Poštnina plačana t gotovini. Leto LXVL, št. 18 Ljubljana, ponedeljek 23. januarja I933 Cena Din 1.— lxnaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — InaeraU do 30 petlt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, većji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust ^o dogovoru, Inseratm davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIOTVO LJUBLJANA, fvnafljevm ulica it. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8 — NOVO MESTO, Ljubljana* jesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telef s t. 65, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351 Nova pogajanja o vojnih dolgovih preliminarnih pogajanj z Veliko Britanijo — Ugoden od' me v ameriške pobude v Angliji Washington, 23. januarja. Državni tajnik za zunanje zadeve Strmson je imenoval dva izvedenca, ki bosta pomagala Normanu Da v isu ia profesorju Molcvu Tug-veUu pri preliminarnih razgovorih z zastopniki Velike Britanije o ureditvi vojirh dolgov. Ta dva izvedenca sta Harvrv Nol-lister iz zunanjega ministrstva in Graf ton Ro^ens. ;ibazirani pravnik pri zunanjem ministrstvu. Kakor se govori, želi Roosevelt, naj se čimprej odpošlje v \Vashin3t0n angleško delegacijo, s katero bi se pričela pogajanja ne samo o vprašanju dolgov, temveč tudi o novi carinski tarifi. Domnevajo, da bo angleška delegacija, ki jo bo vodil Cham-berlein. prispela v \Vash ngton takoj, ko ho Roosevelt prevzel svoje predsednike posle v začetku marca. Pariz, 23. januarja. A A Po vesteh iz VVashingtona bo predsednik Roosevelt imenoval Chvena Younga za ameriškega državnega tajnica, Normana Davisa pa za poslanika na angleškem dvoru, ker najbolje poznata evropsko politiko in bi bili njuni nasveti novemu amerškemu predsedniku koristni. London, 23. jan. Poročila iz Washingto-na, da bo Roosevelt, čim bo prevzel vrhovno upravo Zedinjeuh držav v marcu, takoj stopil v stik z angieškimj zastopniki zaradi pogajanj o vprašanju vojnib dolgov in o svetovnih gospodarskih problemih, so napravila na vso angleško javnost najgloblji vtis. Vsi krogi poudarjajo, da sta na teh vprašanjih enako zainteresirani tako Amerika kakor Velika Britanija. Listi komentirajo to poročilo iz Amerike z velikim zadoščenjem. Uradni krogi odklanjajo za sedaj še vsako izjavo. * Times« pozdravlja že v naprej bodoča pogajanja in sodelovanje Amerike z Veliko Britanijo, ki je doslej izpolnila vse svoje obveznosti napram Ameriki. Težkoča je bi? a samo v tem, ker je Amerika odklanjala, da bi sprejela namesto denarja in zlata blago ali druge služnosti, kar bi bil edini način, da bi Anglija do kraja izvršila svoja plačila. Zdi se, da bo sedaj Amerika v celoti izpremenila svojo dosedanjo gospodarsko politiko tako, da bo olajšala svojim dolžnikom poravnavo dolžnih zneskov. Edina rešitev vprašanja dolgov je sedaj v tem, da se ta rešitev nasloni na obrazec lausannakih pogodb ali pa črta Amerika vsa bodeča plačila. Važno dejstvo je nadalje tudi to, da zapade 15. julija drugi obrok. "Dokler bodo obstojali ti obrok:, bodo sami na sebi tvorili nepremostljive ovire za gospodarsko obnovo sveta. Podobno pišejo tudi drugi angleški listi. V obrambi Sokolstva 300.000 Sokolov protestira proti napadu katoliškega episkopata — Mnenje francoskega tiska Beograd, 23. januarja. Beograjski listi objavljajo obširna poročila o neštetih zborovanjih, ki so jih imele včeraj sokolske organizacije po v6čj državi. »»Vreme« poudarja, da je 300.000 jugosiovenskin Sokolov možato in doeto[no odgovorilo na pastirski list jugoslovenakega katoliškega episkopata. Zanimivo je, da so se sokolskim protestom pridružile tudi mnogoštevilne nacionalne organizacije iz vse države. Na včerajšnji skupščini scicolskega društva Beograd III je tnel zelo zanimiv govor sta-rokatoiišk; duhovnik dr. Nikola Kalodjera, ki je energično protestiral, ker se govor:, da je pastirski List izdal katoliški epJsko-pet, ker gre v resnici za poslanico rimskokatoliškega episkopata. Naglasa! je, da je treba odloono protestirati prot: infamiji, izvršeni z napadom na Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je moralna, poštena in nacionalna organizacioa. Iz Velikega Bečkere-ka poročajo, da so imeli tamkaj zborova- nje železničarji iz vsega Banata in da so poslali SKJ pozdravno brzojavko, v kater se izjavljajo solidarnega z njim. Po vesteh iz Pariza objavlja »Erre Nou-velle« članek, v katerem se bavi o napadu jugoslovenskega katoliškega episkopata na Sokola kraljevine Jugoslavije in poudarja, da je ta napad presenetil vse, ki poznajo ideologijo in delo sokolske organizacije v Jugoslaviji. Lisf naglasa, da sta se jugo-slovenski katoliški episkopat n Vatikan postavila v službo gotove separatistične politike. Zatem pravi, da je Vatikan ki je inspiriTal jugoslovensk? episkopat za ta korak, prevzel težko odgovornost, ker smatrajo vsi Jugosloveni popolnoma upravičeno, da ie katoliška cerkev iztopila iz področja 6voj-ega duhovnega dek in posta-a sotrudnica političn«- akcije, katere skrajni cilji so naperjeni proti edinstvu Jugoslavije. Ogorčena volilna borba na Irskem Odpor proti politiki De Valera. — uma z Anglijo. — Snovanje Limerick, 25. jan. AA. Cosgrave zelo iivahno nadaljuje volilno kampanjo. V soboto je imel v LAmericku govor, v katerem je izjavil o gospodarskem sporu med Anglijo in Irsko, da vodi De Valera vojno proti najboljšemu poslovnemu prijatelju svobodne irske države. Zato da prihranimo 5 milijonov funtov na leto, jih na drugi strani vrže Irska več kot dvakrat toliko proč. Cosgrave je končal svoj govor z zahtevo po takojšnji ukinitvi izjemnih odredb nasproti Veliki Britaniji Naša politika, 'e dejal, nima drugega smotra, kakor doseči pošteno, pravično in trajno ureditev razmerja med Anglijo in Irsko. Dubun, 23. jan. Duhlinski lormavor Byrne je podal zastopniku Havasa zani mivo izjavo o nacionalni stranki, ki jo je hotel ustanoviti in zaradi cesar je De Valera razpustil irski parlament, Borim se za Cosgrava, je dejal Byme, ker vidim v njem edinega politika, ki bi bil smožen skleniti trajno pogodbo z Anglijo. Byrne je nato izjavil, da trdno zaupa v njegovo zmago, Izjava Cosgrava o potrebi sporaz-nove nacionalne stranke kakršenkoli pa bo izid parlamentarnih volitev, bo večina le neznatna. Slej ko prej si prizadeva, da ustanvi nacionalno stranko in ne samo nacionalnega cen truma, kakor pravijo nekateri. V tej stranki bi bile vse male stranke in neodvisni ter bi vsakdo imel pravico predlagati, kar se mu zdi važno za interese, ki jih zastopa. Stranka tudi laburistov ne bi izključila od sodelovanja. Tako stranko bo skušal ustanoviti ne glede na izid volitev, ker je prepričan, da bi bila velika Združena stranka edino jamstvo za miren razvoj Irske. Svojo izjavo je zaključil Byrne, da sicer še ni dobil formalnega zagotovila raznih manjših skupin, da bodo stopile v njegovo stranko, vendar pa je prepričan, da bodo vse skupine izprevidela, kako potrebna je združitev. Dublin, 35. jan. AA. Na političnem shodu je prišlo do pretepov med političnimi nasprotniki. Sedem članov ,Društva vojnih tovariševe, organizacije, ki je nasprotna >Druitvu republikanske voj«ke<. je bilo ranjenih. Pred razpustom grškega parlamenta Atene, 2& jan. Politični položaj je zelo napet Predsednik vlade Venizelos ima namen razpustiti parlament, ne da bi &e prej sestal ter imel priliko sklepati o zaupnici vladi. Ta sklep sicer še ni oficijelno potrjen, vendar pa se mnogo komentira tajni sestanek Venizelosa s predsednikom senata Ko-natosem, ker je znano, da ima v Grčiji senat pravico do razpusta parlamenta. Seja senata je bila sklicana za nocoj, vendar pa dnevni red ni bil objavljen. Namera pred-sednka vlade Venizelosa je naletela v opoziciji na odločen protest in se pričakujejo v Grčiji važni dogodki. Pristopajte k Vodnikovi dražbi Politični atentati v Bolgariji Beograd, 23. jan. Iz Sofije poročajo, da je bil na hišo znanega zemljedelskega voditelja Georgija Jordanova izvršen bombni atentat, pri katerem je bil Jordanov hudo ranjen na desni roki in desni nogi. Atentatorja, brata Atanasova, so aretirali. 