži razširjajo le tisti, ki nikdar niso hoteli oddajati in ki so bil zaradi tega že kaznovani. Tako modrovanje lahko škoduje le kmeto- \<(l((Mn samim, ker si bodo z odlaša- njcin oddaje samo povzročili nepotreb- ne stroške in skrbi. Raznim parolam so nasedli celo ne- kateri odborniki kot n. pr. v KLO Sliv- nici in Marofu, kjer so zahtevali zni- žanje plana za 30 odstotkov zaradi slahe letine. Res so bili ponekod pri- meri, da je nekaterim kmetovalcem toča poškodovala del pridelka, vendar so komisije ugotovile, da škoda še da- leč ni takšna, kot iso jo priikazovali. Posameznikom, ki so bili res prizadeti po toči, je obveznost znižana. Tudi - vse pritožbe, ki so jih kmeto- valci upravičeno, največkrat pa ne- upravičeno vlagali, so rešene. Nihče se ne bo mogel izgovarjati, da bo po- čakal z oddajo, dokler ne bo rešena pritožba. Mnoge pritoižbe so bile za- vrnjene, ker se je dokazalo, da so se nekateri skušali s tem le na le]) način izogniti oddaji. Med prošnjami so bile tudi takšne, pri katerih je ugotovlje- no, da bodo imeli poleg oddaje in kritja lastnih potreb še tržne viške. Nekateri so šli tako daleč, da so na račun svojih sosedov, ki so bili po toči res prizadeti, zahtevali znižanje, če- prav škode sami niso utrpeli. Navedbe v pritožbah, da niso posejali dovolj površin, da niso imeli dobrega ali raz- kuženega semena, da jim ne bo ostalo dovolj za seme in domače potrebe itd. so le jalovi izgovori. Kajti že pred setvijo je vsak ipirejel odkupni list, po katerem bi moral urediti setev. Vse takšne prošnje so bile seveda zavrnje- ne, na utemeljene pa je bila oddaja primerno znižana. Kmeftijske zadruge so že seznanjene z načinom odkupa ter bodo odkupovale žito po časovnem planu in ga odprem- Ijale Žitofoindu v Celje. Njihova na- loga bo tudi, da bodo vsak dan redno poročale o odkupu ter da bodo od- kupovale zares čisto, zdravo in suho žito. Morda se bo tudi letos našel kak špekulant, ki je lani odlašal z oddajo, češ da nima žita, letos bo pa prinesel staro plesnrvo žito. Tako žito morajo zadruge zavračati. V Savinjski dolini so dobili nekateri kmetovalci le pogojne plane, za od- dajo žita. Ker se je pa ugotovilo, da nekateri kmetovalci niso posadili pred- pisane površine hmelja, bodo ti v pri- hodnjih dneh prejeli odločbe za od- dajo žita. Ti si morajo pač biti na jasnem, da uredba o hmelju nudi ugodnosti le tistim, ki izpolnjujejo predpise uredbe. Vsak dober gospodar bo čimprej iz- polnil svojo obveznost, kajti razlogov za zavlačevanje oddaje ni. Kdor bo pa »poskušal srečo«, da bi se oddaji na kakršen koli uačin izmuznil, bo kaj kmalu spoznal, da se je tudi to pot zmotil. Pred praznikom Korpusa narodne obrambe Sedem let bo minilo 15. avgusta, odj kar je Nacionalni komite osvobodit v« Jugoslavije izdal otllok o formiranjUj posebnih oboroženih enot v okviru NOV in PO. Te enote so imele dolž- nost, ščititi novo ]X)rajujočo se ljudsko oblast. V Sloveniji smo že leta 1941 imeli Varnostno obveščevalno službo, pozneje VDV, na Hrvaškem so tudi imeli enote za pobijanje pete kolone itd. Korpus narodne obrambe je od ustanovitve izvrševal številne naloge. Boril se je z ostanki protinarodnih elementov, iproti četniškim, ustaškim in belogardističnim bandam. Prevzel je varstvo centralnih organov oblasti. Čistil je osvobojena ozemlja, pozneje vso Jugoslavijo od špijonov in diver- zantov, ki jih je sovražnik pustil na našem ozemlju. Varoval je pristanišča, obale in državne meje ter najvažnejše objekte obrambnega značaja. Vse te naloige so enote KNOJ častno izvršile. Tudi danes je njihova častna naloga ščititi pridobitve NOB na me- jah naše domovine. Velike so žrtve pripadnikov teh enot, ko branijo so- cialistično domovino pred nasilnimi napadalci iz informbirojevskih dežel. Toda neustrašni so in vztrajajo na svojih mestih, ker se zavedajo svoje dolžnosti. Priključujemo se prazniku čuvarjev naših meja in naše neodvisnosti. Pet- najsti avgust je kot praznik KNOJ tudi naš praznik in s proslavo te sedem- letnice se bomo zahvalili pripadnikom teh enot za njihovo junaštvo in skrb za nemoten razvoj socializma v Jugo- slaviji. Nov datum na starem pismu Te dni je Sovjetska zvez& zamenjala pisma z ZDA. Na poslanico ameriškega kongresa je odgovorila s »sovjetskim mirovnim programom«, ki ga je Tru- manu poslal predsednik vrhovnega sovjeta švernik. Pismo v glavnem vse- buj« iste točke, ki jih je na zasedanju Generalne skupščine OZN trosil sov- jetski »golob miru« Andrej Višinski. To »miroljubno« pismo je kar nagrma- deno s frazami o miru in hkrati žolčno napada ostale narode, ki v cilju ob- rambe svoje domovine krepijo obramb-j no moč. Ko zahteva prepoved