Poštnina plačana v gotovini,
Izhaja štirinajstdnevno.
Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" Uprava : Ljubljana, Cesta 29./X. št. 19 (Marn Josip). Naročnina znaša: za celo leto .... 30’—Din pol leta.................................15‘-
posamezna številka
1-50 „
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto V
Ljubljana, dne 1. januarja 1936.
Štev. 1
...........................hi,,,,11111,,nn,„,1111,,,,11111,ii»»i,lii*«ii,|iii'u,,i",ulg
(
Srečno m uspeha polno nouo fe/o 1936 želita vsem obrtništvu in naročnikom /ista uredništvo in uprava

d____________________________________l)
Obrtništvu ob novem letu!
Leto 1935. je odšlo v večnost. Novo leto je vstopilo v naše obrtniške delavnice, v naše domove, v naša mesta in vasi in zopet se kakor za trenutek ustavlja življenje na prelomu dveh časovnih razdobij, da nas pogrezne v premišljevanje preteklih dni ter napolni maše misli z načrti in upi za našo bodočnost.
Težko je bilo življenje v letu 1935. Ko smo lansko leto ob tem času razglabljali polni optimizma in vere o izboljšanju našega obrtniškega položaja, gotovo nismo pričakovali, da bomo razočarani. Trdno smo upali, da hujšega ne more biti, kot je bilo in da gremo izboljšanju nasproti. Zato smo obrtniki letos gotovo upravičeni, da z večjo previdnostjo damo ob Novem letu duška in izraza svojemu optimističnemu razpoloženju, ki ga značaj nastopa nove časovne dobe sam ob sebi po tiradicioinailnam obilčaiju prinaša med ljudi.
Kaj hočemo zapisati o pretečenem letu, kako hočemo reasumirati življenje in nehanje nas obrtnikov v tej dobi in kaj naj zapišemo iz tega leta ob zaključku o naših uspehih v ono knjigo, ki jo bomo imenovali zgodovino razvoja obrtništva?
Vat svetovno gospodarske krize v letu 1935. še ni popustil in izvzemši nekaj majhnih dogodkov na gospodarskem polju, ki so obetali lahen preokret na boljše in ta ko rekoč prve znake bližajočega se jutra po dolgi in temni noči, nismo doživeli nobenega večjega in pomembnejšega dogodka in dejanja, ki bi nas navdalo z iresničnim optimizmom in vero v novo življenje. Takoj ob začetku leta smo obrtniki z zadovoljstvom sprejeli naredbo o javnih delih, ki je predstavljala pri nas prvi večji ofenzivni sunek proti trmasto obstoječi gospodarski krizi. Določena je bila vsota 1 milijarde dinarjev za gradnjo javnih cest in potov ter za izvršitev drugih javnih del. Vendar smo mogli obrtniki, ne glede na še do danes nerealiziran načrt, že kmalu spoznati, da za nas po vsebini uredbe o javnih delih ni bilo pričakovati izdatnejše pomoči im da je ta predvidevala predvsem pomoč kmečkemu prebivalstvu na eni in večjim podjetnikom na drugi strani. Zato je bila takoj od 'začetka delavnost vseh naših obrtniških organizacij in činiteljev usmerjena za tem, da se uredba izpremeni bolj v obrtništvu koristno smer. iRe-zultatov teh naših prizadevanj žal še nimamo pred seboj, pa jih bo treba v novem letu s 'podvojeno borbenostjo in delavnostjo vseh nas čim-preje izposlovati.
Naše prizadevanje in borba za druge važne obrtniške zahteve in pravice pa spričo gornjega vprašanja mi bilo nič manjše. Borba proti šušmar-stvu, proti nelojalni konkurenci, proti velikim podjetjem s tujerodnim kapitalom, ki pri vseh tež-kočah časa še mnogo bolj jemlje obrtniku košček za koščkom' kruha in ga mašiloma proletarizira, borba za pravico samoodločevanja obrtnika v svojih stanovsko-gospodarskih zadevah itd. je bila v letu 1935. visoko aktivna v borbenosti sami, ali aktivnosti v rezultantah še ni zaznamovati. Zato jo bo, tovariši obrtniki, treba s podvojeno silo nadaljevati v novem letu.
Tudi zadružni zakon je bil v pretečenem letu aktualen in obrtniške organizacije so po svojih najboljših močeh skušale dobiti garancije za tehtnost in upravičenost svojih želj in zahtev v tem Pogledu. Zakon sam je tik pred obelodanjenjem in treba bo, da Obrtništvo v polni meri pripravi v svojih organizacijah in med seboj teren za Praktično oživotvori en j e vseh koristnosti in prednosti, ki jih 'prinaša seboj dobra zadružna organizacija. Vprašanje je ob neusmiljenosti položaja,
ki pritiska od vseh strani na naš obrtniški stan, brez dvoma rešilnega pomena za našo Obrtniško delavnost, ker se bo le v dobri zadružni orgami-zaciji obrtniku 'mogoče uspešno upirati navalu vseh velekapitalističnih iznajdljivosti, ki posegajo danes do jedra našega obrtniškega življenja in obstanka. Naloga vseh nas in vseh naših organizacij je, da vodijo o tem račun in da poglobijo v obrtniških vrstah važnost in neodložljivo nujnost zadružne organizacije našega stanu. Velika in težka, a lepa in neodložljiva naloga ,za novo leto 1936!