'Iz Varne poročajo, da je tamkaj ustrelil 43-letnega lekarnarja Mana Kakaševa, ki je bil rojen v Štipu in je pristaš makedonske revolucionarne organizacije, njegov nasprotnik iz tabora makedonstvujuščih. Aretacije hitlerjevcev na Dunaju Dunaj, 23. jan. AA. policija je aretirala dvanajst narodni socialistov, ld eo osumljeni, da so o Božiču sodelovali pri atentatih s plini za solzen je na dunajske trgovine« Prati tihotapstvu orožja Beograd, 23. jan. Po vesteh iz Ženeve 60 se tamkaj sestali zastopniki Male antante dr Beneš, Konstantin Fotič in Autouiades. Kasneje je njihovemu posvetovanju prisostvoval tudi francoski delegat Massigli. Po poročilu lista »Ecbo de Pariš« so na tem posvetovanju razpravljali o ukrepih, ki jih bodo podvzele države Male antante in Francija zaradi tihotapstva orožja na Madžarsko. Načelno je bilo sklenjeno, da se opozori na to dejstvo Društvo narodov. Prihodnja seja zastopnikov Male antante je bila napovedana za danes, ko bodo razpravljali o podrobnosti nameravane akcije. Delo skupščinskih odborov Beograd, 23. jan. Skupščinski finančni odbor je dopoldne nadaljeval podrobno razpravo državnega proračuna Danes je obravnaval proračun nrnistretva za prosveto. Za popoldne je napovedana seja skupščinskega odbora za zakon o občinah. Za danes je bila napovedana tudi seja skupščinskega odbora za zakon o volitvab narodnih poslancev, bila pa je odgođena na jutri ob 10- dopoldne. Kongres slovanskih pravnikov Bratislava, 22. januarja. Za prvi kongres pravnikov slovanskih držav, ki bo od 8. do 10. septembra v Bratislavi, se ie ustanovil pri generalnem tajništvu kongresa in zastopnikov univerze, pravniškega društva, sodnih korporacia ter javnopravnih samoupravnih in drugih kor-poiacij prireditveni ocflbor. ki je imel 18. L m. pod predsedstvom podipredsedmka pravniškega društva dr. Jana Gašperika prvo sejo. Po svojem poročilu o stanju pripravljalnih del tako v znanstvenem, administrativnem, gospodarskem in družabnem pogledu je generalni tajnik priporočil kongresu: Opustiti v svrho varčevanja razpošiljanje vabil okrog 70.000 pravnikom v slovanskih državah in jih povabiti kar potom dnevnega in strokovnega tiska ter stanovskih in druihg korporacij. Z nav*dušenjem je bila sprejeta pobuda odvetnikov, notarjev, pravniškega naraščaja in Jednote slovanskih žen, da bi bili v kongresnih dneh sklicani v Bratislavi njihovi stanovski kongresi in da bi se omogočilo v zvezi s pravniškim kongresom medsebojno spoznavanje. Pripravljalni odbor preskrbi za približno 1000 udeležencev kongresa cenena stanovanja (8 Kč za prenočnlno) in rzdarno hrano (4—5 Kč za obed). Pripravljalni odbor naj v inozemskem t'.sku obvesti pravnike siovanskrlb držav, koli-ko bodo znašali maksimalni stroški za udeležbo po njihovi valuti vštevši vožnjo tla rn nazaj ter stanovanje in hrano. Z hvaležnostjo ie bila sprejeta spontana ponudba društva železniških pravnikov, ki hočejo v svojem delokrogu preskrbeti za udeležence kongresa posebne vagone, vlake in sprevodnike s centralne inozemske postaje do Bratislave in nazaj. Priporoča se, naj mesto Bratislava povabi 9. septembra poljske goste, ki se udeleže od 7. do 12. septembra na Dunaju proslave 250]etnice osvobojeaja Dunaja od Turkov po kralju Jami Sobieskem in naj jim priredi popoldne svečano predstavo »Prodane neveste« ob sodelovanju najodličnejših opernih pevcev slovanskih držav. Priredila naj bi se tudi pregledna razstava slovanskih pravniških publiikacij m tekana pravniSt* zalof»i§t©v. Za udeležence kongresa bodo prirejeni skupinski izleti v vsa večja mosta Ce*o- Manifestacija Kranja za kralja in Jugoslavijo Gorenjci odločno obsojajo rovarjenje proti eđinstvu naše države kakor tudi neutemeljene napade katoliških škofov na Sekolstvo Kranj, 23. januarja. Včerajšnji dan bo ostal vedno svetla točka v zgodovini našega mesta. Kranj je zopet odločno in odkrito pokazal, da so naši meščani in tudi okoličani zvesti in zavedni državljani, ki jim je enotnost in edinstvo države najsvetejši vzor. že pol ure pred zborovanjem je svirala šenčurska godba v parku pred Narodnim domom, ljudje pa so se zbirali od vseh strani in napolnili gledališko dvorano Odpreti so morali vsa vrata, da so vsi imeli priliko čuti govornike. Zborovanje je otvoril župan g. Ciril Pire, ki je navzoče pozdravil v imenu starega Kranja, ki še nikdar ni klonil glave pred škodljivci naroda Poudarjal je, da je Slovenec danes na svoji zemlji svoj gospod, ki ima pravico do svojega jezika in prostega kulturnega razvoja. Pa pride kriv prerok, slovenski človek, in pogazi v blato, kar nam je najsvetejše. Državo naj bi zopet razbili v kose in ustanovili samostojno Slovenijo, malo državico. Zato protestiramo proti pojavom, ki so proti obstoju naše države in manifestiramo za svojega viteškega vladarja, ki nam je 1. 1929 rešil do-movino in položil trdne temelje edinst -našega naroda. Besede g. župana so zborovalci sprejeli z burnim odobravanjem in ovacijami kralju, godba pa je zaigrala državno himno. Nato je govoril predsednik Narodne odbrane v Kranju notar g. Fr. Tavzes, ki je obrazložil punktacije dr. Korošca in analiziral njihovo cinično vsebino. G:mn. direktor g. dr. Simon Dolar je govoril o pomenu Sokolstva za vzgojo naše mladine ter je v ostrih besedah obsodil pastirsko pismo katoliškega episkopata, ki širi namesto krščanske ljubezni sovraštvo med jugoslovenskim narodom. V imenu narodnega delavstva je predsednik podružnice Narodne strokovne zveze g. Mihael Jereb izjavil, da delavstvo ne bo dopustilo rušiti naše države, ker mora biti narodno in državno edinstvo za vsakega pravega Jugo-slovena najvišji zakon. Za JTJTJ je govoril šolski upravitelj g. Josip Lapajne, ki je poudarjal svetopisemsko načelo »Dajte Bogu, kar je božjega, kralju pa, kar je kraljevega<, dočim je podpredsednik Narodne odbrane v Ljubljani, dr. Josip Ce-puder, zahteva! v svojih izvajanjih, naj se vsi. ki rušijo zakon, pokličejo na odgovor. Bivši železniški načelnik g. Ernest varga-zob je v svojem govoru očrtal, s kolikimi napori je bila zgrajena naša država, narodni poslanec kranjskega sreza g. Ivan Lončar pa je obljubil, da bosta vlada in Narodna skupščina storila vse za zaščito osnovnih interesov naše jug-oslovenske države. Besedam predgovornikov se je pri- Dober lov policije Ljubljana, 23. januarja. Pred tremi tedni smo poročali, da je bfl prijet neki Gregorij Telesco, ki je bil vlomil v stanovanje gradbenega tehnika Srečka Uinschulda v Kolodvorski ulici 34 in mu odnesel popolnoma nov smoking ter še nekaj druge obleke v skupni vrednosti 4000 Dm Ukradeno obleko je naslednjega dne prodajal po Ljubljani, k sreči ko je po spoznal Unschuldov prijatelj in dal moža aretirati. Na policiji pa niso verjeli, da je Telesco navedel svoje pravo ime. poizvedovali so naprej m ugotovili, da se piše Konstantin Paou, brezposelni trgovski potnik, rojen leta 1898. v Vilni. Mož je v decembru prekoračil državno mejo pri Djevdjeliji od koder je prišel z Grškega. Peš je potoval v Zagreb, iz Zagreba, se je pa z vlakom pripeljal v Ljubljano. Dejal je, da se je prijavil pod napačnim imenom za to, ker mu je litovski konzul odvzel potni list. Policija je takoj domnevala, da ima opravka z mednarodnim pustolovcem, pa se je obrnila na razne policijske oblasti. Uspeh je bil več kot zadovoljiv. Dunajska policija je poslala dopis, v katerem sporoča, da je Konstantin Papu član nevarne mednarodne sved kolskem domu na J^CDic*h /borovank sreske organizacije 1RXD. ki je bilo po delegatih krajevnih organizacij izredno lepo obiskano Predsednik sreske organiajl cije g. Jože 2abkar je pozdravil vse na ▼•ode. zlasti pa ministra a. r. g. Mohon-ča in predel oa dnevni red Kot prvi je poročal tajnik sreske organizacije Sb l»-vto Humer. Id je v dolgem in ii^orpneni poročilu očrta I delovanje areske in vseh krajevnih organizacij ter pozval navzoče, naj *e še močneje strnejo in naj podvoje svoje dek>. V nadaljnjem govoru je tudi poudarjal, naj se proti rnsilcem državnega in narodnega edinstva nastopi v smislu zakonov, ki so za vse državljane enaki. Za svoja stvarna izvajanja je že4 iS varno odobravanje in ovacije. Minister n. r. g. Mohorič jc r cnournem govoru poročal o delu v Narodni skup-Sčhri m v vladi, Jri je mnogo težje, kakor m pač to nekateri predstavljajo, to zlasti glede na težke gospodarske prilike, ki tarejo danes ves svet, zlasti pa tudi države. a katerimi nas vežejo trgovinske pogodbe. Glede zakona o občinah in decentralizaciji uprave bodo poslanci dravske hano-▼ine storili vse in rudi da ne pride do novih redukcij državnih nameščencev ter »nižanja njihovih /e itak skromnih prejemkov. Prav odločno je zavrnil tudi «o-^orice. da pride do kakih sprememb v ▼ladi in da pridejo na površje vodilne osebnosti opozicije. Vlada je trdno odk> ooruv da ne popusti niti za las od smer- nic, ki jih jc določil N»j VHrt. kralj ▼ svojem manifestu z dne o. >aa\iarja. Vsaka sprememba teh smernic n** bi povod la v kaos in popoini gospodarski razkroj. Še nikoli ni bila tako potrebna siogsa in skupnost vseh Jugoslovanov, kakor v teh res nrh časih, ko na vseh straneh dvigajo re rizijonfcsri svoje glave, kar je seviede v Škodo nase države. V nadaljnjem govoru s« je g. mroiflter dotaknil tudi vprašanje kmetskih dolgov. lesne trgovine, tozadevnrh pogodb s kraljevin« Italijo, tujskega prometa in ie*e-zai-ske industrije, za. katero je imel v Beo-l gradu hud boj, da je rešil naše industrijske kraje gospodarske propast:. Nazorno je poročal o delavskih razmerah v naših krajih in jih primerjal z razmeram' v drugih delih države poudarjajoč, da so ponekod Se težje, kakor pri nas. G. minister je bil za svoja izvajanja nagrsjen s spontanim aplavzom. K besedi so se nato i »glasili še drug: go vorniki. ki so stavili razna vprašanja in predloge gospouarskega značaja, ter apelira!: na g. minist!a, naj se zavzame za to, da bo zgrajena avtomobilska cesta v Vrata, cesta čez Boh. Belo—GorjuŠe—Kopriv-nik—Boh. Srednja vas—Bohinj jezero ter most čez Savo na Blejsko Dobravo, podaljšanje ceste skozi Všntgar v Gorje in na Bled. Vsi zborovalci so soglasno in ogorčeno zahtevali, naj se proti punktašem nastopa v smislu zakonov in agrarna reforma raztegne tudi na Škofijska velepo-sestva. Iz življenja ameriških Slovencev Umor cvet Slovencev v avtomobilu. — Samomor. — Prijeti ponarejale! denarja PL7.V; V odsfielda, država Ohio, so našli aa samotni poti v avtomobilu ustreljena mlada zaljubljenca. Ugotovili so, da gre za 24Jetnega Lea Hočevarja in njegovo 22-letno zaročenko Lilianovo Kunčevo iz vTheelinga Obema je pretrgala nit Življenja ena krogla. Revolver s prazno pa-trono so naaii v Hocevarjevem naročju. Šerif (okrajni sodniki John Crawford je pa na podlagi preiskave in zaslišanja prič Ugotovil, da je popolnoma izključeno, da bi bD Hočevar streljal sam. temveč sta postala mlada zaročenca žrtev