ur amerikanski Slovenec
|	PRV! SLOVENSKI LIST V AMERIK!
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage!	JfcflRiiS«
LET ZA SVOJ	GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA
NAROD	( ___•	'	I KUPUJTE VOJKE
a*™*1-	V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH.	| BOWPEI
ŽTEV« (NO) 71	CHICAGO, ILL., TOREK, 5. SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER 5,7944 ~	LETNIK (VOL.) LIH
Zda/ pa res ne bo več dolgo!
ANGLEŽI OSVOBODILI ANTWERP; ČEZ BELGIJO PRIŠLI V NIZOZEMSKO
London. — Zavezniki sedaj tako hitro napredujejo, da se ni mogoče tako hitro pisati poročil. Ko je spisana novica, da so zavzeli gotov kraj, tedaj so že spet kdo ve kako daleč naprej.. Skoraj neverjetno se sliši, da so zadnjih par dni prekoračili celo j Belgijo in da že zavzemajo mesta na Nizozemskem.
Nemški odpor se je stopil kakor sneg spomladi pred 60 milj širokim zavezniškim prodiranjem skozi Belgijo, ki je osvobodilo že polovico te države in tudi njeno glavno mesto Brussels. Zavezniki so šli še naprej in veliko pristaniško mesto Antwerp bo vsak čas popolnoma v njihovi oblasti, če že ni. Nekatere zavezniške čete so šle še naprej od Antwerpa čez nizozemsko mejo in so zavzele mesto Breda, od Namurja pa so druge čete prekoračile nemško mejo, tam kjer pridejo skupaj Nemčija, Nizozemska in Belgija, ter udarile na nemško mesto Aachen.
Angleži drvijo iz Francije proti Severnemu morju in so že odrezali Nemce ob obali, odkoder so ti pošiljali svoje robotne bombe v London. Tudi pristanišča kakor Boulogne, Calais,
Dunkerque itd. so že v zavezniških rokah. Več deset tisoč: nemških vojakov na tisti obali j lahko stori samo dvoje: ali se poda Zaveznikom ali pa skoči v morje. Robotne bombe so prenehale švigati čez Rokavski preliv.
Ko so Angleži dospeli v Brussels v nedeljo ob dveh po-1 poldne, niso več našli Nemcev tam; domačini so že imeli mesto v svoji oblasti. Mesto šteje 800,000 prebivalcev. Pristanišče Antwerp, ki bo najbrž paf-dlo v zavezniške roke nedotaknjeno, ima pa 400,000 prebivalcev in vse priprave za 22 milijonov ton prometa na leto.
Na vzhodni strani Francije so Amerikanci prišli do nemške meje. Poročila da so že zavzeli nekatere kraje v Nemčiji zaen-
I
krat še niso potrjena iz zavezniškega glavnega stana.
NEMCI BEZE IZ FINSKE; RUSI, TITO BLIZU SKUPAJ
London. — Finska je te dni pretrgala diplomatske odnoša-je z Nemčijo, Rusija pa je rekla, da je pripravljena sprejeti finsko mirovno poslanstvo v Moskvi. Že v soboto so začele nemške čete zapuščati Finsko. Nekaj jih je odšlo domov po morju, kjer so jih angleški letalci, ki so gotovo komaj čakali na to priliko, prav marljivo poprali iz zraka; največ pa jih skuša priti na Norveško blizu švedske meje. Vozijo se na vojaških trukih, norveški gerilci in ruski padalci pa pridno skrbijo, da umikajoči se rfaziji nimajo preveč prijetne vožnje. Rusi so povedali Fincem, da morajo do 15. sept. izgnati vse nemške čete, ali pa jih razorožiti in zapreti. V soboto je finska vlada sporočila nemški vladi, da se ne da nič več skupaj voziti. Nemci so takoj začeli spravljati svoje čete iz Finske.