Veliko delo v preteklem letu je izvršilo naše obrtništvo prav posebno s svojimi razstavami, ki pričajo o moči in sili našega stanu in organizacij, zato bo treba temu delu med nami obrtniki posvetiti v novem letu prvenstveno pozornost. Z našimi razstavami pokažimo vrednost obrtniškega dela in svojo moč na najbolj stvaren in zgovoren način.
Prezreti ne moremo tudi dogodka, ki se je izvršil v preteklem letu in ki sicer ne spada v delokrog obrtništva, je pa značilen za to, kako se upošteva naš obrtniški stan v javnem življenju. Volitve, ki so se izvršile 5. maja so vsaj pri nas v dravski banovini popolnoma prezrle obrtniški stan in iz narodnega predstavništva je izginil še edini obrtnik, ki je bil pred temi volitvam za Dravsko banovino v parlamentu. Obrtništvo sicer v danih razmerah ni moglo biti zainteresirano na teh volitvah, vendar tvori navedeno dejstvo en dokaz več, da obrtniku nihče ne
bo pomagal in ga upošteval, če si sam s svojimi lastnim močmi ne bo priboril upoštevanja in svojih pravic.
Organizatorno smo stopali obrtniki naprej po starih, preizkušenih potih in po programu, ki so ga postavili naši obrtniški voditelji in delavci za dosego naše obrtniške ideje. Število naših organizacij in naših vrst je nezadržno naraščalo, zdravje in moč naše ideje, ki je prava svojina nas obrtnikov, sta nas vodili od borbe do borbe, od zmage do zmage naprej in stvorile iz ene misli in enih zahtev in želj tisočev in tisočev obrtnikov v Dravski banovini eno in enotno falango, ki hoče s čistimi obrtniškimi idejami, s čisto obrtniško delavnostjo brez vsakršnih oportu-nitetnih ali političnim prilikam potrebnih primesi zasledovati čiste obrtniške cilje in jih izvojevati za svojo boljšo bodočnost. Mogoče je obrtništvo pri tem delu naletelo na zapreke, mogoče so se temu njegovemu zdravemu in naravnemu obrtniškemu poletu postavili tu in tam poedinci, ki so bili drugačnega mnenja, nasproti. Obrtništvo se skozi silo in moč svoje ideje in svoje stanovske samozavesti ni dalo motiti po teh pojavih, šlo je naprej in morda tudi preko takih poedincev svojo začrtano pot in sicer le ono edino pravilno in rešilno pot za naš obrtniški stan: „Obrtniška samozavest nad vse in nad vsakega poedinca, ker nihče med nami poedinci ne more in ne sme biti več, kot smo vsi skupaj, kot je to naša obrtniška organizacija," pa najsi bo to obrtniški voditelj ali pa redov v vrstah naših obrtniških društev.
V novem letu 1936. je treba, da si obrtniki ohranimo čiste in izklesane poglede na svoje obrtniško poslanstvo in na pomen našega stanu, da stopamo od dela do dela, od borbe do borbe, od zmage do zmage samo v prekaljeni samozavesti naše obrtniške samobitnosti in da se pri vseh naporih, borbah in težkočah, ki jih prinašajo prilike in čas s seboj zavedamo, da če si sami iz svoje lastne obrtniške delavnosti in moči ne bomo nič ustvarili,' da nam bodo to vsi drugi še manj!
Ponosen in smel bodi zato, tovariši obrtniki, naš korak v Novo leto in v novo, neizprosno in nepopustljivo borbo za naše zahteve in cilje!
Lovro Pičman:
Pet let naše borbe!
Ko prehajamo iz starega v Novo leto 1936. ne moremo iti naprej, ne da bi naredili nekoliko bilance čez naše delo, ki smo ga vršili v starem letu odnosno tekom zadnjih petih let. Za katero dobo moremo trditi, da se je obrtništvo živahno gibalo, kakor morda še nikdar tako v zadnjih stoletjih, vsaj na naši slovenski zemlji ne.
Smatram za potrebno, da obrtništvo nekoliko opozorim kako je prišlo do naše borbe in sedaj že tudi širši javnosti poznanega pokreta DJO.
Ob koncu 1. 1930, mi je morda usoda namenila, da sem dal incijativo za spomenico, katero sem tudi v glavnem obdelal in to je bila zahteva glede oddaje obrtniških del obrtniku iz prvih rok t. j. naravnost od gradbenega gospodarja. Ne rečem, da je bila morda ta ideja moja prva, pač pa lahko trdim, da se je ob tej priliki vsaj v zadnjih desetletjih prvič stvar resno vzela v pretres in tako se mi je posrečilo, da je to spomenico podpisalo ca. 15 zadrug (združenj) na čelu takrat z „Zvezo obrtnih zadrug" v Ljubljani.
To vlogo smo nato izročili potom širše deputacije na ZTOl, kjer pa te upravičene vloge v prid obrtništva odgovorni činitelji pri ZTOl niso upoštevali, nakar pa so se nam začele oči odpirati, ter smo podobne vloge dostavili tudi raznim ministrstvom, katere sva osebno izročila z g. Re-bekom. Istočasno smo se tudi začeli odmikati od naše ZTOl, v kateri nismo videli prave zaščitnice obrtništva in smo se začeli približevati tovarišem Subom in Hrvatom za pokret ločenih zbornic. Pri tem moram tudi pripomniti, da je bil takrat g. Rebek navdušen za pokret samostojnih Zbornic in nas je še celo sam zato vspodbujal, da ne govorim o tem, da je on to akcijo vodil že pred nami
in je v 1. 1928. dobil ogromno večino za ločeno zbornico. Zakaj takrat po izidu obrtništva ni informiral in zakaj se je celo pozneje sam proti svojemu 'prepričanju opredelil za skupne zbornice, ni moj namen sedaj o tem razpravljati.