zločina. Umorjeni Hočevar je bil nečak Antona Hočevarja, komisarja v okraju Beimont. V Buenos Airesu v Južni Ameriki si je končal življenje Ivan Strah, doma iz Loke na Dolenjskem. Vzrok samomora ni znan. V South Norvvolku, država Conecticut, jc stroj zagrabil za roko Janeza Pirnata in mu jo odrezal. Prepeljali so ga v bolnico. Policija v Dulutim. država Minnesotta. Je prišla nedavno na sled večji družbi ponarejevalcev dolarjev, med katerimi so bili tudi trije Jugosloveni. Zaplenila je 45.580 ponarejenih dolarjev, nakar je izročila so-drščn fotografa Fuglno ie Gilberta. Vilje ma Rosoviča in Nlka Medica iz Eveleths. Prav neprijeten božič je preživel v Cle-velandu Anton Novo rad. Na božični večer »e je nekdo splazil v njegrrvo spalnico ter mu odnesel 500 dolarjev. V Chicagn je podlegla pljučnici Ljudmila Jordanova. stara 22 let Rojena je bila r Cansasru. — Istotam je v bolnici Oak Forest umrl Anton Mohorič, ki je zapustil Ženo m sina. — V kraju Oreanev. država Minnesotta. je umrla Marija Virantova. stara 63 let. Zapustila je moža in štiri hčerke. —- V Pueblu. država Colorado, je umrla Kaiolina Tomšičeva doma iz Ko-ritnice pri Knežaku na Notranjskem. Zapustila je moža in dva otroka. — Po dolgi bolezni je v Clevelandu umrl Rudolf Kan-dus. star 45 let in doma iz vasi Vrtovina pri Gorici. Za njim žalujejo žena in dve hčerki, v domačem ktaiu pa oče. — Tam so tudi pokopali 40-letnega Alojzija Krn-ca, ki je podlegel pljučnici. Pokojni je bil doma iz Trebnjega, v Amerik; je bival 22 let. Zapusti: ie ženo in 8 otrok. - V Wau-keganu je umrla Ivanka Ravnohrib. stara 47.let in doma iz šrange pri Vrhniki. — V Reitzu ie umrl G4-letni Ferdinand Ojstr-šek. doma iz št. Ruperta pri Celju. — Po 23-lotnem bivanju je v Cleveiandu preminul Alojzij Novak v starosti 47 let. Pokojni je bi: doma iz Velikih Lipi jen j pri Turjaku Zapustil je ženo, sina in tri pastorke. Mešnigovo rodbino v Shebovganu, država VVisconsin je zadel hud udarec. Smrt ji je ugrabila 15-letno hčerko Heleno. --- V Ročk valu dižava Colorado. je 1. decembra podlegel pljučnici Janez Liper-s k. Pokojni je bil 3tar 18 let. bil je šesti otrok, ki ga Je ^mrt ugrabila nesrečnim staršem. Pri zadnjih občinskih volitvah v EUy. država Minnesotta ?ta bila za občinska odbornika izvoljena tudi Slovenca Janez Kapš in Ivan Tavželj. Štefan Banovec m Josip Koš^ak sta bila že poprej v mestnem odboru in imajc zdaj Slovenci štiri rastop. •nike. V znamenju zimskega sporta V soboto m včeraj smo imeli kar tri podsavezna prvenstva v smučanju Ljubljana. 22. januarja. Preteklo soboto in nedelo smo ime-'; v naši banovini kar tri podsavezna prvenstva v smučanju. V Mojstrani so tekmovali klubi goremjskega podsa veza. v Kamniku khtb:. ki pripadajo pod Htfbtianflkj podsavez. v Marfboru pa so nastopili §taieirsk: k!ub;. Tekmovanje v Mojstrani se je vršilo ob krasnem solncnein vremenu, ki ga je v ne-delijo dopoldne, ko so se vršile skakalne tedeme, spremljata ostra buna, ki je šla do kosti in ie bilo cek> na solncu 18 stopi n' pod ničlo. V soboto se ei o® idealnih s>než-n* prilikah vršil tek na 18 kun. Proga ie bila srednje težka, organizacijo je GZSP izvedel brezhibno. Tekmovalo je skupno 14 kmbov. ki so daii 54 teJcmovalce-v in to za kombinacijo 20, ostali pa so tetanovaii rt\ samo za tek a4i samo za skoke. V nedeljo popoldne se je propagandnih skokov udeležilo 36 skakače v. Za favorita v teku ie veljal Jesemčan Franc Smolej. ki na je ime! pri žrebareja smolo iti se je s startno §to-v*9co 2. zaradi tega plasiral 5e4e na drugo mesto. Proti pričakovanju je zmagaj Moj-strancan Aiojtz Krančnrk. ki ie startal kot petdeseti m je pokazal od lani velik napredek. Tretji ie b#1 državni prvak Artrin Jakopič. Tzven konkurence je dosege! najboljši čas Norvežan Otrttormsen. NedeHs-Irtm skakalnim tefctmam so prisostvovali razen funkcionarjev GZSP s predsednikom magistrom Zabkarlem na čelu tudi sresfri načehiik iz Radovljice %. 6r. Vidmar, ka ie zastopa! protefctoria prireditve zarae v teku. Boji se namreč, da bi ee mu pormila po^kod-ba na nogi, ki si jo je !»ni bes pri skokih nakopa. SkJep Jense pomeni za nas emu-or-rski sport precejeen udarec ker pmo imeli v njem naše najboljee orožje pri mednarodnih naetrjpvh, k pa ramimljrr. Kdor se je enkrat poš(kodovr>l pei Aotpi, posebno v »»stopal kot državni reprezentant. HITITE EV OGLEJTE SI MOM MENTALNI MII.IJONSKI VELEFILM ne odgovarja ..,? Senzacijonalno delo o človeški genijalnosti, problem našega stoletja — prekooceanski promet omogočen potom umetnih otokov na morju. — V glavnih vlogah HANS ALBERS Peter Hartmann, Sybila Scfimitz Hermanu Speefmastus Peter Lorre t> fibiiu, ki presnega po svoji napetosti vsa velika ti)m»ka dela. se izraža publika in kritika i največjim nttvdofienjein! Sreifi lanaarja plava v Savi UraMk OUZD Stanko Vfz|ak se hodi že od L 1920 tudi pobral kopat Radi dolžine filma predstave da nes ob 4., 7. in '^lO. zveCer nili 17. večinoma oraktičnih daril, ki so iili podarile večinoma .sportu naklonjene tvrd-ke. pra\ ep o darilo pa ie poklonila tud.: mestna občina Jesenice. Prireditev je vsekakor lepo uspela. V Kamniku :e zmagal v tek« stari ne-ugnani !ev Joško Jan^a. ki je mojega naj-ne\arnejsega tekmeca Bervarja pus-til za 3 min. za seboj. Proga ie bila izredmo težka, saj si je 7 tekmovalcev zlomiio smući. Pr' skokni :e s'gunio zmagal prvak Srame!, ki je posta! tudi nrvak LZSP v kombinaciji. Razen n;ega so se pri si:ok'h odlikovali tudi Palme, m^dl Prihodek m Šubic. V Mariboru ie tekmovalo rekordno 5te-vHo 100 tekmovalcev \z 14 klubov. V teku na 15 tam za seniorje ie z-magal Muš?č, pri jun i onih (proga 12 kan) pa Voden*, ona od 9>PT> Maribor. Guttormsen o naših tekmovalcih Včeraj, o priliki prvenstva GZSP v Mojstrani, je imel n«š poročevalec priliko razgovarjati se /. norveškim trenerjem g. Guttormsenom. ki pripravlja nase skakače za državno prvenstvo tn za bLrinje tekme F1SA. Guttormsen ni pričakoval, da imamo pri nas tako ugodne snežne prilike m toliko lepih terenov čeprav mu je o tem že pripovedoval njegov brat Sigmutid, ki je bil pred dvema letoma pr. na« trener. O tekmovalni pro<£i v Mojstrani se je ix-ra2*l jako pohvalno 6eS, da bolfjSe niao mogli izbrat: O skakalnici v Mojstrani prav., tla je težka, je pa izvrstna m vež-banje. Tu se skakači lan ko najboljše ufte sigurnega doskoka in bodo po tem z lahkoto skakati tudi na vecph skakalnicah. Glede trening« v Bohinju, poavi Guttormsen. da je pričakoval več. Hansenova skakamica ie izvrstna, treninga pa ee je udeležilo premalo akakačev, da bri mogel Vsled stalno razprodanih predstav priporr>vxamo nabavo vstopnic v predprodaji. IX)POLiNILO NAJNOVEJŠI FO-XOV ZVOČNI TEDNIK Elitni M*iQ Matica Telefon 2124 Slavnostni koncert Ljub4jona. 33. jaiiu:»r;u V r*>boto zvečer M je v Filharmou i 1» priliki TOlernice Ljuhl.i;ko!n vrši! slavttosiftJ konc-rt. kat^r^cr^ 9pOTed so izvajali: koncertna pevka ga Pavla bovšetova in gde. Silva Hrašovčcva kot njena spremljevalna pri klavirju. Sloven-ski vokal, kvin-tet ««?g. štibvrnik. .lus:. bra ta Roman in Ton*- Pt-iv.O-t' ter Šttle). <»r-kester Orkestra In. sa đrttStva Olnabene Blatite ia đrtavnega konzervatorija poti vodstvom prof. L. M. Skerjanca ter n;v»ški in mešani pevafci zbor (Jlasben^ Mntice pod vodstvom orn«'H-a mvnatalja sr. Mirka Poliča. Kofif««rt Je oddajala tudi domača radio-postaj*. Kot prvo tučko ituo slišali Jenka L);iv rina uverturo xa voliki orkester vKosovo. Junaško - lirično skladbo otvori krat« k uvod s karakterističnimi kvartnimi klici ;>o?amV novo življenje-;. V triu priskoči k orkestru enoglasni moški zbor, ki v kre.pkih ritmih poje o domovinski ljubezjii m v samozavestnem, moškem podviga Sokolstva. Obe skladbi je orkester poJal odlično ter žel z dirigentom na čelu jih nje šnnien aplavz. Slovenski vokalni kvintet je v dveh na-stopih pel petero pes mi \% svojeg« često preizkušenega repertoarja, io sicer: Mirkovo »Jntro.. Fovrute rjevo a Razbito čašo<, Savinov »Tehtni vzroka, ki ga je moral ponoviti, ter Prelovčeve >Rdeče nageljne* in narodno j Ko so fantje proti vaći šli t. Navdušeno ploskanje razvnele publike je bik) dokaz priljubljenosti vokalnega kvinteta in njegovega izvrstnega petja, ob enem pa je tudi pričalo, na je naši široki publiki zapeta zborovska p^s^m še vedno najboJ; pri srvu, kar ji > najlažje razumljiva. \1p«1 obema nastopoma kvinteta je zapela ga. Pavla Lovšetova Glicrovo pesem -Na vodi-., dalje arijo Marinke iz »Prodaaae aeVe-ste< ter ljnl^eznivo šegavo. a polteno zavito koloraturno skladbo Pavčiča 6kladbo • Vrabci in strasik><. TJmerniško dovrSeno klavirsko spremljanje > oskrbela gdč. Silva HraSovčeva. Obe izvajalki sta prejeli poleg zaslužnega somne^a odobravanja tudi cverlični dar. Koncert je zaključil mešani pevaki zoor Glasbene Matice pod vodetvom g. Mirka Poliča, ki > t imenitni interpretaciji ia lepo izdelani obliki zapel mojega »Mladega junaka«, živo razigranega >Zelenega Ju-rfja< Lajovica. vedno zanimivo drugo m-kovet — pesmi iz Ohrida — Mokranjca iti k sklepu groteskno »Jadovanko aa tele tome Gotovca. Koncert je bU selo dostojno obiskan, z-las-ti so ga pose t ili številni odlični sokolski delavci in mnogi vnanji gostje. č. Uab**una, 38. jamiarja. Ravsod se oa>de4o Hndje, kn- hoćejo za veako oono seczaoije. Najv«£ tih jc med rikntkimi ifraJck Ig ari na ta naćrn delajo refetamo. So pa tuda talci, ki si privoščijo razne ekatravacance no aarotft reklame m da hi se o n*h govorik). Ha Dunaju imajo irtuo »Verfcuhie