atom-; skega orožja, seveda niti z besedo n^ omenja nasprotnega stališča pri skle- panju načrta za kontrolo nad atomsko energijo, katere proizvajalec je med drugimi tudi Rus-ija. Na obtožbo angleškega zunanjega ministra Morrisona, ki je grajal sov- jetski tisk, da prikriva resnico in do- gajanja pred svojimi čitalci, je mo- skovska Pravda na mah postala demo- kratična in objavila Morrisonov članek, takoj pod njim pa vročični odgovor sovjetskih politikov, ki so omenjeni članek »sklesali« in očrnili, tako da je služil le kot nekak moto za odgovor. Seveda so istočasno na vsa usta trdili, da je SZ dežela največjih osebnih pra- vic, dežela, kjer je svoboda tiska in govora popolnoma zajamčena itd. Še nekaj je omembe vredno. Sovjet- ski politiki se zavzemajo za pakt petih velesil. Zakaj? Morda sovjeti. upajo, da bo Kitajska prišla v poštev kot ena izmed teh petih in da bo tako imela nekako številčno premoč? Vse- kakor se vidi odnos SZ do enakoprav- nosti narodov. Le pet velesil. Mali na- rodi so za njih postranska stvar. Do- bro je, da je napredno človeštvo dru- gačnega mnenja in noče biti drobiž »velikih trgovcev«. To je maršal Tito povedal že v svojem govoru v Ljub- ljani pred izidom .zloglasne resolucije informbirojevcev. PERZIJCI IN ANGLEŽI SO SE SESTALI Nahajamo se nekako v obdobju vro- čičnih sestankov, Sjjdanje diplomatske bitke so hrupnejše kot kdaj koli. Po navadi je okoli teh sestankov veliko več »grmenja« kot uspeha. Človeštvo je vendar ob tem dejstvii nekako za- dovoljno, ker ob teh sporih le ne teče kri. Dne 5. avgusta i^ bil v Teheranu prvi sestanek perzijske in angleške pomiritvene delegacije v petrolejskem sporu. Posredovanje Harrimana je vendar imelo uspeh. Britanski krogi v Perziji obetajo že vnaprej uspeh, čeprav ne zanikajo možnosti, da ne bodo takoj našli sporazuma glede dnevnega reda. Dnevni red namreč tudi ne nameravajo dokončno dolo- čiti. Pred pričetkom pogajanj je imel po radiu govor perzijski šah, ki po- ziva ljudstvo, naj bo mirno, in prvič omenja nacionalizacijo nafte. Priključimo se torej upanjti, da bo vsaj ena izmed številnih konferenc imela uspešni konec, ker bo s tem re- šeno tudi eno izmed številnih spornih vprašanj v Aziji. ERNEST DAVIES JE OBISKAL SARAJEVO Te dni se mudi na obisku v Jugo- slaviji tudi opolnomočeni minister za zunanje zadeve Britanije Ernest Da- vies s soprogo in hčerko. Na svojem potovanju je obiskal tudi Sarajevo in nekatera važna gradbišča v Bosni. Spremlja ga pomočnik ministra za zu- nanje zadeve FLRJ tov. Leo Mates. ČLAN BRITANSKEGA PARLAMENTA BEVAN NA ODDIHU V JUGOSLAVIJI V Jugoslavijo je prišel član britan- skega parlamenta Bevan s svojo so- progo in bo na Jadranu preživel svoj letni dopust. Bevana je sprejel tudi maršal Tito na Brionih. Če imaš čas pojdi obirat hmelj Vsako leto v drugi po- lovici avgusta oživi Sa- vinjska dolina, kjer se vrši obiranje hmelja — našega zelenega zlata. To delo je naravnost ogromno, ker je po- trebno za obiranje 1 ha hmeljišča nič manj kot 150 delovnih dni. Obira- nje mora biti končano v razdobju 10 do največ 14 dni, ker sicer bi ka- kovost hmelja ne odgo- varjala zahtevam ino- zemskih tržišč in bi prr.izvajalci za svoje blago dobili precej nižjo ceno. Savinjska dolina snma nima na razpolago tcvliko delovne is(ile in zartocli tega prihajajo obirat hmelj obiralci iz vseh krajev Slovenije in iz Hrvatskega Zagorja. Zato dolina oživi, skle- pajo so poznanstva in prijateljstva, čuje se ve- sela pesem obiralcev in razpoloženje v dolini je živahnejše in svečanej- še kot sicer. Naš hmelj je pred leti slovel tudi po tem, da je bil lepo obran, V zadnjem času pa naš hmelj to odliko zgublja. Površni obiralci raje smukajo cvetje in puste zelene kapice s peclji vred na rastlini. Tako nastaja za hmeljarje dvojna škoda: mnogo pridelka ostane na rastlinah, obrani storžki pa se zlasti v dobi popolne zrelosti kaj radi sesipajo in te pleve slabo vplivajo na presojo kakovosti. Kakor je smukanje slabo in škodljivo, prav tako kvarijo pridelek cele veje skupaj se držečih storžkov. Danes, ko je kupec oziroma vršilec poslov kupca lastna Hmeljarska zadruga, je treba toliko bolj gledati, da se obiranje iz- vede ne le z vso pažnjo, temveč tudi z natančno kontrolo obiranja od strani hmeljarjev samih. Med obiralci je večina žensk in prav je tako, ker so za ta posel najbolj pri- kladni urni ženski prsti, ki lahko ve- liko več iri kakovostno obirajo kakor okorna moška roka. To sezonsko delo, ki se ga udeležuje več tisoč obiralcev, zahteva tudi od hmeljarjev oziroma kmečkih delovnih zadrug, da nudijo obiralcem za njiho- vo delo primerno plačilo in prehrano ter prenočišče. Letos