Glavni moj namen je obrtništvo seznaniti, od kje izhaja izvor našega pokreta v Sloveniji ali kakor se pravilneje imenuje, ideja našega pokreta in kaj vse je v naši ideji zapopadeno. Na kratko odgovorim: popolna samostojnost in neodvisnost ter zahteva, da obrtništvo v svojih organizacijah od najnižjih do najvišjih samo gospodari.
Kakor sem že preje omenil, je vznikla ideja, da je treba obrtništvu priboriti, da dobi delo iz prvih rok, kjer pa smo ugotovili, da bivše naše obrtne organizacije posebno pa še vrhovna (ZTOl) niso bile dovolj samostojne in neodvisne, se je ta ideja razširila dalje za popolno neodvisnost obrtniških organizacij, kar je rodilo ljuto borbo, ki že traja sedaj 5 let in ki je zahtevala že težke žrtve, kajti od raznih strani se je na nas streljalo na zelo nelojalen in bi lahko celo rekli na ogaben način.
Priznati moram, da smo pred 5 leti, ko smo s tem pokretom pričeli, računali na mnogo hitrejši dokončni uspeh, vendar pa je treba ugotoviti, da se idejni načrti ne uresničujejo ob tren o triih političnih prilikah, kakor tudi se s pomočjo istih lahko dosežejo razna častna mesta, katerim javnost pravi, da so korita. Za idejne načrte pa je vsekakor potreba vstrajnosti, dolgotrajnih borb in tudi velike požrtvovalnosti.
Mnogo tovarišev, ki so bil od početka zelo aktivni, so v dobi 5 let popustili. Nekateri mislijo da zato, ker so morda računali, da bodo prišli na
Shs
DIO V KAZINI
SOBOTA 4. JANUARJA
PRIČETEK OB 20. URI
Tim
lahek način do raznih časti ali pa so se premalo poglobili v idejo, ki zahteva celih mož. Je pa mnogo takih tovarišev, ki vsled odvisnosti in gmotnega stanja ne morejo aktivno sodelovati. Navzlic vsem tem dejstvom, pa z veseljem ugotavljam ob petletnici pri vsej tej težki krizi, da je postala armada našega članstva in aktivnih sodelavcev tako močna, kakor popreje še nobena druga obrtniška organizacija, in zavednosti obrtništva se je zahvaliti, da je ideja našega pokreta prodrla v široke mase obrtništva, ki je pač močnejša od osebnih imomentov. Sedaj je že vsem /jasno, da se ta ideja več zatreti ne da. Če bi mi vsi, ki sodelujemo pri vodstvu tega pokreta stremeli za osebnimi častmi in koristmi, moiram na tem mestu ugotoviti, da ne bi nikomur bilo potreba tolike požrtvovalnosti in vzdržati take borbe, ker bi vsak posameznik, ki bi krenil na levo ali desno lahko mnogokrat na prav lakeh način dosegel razne časti ali pa še celo osebne koristi, toda ideja bi bila pri takem ravnanju seveda pokopana. Žal da se je tako rado ravnalo, zato pa je prišel obrtniški stan na tako nizko stopnjo in nam ne sme biti prav nič žal, če moramo vzdržati in žrtvovati mnogo delj časa za dosego naših ciljev, kakor pa smo prvotno računali in moramo vzdržati toliko časa, da bomo tudi naše cilje dosegli.
Dobro poznamo, da večji pokreti in ideje zahtevajo tudi daljšega in vztrajnejšega dela. Končno je res, da dosedaj nismo prišli do cilja, ki smo ga predvidevali v tem času, to pa le vsled vseh 'mogočih ovir, ki so se pojavljale proti nam od raznih strani, vendar pa je treba ugotoviti, da srno dosegli uspehe, ki se sicer trenotno ne vidijo, ki pa vsekakor prihajajo do izraza in, kar se pa lahko šteje v glavni uspeh je to, da simo seznanili široke mase obrtniške in neobrtniške z našo idejo po neodvisnosti in samostojnosti, ter
se je ogromna večina slovenskega obrtništva oprijela te ideje, od katere gotovo ne bo preje odnehala, da doseže začrtane cilje.
Torej sedaj se -moramo vprašati, ali smo v preteklem času delali pravilno ali ne in po katetri poti naj hodimo v bodoče? Pojavili so se nekateri posamezniki, ki so nam očitali zakaj se ne vežemo na eno ali drugo politično sitranko. Mi smo vseskozi stali dosledno na stališču, da mora strokovna organizacija ostati nadstrankarska, ker le tedaj je podano jamstvo, da bo organizacija zastopala res samo strokovne in stanovske interese obrtništva brez razlike politične pripadnosti.
Temu stališču so se priključile tudi vse naše podružnice in ostalo obrtništvo ter mislim, da mirno lahko trdim, da je tako edinole pravilno.