Ruske čete v Rumuniji so po-lovile zadnje nemške oddelke od Črnega morja in donavske delte pa 290 milj gori ob Donavi do oljnega pristanišča Giur-giu. Nekatera poročila pravijo, da so Rusi že prekoračili bolgarsko mejo in da nameravajo skozi Bolgarijo priti v Srbijo ter se pri Nišu združiti s Titovo armado. Nemci pa zbirajo svoje bežeče oddelke in se po vsej priliki nameravajo odločno postaviti proti Rusom nekje zahodno od Bukarešta; ne bi radi pustili Balkstna.
JUGOSLAVIJA BO HOTELA VSO SVOJO ODŠKODNINO
London. — Dobro podučeni poznavalci balkanskih razmer trde, v zvezi z novicami o bolgarski prošnji za premirje, da bo zahtevala'Jugoslavija poravnavo vse prizadete škode, katere so krive bolgarske okupacijske čete. Poleg tega bo zahtevala tudi kaznovanje vseh onih članov zasedbenih čet, ki so se obnašali nezakonito.
Jugoslovanski m i n isterski predsednik dr. Ivan Subašič bo naznanil stališče Jugoslavije glede ureditve razmer z Bolgarijo angleškemu zunanjemu ministru Anthony Edenu, s katerim se namerava sestati v kratkem.
Pravijo, da bo dr. Šubašič izjavil, da bo Jugoslavija šele po poravnavi odškodnine in dru-
gih zahtev obnovila svoje staro prijateljsko razmerje z bolgarsko državo, s katero utegne morda celo stopiti v zvezo radi ustanovitve skupne federativne organizacije balkanskih narodov.
Mogoče'pa je, da se bodo pojavile težkoče v pogledu take j federacije, ker bo treba v tem pogledu upoštevati tudi Grčijo, s katero ima Jugoslavija prijateljsko zvezo, tako da bi brez nje Jugoslavija najbrže nerada
* PRODIRA KJER TREBA
^ 111	iS JS
Itaii- ,dai prilrdili «*r*d»i PO~bno kovinsko odrivalo, tako da ti ogromni ^mce' t,,mvec ^i^podrfm., kopljejo jarke in pogasijo ognje. Tukaj j. «• en taksen tank. ki lahko gre kamor koli. Uporabljajo jih daleč naprej ob bornih frontah.
iOTSKA OBRAMBNA ČRTA i PRESEKANA,,
Rim. — 2e pred par dnevi se e zavezniškim četam v Italiji »osrečilo presekati gotsko o->rambno črto, o kateri pravijo, la je najmočnejša izmed, vseh xbramb, kar so jih Nemci zgra-lili kje izven Nemčije. Zavez-liki pa so jo vendarle presekali I n udrli skozi njo, tako na izhodni kakor tudi na zahodni strani. Poljske in kanadske če-;e 8. armade so ob Jadranu za-rzele mesto Pesaro in so samo \e par milj od mesta Rimini. Na em kraju so Zavezniki do ma-ega uničili celo nemško 71. in-'antrijsko divizijo. Od 26. avg. i a p rej so ujeli tukaj nad 1,200 Nemcev. Ob zapadni obali pa taže, da bodo Amerikanci 5. irmade vsak čas zavzeli mesto Lucca. Okrog 500 ameriških ;ežkih bombnikov je včeraj razbijalo severno Italijo.
NESREČA PRI LIKANJU
Chicago. — Dveletni Toma-žek Mooney je pritekel k materi, ki je likala perilo v kuhinji na domu 5609 S. La Salle St.; siromaček si je zmočil hlačke, pa mu ni bilo prijetno. Tedaj je zgrabil za golo žico, ki je vezala likalnik z električnim vti-kališčem v steni. Ker je imel mokro telesce, ga je še toliko hujše stre.slo in mu je takoj u-pihnilo mlado življenje. V družini imajo še tri druge majhne otroke.
-o-
DOKLER NE PADE JAPONSKA
New York. — Iz urada mor-naričnega tajnika je prišla izjava, da se mornarica ne bo zanašala na to, da bo sovražnik premagan do gotovega dne, zato ne bo pustila v splošnem zmanjšati proizvodnje, dokler Japonci res ne bodo pren\agani.
vstopila v federacijo. Grčija pa je ona dežela, ki je največ trpela od bolgarske okupacije, ter bo brez dvmna zahtevala, da ji Bolgarska poravna vso škodo in do dobra likvidira to trpko preteklost, predno bo pripravljena, da sejjogaja z Bolgarijo o kakšnih načrtih glede bodočnosti.