dicn tarheh«. Oani se kopljejo takrat, ko se druci HudVe smučajo m drsajo, V tenki kopalni obleki skačeio v le-deno roraro Donavo, prea pa morajo prebiti led. da pridejo do vode. Cteni tega čudnega kjluba so vedinoma starejše osebe obeh spolov, ne man.rkaio pa rudi otroci. Baje ie kope! v ledeno mrzii vodi prav zdrava. Prav tako senzacijo si lahko videl, če te je v soboto popoToVte shtčarno zanesrla pot k Prešernovemu fcunaUBCu v Čerrručah. Okol; 13. se ie nenadoma pofavfl na obrežju Save na crnuSki strani nasproti Prešernovega kopališča postaven možakar, ki se je meni nič teb nič začel slačiti. Ljudje so sprva mislili, da lovi ribe, so pa kar ostrmeli, ko je možakar skočil v deročo Savo in so ga valovi zanosil kmalu na sredo reke. Izkaza! pa se je za veščega plavača in je s krepkimi sunki rok kai kmalu priveslal na breg. Krepko si je utr! te!o. nato pa se enkrat sfeočfl v vodo. Videt; je bilo. da se neznanec prav dobre pr>oa>t; v mokrem eie- — H. >mui«ir*ka tekma Saveu SRJ. v iiteli t?.. 18. in 19. februarja 1933 bo v Bohinju II. c-tnučarskn tekma Save^za SKJ. Ker *e to tekme ud»*l> ži tudi Sežkofllovažko d rusko Sokolstvo, bo to hkrati tudi tretja t^i;-ma /veze slovanskega t>okoli*tva. Spored tekem je tale: V potek t«, februarja: ob Mam tekma posameznikov na daljavo 18 km: ob tO Etamion, tekinu posameznic na daljavo 8 km V s»>1m,io 18, lehruarja: ob 13.90 članice, tekma posameznic v ?muku na 'J km; ob 14 M) Slani, tvkma posameznikov v Smuku nji 4 km. V nedeljo 19. februarja: ob 10. r lat*., tekma » skokih. l*oloy te^a tudi v dostavljeni tekmi (18 km in skoki). Rok xa prijav^ je do dne 6. februarja 1933-Sirebani«* nastopnih številk bo 7. februarja ob 17 v Ljubljani v prostorib naoelnie udeloienco, za tekmovalce in »a ostalo občinstvo. 7*a to tekmo vlada po vse-h zupah. ki troje ?muean'e, nenavadno zanimanje, in nobenega dvoma ni. da bo letošnja smuCarslca tekma v vsakem oziru prekosila krnsko. 2upna smučarska tekma ao-kolake iupe Ljubljana bo 29. t- m. v okolici crnu* in Ježiee pri Ljubljani. Tekmujejo samo na laljavo pripadniki vsen oddelkov kot posa- nifzniki. in sicer člani in moški aaraftčaj .i-op-oldji*- ul» pol 10. uri z uasronnim mt-stoin in cilj<-rn skupno r>ri opekarni 9 Crimf-nTi. •:si osfn!i oddelki pa ob pol 14. uri t mo. stom nastopa in ciljem v bližini arostilne T:jvt-ar>-v dvor« na Ježiei. Razglasitev vseh uspehov ki bo po neotovitvah na licu mosta: ob pol 17. uri v salonu .štirnove^a kopališča Prijave (samo potom druStva) se sprejemajo do 27. t. m. Podroben razpis jp bil razposlan vs^m topnim eriinicam, kjer interesentom na vpogled. — Zdravo! — Z u pno načelstvo. ZOBNI ZDRAVNIK DR. JOSIP TAVČAR specijalist za ustne in zobne bolezni Ljubljana, Gledališka ulica 4, tel. 3393 radi preselitve v nebotičnik <*• do 6. februarja ne ordinira. Narodno DRAMA. Začetek ob 20. uri. JS. jan., ponedeljek: Zaprto. 24. jan.. torek: Carjevič Aloksej. Red A. 25. jan.. »reda: Kar nočete. Red B. 36. jan., četrtek: Zaprto. 37. jan.. petek: Donufrt na Francoskem. Pr«niwa. Red C. Opozarjamo na reprizo >Carjeviča Alskseja«, ki bo v torek 24. t. m. za red A. »CarjevH- Atokaej« je izvrstna zgodovinska drama pisatelja Merežkovskega. Drama prijavlja kot prihodnjo no-k«rio angleško veseloigro >Dopust na Francoskemu. katere avtor je Berkelev. — zabavna veseloigra obravnava epizodo, ti sc vrši za časa svetovne vojne v etaipi na francoski fronti. Premiera bo v petek, doe 1*7. t. m. za abonma C. OPERA. jan.. ponedeljek: Plesni večsr Pfje m Pina Mlakar>a. Izven. Znižane e^ns. 24. jan., torek: Pri belem konjičku. 2o. jan., »reda: Nizava. Red Sreda. 26. jan., četrtek: KoMana. Red A. 27. jan., petek: Zaprto. Ponovi ae Puccimjeva op«ra Mada-me Butteefly t torek dne 84. t. m. % go s]x> Zlato Ojn.ng5enae v naslovni rloarl, za red C. Za torek napovedana operna prodat ava Madame BntterQy mora zaradi obolelosti Kogojeve odpasti. Uprizori se ta večer opereta »Pri bolem konjičku*., aa abonente reda C. metMu in da mraza prav mč ne občuti Po kopanju, ki je traja'o neka' minut, se !e neznanec obleke! n odse! proti n^estu, za niim pa ho strme'i DresetiečeM: z edalcl. Seveda smo se zanimah, kdo je neznanec, hI se na tak način igra s svojim zdrav->em. Je to 35>1etm- uradtik OUZD g. Vir Stanko, zaprisežen samec kajpak, sicef b mu Žena najbrž ne dovolila kopanja na prostem, in to v ;anuar^u. Rtagovnfjftfj sriM ^* z nrini ter nam je zauipa!. da se p prvič kopaJ v zimskem čaru L na Koroškem ki te svoie navade rti o-M?sf v CeHc. kjer je pozmeje služboval. Od |. odkar ie uradnik pr: OUZD v Ljubijan . so hod redno kopat vsako zimo v Savo. Njegov sta!ni prostor je pri črnuSfkem mostu. ba< nasproti Prešernovega kOpafiSČa. Tttđl s'če-rad se je g. Vizjak kopal v Črnučah Krasen solnčni dan ga je izvabil, da Ne je še! popokme kar dvakrat kopat G. Viz.iak se po vsakem kopanju počut: naravno^ <\\a\-€K>. Telo ima tako utrjeno, da ne dob n r najman^e^ga prehlada a1: nahoda. Pravi, da 8ahT;o izdrf' mraz do —22 stopmj C. ne da bi to imelo zanj kake kvarne posledice. Bo'an ie b;l !e v otr^i dobi, pozneie. ko se je priče' pozimi kopati, ni M nikdar več bolan, kar je dokaz, da človeško telo brez 5kode prene-se rudi zelo nizko temperaturo. G. Viziak seveda ne skoči kar ta-ko'e na brzo roko v vodo. ker ie prehitra menjava temperature nevarna zadeva. Prav počasi gre v vodo. k'er ritane kake četrt ure. nato pa leže na sne£. da s© posuši. V tej poziciti ga je tud: včeraj fotografral nek.i njegov kolega, k se je kot neverni Tomaž hote: na 'as-tne oči prepričati, če se njegov tovariš res koplje. Verjamemo, da se g. Vizija k ne koplje zaradi reklame, kajti zaentkrat Se ne ref ek-bira na mesto ravnatelja ali kaj sHčnega. Na vsak način ;e g. Vizjak dokaz, da imamo tudi med Slovenci trdne liud^. KOLEDAR. Danea: POBedsljsk, 23. anuarja, katoličani: Marijina zaroka. Volji ca, nravoslav- ni 10. januarja. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matioa: F. P. ne odgovarja . . , Kino Ideal: Kiamet. Kino Dvor: V dobi alave ob 16. ZKD: Mamsellc Nitouche ob 14.30 v kt-ii a Matici. Kino šiška: Quo vadiš ob IS. in 21. Glasbena Matica, občni zbor ob 20. t 1-1 ubudovi pevski dvorani. Francoski institut v Ljubljani, predavanje gdč. Anthoine is Pariza ob 21. v društvenih prostorih. Sloga*, komorni večer kvinteta pihal ob 20. v veliki dvorani Lijubljanskesa Dvora. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg tj. Hočevar. Ljubljana VTI, Olovftka oeata 84. Ustar, Sv. Petra cesta 78. aspocf sita tat reaefa Ker je />rtvffo sotrudnika rubrike »Izpod sita in rešeto« trenutno v ukan t no in a« poteguje zanj sotrudnik *67oi-enčeve«r rubrike »Nedeljske misli«,, smo morati aa danes opustiti nekoliko primerno temperi-rano &ocialno čustvovanje in se obrniti kur na »Slovenca« s prošnjo, naj nam posodi nekaj gradiva za našo razpisano rubriko brez humorja. Naleteli smo na širokogrudno razumevanje tvojega kočiji \*ega položaja in evo, kaj smo dobili: »ztaradi kosmatosfi se vznemirjate in pomišljate vstopiti v zakon, boječ se, da va* zaročenec kot zakonski mož ne bi ho tel več rad imeti? Kar brez skrbi bodite, opustite bri jen je in posipanje kocin in ko-cinic. Poznam ta svet kolikor toliko zanesljivo in vem, da se vašemu bodočemu možu ne zniža ljubezenska toplina savno za\foljo vaše kosmatosti niti za odstotek stopinje, pač pa mu utegne ob brhki medvedki še kaj narasti.* In še tole smo dobiti: »Nerazviti dojki? Ne poznam vaše miselnosti; če je ta ntoderno usmerjena, potem je sitna stvar popolnoma v skladu z vitko linijo ali črto, ki je brez krivulj; če pa je bolj starinska, kar pomeni v tem m marsikaterem drugem pogledu podzavestno ali zavestno vdanost materi priro-di, pa je zadeva še bolj v redu. Prepustite take skrbi materi prirodi, ki daje s\-ojim vdanim otrokom, kar jim treba za zdra\'0 in pravšno življenje, vsako stvar seve ob svojem ča»u. Nikar ne mislite, da so obilne oble kaj posebnega. Takšne mogoče kepe maščobe so za dejansko rabo manjše vrednosti, kakor skromne prsi Ne zametu jte denarja za reklamne pripomočke, ne poslušajte svetov nespametnih ali cele* pokvarjenih tovanšic, posvetujete se raj-še s svojo materjo ali kakšno teto.