Vsem nam je znano, da v kateri strokovni organizaciji vlada strankarstvo, tam ni medsebojnega zaupanja in pravega idealnega delovanja za organizacijo. V naši organizaciji je pa Skoraj 100% premaga'o nadistrankansitvo ter se pri nas ni ne med članstvom in ne pri vodilnih funk-cijonarjih nikdar gledalo na njihovo politično pripadnost, ter se tozadevno med seboj niti poznali nismo. V naši organizaciji se vsak brez razlike lahko uveljavi do najvišjih funkcij in tako mora tudi v bodoče ostati če hočemo, da bodo strokovne organizacije in institucije postale res strokovno gospodarske, ker le tedaj bodo služile res istim namenom za katere so ustvarjene. Naše geslo je bilo vedno: „Kdor bo upošteval nas in nam pomagal, borno upoštevali mi njega in mu bomo s hvaležnostjo usluge dobro povrnili11. Ne sme nas pa morda trenotno neupoštevanje z ene ali druge strani spraviti v malodušje, kajti znano je, kdor v borbi delj časa-zdrži tudi sigurno zmaga, in tako moramo zdržati tudi mi ter smo lahko popolnoma prepričani, da bo tudi naša ideja zmagovita!
Vložitev davčnih napovedi
Pridobnina. V času od 1. do 31. januarja 1936 so dolžna vsa podjetja v svrho odmere pridobili n e za leto 1936. vložiti napovedi o čistem dohodku, doseženem v poslovnem letu 1935.
Napoved se mora vložiti za vsak objekt in .prav tako za vsako vrsto poslovanja posebej. N. pr.: Ce se krojač bavi tudi s prodajanjem gotovih oblačil, tedaj mora vložiti posebej napoved dohodkov od obrta in posebej od prodaje gotovih oblačil. Davčna podlaga je: enoletni čisti dohodek podjetja, poslovanja, poslovnice in poklica, dosežen v preteklem poslovnem letu pred davčnim letom.
Cisti dohodek je: brutto dohodek, zmanjšan za izdatke, ki so potrebni za izvrševanje podjetja, poslovanja ali poklica (dl. 54 zakona).
izdatki, ki niso v zvezi s poslovanjem, se od brutto-dohodka ne morejo odbiti (čl. 55 zakona).
Koristno je za same davčne zavezance, če napovedi priložijo potrebna dokazila, posebno začetni in zaključni inventar, oziroma račun bilance in račun izgube in dobička, korespondenco in podobno, ako vodijo redne trgovske knjige; nadalje potrdila državnih im samoupravnih oblasti, bank in zavodov ter vse drugo, s čimer bi mogli polnoveljavno dokazovati točnost prijavljenih podatkov. Za obrtnike je posebno važno, da v napovedi izjavijo, da se istočasno ne pečajo s prodajanjem gotovega nakupljenega blaga, če tega me vršijo. Dalje če morda uporabljajo stroje na
pogon in koliko pomočnikov zaposlujejo. Podjetniki, ki delajo v akordu, morajo to v napovedi navesti.
Davek na samce. Zavezanci tega davka naj navedejo v svoji napovedi, če so samski, vdovci brez otrok, oziroma ločeni in koliko so stari. Družabniki posameznih podjetij, v kolikor so zavezani davku na samce, morajo v napovedi navesti tudi delež, ki z njim v podjetju sodelujejo.
Poseben davčen dodatek. Ta davek morajo napovedati industrijska podjetja, trgovska in obrtna podjetja, ki imajo poleg glavne poslovalnice za prodajo blaga neposredno potrošnikom in vsi veliki magacini, to je ona podjetja prodajajo neposredno potrošnikom mnogovrstno blago, ki po svoji naravi spada v razne izdelovalne in trgovske panoge. Ta davek plačajo navedena podjetja, če so opravili celokupen brutto promet v poslovnem letu pred davčnim letom s presežkom 1 milijon Din.
Napoved za odmero splošnega davka na poslovni promet in davka na luksus. V roku, kot zgoraj je prijaviti tudi ta davek, ki so ga dolžni prijaviti intelektualci, davčni zavezanci splošnega prometnega davka, katerih njihov skupni letni promet po oceni davčnega odbora za preteklo leto ni znašal več kot 300.000 Din in ostali zavezanci splošnega davka, kakor tudi skupnega davka na poslovni promet, katerih njihov skupni letni pro-
met po oceni davčnega odbora za preteklo leto pred davčnim odborom ni znašal več kot 500.000 Din, vložiti skupaj z davčnimi napovedmi pri-dobnine tudi posebne napovedi o poslovnem prometu opravljenem v preteklem letu.
Kakor davčne napovedi za pridobnino, tako se tudi te napovedi vlagajo za vsako poslovanje in vsako poslovnico posebej.
Davčna podlaga davka na poslovni promet je vrednost opravljenega prometa s stvarmi in uslugami. V podlago se računa tudi oni promet, ki je opravljen brez plačila in sicer, kadar se vrši s prenosom iz lastnega podjetja za osebno in domačo porabo.
Od podlage za plačan j e tega davka se ne smejo odbiti postranski stroški (embalažni, zavarovalni, prevozni, obresti itd.), odbijajo se pa državne in samoupravne trošarinske dajatve.
Promet, ki je zavezan skupnemu davku, se mora v napovedi prijaviti posebej za vsako davčno tarifno postavko.
V	davčnih napovedih davka na poslovni promet morajo davčni zavezanci, in sicer v zato določenih rubrikah, napovedati istočasno tudi promet s predmeti, ki so zavezani plačanju davka na luksus.
Ta promet naj prijavijo porazdeljeno po vrstah blaga, ki je zavezano temu davku.
Opozarjajo se davčni zavezanci, da napovedi za prometni davek vložijo pravočasno, ker morajo sicer oni, ki tega ne store, plačati kazen iz čl. 137. zakona o neposrednih davkih.