bodo obiralci za- služili poleg hrane in prenočišča 8 din in 8 bonov za vsak mernik (škaf) lepo nabranega hmelja. Tako bodo pridni obiralci za svoje delo dobili tudi pri- merno plačilo, kar bo na obiranje hmelja vsekakor dobro vplivalo. Mnogi hmeljarji imajo že leta in leta iste obiralce in jih smatrajo že skoraj za del svoje družine. Zato tudi gledajo pri prehrani obiralcev na to, da so le- ti zadovoljni, kakor je to v dolini že stara navada. Z namenom, da bi tudi letos bilo štev^ilo obiralcev v Savinjski dolini za- dostno, pozivamo vse, ki so v prejšnjih letih sodelovali pri obiranju hmelja, naj se takoj prijavijo kmečkim delov- nim zadrugam oziroma privatnim hme- ljarjem, pri katerih so v prejšnjih le- tih obirali hmelj. Tisti pa, ki so pri- pravljeni sodelovati pri obiranju hme- lja, pa še nimajo s proizvajalci hmelja starih zvez, naj takoj pošljejo svoje prijave Hmeljni kiomiisiiji za Slovenijo v Žalcu. Začetek obiranja hmelja bo v času med 16. in 20. avgustom, o čemer bo obvestil vsak hmeljar svoje obiralce in tudi v dnevnem časopisju bo ob- javljen točen datum začetka obiranja. Prepričani smo, da se bodo prijavili vsi, ki imajo možnost priti za kratek čas v Savinjsko dolino na delo in se s proizvajaloi hmelja veseliti letošnje sorazmerno dobre letine najboljšega kmetijskega izvoznega pridelka. Ob tej priliki bodo obiralci spoznali lepo Savinjsko dolino, kamor bodo tudi bo- doča leta prav radi prihajali obirat to žlahtno »savinjsko rožico«, V kolikor bo za obiralce odobrena polovična vožnja, bo to objavljeno v dnevnem tisku. V primeru, da polo- vična vožnja ne bo odobrena, plačajo vožnjo za nazaj obiralcem tisti, pri komer so obiralci delali pod pogojem, da obiralci po končanem obiranju hmelja hmeljevko tudi osmukajo. Hmeljarska zadruga z o. j. »Hmezad« v Žalcu, ki predstavlja, vse proizvajal- ce našega hmelja, bo skrbela, da bodo vsi obiralci hmelja vsestransko zado- voljni in da bodo za pošteno delo tudi dobili pošteno plačilo. PREKINITEV POGAJANJ V KESONGU ZARADI INCIDENTA Preteklo soboto je prišlo v Kesongu do incidenta, ki je zakrivil prekinitev pogajanj. Zgodilo se je namreč takole: Četa kitajskih vojakov je v popolni ])ojni opremi prikorakala nedaleč od poslopja, kjer so pogajanja in s tem prekršila dogovor o demilitarizaciji področja, kjer so pregovori. Delegacija OZN se je po incidentu vrnila na jug in odpotovala v Tokio na posvetovanje z generalom Ridgwayem. Severnoko- rejski in kitajski poveljniki so sku- šali prikazati ta dogodek kot slučaj- nost. Poveljstvo OZN zahteva od »se- vernih« popolno jamstvo za svojo od- poslanstvo. Do zadnjega sestanka pogajanja niso prav nič napredovala. Nekateri zapadni listi so celo mnenja, da je ponudba Malika v OZN bila samo napoved od- mora, ki naj bi »severnim« silam omo- gočil dobro pripravo za nov napad. Kako plačujejo davke v šoštanjskem okraju v preteklih dveh mesecih je plače- vanje davkov v okraju napredovalo. V celoti pa je bilo tej nalogi kos le nekaj krajevnih ljudskih odborov kot Gornji grad. Nova Štifta, šmihel, Šmartno ob Paki in Zavoduja. Veliko slabše stanje je v Mozirju, Ravnah, Družmirju, Belih vodah, Pesju in še drugje. i Zelo neredno plačujejo davčne ob- veznosti obrtniki. Mnogi hočejo zmanj- ševati in zavlačevati plačilo s pri-f tožbami. V bodoče bo treba klicati na odgovornost davčne obveznike, ki na- merno zavlačujejo plačilo, izrazite primere pa bo objavil tudi naš časopis kot primere zaviranja državnega go- spodarstva in izgradnje socializma. VELENJSKI RUDARJI SO TUDI V JULIJU PRESEGLI PLAN \ letošnjem letu dosegajo velenjski rudarji posebne uspehe. Tudi julijski plan so izvršili in presegli za 1,42%. Ta številka je z ozirom na zastarelo mehanizacijo razveseljiva. To pomanj- kljivost bodo popravili takoj, ko bodo na razpolago potrebne devize za na- bavo strojev. V preteklem mesecu se je znatno poboljšala delovna disciplina, istočasno pa so veliko prištedili na surovinah in pri znižanju polne lastne cene. Domaie vesti. •. Reka. — Dne 6. avgusta so v vasi Jelenju pokopali posmrtne ostanke ubitega graničarja Ivana Simeca, ki so ga Rumuni ubili na meji. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi, ki so poslali maršalu Titu pismo, v katerem ga prosijo, naj stori vse, da bi oblasti informbirojevskih dežel prenehale z napadi na naše prebivalstvo in ob- mejne organe. Beograd. — V Beogradu so osnovali nacionalni odbor, ki bo sodeloval v Mednarodni trgovinski zbornici. Za predsednika odbora je bil izvoljen ge- neralni direktor »Jugometala«. Doboj. — Na tretjo mladinsko progo je prispela na pomoč jugoslovanski mladini tudi mladina iz Francije, Nemčije in Italije. Bačfei Petrovac. — Na slovesnosti slovaške narodne manjšine v FLRJ je imel govor podpredsednik Ljudske skupščine FLRJ Moša Pijade, V svojem govoru je omenil napade voditeljev Sovjetske zveze na našo državo. Mestna gospodarska podjetja v LaSkem dobro uspevajo Mestna gospodarska podjetja v La-; škem so imela spočetka leta 1946 enoj samo podjetje, in sicer gostilno z: menzo. Toda še v istem letu so osno-i vali še 4 podjetja: kovinsko, kovaško,^ čevljarsko in krojaško delavnico. Pri-: zadevnemu vodstvu je v naslednjih] letih uspelo osnovati nove '^odjetja,; ki jih je sedaj osemnajst. Poleg že' omenjenih so še bila osnovana na-, slednja: hotel Savinja, ki so ga ob-- lovili s svojo delovno silo in las+m-- mi sredstvi leta 1948, nadalje šivilj-^ ska in mizarska delavnica, remontno; podjetje, otroška restavracija, mestna i restavracija (bivši hotel Henke)j! mestni vodovod, kino, javna tehtnica^ in kolarska delavnica; ustanovili so i tudi upravo stanovanjskih zgradb, pod! katere kompetenco spada 32 poslopij,; kakor tudi upravo pokopališča. \ Po poročilu upravnika Franja Jelena! izkazujejo mestna podjetja v letos-1 njem prvem polletju 680.000 din či-J stega dobička. Vsa podjetja so aktivna in kakor kaže bodo ob koncu leta imela milijon in pol dinarjev čistega pribitka. Z omenjenimi podjetji je za- jeta večina obftne in komunalne de- javnosti v Laškem. Gostinska podjet- ja prehranjujejo dnevno 150 abonen- tov, hrana je dobra; hotel Savinja pa razpolaga tudi z desetimi tujskimi so- bami ter ima ob sredah in sobotah na prikupnem vrtu tudi plesno glasbo. Uprava je zlasti ponosna na naj- modernejšo mizarsko delavnico, ki so |o uredili z lastnimi sredstvi in velja za najlepšo v okraju. V zadnjem času so tudi delno popravili in obnovili v vojni poškodovane hiše. V vseh mestnih podjetjih je zapo- slenih 94 delavcev in name.ščencev, med njimi je tudi 20 učencev v gospo- Jarstvu Ob zaključku lanskega leta sv razdelili delavcem in uslužbencem nagrade v znesku st<> tisoč ilinarjev Y M i REZERVIRAJTE SI 1. ALI 2. SEPT. ZA OBISK VELIKE REVIJE OBLAČIL stran 2 >SAVINJSKI VESTNIKc dne 11. avgusta 1951 Štev. 32 Tržaški otroci so obiskali Celje l'ietekli torek so se pripeljali z ju- tranjim vlakom. Vreme se je »kisalo« in se nikakor ni hotelo spraviti v sklad s pasjimi dnevi, ki so takrat po kole- darju nastopili. Po malem je rosilo in gostje se niso nadejali, da jim bo son- ce proti poldnevu le naklonjeno. Pri malici v restavraciji OF jih je pre- senetilo sonce, ki je mežikalo skozi raztepene megle. Toplo sicer ni bjlo, vendar so se mladi Tržačani segreli na poti mimo Kalvarije na Jožefov hrib, kjer jim je tov. Gobec dočaral prod oči starodavno Celje in njegov razvoj od keltske naselbine. Od tu jih je ipot vodila navkredjer k Staremu gradu. Vzgojitelji niso imeli z otroci preveč skrbi, le redki so uhajali s poti v borovničevje. Vajeni ravnih tržaških ulic, so se fantki in deklice še kar hitro povzpeli do ruševin. Dolga kača žvrgolečih otrok, skupaj z vzgojitelji, se je raz- kropila po notranjosti gradu. Malone tesnobna okolica mrkih ruševin je vplivala tudi na njihov živahni tem- perament in z zanimanjem in priča- kovanjem so poslušali zgodovino žov- neških gospodov in življenje velikih celjskih grofov do Ulriha Zadnjega. Močno jih je ganila usoda Verondce Deseniške in veselo so se nasmehnili ob legendi, kako so Teharčani postali plemenitaši... Najradovednejši in |'naj(pogumnejši so že čakali pred vrati Friderikovega stolpa, da se vzipno na vrh. Kar po- gnali so se po stopnicah navzgor. Za- daj so boječe in vrtoglavo stopicale deklice, ki jih je mamila globina in preteklost stolpa, ki je Frideriku bil okrutna ječa. Hej, na vrhu se jim jo odprl pogled na vse vetrove. Njih oči so požirale prelestno okolico, ki se jim bo za vse- lej vtisnila v spomin. V njihovih očeh ni bilo nič manj poinosa kot v zenicah Celjanov spremljevalcev, tudi oni so čutili tod naokrog svojo slovensko domovino. Četudi je kateremu iz na- vade ušla beseda »patria«, je s tem čutil slovensko domovino. Njih srca čutijo toploto ljubezni svojih bratov v svobodni Sloveniji veliko bolj kot jih greje vroče sonce z južne strani... Kljub tržaški modi in kljub kričeči rdeči barvi njihovih jopičev so njiho- vi obrazi izrazito slovenski — je v vrtni restavraciji povedal upravnik gostinskih podjetij, ko je zvedel kdo so njegovi gostje. Tov. Furlani, ki jili spremlja žo iz Trsta, je mimogrede pripovedoval o težavah, ki jih imajo z nasprotujočimi Vidalijevci in italijanskimi šovinisti. Za naš slovenski živelj se pulijo Ita- lijani, Vidalijevci, pobegli slovenski kler. Ker so pri