« (Oboje iz nedeljskega »Slovenca« na strani 12.) Hvala lepa za obilo vica, ki ste nam z njim postregli v stiski Vsem župnim uradom širom mile naše domo\>ine pa priporočamo, naj nabijero ta najnovejši t>r>a-stirski list« na r\'ota vrata Vzrok strahu. — Zakaj pa je bil včeraj v vaši pisarni tak dirindaj? — V pisarno je prišel po našo strojepisko njen zaročenec, policaj, pa je blrt-gajnik omedlel. p p Stev. 18 »SLOVENSKI H ARO D«, dne 33. jmiraar^ 1S33 Rt ran BOHEMSKI KARNEVAL S. K. ILIRIJE RONNT - JAZZ 4. II. - UNION KONKURENCA MASK Dnevne vesti — Dijaški kraž-ki z» pospeševanje ee-akoslovasko-jugoslovenske vzajemnosti. Češkoslovaško- lugoslo venska liga poroda, da so ojeni odbor v Bonesovn, Bratislavi, Brnu, Cesk Budejovioah. Kraljevem Hradcu. Plzui, Prag;, Pfcrovu. Pfibraini Taboru rn L^žhorodu pripravljeni pojnagat: s svoj m strokovnim znanjem dijaštvu srednjih in strokovnih Sol, ki Ki imelo interes na pospeševanju Češkoslovaško - jugoslovcrv^e vzajemnosti na polju jezik«, splošne kulture m turrstike. Češkoslovaško prosvetno ministrstvo je obvestilo u tem ravnateljstva vseh srednjih *n strokovnih šol s priporočilom, naj se povsod, kjer k«/e dijaštvo zanraninje za to akcijo ustanove dijaški krožk- za pospeševanje češkoslovaško-jugo-sloven^ke vzajemnosti O n.j:hovem delovanju bodo «ole poročale ministrstvu ob za-JtHuoku Šolskega leta, — Velik izlet po Jadranskem in Sredo zein*keni morju. Da se čimbolj pribl-ža -ea-H taci ji evojejra programa irlode spoznavanja na?eea morja, zlasti pa, da oživotvori nameravani manifestacijski sestanek s prijatelj skim udruženjem >Liflrue maritime & rolo-n al* ErascaiBec, je izvršilni odbor Jadransko straže v Splitu sklenil junija ali avgusta mest^c-a prirediti velik izlet po Jadranskem in J^redozernskem morju. LMeležeoei izleta si bodo ogledali mesta Krf, Ajaecio, (Koliko). Nizzo. Toulon. Manseilk'. Barcelono, Las Palmas, Tun s (Kartaoo), Malto, Kotor, Dubrovnik in Split. V vsaki luki bolo izletniki ostali toliko, kolikor je potrebno za ogledovanje znamenitosti. torej od pol do dveh dni Na Krf u priredi .IS zadušnico. v MarselBeu pn manifestacijo z Ligrue maritime- Ker bo JS izkoristila izredno ugodno priliko, ko bo prost eden največjih, najbolj luksuzno opremljenih in najudobnejSib jugoslovanski b parnikov. bo popotovanje tudi znatno cenejše kakor navadno. Če bo namreč 200 popotnikov, bo veljalo okrog 250 Din na dan, de jih bo fes 250 okrog 220 Din, ee bo pa stev Jo udeležencev še bolj narastlo. bo pa cena še razmeroma nižja. Popotovanje. 6 popolno iu obilno preskrbo, kakršna je pač v navadi rui velikih pomikih, bo veljalo okro<3 4— 5000 Din. JS s tem izletom nikakor do\v dflati dobička, temveč tia priredi le £aio, da da izieUiikoiu čim najcenejšo priliko u\ tako lep in redek izlet po morju in za obisk najlepših mest Sredozemskega morja. Kdor se tega kra^nejju izleta namerava udeležiti, naj se javi do konca tega meseca krajevnemu odboru JS v Gledališki uliti S, Ljubljana. —Ceku-tia kontrola tinka. Januarski zvezek Usta »Dubrovačke biskupije« objavlja zanimivo okrožnico škotskega ordinarijata, kj pravi, da je treba imeti v točni evidenci katoliška, nasprotne in nevtralne publikacije v škofiji- škofijski ordinarijat naroča župnijskim uradom, naj zbero podatke o tisku v rojita župnijah in jih vsako leto do 31. de-f^inbra pošljejo škofijskemu ordinarijatu. V poročilu je treba omeniti. koliko izvodov poodinih katoliških listov prihaja v župnim ter koliko nasprotnih in nevtralnih. — Prepovedana knjiga Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in avriti v naši driav: knjigo Svetozarja Pribioevića Dieta ture du Koi Alexauder« (Contrl-bution a P etude de la democratie) ki je izšla v založbi knjigarne Pierre Boseuet. — Sin kralja čevljev na Sušaku. Na Sušaku se je mudil v petak šel znanih tvornic v Zlrou Jan Bat' a, ki ao ga spremljali šef personalnega oddelka Berger tn dva kontrolorja. Jan Bat'a je naslednik ponesrečenega kralja čevljev Tomaža Bat' e. S Sušaka se je odpeljal Baf a na Češkoslovaško. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in mrzlo. Včeraj je v Zagrebu in Beogradu snežilo, drugod je bilo pa večinoma lepo. Dane« dopoldne je tudi v Ljubljani naleta val sneg. Najvišja temperatura je zjiašala veeraj v Splitu 2. ▼ Skopi ju 0, v Mariboru —2, v Ljubljani —2.4 Davi je kazal barometer v Ljubljani 7713, temperatura je znašala —9.6. — Žrtve smučanja in lim*. Včerajšnja krasna nedelja je izvabila v naravo na tisoče smučarjev. Kakor običajno, je pa tudi včeraj smučanje zahtevalo več žrtev. V bolnico so prepeljali več ponesrečencev. Prvi je bil Hugo Shell, sin stavbnika, stanujoč v Macrerjevi uliei, ki si je pri smučanju na-iomil ali zelo zlomil levo nogo. Na Rudniku je doletela slična nesreča dijaka Cirila Pel-fana, Id si je zlomil levo nogo. Tretja žrtev smučanja ie bil dijak Branko Varoba iz Kranja, ki je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. Včeraj popoldne so pa morali prepeljati v bolnico tudi Marjana Cir-mana. stanujo&ega v Livarski ulici, ki si je na Rožniku zlomil levo nogo. — V Tržiču si je pri sankanju zlomila levo roko šivilja Hermina Padarjeva. — V Ljubljani je padla po stopnicah zasebna uradnica Olga Mekina, ki si je zlom la desno roko. — Izreden talent. Marjan NestoroviČ iz IljunogdoLa pri Rogatici je še mlad. pa je pokazal izreden talent. Fant je šele nekajkrat videl Wiomotivo, pa je napravil iz razurii odpadkov zelo lep model lokomotive. Sam si je na pravd tudi kolo in montira] doma radiopostajo. — Roparski umor učitelja. V Nevesinjab so našli te dni umorjenega učitelja Ivana Mačkica Pokojni je bH zelo varčen m je najbrž imel prehranjenega precej denarja Ker ga več dni oi bilo na spregled, so odšli orožniki k njemu no dom. tod« stanovanje je bilo zaklenjeno Vlomili so vrata in našli učitelja na tleh mrtvega. Vse kaže. da gre za roparski umor. — Na povratku s krstne slav« zmrzali. Včeraj zjutraj so našli v Stjepanu pri Novem Sadu zmrznjenega 85 letnega starca i Mile Tantiča. Mož je bil v petek na krstni skv: m ko se j<; vračaj je ooiezal v snegu in zmrzniL — Oreta ubil. V Prnjavoru je iiuso Če~ jič v eetrtefe zvečer ubil svojega oOietnega očeta. Oče je sinu uopre^tano očitat, da ničesar ne zasluži. Ločil ga je celo od drugih dveh sinov in mu od kazal posebno sobico, čeprav druga dva tudi ničesar ne zaslužita. To je fanta tako [>otrIo. da je počakal v temi očeta pred mlinom in ga s kolom ubil- — Ij Svetoi-avtika proslava. Leto« BO bo svetosavska proslava vršila v petek 17. t »n, v veliki dvorani hotela >Union«. Kakor po navadi, dopoldne bo šolska proslava, zvečer pa beseda. Dopoldanska proslava je namenjena v prvi vn»ti šolski mladini in staršem; začela se bo ob 9.30, a končala po 11-Šolska proslava obstoji iz kratkega cerkvenega obreda s sekanjem kolrča in nagovorom domačina proslave g- insp. M. Prešla o pomenu 'nova. Nato bo svečana dijaška akademija, na katera sodelujejo učitelj seniki z mešanim pevskim zborom pod vodstvom g. prof. Ivana Repovša. ter z dijaškim orkestrom učiteljiščnikov pod vodstvom g. prof-Radovana Proseuca. Učenci osnovnih in srednjih &ol bodo deklamirali rame umetniške iu rodoljubne pesmi. Po končani akademiji se boio delilv nagrade učencem, jjosti bodo postrežem s koljivom (žitom). Na koneu proslave bo dijaški ples do 13. e spremljeva-njem orkestra dravske vojaške godbe. Za to pririHlitev ni vstopnine. Večerna proslava s« prične ob 30.80 s koncertom, ki ga bodo izvajali naši priznani umetniki: ga. Pavla Lovdetova, gg. Julij Betetto in dr. Danilo &vara. ter pevski zbor učiteljiščnikov in pevsko društvo »Grafika* pod vodstvom g. prof. Adolfa Grobminga. Nekatere točke programa se bo^o prvič izvajale v Ljubljani. Program priobčimo prihodnjič. Po koncertu bo ples do 3. zjutraj ob spromljevanju orkestra dravske vojaške godbe. —lj Vsaka strmina je zdaj izrabljena razen streh Pri nas smo pač ludi v pogledu zimskega sporta velikopotezni. Ureditev ^ionskega zidu v Vegovi ulici spada med naše najznamenitejše ztiamenitosti. kar »o ugotovili te dni tudi otroci, ki se sankajo ? terase po zasneženih stopnicah na ulico. Sicer zdaj nihče ne hodi posedat na teraso \">r je ljudem vs eno, ali so stopnico očiščene snega ali ne, pač pa nimajo ljudje zavarovanih kosti, ki so v nevarnosti, ker sc ti Lahko kar na lepem zapraši sankač pod noge. — Glavno torišče za športno udejstvova-nje mladine je pa v Tivoliju, kjer je včeraj podietni možak sposojeval sani proti primerni odškodnini. Z:islužek je bil slab, ker olro-i*i prihajajo po večin; s svojimi sankami na sankalisče, tisti pa, ki nimajo sank, nimajo tudi denarja za posojnino. —lj Saetni viharji so včeraj jjovzroČili, da sta jutranji Orient okspres in brzovlak prispela v Ljubljano s precejšnjo zamudo. Tako je imel ekspres, ki prihaja iz Bukarešte 64 minut, beograjski brzovlak. ki vozi v Monakovo pa 1 uro zamude. Ekspres je bil skoro popolnoma zasnežen- Dragi vlaki na naših progah so vozili redno in so imeli kvečjemu neznatne zamude. Zjutraj je ob 5.10 odpeljal iz Ljubljane na Gorenjsko smučarski vlak in je na glavnem kolodvoru vstopili 175, na gorenjskem pa 180 smučarjev. —lj Komorni veeer. Mod redkimi koncerti so koncerti na pihaia najredkejši. Danes bomo imeli priliko slišati komorno enoto pihal. V celoto združeni flavta, oboa, kla rinet, fagot in Blummerjev kvintet Vsak od teh glasbil je zanimiv po sebi, čudovite so barve, ki nastanejo, ko se združijo v razne-skupne. Spored današnjega koncerta ob 20. zvečer v veliki dvorani Ljubljanskega dvora (Kino) bodo izvajali gg.: Slavko Korošce (flavta), Jaroslav Janeček (oboa), Janko Grogorc (klarinet), Robert Lukas (rog) in Vili Hanek (fagot). Koncert se vrši kot S*o-gin komorni večer pri že poznanih nizkih cenah. Vstopnice se dobe v pred prodaji v trafiki Pugelj na Miklošičevi cesti, palača Pokojninskega zavoda in v Matični knjigami. —lj 5. Poljudnoznanstven« predavanje Pridoslovne sekeije Muiejskevji društ^* za Slovenijo bo v četrtek 26- t . m. ob 8. zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Fredaval bo g. genCTalni inspektor inž. Sbrizaj o >Ljubljanskem barju nekdaj in sedajc. Ob skioptičnih slikah bo tolmačil nastanek barja in njegov razvoj in zgodovino do današnjih dni. G. predavatelj, znani strokovnjak za osuševanje barja, nam bo pojasnil rudJ zglede za bodočnost. Kar se tiče ekonomske obdelave Ljubljanskega barja. Predavanje je namenjeno najširšim slojem, ki jih sekcijski odbor prav vljudno vabi na čim številnejšo udeležbo. Vstopnina običajna. —lj Aranžer ji! Društvo aranierjev prosi vse ene, ki imajo interes udeleiiti se aranžer skega tečaja, da s« sglase zanesljivo t torek 24. u m. točno ah S. tvorer v prostorih ljubljanskega velesejma, kj«T dobe nadaljnja navodila glede tečaja. Vsi eni, ki §e bodo prijavili do teg* dne. bodo plačali niilane pristojbine. Odbor. —lj Esperanto. Nov tečaj za aačetnike ae otvori v toreik 24. t. m. ob 20. v šentjakobski šoli. Vpiše se lahko vsak, učni na mesečno 15 Dio, za dijake 10 Din, ta&zpoaekri prosto. —lj Smučarski tečaj. SPD priredi v Ljubljani v dneh od 28. do 27. t. m. prvi petdnevni smuški tečaj za začetnike in manj u- vežbane smučarje- Prijave s prija mino 25 Din sprejema pisarna SPD v Ljubljani aa Maaarvkovi e, 14, palača Grafike. Zbirališče v ponedeljek 33. t m. ob 14.30 pri Ceenovar-Ju ob dolenjskem mostu. Tete j voda savezni učitelj J. Kveder. —lj Opozarjamo na vojaško iglasitev, kateri so podvrženi vsi, v letu 1915. rojeni mladeniči m starejši, doslej začasno nesposobni naborniki. Priglasiti se je treba v mesinem vojaškem uradu na AmbroŽeve-m trgu št 7.