KRI2EM SVETA
--
—	Bukarešt. — Ko so ruske j čete prispele v Bakarešt, so našle tam 1,100 ameriških letal-; cev — vojnih ujetnikov — ki
i jih je kralj Mihael spustil na prosto tisti dan, ko je oznanil I premirje; od takrat naprej so se gibali popolnoma prosto po mestu. Ujeti so bili pred 13 meseci, ko so prišli bombardirat Ploesti.
I
—	London. — Po Varšavi se še vedno nadaljuje krvava borba med domačo poljsko armado generala Bora in nemškimi četami. Ubogim Poljakom slaba prede in morajo na mnogih mestih popuščati.
—	London. — Vojaški govornik na berjinskem radio je j rekel, da je stališče Nemcev v severni Franciji brezupno, toda je pripomnil, da je bilo enako; brezupno tudi pred štirimi tedni, vendar so tedaj Nemci končno "obvladali" položaj.
h
—	Tokyo. — Domei radio j poročilo iz Tokyo pravi, da je Jakob Aleksandrovič Malik, sovjetski poslanik za Japonsko, dospel v Mančurijo na potu iz Rusije na svoje mesto v Tokyo.
—	Moskva. — Poljski odbor narodnega osvobojenja v Lu-blinu je obljubil predstavnikom katoliške duhovščine, da bo dal popraviti univerzo v Lublinu in ^im jo izročil nazaj. Prej je imela okoli 2,500 dijakov. Zad-jnja leta so imeli Nemci notri j svoje vojaške urade.
—	Washington. — Senator Langerjz N. D. je predlagal zakonodajo, ki naj bi ustvarila posebno ravnateljstvo za kontrolo otroške paralize. Generalni zdravnik naj bi bil predsed-nik, Sestra Kenney, avstralska bolničarka, pa naj bi bila posebna članica.
—	Denver. — Chester Bowles, OPA upravitelj, je povedal tukaj, da odmerjanje in nadzorovanje cen ne bo prenehalo kar naenkrat, temveč polagoma, ena stvar za drugo. Drugače bi bila nevarnost, da bi cene švignile pretirano visoko, ko se bo začelo spet civilno izdelova-
■ nje.
—	Los Angeles. — V Lyn-wood so začeli z zidanjem no-
NEMCI BE2E IZ GRČIJE 2
Cairo. — Zadnje dni so se j Nemci začeli umikati iz Grčije,, j-samo na zapadni in vzhodni j i obali so pustili nekaj svojih čet t po trdnjavah, vse druge divizi- j i je pa so jo popihale proti	s
ru. Tudi na otoku Kreti je se- i daj samo še ena nemška briga- r da; pred kratkim sta bili tam r dve diviziji. Nemško vojaštvo t se je odpeljalo v posebnih vojnih čolnih, po 200 do 300 mož i v vsakem. Ti čolni so prišli po- r nje po Donavi, potem pa skozi ^ Bosporske ožine, pri čemer so r Turki zatisnili eno oko, Za kar j-so jim Rusi pred kratkim stopili na prste. Ce bodo nazijski vo- ^ jaki iz Grčije res kdaj prišli , domov, je pa spet drugo vpra- j sanje. Na severu jih čaka Tito-i t va armada, Rusi pa so tudi že j j nevarno blizu. Naziji se bodo Ij i morali pustiti ujeti ali pa po- j biti.
--o-
PATRIOT JE V VARŠAVI PORAŽENI
London. — Nemškim četam j je končno uspelo streti odpor • poljskih patriotov v starem de-j( lu mesta Varšave; tako prizna- , va ravnokar izdana okrožnica _ generala Bora, ki načeluje polj- } ski patriotski vojski. Pravi, d a ^ je moral odnehati, ker mu pri- , manjkuje hrane in streliva in . ker se je med njegovimi ljudmi razširila epidemija. Iz drugih ( poročil je razvidno, da so pa- \ triotje zapustili mesto in se nejj nameravajo več boriti kot red- ■ na vojska, temveč le na gerilski , način, kakor prejšnje čase.! j Nemci imajo pač premoč v vojaštvu in opremi, zato je-pravi jčudež, kako so se jim mogli patriot je ustavljati v Varšavi celih 34 dni.