starejših, ki so pre- kaljeni v boju za slovenski Trst, nji- hovi načrti neuspešni, si hočejo prila- stiti mladino. Slovenskemu učiteljstvu delajo težave pri pouku, grozijo, da otroci s slovenskimi šolami pozneje ne bodo dobili službe itd. Vse to ne. pre- plaši ine staršev ne otrok. Oni čutijo na vzhodu svojo veliko domovino, svpje brate, ki jih ljubijo in verjamejo v pravično rešitev tržaškega vpraša- nja. Popoldne so si otroci ogledali glave celjskih grofov, stare mestne hiše, ofc- zidje in muzej. Spoštljivo so njih po- gledi božali plakete v oddelku NOB, s tesnobo v srcu so čitali imena sto- terih talcev in se zgrozili nad slikami iz dobe okupacije. Pred odhodom se je v imenu otrok od nas poslovila deklica, ki je v gan- ljivih besedah povedala, kako jih je doslej vezala z nami ljubezen do svo- bodne Slovenije in kako bo še krep- ke je gorela v njih zavest, da so meso in kri našega naroda. Slovenska bese- da bo v Trstu ostala njih materinski jezik — pa naj se potujčevalski naklepi šovinističnih Italijanov še tako zaga- njajo v nerazrušljivi zahodni zid do- movine Slovencev. Z vzpodbujajočimi besedami je prikazal ob slovesu le- poto naše slovenske in jugoslovanske domovine tov. Podjavoršek, nakar so se tržaški gostje s svojim spremstvom z večernim vlakom udobno vrnili v Ljubljano. C. k. fl^^mu duhovniku Pismo, ki ga jo te dni pisal tov. Jastrobnik Venčeslav duhovnik v Solčavi Okrajnemu ljudskemu od- boru Šaštanj, nam priča o tem, da po-l stena duhovščina sodeluje in dopri« naša svoj delež k utrjevanju ljudske oblasti. \ Dobesedno piše tole: j »Podpisani iz.iavljam v svo.iem imenu in ▼! imenu vseh dobro mislečih Solčavčanov sle-, deče: TCcr se zavedamo, kaj nam je dala ljudska; oblast, se hočemo oddolžiti in z vsemi mož« nostmi pospeševati graditev zadružnega domaj v Solčavi. j Kaj nam je dala ljudska oblast? \ Kno najvažnejših pridobitev, narodno svo-i bodo. Zato je jasno, da je naše ljudstvo; imelo spontano v sebi to zavest, da drugej poti ni. In ta zavest je bila nagrajena s to-J liko zaželjeno svobodo narodov FLRJ. i Z narodno svobodo je nastal nov red, tisti; družbeni red, ki je boljši, pravičnejši od' starega. Ljudska, socialna oblast je s svo-. jim družbenim redom dvignila tistega člo-j veka, ki so ga prej prezirali in poteptavali.; Današnja socialna zakonodaja daje vsakemu; človeku garancijo za človeka dostojno živ-i Ijenje. - ' Lahko rečemo nadalje, da je ljudska ob-j last kar čez noč pomedla s tistimi pijavkami,j ki so gospodarsko in narodno zastrupljale' našo kri. Za vedno je ta problem rešen. j Sprožila je reformo, ki bi jo Cerkev mo-j rala, pa je ni. Saj vemo, da niti prej niti' slej ni bila prevelika zemlja niti Cerkvi nitii duhovniškemu stanu v korist. Odpravila je hudo rano našega ljudstva: pi-| janost in z njo v zvezi zapravljanje fizičnej in duševne sile posameznikov, zapravljanje: denarja, obubožanje celih družin. j Pomedla je s hinavščino. Danes ne velja,^ da človek toliko velja kolikor plača, ampak: toliko, kolikor doprinaša k skupni blagajni s svojim delom, bodisi fizičnim bodisi umskim.- Korigira javno moralo, vsak izgred kaz-; nuje. Odpravila je brezdelje in brezposelnost,; iskanje dela izven svoje domovine. Danes je^ za vsakogar, kdor le hoče, dela dovolj. Da-i nes, ko se pišejo svetle, prelepe Strani na-| še zgodovine, je naša domovina postala iZ: prej zaostale, ali vendar v globinah svoje! zemlje tako bogate, najnaprednejša zemlja.; V političnem pogledu pa je naša domovina, tako močna, tako kompaktna in v svesti si' svoje notranje moči tako edina, kakršna ni; bila v zgodovini. To nam je dala ljudska oblast zato, keri je izšla iz ljudstva in dela za ljudstvo, zatoi ima trajno moč, ima avtoriteto, raste in se poživlja. Jastrobnik Venčeslav 1. r. duhovnik v pok.« Ali ni to pismo, ki ga je pisal du- hovnik — član Ciril-Metodove skup- nosti, dober član OF, poziv tistim du- hovnikom, ki še omahujejo in še niso pristopili na stran delovnega ljudstva in s svojo pasivnostjo povzročajo vi- dez, da duhovščina nasprotuje ljudski oblasti i* -Naj bo kar koli že: ali poziv ali le izraz hvaležnosti napram ljudski oblasti, ki daje duhovščini enake pra- vice kot vsem ostalim državljanom, eno je sigurno: vedno več je duhov- nikov, ki na strani ljudstva pomagajo na ta ali oni način graditi socializem. Novice iB naših okrajev iz celja MESTNO PODJETJE PREDNJAČI Uprave dijaških domov v Celju priprav- ljajo za novo šolsko leto obnovo in dopol- njevanje inventarja. Srednješolska mladina bo deležna izboljšanih ležišč v naših inter- natih. Slamnjače bodo zamenjane z »žimni- cami, polnjenimi sicer z morsko travo. Ce- ne za izdelavo