Za obrtnike je važno glede splošnega prometnega davka, da so si na jasnem, kaj je splošen prometen davek. Na pr. pod splošni prometni davek spadajo: promet stvari, predmet osebmih stvaritev itd. če obrtnik ne dela z več kot dvema pomočnikoma spada pod plačilo tega davka ter je smatrati davčno osnovo za ta davek vse, kar je obrtnik za storjene usluge od strank prejel. To se pravi, če je prejel od strank skupno za izvršena dela Din 20.000, tedaj je napovedati ta znesek, od katerega se potem plača 2%. Če pa ima obrtnik le 2 pomočnika, ne plača tega davka in mu tudi ni potreba istega prijaviti. Vsled sigurnosti pa je boljše izpolniti davčno prijavo ter navesti, da ne spada, ker zaposluje največ 2 pomočnika pod plačilo tega davka. Skupen davek na poslovni promet pa plačujejo po posebnih tarifah proizvodniki v državi, ali pa ob uvozu v državo. Na pr.; ključavničar izdeluje umletno ograjo iz surovine ter zato podlega plačilu skupnega davka, ker je surovino predelal v izdelek.
Glede davka na luksus je pripomniti, da je tega prav tako treba prijaviti in spadajo semkaj tudi obrtniški izdelki — predmeti, kateri so podrobno navedeni v posebnem spisku, ki obsega 100 postavk. Ta davek je bil uveden z dne 16. avgusta 1932 s posebno uredbo.
Davek na rente. V istem roku kot zgoraj je prijaviti tudi dohodke, ki so podvrženi plaSHu rent. davka. Rentnima se plača na dohodke od premo-ženjsikih predmetov in premoženjskih pravic, ki niso zavezani zemlijarini, hišnemu davku, pridob-nini, niti družbenemu, niti uslužbenskemu davku. Davčne uprave so z posebnimi pozivi, ki so javno izvešeni pri vseh občinah, davčnih upravah in ostalih oblastvih natančno opisale postopek napovedi in predmete, ki spadajo pod davek na rente in ostale davke.
Obrtnike opozarjamo, da v lastnem interesu podajo pravočasno napovedi. Kdor rie vloži napovedi v roku, ki je odrejen v tem pozivu, bo plačal za kazen 3% odmerjenega osnovnega davka in posebnega davčnega dodatka; a 10%, če napovedi niti na osebni, pismeni poziv ne bi vložil v roku osmih dni. Vsled točne izpolnitve davčnih prijav opozarjamo na tozadevno zakonodajo, osobito pa priporočamo vsem združenjem in ostalim prostovoljnim obrtniškim organizacijam, da si nabavijo knjigo „Naše finančno pravo“ od gospoda Sušeč Št. iz Ljubljane. Prijave-tiskovine za davčne napovedi se dobe pri vseh občinah in davčnih upravah.
Po proslavi obrtniškega dne
(Nadaljevanje.)
V	Dravogradu se je vršila proslava 1. decembra oficijelno ob številni udeležbi članstva. Pročitana je bila poslanica, ki jo je vse zbrano obrtništvo z zanimanjem sprejelo in odobravalo. Po čitanju poslanice se je razvila še debata ter se je zahtevalo, da se čimprej izvedejo volitve v ZTOI.


Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem p računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam^J;
(d
V	Braslovčah se je članstvo DJO korporativno udeležilo službe božje, nato pa je sledil članski sestanek, ki ga je vodil predsednik tov. Robida ter poudaril pomen obrtniškega dne. Govoril je nato še tajnik tov. Stožer, nakar je bila pročitana poslanica O-DJO, ki jo je članstvo soglasno odobrilo in soglasno odobrilo delovanje Osrednjega odbora.
V	Ljubnem je podružnica DJO proslavila 1. december s čitanjem poslanice, ki ijo je članstvo soglasno odobrilo, nakar so se obravnavala še druga važna vprašanja ter se je sklenilo, da mora naša organizaciaj ostati taka, kakršna je bila doslej-
V	Lukovici pri Domžalah se je vršila širša slavnostna seja društva v gostilni pri Bevcu. Predsednik je v kratkem nagovoru obrazložil pomen L decembra kot obrtniškega praznika, nakar je tajnik prečital poslanico, ki jo je članstvo z zanimanjem poslušalo. Po internih društvenih razpravljanjih je bila slavnostna seja zaključena.
v V Logatcu se je proslava vršila v prostorih g. Škerlja z nagovorom predsednika, nakar je sledilo čitanje poslanice, ki je bila soglasno odobrena. Po raznih društvenih vprašanjih je bila proslava zaključena. Pri proslavi je sodelovalo tudi pevsko društvo „Logatec" pod vodstvom pevovodje gosp. A. Vilarja.
V	Cerknici je bila širša seja, ki je bila številno posečana od strani č ansitva. Prečitala se je poslanica ter je bila od članstva soglasno sprejeta. Glede naše organizacije je obrtništvo strogo na stališču, da ostane nedotaknjena in neodvisna kakor je bila doslej.
Žiri. Obrtništvo je imelo sestanek, na katerega se je odzvalo članstvo ter je bila prečrtana poslanica. Od točke do točke je bila poslanica obravnavana. Osobito je bila obravnavana točka: nelojalna konkurenca, pri čemer je članstvo sklenilo odpovedati vse časopise in revije, katere prinašajo reklamo tvrdke Bata in Tivar ter je bila na sestanku izražena želja, da naj to store tudi ostale podružnice DJO in obrtništvo pa naj se opozori na to potom časopisa Obrtnik.