-I. najkasneje do konca tega meseca, sicer nastopi kazen. —lj Prijateljem živali je napravilo prav veliko veselje agilno društvo rejcev malih šivali >2fvaleac, ki je te dni razposlalo prv^ številko svojega glasila >2ivaieac. Mesečnik, ki ga ČUmi dnifchrs dobivajo brsaplačrio, je res odlično urejen, saj na« naži najboljši strokovnjaki informirajo s kratkimi članki prav o vsem, kar zanima rejce kuncev, koz, perutnine, notri je ali roočvirake«ra bobra, golobov, kanarčkov, tnalih papagajčkov in drugih iivali, obenem pa Čitatelja za ni m.-, tudi prav pester drobiž, zlasti pa oglasi, ki bodo mnogo koristili interesentom. —lj Akademiki, Jnfroslereni! Pripravljalni odbor Jugoslovanskega akademskega društva sEdinftvo«' v Ljubljani vabi vse poštene in jugoslovensko zavedne akademike, da se vpišejo v klub. Uradne ure so v ponedeljek, sredo in petek od 17. do 18- popoldne v društvenem lokalu. Ključavničarska urica St. 2., II, nadstropje, —lj Otvoritev mestneaa drsališča pod Tivoli jem. Jutri se otvori mestno drsališče pod Tivolijem. Cene običajno. Iz Trebnjega — TuOi r»ai kmet se organizira. Včeraj »o se po prvi maši sestali t prostorih S- Pavlina v Trebnjem člani bivših kmetijskih podružnic, sodaj podružnic kmetijske zadruga Trebnje in Sevnica. Važnomu sestanku, ki ga je vodil načelnik g. Josip Pavlin, je prisostvovalo pole^j članov tudi mnogo kmetov iz okolice, ki ao vsi z zanimanjem sledili poročilu načelnika in lK>dru-žni£nih delegatov. Iz poročil so navzoči spoznali, da je glede na njihov težak gospodarski poJžaj nujno potrebno preo snovanje družbe r ladrugo ter so pristopili k novo ustanovljenima podružnicama kmetijske zadruge v Ljubljani. — Beti s po rt. Kakor smo že poročali, se Je nedavno osnoval pod okriljem Sokola smuoarski odsek, ki je danes v razveselji vem razmahu. Dnevno opazifi v okolici lunogo navdušenih prijateljev lepega in zdravega belega sporta. Včeraj pa ao naš kraj posetili tudi številni smučarji iz Ljubljane, ki jim je teren prav ugajal. Na J vse jim je pa ugajala tudi cenena in solidna postrežba tukajšnjih gostilničarjev in de se bodo vračali. — Pridobnina. Rok sa napoved pri dobni ne poteče k on cona tejra meseca in vse obrtnike opozarjamo na to. Prijavne pole prejfcnete pri tu.panwtvu. Iz Novega mesta — Tujaki promet v letu 1032. V prosi em letu »c je mudilo r našem mestu 3777 tujcev. Poslovna pot je pripeljala 1797 oseb, ostali so bili letovisčarji. 1% Jugoslavije jih je bik> 3498, iz Avstrije 140, is Oe-hoslova&k« 50, Iz Italije 43, is Madžarske 5, iz Nemčije 16. is Poljeke 7, te ostalih balkanskih držav 7, is Francije 9. is Anglije 4. iz nordijskih pokrajin 7, iz oetak; Evrope C. i& Aaije 1, is Severne Amerike 5 in rz Južne Amerik« 11, Alričanov in Av stralcev ni bik) X nam. Našteti so seveda le tuje odvetnik dr. Pr. Tvanetič, ki na svojem novem vrtu v K and i ji zaposluj« lepo Število de lav. cev. Ves obširni vrt bodo prerigolaii, ka menja so naruvali za veliko stavbo, ljubka poletna hišica že stoji na gornjem koncu. Spomladi bo vrt po najmodernejših načrtih urejen ter bo okras vsemu nase m u mestu. Iz Celja —C Orevi vsi v mestno gledališče, kjer bo gostovala Ijnbtjanska drama z znano Rostandovo dramo »Veat<. Gostovanje, ki bi se moralo vreiti šele v torek %i. t. m., je bilo preloženo na drevi. Ljubljanski gostje pripravljajo Celjanom in okoličanom večer prave gledališke umetnosti. —c SSK Celje bo imel drevi ob osmih važen izreden občni zbor v mali dvorani Celjskega doma. —c O stari in novi Kitajski bo preda-val drevi ob osmih na Ljudskem vseučilišču v riaalnici meščanske šole g. prof. Branku Ru4o*f iz Celja. Zanimivo preda-vanje bodo spremdjaie akiopticne slike. —c Zimekoaportni artieli Savinjske po-n kuharske knjige itd. Vsa vprašanja ae lahko spravijo na svet /aradi krize ter združijo z njo. In najepše presenečenje je, če zopet odkrijejo kakšen previi^er« «*v>-blem. ki je v neposredni zvezi s knzo. CXidno je reA. da niti se ne kaže, ali bo sploh kdaj zmanjkalo teh preimonitnih pro-blemčkov. Dan za dnem nas tolažijo s remi ■vprašanji, ki so vsa najvažnejša; vse je bilo že obdelano na račun krize, vsemu in vsakomur smo obesili za vrat krizo, zato bi Kila največja senzacija, če bi kdo mogel po ved*ti, kaj s« nI v krizn. aH kaj se ni v zvezi z gospodarsko krizo. Menda so se ljudje že prepričali, da je v rej sp'ošni krizi najvažnejše govoriti o krizah in krizicah — samo govoriti in načenjati vedno nove probleme. Ce ti je pri srcu blagor domovine, odnosno lastni blagor, moraš pobijati na ta velezasluini, kulturni in človekoljubni način krizo. Sc vedno jc premalo javnih delavcev, ki bi služili ■irdošnost; in **ebi na ta način Ali ni žalostno, če smo kljub vsemu prezrli Se kakšen problemček. ki ga Lahko naprtimo krizi? Morda je še važnejši kot tisti: gospodarska kriza in »Veseli vinograd«. Ali naj zopet naglašamo, da je kulturna, nacionalna, socialna in moralna dolžnost vsakogar, da išče problemčke m čenčari o njih?! Toda Ljubljana nosi zastavo tudi v tem pogledu; krvave srage rišejo našo pot. ki «ve dvjjja »trmo kot severna Triglavska »te- na kvišku, k napredku. Nikjer se niso lotih" krize tako intenzivno, kot pri nas. kjer razpravljamo tudi o čenčah v zvezi s krizo. Le" pokažite nam problem, ki ga še nismo načeli in obdelali tako, da ni več ničemur podoben! Ponižno si pa drznemo omenit^ problemček. ki je tudi neznansko va-že?. strašno aktualen in silno pomemben, od katerega je rudi odvisna naia uaoda ter bodočnost in ki je prav tako odvisen od gospodarske kr.ze kot vsi drugi. Zaslužni delavci si lahko prisvoje prvenstvo, da so odkrili prvi ta prevažni problem, skromno jim ga prepuščamo. Namigniti jc pa šc treba, da so se baš zaradi predmetnega probi eni čka lahko razbohotili pri nas vsi drugi problemi, ki so v zvezi z gospodarsko depresijo. To je posebno važno. Menda vam m treba ugibati, za kakšen problem gre. samo pomislite, da to s tem problemom v zvezi rti drugi, ki jih obglav-Ijamo v tmenu znamenite krize. Kdo bi pa mogel razpravljati o kakšnem važnem problemu brez cvička:! Vidite torej, da važnejšega vprašanja rea ni od tega: cviček in gospodarska kriza! Da, cviček j« najmočnejši in najmogočnejši činitelj v našem bogatem križarskem življenju. Ne moremo torej reči, da posvečajo naši križarji, odnosno cvičkarji premalo pažnje cvičku samemu na sebi. treba je pa naglasiti, da se ne zavedamo dovolj, da je naše javno udej-stvovanje tako odvisno od cvička rn da je vse naše problemarstvo pobarvano s cvičkom. Cviček ni le alfa in ornega našega javnoga življenja, temveč je rudi kri tega življenja. Zato načnite vendar že še to veleaktual-no vprašanje, spregovorite o njem v splošnem in lastnem ter višjem interesu, navdušujte ljudi zanj. sklicujte se na moralne, socialno itd. dolžnosti, organizirajte množice za novo obliko krizarstva, začnite rz-dajati glasilo novega pokreta itd.! Sicer pa morate vedeti sami, kaj je treba storiti, da bo tem bo t; rekel cviček ter da bodo vtM. problemi utonili v njem. »Trčimo! Eks!« Lepe prireditve JS v Celju Celje, 22. januarju Krajevni odbor Jadranske straže v Celju je priredil v soboto in včeraj dva dneva, k' sta bila posvečena našemu morju in Primorju. V soboto ob je predaval g. prof. dr-Ivo Rubić, glavni tajnik Jadranske straže v Splitu, v riaalnici deškv meščanske sole številni osnovnošolski mladini, v nedeljo ob 9. dopoldne po v veliki dvorani Celjskoga doma učencem srednjih, strokovnih in meščanskih 5ol o ljubezni do na&ega morja in o nalogah podmladka Jadranske straže. Obe predavanji so pojasnjeval* številne lepe ski-optične sinke iz Dalmacije. V nedeljo ob 11. dopoldne se je pričela v nabito polni veliki dvorani Celjskega doma matineja Jadranske straže. Matineje so se udeležili predstavniki civilnih oblasti in uradov, oficirskega doma in narodna dru&tva ter mnogo mladine. Predsednik Jadranske straže župan g. dr. Gorican je otvoril matinejo z lepim pozdravnim govorom, v katerem je podčrtal važnost morja za moč in blagostanji države ter potrebo, da odločno branimo svoje morje pred nasprotniki. Moški zbor >Oljke< je nato zapel >Morje Adrijanskot, g- Čebular pa je recitiral A&kercevo >Balado v Cožotih«. Sledilo je predavanje glavnega tajnika Jadranske straže g. prof. dr. Iva Rubi6a iz Splita o osnovah naše pomorske ideologije, ki je podčrtal važnost pomorske zavesti, ki jo propagira Jadranska straža z velikim uspehom v vseh delih države. Divna jadranska obala, za katero so se v teku stoletij potegovati vsi večji evropski narodi, nam nalaga dolžnost da postanemo