ene žimnice so pri celjskih obrtnikih — tapetnikih — sledeče: Tapet- ništvo MLO Celje 2100 din, škorc 920 din, Šmigoc 680 din. — zanima nas, s čim in ka- ko utemeljuje Tapetništvo MI.O Celje ceno 2100 din za izdelavo ene žimnice. Pojasnilo bo uredništvo našega lista rado objavilo. ALI SMO V TEXASU? Mnogi razvedrila željni Celjani se vpra- šujejo, če niso premagali z naročilom bu- teljke vina v Samskem domu velike luže med Evropo in Ameriko ter prišli v območje rit- mike pragozda. Vztrajnost saksofonov je s tolkali neumorna, a čudoviti, nikomur um- Ijivi, v indijanskem stilu spuščeni ritmi ak- tiviziranih dijakov pri godbi popolnoma pre- pričajo človeka, da je najmanj v polpretek- lem Texasu ... Marsikdo, ki obišče Samski dom, pa je vendarle željan pristne domače, kulturne me- lodije. KAJ BO Z DIJAKI, KI NE MOREJO BITI SPREJETI V DIJAŠKI DOM? V Dijaški dom v Celju se je prijavilo 12 dijakov iz Luč in Solčave, ki žele obisko- vati nižje razrede gimnazije v Celju. Ker niora Kajuhov dom prvenstveno sprejemati višješolce, ne more letos ugoditi prošnjam za sprejem nižješolcev. OLO Šoštanj je dol- žan z otvoritvijo internata za dijake omogo- čati študij nižje gimnazije vsem šoloobvez- nim otrokom na svojem področju. Do danes šo tej dolžnosti ni zadostil, čeravno od iz- polnjevanja te dolžnosti zavisi bodočnost nadarjene mladine Zgornje Savinjske doline. VAJA ZA OBRAMBNO PRIPRAVLJENOST PREBIVALSTVA V CELJU Da bi ugotovil stanje pripravljenosti hišne zaščite v Celju, je Mestni odbor PLZ orga- niziral zatemnitev mesta. Sodelovale so mo- bilne enote VRV službe. Zatemnitev je bila določena za 27. julij od 20.45 do 21.45 in je bila v splošnem dobro izvršena. Terenski od- bori so izvršili svojo dolžnost, prebivalstvo je disciplinirano pokazalo svojo pripravlje- nost. Svojo nalogo so zlasti dobro izvršili ne- kateri industrijski odbori PLZ, kjer je bila vkljub velikim steklenim površinam zatemni- tev popolna. Š. D. STANOVANJSKA STISKA V DIJAŠKEM DOMU UČITELJIŠČA Letos se bo število dijakov učiteljišča v Celju povečalo za dobrih 100, a Dijaški dom učiteljišča ne more sprejeti niti enega novega dijaka, ker je že sedaj več kot prenapol- njen. Vprašanje je, ali bodo našli novi di- jaki učiteljišča potrebna stanovanja v ob- močju mesta Celja in bližnje okolice. DOLGOPRSTNEŽ POD KLJUČEM Ignac Škrabl je rudar in stanuje v Po- lulah. Na vožnjah s kolesom iz rudnika Pe- čovnik je ponoči gredoč vlamljal v stano- vanja in shrambe pri raznih hišah v Za- gradu. Svoje »pohode« je začel leta 1949 do aprila letošnjega leta, ko je bil zasačen in zaprt. Kradel je večinoma predmete široke potrošnje, kot obleke, prehrano in posodo. Dokazano mu je bilo več tatvin, katerih predmeti so vredni okoli 41.000 din. Glede na to, da je oče treh otrok, je bil obsojen le na štiri in pol leta zapora s povračilom povzročene škode. VERIGA SE VLEČE . , . (Kot popravek k prejšnjemu popravku) H kritiki k članku »Ker ni bonov še kart ne dobite«, smo zvedeli, da tudi admini- stratorka ni mogla nič zato če je tako rekla, ker so ji v Narodni banki tako povedali, dasiravno so pozneje dali karte, katere je prizadeta mati tudi dobila. iz okraja celja-okolice ŠOFERJI, UČITE SE SEŠTEVATI! Vsaj seštevati bi moral vsak človek znati in pri tem tudi šoferji ne bi smeli biti iz- jema. Toda kakor kaže, so se nekateri šo- ferji sprli z najosnovnejšimi računskimi pro- blemi. Celjski kapucinski most je bil žrtev šoferja »anti-računarja«. nedavno pa je na Gomilskem podlegel potočni most. Dva avtomobila sta namreč vozila kože od Sv. Jurija preko Gomilskega proti Šoštanju. Prvega je vozil Franc Kern iz Kranja. Avto- mobil znamke »OM« je s tovorom vred tehtal 9 ton. Zapeljal je preko mostička, ki pre- nese le 4 tone. Šofer Kern je sicer slišal, da je pod njegovim vozilom most pokal. Usta- vil je in hotel opozoriti tovariša zadaj, ki je vozil »Diamanta« s prikolico, kateri je tehtal 17 ton. Toda bilo je prepozno. »Dia- mant* je že bil na mostu in trenutek nato z mostom vred v potočnem blatu. Vozilu se ni nič hudega zgodilo, tudi šoferju Morganu ne, toda ubogi most je moral trpeti, ker ni »hotel« zdržati štirikratne teže. Šoferja, ki se bosta pokorila za svoj pre- kršek, sta trdila, da sta že večkrat peljala srečno preko usodnega mostu. Tokrat pa sta za svoj »šoferski optimizem« plačala ceho. Zakaj bi mačko silili v mišjo luknjo, če ko- maj taco spravi vanjo? Računati je treba znati. Zračunati tonažo in končno tudi po- sledice, ki pridejo zaradi take neprevidnosti, naj takim služijo za matematične vaje. Iz Šoštanjskeg;a okraja OTVORITEV DOMA SINDIKATOV V ŠOŠTANJU V nedeljo je bilo v Šoštanju