-o-
VOJNI UJETNIKI
Washington. — Vojni oddelek naznanja, da je bilo 1. sept. 243,848 vojnih ujetnikov na o-zemlju kontinentalnih Zed. držav. Med njimi je 192,846 Nem-, cev, 50,272 Italijanov in 730 Japoncev. Ujetniki prebivajo v 125 večjih in 243 manjših taboriščih vse križem dežele.
ve katoliške bolnišnice sv. Frančiška. Preden so začeli, je Rt. Rev. Thomas J. O'Dwyer, nadškofijski: ravnatelj katoliških bolnišnic, blagoslovil zemljišče.
VOJAŠKI KAPLAN PIŠE KAKŠNIH ZMED SO KRIVE NEZVESTE ŽENE DONA
Iz Južnega Pacifika. — Vojaški kaplan Gilbert Johnstone je priobčil te dni v dnevniku The Chicago Daily News pretresljivo pismo, ki v njem popisuje, da povzročajo največje bridkosti za vojake na fronti njihove nezveste žene doma, neoženje-*iim pa njihove nezveste izvo-jenke. Pismo se glasi:
"Mnogo slišimo o pomanjkanju patriotizma med nekaterimi naših ameriških ljudi, toda ■ naj povem, kako se mi studijo in kako sem po pravici nevoljen s tistimi, ki jih naravnost imenujem naše najbolj nepatriotič-ne osebe v Ameriki. To so žene in izvoljenke naših borečih se mož in fantov, ki živijo nezve-| »to svojim soprogom in izvo-: Ijencem. Ne morete do kraja i zapopasti, kaj prihaja iz tega. j
"Vzemite mladega moža, ki, je prišel k meni danes zjutraj
—	značilen slučaj, na kakršne naletim povprečno trikrat na teden. Pride v moj urad v džungli na Novi Gvineji. V očeh ima solze namesto teselega sijaja, ki navadno odseva iz njih; ne more govoriti, ker je žalosten,! medtem ko mu je prej vedno' gladko tekla beseda.
"Čakam, dokler ni pripravljen, potem ga pa vprašam, kaj mu je. Poda mi pismo. Poslala ja je njegova žena, in čitam naslednje besede: 'Dragi . . ., :o pismo je moje zadnje pismo, ker Te zapuščam. Ne morem ireč čakati, kdaj boš prišel domov, in rada bi imela kaj veselega užitka. Precej časa že ho-Jim z nekim moškim, in ima me fako rad. Rada bi dobila razpo-roko od Tebe, da se lahko poročim ž njim . . V tem tonu Efre pismo naprej.
"Vprašam ga nekaj reči, na primer, ali je vedel, da ona hodi z drugim? Ali ima kaj otrok? Ali je pokazala, da ji je dolg čas po njem? Ali je zaposlena? Odgovori na vsa ta vprašanja razodevajo, da ima ta babnica
—	ne morem ji reči ženska, in nekateri naši vojaki bi imeli še vse bolj krepko besedo zanjo— vse vzroke, da bi morala ostati zvesta.
"Ima otroka, ima delo, ima celo vrsto prijateljic in imata svojo lastno hišo. Nobene druge stvari ne pogrešata in ne potrebujeta, kakor da bi bila skupaj, tako kakor sta bila pred vojno.
"Kaj se zgodi? Tukaj je dober vojak, ki sem ga videl, kako je izvrševal svoje delo s trdno voljo, da bi bilo vse to čim prej končano, Japonci premagani, njegova žena in otrok varna, in da bi kar najprej mogoče spet prišel domov v objem tistih, ki jih ima rad, ona se pa med tem časom zabava v objemu drugega moža — ali je sploh še kaj bolj nepatriotič-nega?