pomorska velesila. Predavatelj je podal kratek historijat Dalmacije v prvih časih svobode ter v dobi suženjstva in borbe za osvobojenje. Broa svobode ni blagostanja. Ce pravijo nekateri individui pri nas, da je v naši državi slabo in da ni svobode, naj gredo v Italijo. Ne propagiramo vojne, najodločnejse po branimo svojo najdragocenejšo last, naše morje, po katerem sega tujec s svojo grabežljivo roko. Oklenimo se Jadranske straže in hitimo e svofrmi mislimi vedno k morju, ki je jamstvo nase velilce bodočnosti. Predavatelj je žel za svoja krasna izvajanja navdušeno odobravanje. Po predavanju je razkazal Potrtega srca naznanjam žalostno veat, da je naaa nadvse ljubljena soproga svakinja, teta, gospa Malči Lipoglavšek dne 22. t. m. po mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Poreb drage pokojnice bo v torek ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice k Sv. Križu. IJoMJaua, 23. januarja 1983. žalujoči soprog JOSKO LIPOGLAVŠEK skiopticne posnetke Splita in okolice. Lepo matinejo \e zaključila pesom >Na Adrijo<« ki jo je zapel moški zbor >Oljke<. Nekateri imajo denar Ljubljana, 23- januarja. To, kar je mišljeno pod pojmom zloglasne krize, pomeni tudi mrzlično hlastanje za denarjem. Namreč nekateri imajo denar in bi ga radi se več, nekateri ga pa nimajo in bi ga tudi radi imeli. Nekateri bi radi izpraznili vse denarne zavod<\ nekateri bi pa radi naberačdi vsaj nekaj drobiža za suhi kruhek. Z denarjom se gode čudne reči. Vse, kar se pa godi z njim, jo povedano e tom: ni denarja! Čudna zadeva: denarja ni, a nekje mora biti. saj ga je le vedno toliko, kolikor ga je bilo tedaj, ko ga nismo vni tako pogrešali. Sicer pa ni tako važno, kje je, saj končno to ni taksna skrivnost. Važnejše bi bilo vedeti, kako zopet spraviti denar v žile Gospodarskega življenja. Seveda je pa zanimivo, da ne ve nihče povedati, kje je denar, čeprav morda sedi na njem. Pri reševanju denarne krize je pač dovoljeno milo vzdihovati hi obenem sedeti na denarja. V tem je vendar bistvo vse *• krize. Kaj ta k inoga bi pač ne smeli trditi, kajti, kdo more dokazati, da imajo ti*ti d&-nar, ki najbolj vzdihujejo! Kljub temu nam ne sinejo zameriti, ce povemo zgodbico, ki je tako značilna za vzdihujoče. Vsega usmiljenja vreden revež je prišel ▼ denarni zavod, kjer ja na vse mile vi že tožil nad slabimi časi in miio prosil, naj s* ga usmilijo. Dejal je, da nima evenka niti za so), da je njegova družina že povsem gola, saj ni videl denarja že tako dolgo, de je pozabil, kakšen je. Uradnik ga je nekaj časa poslušal brezbrižno, kor je pac že vajoM takšnih zgodb, končno se mu je pa vseetio začel smiriti. Kakor hitro so se pokazale na uradnikovem obrazu sočutne poteze, je postal prosilec poguram j s* in ni prej odnehal, dokler ni uradnik vzel hranilna knjižice, da bi izplačal prosilcu stotak. Prosilcu so od veselja drhtele roke, kr> je izročal knjižico uradniku. Ko je pa uradnik odprl knjižico, je okamenel. Okamenol je še prosilec ker ni vedaU kaj naj pomeni uradnikovo presenečenje. Čez nekaj časa s« je pa uradnik vseeno zganil: — Kaj pa je to? In si drznotej Pokazal ie na lepo zložene stotake, ki so bili tako skrbno spravljeni v hranilni knjižici. Prosilec se je naglo prebudil iz okame-nelošti, izpulil je uradniku Iz rok hraruhio knjižico z denarjem ter jo mole« odkuril. T takšni krizi ni ni? čudnega. Se pcoabft denar v hranilni knjižici. Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Frui * Josefovaa r renči ca do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Jo-sefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« g renči ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Vse črno pred očmi. Gospa služkinji: Marička, kako neki ste se mogli dati poljubiti dimnikarju? — Saj niti sama ne vem, gospa. Naenkrat sem videla pred očmi vse črno in ie me je poljubil. Kočljivo vprašanje. — Koliko si pa star Mihec? — Ne vem, gospod. Papa pravi, da je bilo mamici 30 let, ko sem priSel na svet, mamica ml je p* včeraj dejala, da je stara 28 let. Stran 4, >SLOT5!fS5I narod«, 1 skozi njene saione nau tri tisoč najodličnejših gostov. In ker je veljala vsaka knjiga njenih spominov tristo lir, je markiiza res živela od svojega peresa. — Draga prijateljica, — je dejala grofici Colozzolo, — pripravljam četrti zvezek svojih spominov. Srečna sem, da bom Lathko omenila v njem tudi vaša odlična gosta, baronico Grenadier m njeno očarljivo hčerko. Bila je pač že po naravi taka, da je hotela občevati samo s plemiči, a v svojih knjigah po sto Ur vendar ni mogla cmenuaDi ljudi, ki se jim je pretakala po žilah navadna rdeča kri. En pesnik se je odiHkovau s samozavestnim nastopom in živahnostjo svojih kretenj. Pisal se je Prunelii Prunello, prišteval se je med iuturiste m priobčeval je v »Poesii« eno- in več-zložne onomate, ki je Fil-jppo Tomma-so Marinetti o njih trdil, da so točen izraz fašistične estetike. Čeprav se je prišteva! med fururiste, mu je bila dTažestna Filipina takoj všeč in ni trajalo dolgo, pa se je umaknil z njo v kot velikega salona. — Signorina, — ji je dejal z glasom, ki je jasno pričal o ognju v njegovem srcu, — signorina, spustite zastor svojega pogleda, kajti sij vaših oči me peče. — Gospod, — je odgovorila Filipina, ki so o te besede očarale, — gospod, vi pretiravate. — Pretiravam, pretiravam! — je vzkliknil Prunelii Prunello. — A strela, ki je pretrgala spone oblakov, zmagoslavno zadela rožo na zemlji m sežgala upirajoči se ji cvet, mar ta strela tudi pretirava? — Toda BMPod, * strela. — Jaz da nisem strela! Jas? Kaj pa sem, če ne strela? Izbočil je svoja kurja prsa, se postavil na prste v svojih lakastih čeveljčkih, nozdrvi so se mu razširile, na čelu pod poiizanhni lasmi se mu je napravila guba, roke je prekrižal na prsih in kazalo je. da izziva njegov plamteči pogled Fiftpino na dvoboj. Toda Filipina se je bala, da bi se po Rafaelovem zgledu ne ustreHl v prsa ali pognal v Tibero; zato je brž odgovorila: — Torej se pa nikar ne jez*te ki povejte mi raje, kaj stor#e, če noorne-ga cveta ne sežgete. Prunelk) je odgovoril, da piše bojne koračnice in da jih piše s peresom, namočenim v zmes niero^^cerina m saj. — To so eksok>zJvne koračnice. — je dejal. In pripomnil je. da prMego v bodočih bitkah, ki so že pred durmi :n že vnaprej kronane z zmago, Njegove koračnice v radio, da popeljejo množice v napad — V kakšen napad? — Napad za osvojitev sveta, signorina. Te besede je izgovoril čudovito naravno, kot da ni povedal nič posebnega. Kar se je razleeel po safaou gias markize Cartabella. — Dragi Prunello, — je dejala, — preljubeznjiva baronica Grenadier komaj čaka, da bi sKšada vsaj eno vašo še ne recitirano pesem. Pesnik se ni dal prositi. Prosil je samo, naj mu prineso večji kos lepenke. Napravil je iz nje rog in si ga nastavil na usta, potem je pa stopil na sredo salona in naznanil z glasom grmečega Jupitra: — Zmagoslavna pesem k odhodu napadalnega vala. — Bravo! — je vzflciiknHa grofica Colozzolo. — Bravo, bravo! — so ponav4ja*i drugi. Človek bi dejal, da so postašatei proglašali zmago, še predno se je val njegovih besed odvalil. — Gre za zmagoslavno pesem, spremBajočo hrabre bersagJiere, ko korakajo v nesmrtnost, je deja! pesnik namestn komentarja. In začel je. To vam je bi rompom-pom. »Aa . . . AA .... AA ... AA ... AAA- AAvanti E ZUMP E DRUMP E ZUMP E DRUMP AA... AA...AA... AA... AAvanti E ZZZZZZUMP... E DRRRRRRUMP VVVVVITTORIIIIIIIIA! To je govoril pet- ali šestkrat. Okna so se kar tresla, kristalni lestenci so cimgljali, na polici je padlo nekaj porcelanastih vojakov, ki so se razbili. VVVVVITTORIIIIIIIIA! je zaklical Tiladi pesnik. Zares, slavna zmaga nad staro prozodijo Danteja in Ariosta. Druga dva pesnika sta Pruneilu ploskala. Markiza Cartabella ga je krepko objela. — Živio, živio! — je vzkliknila. — Ogenj in žerjavica. In hitro si je nekaj zabeležila za svoje spomine. Lepa grofica Cokrzrolo, ki jo je bil bolj vznemiril plamen pesnikovih odi nego njegove ognjevite besede, je povabila Prunelfta k sebi predavat o svoji poeziji med štirimi očmi. — Z veseljem. — je dejal ocenivši z naglim pogledom udobnost in mikavnost bogatega stanovanja. Gospa Grenadier je pa menila, da je pesnik tako napenjal svoi glas. da mu bo jed gotovo teknila; zato je namignila Filipini, naj mu postreže. Torte, sendviči in pecivo je bilo kaj htoro pospravljeno. Nekaj biskvita je izginilo celo v žep enega iamed pesnikov, ki se mu je že na očeh poznato, da ima premalo jesIL Krik in v* je zdrami našega dobrega Grenadiera m njegovega tajnika, ki sta delala v prvem nadstropja. Prišla sta doli. Siedrlo je medsebojno predstavljanje. Gospod sluškinji: Ce bi kdo vprašal po meni, recite, da sem šel na prijateljev pogreb. — Ah ostane gospod dolgo tam? — Tega ae ne vem. Ce bo družba vesela, ostanem do konca. Roman monaške princese Princesa Chartetta se jc z do valjenjem svojega očeta Državica Monaco ima novega vladarja, in sicer 10-letnega sinčka dosedanje vladarice Charlote Rainiera iz njenega ločenega zakona s francoskim grofom Polignacom. Vladarji Monaca, izvirajoči iz rodbine Grimaldijev, imajo sploh dokaj neurejene družinske razmere. Ded kneginje Charlote, učenjak in ustanovitelj monaškega oceanografskega muzeja, se je ločil od svoje žene, nečakinje nemškega pesnika Henrika Heineja. To je bila že njegova druga žena in z njo je imel knez Albert edinega potomca, poznejšega monaškega kneza Ludvika, ki je služil kot častnik francoske tujske legije v Afriki, med svetovno vojno je bil pa francoski general. Knez Ludvik je imel svojo bčertoo Charloto z dekletom iz n&jfh slojev, s katerim se baje ni mogel oženiti. Adoptira! je torej hčerko, jo poeadrl na mo-naški prestol m ostal samec. Charlota, M je imela s francoskim grofom Pc4ig-naeom poleg sina Rainiera se hčerko, se je leta 1930 ločila od moža, ker se je bila zaljubila v monaškega zdravnika Italijana Delmassa, s katerim se pa še ni mogla poročiti. Morda je zdaj baš zato izjavila svojemu očetu, da se odpoveduje monaškemu prestolu, da bi se lahko poročila z Dalmassom. Svojemu očetu, vladajočemu knezu Louisu, je pisala pismo, ki v njem pravi med drugim: »Prosim, da bi smela v svojem prostem življenju najti svoj mir m pokoj.