Iz poročil proslav 1. decembra se razvidi, da je obrtništvo praznovalo iste v Dravski banovini. Za letošnji 1. december pa moramo poskrbeti, da bo sleherna organizacija DJO in meno članstvo s svojo znano zavednostjo ;polnoš'tevino in še čaistneje proslavilo svoj praznik.
10 obrtniških zapovedi
Bok je dal zemljanom 10 zapovedi po katerih naj se ljudstvo ravna, da pride v nebeško kraljestvo.
Da pa pridemo obrtniki do svojeg-a zabeljenega cilja sem mnenja, da je potrebno, da ima tudi obrtnik svojih 10 zapovedi, po katerih naj usmeri delovanje v novem letu.
1.	Veruj, da je uspeh obrtništva le v enotni obrtniški organizaciji v državi.
2.	Ne obrekuj iz koristoljubja svojega stanovskega tovariša.
3.	Spoštuj oz. praznuj obrtniški praznik 1. december.
4.	Spoštuj svoje značajne, poštene obrtniške voditelje, da bodo preskrbeli tebi in tvojim naslednikom boljši položaj.
3. Ne ubijaj veselja tistim, ki so voljni delati v obrtniški organizaciji za splošni ugled in napredek obrtništva.
6.	Ne prestopaj iz skupne obrtniške organizacije DJO v kako brezpomembno snujočo se krajevno obrt. organizacijo.
7.	Ne kradi dobrega imena svojemu stanovskemu tovarišu.
5.	Ne pričaj iz škodoželjnosti po krivem zoper svojega bližnjega stan. tovariša, ali na prigovarjanje svojih predpostavljenih, pa če so tudi ti n e obrtniki.
9. Ne želi si vodilnega mesta, če zato nisi sposoben.
10. Ne delaj umazane konkurence svojemu stanovskemu tovarišu s slabimi cenejšimi izdelki, nego konkuriraj z boljšimi izdelki.	Vikadolo.
Op. ur. Prinašamo prednje z veseljem, kar nam je poslal naš dolgoletni sodelavec in neupogljivi tovariš, ki ga razne trenotne prilike raj:-toer niso niti najmanj storile nerazpoloženega ^apram pokretu, ki ga bojujemo. Prepričani smo, uu ie obrtništvo na deželi baš vsled našega podreta postalo bolj zavedno kot marsikak poedinec v mestih, kar nam priča tudi gornjih 10 zapovedi, to naj nam bodo za bodoče smernice, kako se ama zaveden in do skrajnosti discipliniran obrtnik ravnati.
Novo obrtniško društvo v Ljubljani
V nedeljo, dne 24. novembra je bil ustanovni občni zbor Okrajne obrtne zveze za Ljubljano in okolico v Ljubljani, ki se je vršil v prostorih Združenja krojačev, krojačic in sorodnih obrtov v hiši g. Ložarja, na Sv. Petra nasipu. Udeležilo se je istega preko 30 obrtnikov raznih strok in obrtniških smeri.
Občni zbor je vodil stavbenik g. Ogrin, ki je uvodoma poudaril, da se ustanavlja znova ta bivša organizacija, ki je bila svoječasno od bivšega režima razpuščena. Ta organizacija, ki se ustanavlja bo šele ena izmed edinic pozneje ustanovljene Jugoslovanske obrtne zveze, katero bo tvorilo več okrajnih obrtnih zvez.
Razvila se je kratka -debata o ustanovitvi ali neustanovitvi te organizacije, pri čemer je bilo poudarjeno, da že obstojata slični organizaciji in da bi se bilo treba združiti, ker le v skupnosti je moč. Končno je bila ustanovitev organizacije sklenjena ter j-e bil izvoljen 7 članski odbor na čelu z g. Ogrinom ter trije člani v nadzorstvo, v katerem je tudi tesarski mojster g. Ravnikar. Za tem se je razvila debata ter je predsedujoči uvodoma razvil program dela, ki naj ga ima ta nova organizacija. Izjavil se je za reorganizacijo Zbornice za TOl, posebno v tem smislu, da dobi obrtništvo svojemu številu primerno zastopstvo in ne kakor sedaj ko imajo trgovci za 8000 pripadnikov prav tako 16 svetnikov kot obrtniki, ki jih je 20.000 in industrijcev 500, pa imajo tudi 16 svetnikov. Dotaknil se je tudi plač, ki so zelo visoke ter prejemajo zbornični uradniki mesečno 10.000 in tudi več tisoč dinarjev plače. Sploh je dejal, da je treba to institucijo precej predrugačiti. G. Ravnikar je izjavil, da je še vedno za samostojne obrtne zbornice in da je bil prvi poleg Pičmana za ta pokret. Dotaknil pa se je tudi splošnega položaja. Govorili so še nekateri obrtniki, nakar je bila sprejeta resolucija soglasno, ki vsebuje sledeče^ Razni predlogi, ki so bili storjeni na zadnji plenarni seji ZTOI glede imenovanj na razna mesta naj se zadrže ter naij tozadevna imenovanja izvrši
novoimenovano zbornično zastopstvo odn. izvoljeno. Zahteva se, da pridejo v obrtni odsek nazaj vsi oni člani, ki so bili leta 1931. razrešeni. Proračuna Zbornice za TOI naj se ne potrdi, ker je previsok, pri čemer se še posebej opozarja na previsoke plače, ki jih je treba znižati in pa opozarja na dejstvo, da sta v Zbornici dva poslanca ter da so v zbornici tudi uradniki, ki so v raznih upravnih svetih, kar pa ne sme biti. Protestira se tudi proti podpori „Obrtniškemu Vestniku" v znesku Din 40.000,— (medtem ko drugi Obrtniški časopis „Obrtnik" ni prejel vkljub neštetim prošnjam še ničesar), ki ga izdaja zbornični podpredsednik. (Navedena subvencija je predvidena za OV za prihodnje leto.) Prav tako se protestira proti podpori „Trgovskemu listu" v znesku Din 50.000.—, ki pa je preje prejemal še vsote 100 do 200 tisoč na leto. Zahteva se v ZTOI zastopstvo v razmerju števila pripadnikov. Obrtni odsek v Zbornici mora biti vsestransko, administrativno in finančno popolnoma samostojen in končno odločujoč. Glede zastopstva v občinskih svetih, raznih samoupravah itd. naj se zasliši obrtniške organizacije, ki naj same izbirajo iz svojih vrst zastopstva. Apelira se, na ne preganjanje obrtništva radi neplačanja davkov ter zahteva zaščita obrtništva, kakor se je zaščito kmeta. Zahteva se revizija vseh obrtnic, ki so bile izdane pod prejšnjim režimom s strani zbornice, ker so se baje dogajale razne nepravilnosti. Resolucija je bila soglasno in z odobravanjem sprejeta ter določena deputacija, ki naj jo odnese g. banu. Pravtako je bilo soglasno sprejeto, da naj resolucijo priobči v celoti dnevnik „Slovenec" (op. ur. „Slovenec" o poteku tega občnega zbora ni niti najmanj poročal, pravtako pa tudi ni priobčil resolucije). Po sprejetju resolucije je bil občni zbor končan.