slavnostno zasedanje plenuma okrajnega sindikalnega sveta ob priliki otvoritve Doma sindikatov, katerega gradnja je stala nad 4 milijone di- narjev. Na zasedanju so bili navzoči tudi številni delegati in predstavniki ljudske ob- lasti in družbenih organizacij iz sosednjih okrajev: Celje-mesto, Celje-okolice in Slo- venj Gradca. Zasedanju je prisostvoval tudi predsednik Glavnega odbora enotnih sindi- katov Slovenije tov. Janko Rudolf. Ob tej priliki so govorniki poudarili pridobitve in uspehe sindikalnega članstva v okraju in pridobitve sindikatov v odločanju in uprav- ljanju gospodarstva. Najzaslužnejši člani OSS in najboljše sin- dikalne podružnice v okraju so prejeli pis- mena priznanja za njih požrtvovalno delo. Popoldne je bila v novo otvorjenem domu zabava s plesom, katere se je udeležilo nad 1000 ljudi. B. V. RADMIRJE BO DOBILO POŠTO Prošnja prebivalstva Radmirja v Savinj- ski dolini, ki so prosili za otvoritev pošte v njihovem kraju, je bila ugodno rešena. Te dni je Telegrafsko-telefonska direkcija v Ljubljani sporočila, da bo radmirska pošta redno poslovala od septembra t. I. Osem te- lefonskih naročnikov je že vložilo prošnje za dodelitev telefona. Tako bodo Radmirčani spet prejemali redno in v kratkem času po- što in časopise. Ivo Švarc: Počitniško veselje naše mladine Tabor celjskih pionirjev — prava šola živlienia Ko se mladi vrvež ob tretji uri zbudi, je na programu malica. S počitkom zadržane sile mladine se zopet sproste v igrah, izJetih v bližnjo okolico, kopanju, opazovanju živali in rastlin itd. Delovni programi za čas od 15. do 18. ure so pestri, vsak dan drugačni, vedno prilagojeni interesom otrok, vedno nudeči nekaj novega, doslej nepoznanega. Obiskali so Griže, Zabukovco, imeli orienta- cijske vaje podnevi in ponoči, podrobno so so seznanili s poljskimi pridelki, raznim sadjem, kmečkimi deli itd. Pred večerjo je zopet zbor vseh pred za- stavo. Sonce je na nasprotni strani neba kot jo bilo zjutraj. Misli otrok so tudi usmerjene nasprotno od jutranjih. Zjutraj je rastel za- vestni pogled na nastopajoči dan, sedaj na- staja pregled o minulem dnevu. Kratke, je- drnate ugotovitve tov. upravnika in pedag. vodje strnejo pozornost vseh do sklepov, ki so nova izhodišča za življenje naslednjega dne. Ta in oni otrok ali mladinec čuti potrebo po osebnem pomenku in umevanju tovariša upravnika, zato mu med večerjo podrobneje pojasni svoje mnenje, izkustvo, doživetje, da najdo v skupnosti s tov. upravnikom vredno in popolno izživetje minulega dne. Vodiči in pedagoški vodje nimajo nič manj teh drobnih razgovorov. Pomembnost teh razgo- vorov za razvoj mlade osebnosti čuti vsak otrok, a ceniti jih zna predvsem vsak vzgo- jitelj. Med vzgojiteljem in gojencem nastaja tako na taboru drobec lepe srečo, ki bo v spomin obeh ožarjala še pozna leta življe- nja. Enaki pogoji življenja v taboru pri obeh ju zbližajo na vse prijetnejši, globlji, lepši način nego običajna šolska^ disciplina. Spon- tane izjave otrok: »Danes je bilo pa lepo,« to potrjujejo. Pregledni analizi minulega dne sledi ob- java dnevnega reda za sledeči dan. Tako vedo otroci že zvečer, kake naloge in do- živet.ja jim prinaša drugi dan tabornega živ- ljenja. Večerni zbor jim nudi že cilje na- slednjega dneva, da se zavest vežba iz dneva v dan v samokritiki in borbi za uresničenje novih ciljev. S takim ravnanjem ne prepu- ščamo tabornika samo slučajnostim. Ne do- puščamo, da bi zaživel zgolj v zaupanju na take ali drugačne slučaje. Smotrno budimo njegovo zavestnost, razvijamo in širimo pod- ročje in učinkovitost zavesti ter jo včlenju- jemo kot važnega usmerjevalnega činitelja v otrokovo dnevno življenje. Tako vzgojen pio- ni.- in mladinec tudi kot odrasel mož ali žena, ne bo ničesar opuščal, k čemer ga bo vodila z vzgojo razvita in napredno aktivizi- rana zavest. Po večerji imajo vodiči in ostalo osebje posvet. Tudi oni morajo pregledati rezultate minulega dne ter z načrti in cilji najprej miselno seči v naslednji dan. (Nadaljevanje in konec) '> Ko se dodobra stemni,, zagori taborni' ogenj. Obdaja ga krog mladine, ki ob me-" njajoči se svetlobi in sencah kaže, kaj zna.' Taborniki nastopajo z deklamacijami, petjem,] igricami, telovadbo, poslušajo pripovedova-| njo odraslih, vprašujejo in se pomenkujejo! iskreno od srca do srca. Marsikatera stran; življenja in spoznanja, ki se v mislih nekaj^ časa preklada v mladem državljanu, prihaja; sedaj do razjasnitve, razrešitve in zadovolji-l vega soglasja vsega kolektiva. Mnogo nudi letošnji tabor celjskim pio-i nirjem, še več mladincem. Ko postane pio-j nir mladinec, se prvič resneje življenjsko; usmerja. Tedaj že išče mesta