« Očeta prosi, naj ji dovoli ločiti se od moža, češ, dala sem svoji rodbini m deželi dva otroka, ki sta legitimna nada dinastije in upam, da sem tako izpolnila svojo dolžnost, tako da me država iz političnih razlogov ne sme več obsojati v zakonsko zvezo, ki ne odgovarja Žrtve brezposelnosti v Angliji Še nedavno v Angliji neprostovoljnih postopačev sploh niso poznali, zdaj jm pa imajo že nad 200.000 in oblasti si belijo glavo, kam s to armado ljudi brez strehe in zaslužka. Cim več je neprostovoljnih postopačev, tem bolj se širi zločinstvo, najbolj žalostno je pa, da je zadela ta kruta usoda večinoma fante od 15 do 18 let. Ce niso še tako nevarni, kakor so bili mladi postopači v Rasi ji, in če še ne napadajo tovornih vlakov, kakor ameriški postopači, je pa ie velika nevarnost, da sežejo prej ari slej tudi po skrajnih sredstvih. Angleško ministrstvo narodnega zdravja je pozvalo vse dobrodelne organizacije, naj sprejemajo žrtve brezposelnosti na hrano in stanovanje vsaj za nekaj dni. Tu se pa odpira nevarnost, da bodo romali mladi brezposelni iz kraja v kraj in iskali zavetišča pri dobrodelnih ustanovah. Tip poklicnega postopača, ki je Ml tudi sicer v Angliji zelo redek, je zdaj popolnoma izginil v množici mladoletnih brezposelnih. Strašna brezposelnost, ki tare Anglijo že več let, ni popustila, temveč celo narašča Med njenimi žrtvami so tudi visoko izobražena ljudje. Tako se je pojavil nedavno med gosti nekega londonskega zavetišča rudniški inženjer, ki obvlada osem jezikov in ima za seboj sedem let mojim čustvom. Knez Louis je dovolil, da se lahko princesa odreče prestolonasledstvu, njeno prošnjo glede ločitve zakona je pa prepustil državnemu svetu. Princesa je nezakonska hei kneza Louisa, ki jo je pa kot rečeno njen ded knez Albert priznal. Poročila se je leta 1920 s francoskim grofom Petrom de PoHgnacom, zakon pa ni bil srečen in 20. marca 1930 je prišlo do ločitve od mize in postelje. Bivši francoski p rezident Ray-mond Poincare je imel na prošnjo obeh zakoncev v njunem sporu odločilno besedo, on je uredil vse pravne in materi jelne podrobnosti. Kazalo je, da je zavladal v palači knežje rodbine Grimaldi, slavne po igralnicah v Monte Carin, končno mir. Toda to se je samo zdelo. Za stenami palače je kneginja noč in dan razmišljala, slednjič se je pa odločila za zadnji korak. Vest o tem se je naglo raznesla po vsej državici. Ljudje obžalujejo, da se je princesa, ki je izredno lepa in ima dobro srce, odrekla prestolu, ali pa so veseli, da se lahko ločijo od bodoče vladarice, ki je pozabila, da je vladarjeva hči in hoče biti samo žena. O tem se govori zdaj po igralnicah, na terasah razkošnega hotela Cafe de Faris in po kavarnah. Ljudje se spominjajo življenja princese Charlote, ki iz njega nekatere podrobnosti pojasnjujejo njen zadnji sklep, spominjajo se, kako je začetkom leta 1930 pobegnila v Ospedaletto v Italiji, od koder se je vrnila šele, ko je njen mož princ Peter dovolil, da lahko za vedno zapusti Monaco. Tuđi princese so koncem koncev samo žene, ki preživljajo svoje ljubavne romane, kakor vse druge Evine hčere. državne službe, družbo mu je pa dotad ravnatelj propagandnega oddelka nekega velikega založništva. Glas v spomin V New Yorku so ustanovfli družbo Speafc 0-Thore-Cornpany, ki si je nadela nalogo ovekovečiti glas vsakega, kdor to želi. Sorodnikom m znancem pošHjamo fotografije, ki jih spravljajo mnogi v album. In zakaj bi ne imeli tudi albuma glasov svojih sorodnikov in zmancev. Tole, vam poreče ob poseru gospa, je glas tete Rože in že zaslišimo oster sopran. To je pa stric Matic — in prijeten bas zadoni po sobi. Toda ame-rtŠJka dnržba ne namerava ohraniti glasov samo za zabavo, temveč v prvi vrsti iz važnih in praktičnih razlogov. Družba priporoča ljudem, naj zapuščajo oporoke na ta način, da se zvočno ohrani vsaka ustmena oporoka. GSas na gramofonski plošči pove vedno resnico, taka oporoka se ne da izpreminjati, niti preklicati. K pismeni oporoki se da vedfto kaj pripisati, posebno pri številkah, tu pa sleparije ne bodo mogoče. Seveda ima pa tudi opo-roka na gramofonski plošči svoje slabe strani. Posebno neprijetna bo taka plošča mnogim sorodnikom, ko bodo slišali pokojnikov glas, ki Hm sporoči, da so dobifli premalo ali da jim sploh ničesar ni zapustil. Enako se bo dal ujeti na ploščo tudi ženin pogovor z domačim prijate- ljem, žena ne bo ničesar vedela, piosca bo pa zadostovala možu. da bo lahko zahteval ločitev zakona. Kombinirana lepota Znanj hollywoodski producent Samuel Goldwyu je vznemiril srca ameriških delolet v starosti od 16 do 21 let s pozivom, da išče nartnerico za Eddie Cantora v njegovem novem filmu. V pozivu je izjavil fiknski magnat, da hoče, naj bo natečaj res prava revija ameriške ženske lepote. Kandidatke naj bi poslale svoje fotografije s točnimi podatki o svo$i višini, teži in šolski izobrazbi. Ponudto je prišlo seveda mnogo, toda poznavalec ženske lepote Barcley v HolJywoogo nagrado, Z biagajoo ni bik) mciogo deia. Poroča- je o niej Karel Sovre, vodja meščanske šole. Leto« se bo nadarjevak) z abirančem danov (članarina D m 35.— hotno), kupila se bo s^ropimica za sadno drevje, v se radatoej-šd meri se bodo gojila predavanja m se bo sp+oh skiršak) pomagati č'anstvn s strokovnem nasveti in dejansko. Sadjarji so si izjbrah takole vodstvo: Prane Katen, predsednik; Janez Drnovšek iz Reteč, podpredsednik; Jakob Rojic, tajnik; Karel Sovre, blagajnik; v odlboru pa so: notar Stevo Siuk, Peter Sifrer iz Zabnice. Janez Hafner od Sv. Duha. Frane Logonder iz Virloga. Franc Homan iz Podpunferoe in Franc Jenko is Pevna. Mlademu, mnogo obetajočemu društvu želimo kar naiizdatnejših uspehov! Telet. 2495 i! J)M®®f|iTD(Fn(te J! Ljub hana. Sv. Petra nasip «t 29 Izvršuje enobarvne ta večbarvne črtne kllfteje. enobarvne In večbarvne auto ti pije. Kombinirane tcltteje aa navaden tn rtnejat papir kJMeJe po pero rt« t h «llkaf> tn rt »ha h rokoptalb hi roto^rafl|aJ» ca nazjrtrdntee, reklamne slike, vtnjete Večia množina makulaturnega papirja nanrodai po zeio ugodni ceni Nflfllov pove uprava slovenskega SnrnAn > mM al i o£lasi< Vsaka beseda par. Ploda *• lahko trna* m ta od&ovor znamko I - Na vprašanja bra JJEPO POSESTVO OBLEKE in SUKNJE a 7 orali remije, 10 minut od ; kupite najbolje pri A. Pre«ker, Slov. Bistrice. — Pojasnila da- Ljobljana, Sv. Petra ceeta 14. je: Žiirman, Slov. Bistrica 822 • lltT -KUPIM JAZZBAND TOLKALA kupimo. — Ponudbe na: 2elez-nik, Vrhnika, 826 lira PRODAM ZALOGO USNJA, Čevljev ter pisarniški Inventar po zelo ugodni ceni — pri »TEMPO«, Gledališka ulica 4. 125/T STEKLENE POSODE lz belega stekla 110 komadov prodamo. Pripravno za akvarij. — Ponudbe na direkcijo zdravilišča Rogaška Slatina 825 MODISTTNJE POZOR* Vsled preselitve poceni prodam modistarijo v Ptuju. — Plamena pojasnila daje: Krainer, Ptuj, Krekova uMca L 821 100 hI VINA belega in rdečega dolenjca, skupaj ali v manjših množinah — proda Karlovsek, smarjeta. Dolenjsko. — Vzorci na zahtevo. 827 SODE po znižani ceni ima vedno v zalogi P. KruSič, sodarstvo, Vi-dem-Krsko. 801 DVOSOBNO STANOVANJE lepo, z balkonom, v bližini tramvaja takoj oddam. — Cesta na Brdo SL 136. Vič. 795 PRAZNA SOBA velika in popolnoma separirana ob trom ost ju se takoj odda — Naslov v upravi > Slovenskega Narodac. LEPO SOBO s posebnim vhodom, oddam s 1. februarjem. Parket, elektrika — Rožna dolina. Cesta X, it 25 (pod Rožnikom). NtPClMI(N|SI BHftO s 8 sobami, njivo in vodno pravico, pripravno za mizarja, takoj proda Luka Sevnik. Radomlje. 802 SLUŽBE Strokovni list »ŽIVALCA« razpisuje već nagrad za najlepše osnutke diplom. — Pojasnila: Ljubljana, Sv. Petra c. 60. »ŽIVALCA« TRGOVSKEGA VAJENCA poštenega, pridnega, do 15 let društveno glasilo rejcev malih starega sprejmem. — Ponudbe živali — naročajte: Ljubljana, s sliko na: Perg/er, trgovina, gv. Petra cesta 60. 830 Dobova. 823___ DEKLE stara 20 let, izu cena. šivilja — vešča tudi gospodinjskili del — išče službo. — Kosi, Bran osi ovci št. 1, Ljutomer. 824 MESAR specialist za izdelovanje klobas želi prem eni ti službo. — Kožar, Mozelj pri Kočevju. 828 Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE te lekarne DR. O. PIOCOLUA V LJUBLJANI — se priporoča bledim tn slabotnim osebam PREMOG, DRVA, KOKS najboljše kakovosti najceneje RUDOLF VELEPIC, Ljobljana VO, tfernejeva cesta it. 25. Telefon 2708. TELEFON 2059 P R e n O g SUHA UKVA Pogačnik. Bohoričeva 6 Oglejte si! zalogo moških klobukov. Krasna izbira nizke cene: preoblikovanje 25—45 Din. FRANC BERNIK družba z o. z., Dunajska cesta št. 14 vhod poleg trgovine agnola. Pozor! Pozor! NARAVNA ŽLAHTNA VINA nudi — gostilna MUller. SiSka, Janševa 15. Topla soba za zaključeno družbo na razpolago. 797 — M f »