Zanimivo je. da je g. Ogrin, kot bivši predsednik obrtnega odseka uvidel, da je potreba temeljitih remedur pri ZTOI, posebno kar se tiče zastopstva in zapostavljanja obrtništva v tej ustanovi
Iz obrtniškega pokreta
Celie. Podružnica DJO priredi tudi letos v korist društvenih namenov svoj 3. obrtniški ples v sdboto, dne 4. januarja 1936 v prostorih celjskega doma v Celju. Obrtništvo opozaniaimo na prireditev agilne podružnice v Celju, da se te prireditve udeleži.
Ljubljana. Podružnica DJO priredi v soboto dne 4. januarja 1936 s pričetkom ob 20. uri v dvorani Kajzine svoj običajni ples, ki naj se ga članstvo in ostali prijatelji obrtništva udeleže. Predprodaja vstopnic za ples je pri tov. Vidmarju, pekovskemu mojstru. Ljubljana, Cesta 29. oktobra 6 (Rimska cesta) ali v pisarni DJO. Ker je prireditev v korist društvenih namenov, pričakujemo polnoštevilne udeležbe.
Razno
Nov ljubljanski občinski svet. V začetku meseca decembra lanskega leta je bil imenovan nov občinski svet na čelu z županom g. dr. Jure Adle-šičem in podžupanom dr. Vladimir Ravniharjem. V novem občinskem svetu so skoraj izključno le novi illjiudje ter je od starih mestnih svetnikov ostalo le par članov. Gospodarski krogi v novem svetu niso tako zastopani kakor bi bilo potrebno. Pri imenovanju je bilo upoštevano le par obrtnikov ter vodilne obrtniške organizacije v Ljub-
ljani najsibo tako prisilne kot prostovoljne nimajo v svetu nobenih zastopnikov. Želimo, da bi tova-riši-obrtniki, Iki so imenovani v nov svet zastopali uspešno obrtništvo ter da bi vsi navezali stike z obrtniškimi organizacijami glede potreb našega stanu. Saj ije .znamo, da je osobito pereče za obrtništvo vprašanje odprava obrtniških delavnic pri .mestni Občini, ki .legalnemu obrtništvu kakor tudi občimi več škodujejo, kakor koristijo. Mi bomo delo obrtniške delegacije v sedanjem občinskem svetu spremljali, zavedajoč se, ida moramo biti tako v kontaktu kakor motriti vsa prizadevanja naših zastopnikov v vseh tjavnih ustanovah.
IZ UPRAVE LISTA. Vse cenjene naročnike, ki doslej še niso poravnali naročnine za 1. 1935. opozarjamo, da jim s to številko ukinjamo nadlaljne pošiljanje, če ne poravnajo takoj svojih obveznosti. Vsem, ki so v zaostanku z naročnino izven območja mesta Ljubljane in mesta Celje, kjer kasira naročnino Inkasant, pošiljamo danes položnice za plačilo ter prosimo, da naj takoj nakažejo naročnino. Pričakujemo odziva — ne odlašajte in nakažite takoj!
ZANATSKA BANKA
imue« mm u - poninu uiiuiu
podeljuje obrtnikom In obrtnim podjetjem
menična posojila kredite na tekoči račun
posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev delnic Narodne banke in Priviligirane Agrarne banke
Sprejema vloge na hranilne kjižiee in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve. Interesenti dobe informacije ustno ali pismeno pri ZANATSKI BANKI kraljevine Jugoslavije A. D. podružnici v Ljubljani, Gajeva ul. 6.
Srečno in veselo novo leto 1936 žele vsem	-
_____	-______svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem
_____________Celje_______________
IVAN K N E C H T L, krznarski mojster Slomškov trg.
JOSIP JAGODIČ,
železnina in špecerija
Glavni trg 14. — Gubčeva 2.