svojim sposob-i nostim v družbi. Usmerja se svetovno-nazor-j sko, politično, poklicno, družinsko. Prihaja do mnogih vprašanj in problemov. Sam in s pomočjo odraslih išče odgovore in razre- šitve. Doživlja mnoge duševne krize, dvome, resignacije Ln cilje, naloge, sposobnosti in živi v močnih nihajih resnih nasprotij. Živ- ljenje v taboru je s svojim neposrednim sti- kom z naravo, z mnogimi drobnimi dolžnost- mi, s stalno povezanostjo z vzgojitelji, s svo- jo realnostjo preprostih ležišč, kuhinje, dnevnega reda in veličastnostjo, resnostjo, zbranostjo, iskrenostjo, preprostostjo ob ta- bornem ognju mladincu prava šola življenja, ki ga razvija in krepi, usmerja in budi v resničnega graditelja socializma. USPELO TEKMOVANJE ŽANJIC V ZADOBRAVI Zanjice odhajajo na tekmovanje Ker smo sliko o tekmovanju žanjic v Zadobravi sprejeli prepozno, objavljamo šele, danes izid tekmovanja žanjic, ki ga je organiziral vaški odbor OF Zadobrava pri Škof Ji ^ vasi pretekli mesec. ^ Tekmovalo je 16 žanjic. Vsaki je bil odmerjen 20 m dolg in 4 m širok pas pšenice, j Kot najboljša v hitrosti se je izkazala Alojzija Plohi iz škofje vasi. Med prvimi so bile' tudi: Anica Ojstršek iz Zadobrave, Antonija Cilenšek iz šmarjete, Cilka Prevoršek ini Antonija Fidler iz Zadobrave. Vse so dobile lepe nagrade. OBJAVE IN OGLASI OBJAVA Po odloku Sveta za prosveto in kulturo LRS III. štev. 2172-1 z dne 1. VIIII. 1951 sporočamo: Dijaki, ki so dokončali tretji razred gimnazije in uspešno opravili v junijskem roku t. I. sprejemni izpit na učiteljišču ali kateri koli strokovni šoli, pa se na tisti šoli ne bi mogli vpisati zaradi prevelikega šte- vila prijavljenih, se imajo pravico vpisati v višji razred gimnazije. Če ne bodo tretji razredi gimnazij prena- trpani, smejo ravnateljstva dovoliti dijakom tretjih razredov, ki so pri sprejemnem iz- pitu padli, ponovni vpis v tretji razred, če še niso dopolnili 14 let starosti, v izjemnih slučajih pa tudi starejšim. Svet za kulturo in prosveto MLO Celje VABLJENI VSI na ljudsko rajanje in ples, ki ga priredi KLO šmihel pri Mozirju, v nedeljo, dne 12. avgusta. Na sporedu spevoigra »Kovačev (naš) študent«, domač moški zbor pa bo izvajal pevski koncert priljubljenih pesmi. Za dobro jedačo in pijačo, kakor tudi za za- bavo in ples je preskrbljeno! OBJAVA Pojavljajo se govorice, da dolguje Klju- čarjeva večje vsote. Izjavljam, da jaz ni- komur ničesar ne dolgujem ter tudi nisem plačnica za dolgove, katere bi kdor koli na- pravil na moje ime. Ako pa ima Majda Šimenc por. Ključar dolgove, pa to nima z menoj nobene zveze. Katarina Ključar, dimnikarstvo Celje KAVARNA-RESTAVRACIJA »DOM« Celje, Breg, išče nujno 4 kvalificirane natakarje in natakarice in 2 perfektni blagajničarki. Za ob sobotah in nedeljah iščemo tudi po- možni personal za strežbo in kuhinjo. Po- nudbe poslati na upravo »Dom« Celje, Breg. NAMEščENKA, starejša, jšče prazno ali opremljeno sobo. Naslov v upravi. TOVARNA PERILA Celje proda nekaj sta- rih rabljenih zabojev po ugodni ceni. PRODAM lepo knjižno omaro (veliko) iz češnjevega lesa. Naslov v upravi. Nedeljska zdravstvena dežurna služba Dne 12. avgusta 1951: tov. dr. čerin Josip, Cankarjeva ulica 9, tel. 219. — Nedeljska zdravstvena dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KINO KINO METROPOL od 10. do 21. VIII.: Tisoč in ena noč, ame- riški film RINO DOM od 10. do 13. VIII.: Kako zelena je bila moja dolina, amer. film od 14/. 16. VIII.: Noro srce, amgl. film od 17. do 23. VIII.: S čredami čez konti- nent, angl. film lETNI KINO od 10. do 13. VIII.: Tisoč in ena noč, ame- riški film od 14. do 16. VIII.: Noro srce, angl. film od 17. do 23. VIII.: S čredami čez konti- nent, angl. film NA TRGU SVOBODE št. 3 je na novo od- prt krojaški salon Oblačilna prod. zadruga »MODA«, kjer se bodo^ sprejemala vsa kro- jaška naročila po meri in tudi konfekcija. Naročila izvršujemo točno in kvalitetno. LESNO PREDELOVALNO PODJETJE v Ce- lju. Zidanškova ulica, sprejme takoj ri- sarja (sposobnega in talentiranega) za lesno galanterijo. Javiti se na upravi, Ma- riborska 9. Plača po dogovoru. ZAMENJAM sobo in kuhinjo s pritiklinaml na Ljubljanski cesti za enako v mestu ali v bližini. Naslov v upravi. ZAMENJAM sobo in kuhinjo na Jožefovem hribu za enako v mestu. Naslov v upravi. PRIDNO DEKLE išče službo v družini, kjer bi pazila otroke in pomagala pri gospo- dinjstvu. Naslov v upravi. GOSPODINJSKA POMOČNICA, ki ima ve- selje tudi do šivanja dobi službo. Naslov v upravi. UPOKOJENEC brez otrok išče stanovanje. Naslov v upravi. DOBRO OHRANJENO moško kolo zamenjam za radioaparat. Naslov v upravi. Kuverte lahko naročite u Qel]sQi tiskarni