ANTON HOFBAUER,
trgovina z usnjem, čevljar, potrebščinami in vsem v to stroko spadajočim orodjem
Gosposka ul. 6.
MARTIN OREHOVEC,
krznar in izdelovatclj raznih čepic.
Vsem cenjenim obiskovalcem želi prav
srečno novo leto 1936. manufakturna trgovina FRANC DOBOVICNIK,
industrija odej in perila.
AVGUST TACEK,
frizerski mojster za dame in gospode
Gosposka ulica.
J. J E L L E N Z , trgovina z usnjem podružnica Slovenjgradec.
H O H N J E C VIKTOR,
restavracija in mesarija.
HOLOBAR STOJAN, slikar,
Za Kresijo 4 a.
Krško
BIZJAK IVAN, čevljar.
KRIGER EDVARD,
mesar in gostilničar.
MULEJ JOŠKO, kamnosek. STARI J FANI, slaščičarna,
BURŠIC FERDINAND,
mehanična in ključavničarska delavnica,
PIRC GUSTAV, mizar.
JESENŠEK JOŠKO,
autoprevozništvo.
PIRC FRANC, čevljar Trška gora.
Št. Vid nad Ljubljano
FRANC PERŠIN, sedlar.
ŠENK FRANC, pohištveno mizarstvo
Trata.
KREGAR ANDREJ,
tovarna pohištva
Vižmarje.
ZALETEL IVAN, žganjarna Stanižiče, Št. Vid.
STANKO ROZMAN, trgovec.
FRANC VELKAVRH,
pohištveno mizarstvo
Vižmarje.
IVAN MEDVED, sodar Tacen.
IVAN ŠTEFANČIČ,
izdelovatclj tehtnic.
BERNARD DOLEŽAL, brivec.
ANTON ZALOKAR,
tovarna pohištva.
KAROL NOVAK, kamnoseštvo.
Rajhenburg
Veselo nove leto
želim vsem svojim odjemalcem ter se še nadalje priporočam PETER KOVAČIČ, pekovski mojster.
Vsem odjemalcem moje mesnice v Raj-henburgu in podružnici v Krškem voščim
veselo novo leto
KOZLEVČAR VALENTIN, mesar.
Vsem svojim odjemalcem želim
srečno in veselo novo leto MIHA GERŠAK, čevljar.
Srečno in veselo novo leto
želi vsem pasažirjem in gostom DRAGO ZEMLJAK, autotaksni podjetnik in gostilna Švajger.
Obrtniki v Trbovljah želijo „Srečno novo letou
ŠKOBERNE ANTON, krojaštvo
T-
PUST RUDOLF, mesar.
PAVLENČ ANTON, mizar.
KOCJAN JOŽE, pek.
KOVAČ DRAGO, mesar.
MARINC IVAN, čevljar.
DROBEŠALOJZIJ, čevljar.
ODBOR
DJO Trbovlje
želi vsem članom veselo in srečno novo leto
KUHAR HERMAN, vrtnar.
POLIČNIK FERDO, čevljar.
MALGAJANTON, čevljar.
BERGAR IVAN, starejši.
ZAVALOVŠEK IVAN, urar.
VARGA JOŽE, pek. KLENOVŠEK JAKOB, elek. ADLEŠIČ PETER, krojač.
________Ljubljana___________
EMIL MORE, sodavičar zaloga in prodaja naravnega brezalkoholnega soka
Šmartinska cesta 11.
MARN JOSIP,
pleskar, ličar in soboslikar
Tyrševa cesta 9.
VIDMAR KAREL,
parna pekarija in slaščičarna
Cesta 29. oktobra 6. — Gradišče.
KRAŠNJA ANTON,
vodovodni instalater Aleksandrova c. 1, drugo dvorišče.
VRHOVEC ANTON, steki o-b rušilec Za gradom 9.
CELARC ROMAN, črkoslikar Borštnikov trg 1.
PISKAR IVAN, pekovski mojster Tyrševa c. 5.
HAVLIČEK FRANJO,
elektrotehnično podjetje
Sv. Petra c. 5.
MUC MARTIN, krojaški mojster
Gradišče 13.
KOLEŠA ANTON, tapetni k in dekorater Florijanska ulica 23.
RADOVAN RUDOLF,
tapetnik in dekorater
Mestni trg 13.
L A N C O Š DIMITRIJE,
mizarski mojster
Woifova ul. 12.
PRAZNIK IVAN,
mizarski mojster
Zavrti 9.	Telefon 34—97.
MIHELČIČ IVAN,
elektrotehnično podjetje
Borštnikov trg 1.
LOVRO P I C M A N,
vodov, instal., cent. kurjave in kleparstvo
Ilirska ul. 15.
POGAČNIK MATKO, knjigoveznica
Kongresni trg 12.
KRALJ IVAN, ključavničarstvo
Gregorčičeva ul. 5. — Cesta 29. oktobra 2.
Slaščičarna VILAR KAROL, Dol. Logatec
želi vsem cenj. odjemalcem
srečno In veselo novo leto.
ELEKTRO-IVIOTOR JI
novi in rabljeni za vse napetosti vedno v veliki izberi na prodaj. Lastna delavnica za previjanje in popravljanje dynam, auto-dynam, elektromotorjev ter vseh elektr. aparatov.
FRANJO PERČINUČ, elektro - podjetje, LJUBLJANA
Telefon 23-71	Gosposvetska 16	Telefon 23-71
Tiskali J. BI asm ik a masi.. Univerzitetna ttiskarma im litografija, d. d. v Ujmlbijami. Odgovoren L. MikuŠ.