"Tukaj je dober vojak, ki mu je pa zdaj postalo popolnoma vseeno, kaj ga čaka. Za nobeno rabo ni več. Ne morejo mu več zaupati njegovega, prejšnjega zapletenega in odgovornega dela v tej njegovi duševni zmedenosti. Za nič drugega ni več sposoben, kakor da pomiva kuhinjsko posodo.
"Tukaj je dober vojak, ki je pa zdaj v takem duševnem stanju, da bi še sam pozval Japonca: 'Kar ustreli me, čemu naj se ti pa ustavljam ?*
"Da, lahko si predstavljam, kako te žene in izvoljenke navajajo vsakovrstne vzroke za svoje početje. Premisli malo te vzroke, pa boš videl, kako so plehki, če jih primerjaš s strašnimi posledicami za vojaka, ki se vojskujejo v tej vojni.
"Vojaški duhovnik sem, ki oznanja besedo božjo po resnici in si prizadeva upoštevati Kristusovo naročilo, da je treba 'odpustiti', toda na drugi strani pa berem tudi o njegovi 'upravičeni nevolji'. Ne vem, kako bi se moralo kaznovati take babnice ali kakor jih že hočete imenovati, toda moške ki jih zavajajo in tiste, ki jih nanovo poročujejo, bi bilo treba bičati. Prezirajte jih, ogibajte se jih in postopajte ž njimi kot z našimi tujimi sovražniki. Ti ljudje so naši najbolj nepatrio-tični Amerikanci."
Kaj pravijo k temu drugi
Sodnik Joseph Sabath iz Višjega sodišča pravi: "Nobena ženska ne more dobiti razporo-ke dokler je njen mož strani, razen če on dovoli; tako so obvarovani možje v vojaški službi — pa tudi ženske. Nesrečna okoliščina je, da kjer se ni mogoče izogniti dolgotrajnim razdružitvam, ena ali druga stran morda najde koga drugega. Nazadnje pa trpijo otroci. Medtem ko ne morem opravičiti ravnanje žensk, ki se razporo-čajo, ko se njihovi možje bori-I jo daleč od doma, je prav toliko moških, ki hočejo dobiti raz-poroko, ker so našli katero drugo, kakor je takih žensk. Morda še več. Več je moških, ki jih ni doma. Prizadevam si, da bi spet spoprijaznil kar največ takih parov, toda ne bo jih toliko, kakor bi rad."
Mrs. Evelyn Millis Duvall, ravnateljica Zveze za družinsko življenje, pravi: "To so sadovi mnogih hitrih vojnih porok. Domovi, ki so razdrti zdaj, bi se najbrž razdrli v mnogih slučajih tudi v normalnih okol-nostih, ker nekatere teh deklet j bi ne bile tako zveste in zanesljive, kakor bi možje pričakovali od njih. Dejstvo pa je, da so kraji, ki so toliko storili za može v vojni službi, storili malo ali pa nič za njihove žene, ki morajo živeti izven meja normalnega družabnega razmerja."
Rev. Edward M. Burke, kan-celar katoliške čikaške nadško-fije, pravi: "Nobenega dvoma ni, da je več medsebojnega mešanja v vojnem času, toda nikar ne pozabite, da je to isti problem, ki se je pojavljal v
(Dalje na 3. strani)
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 5. septembra
kMERIKANSKI SLOVENEC
ytn i* najstarejH slovenski The first and the Oldest Slovene
list v Ameriki.	Newspaper in America.
Ustanovljen leto 1891	Established 1891
lahaja vsak torek in palak	Issued •▼•ry Tw—d«y and Friday
Izdaja in tiska:	Published by
D1NOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
49 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročainai	Subscription:
celo leto__________.$4.00 For one year------*J.OO
pol leta_____2.00 For half a year-------2.W
Četrt leto______125 For three months----
Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe:
i celo leto--$4.50 For one year--
t pol leto _— 2.15 For half a year---
i četrt leta_____________1.50 For three months.............. 1 50
Dopisniki so protoni, da dopise pošljejo v&no malo preja, kakor sadnji •• predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v ured šivu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko P< . _ ijkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Roko- • ■
sov uredništvo ne vrača.
-—--'-—-. * j
POZOR! Številke pole« vašega imena na naslovni strani J ažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni me- J ! ec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.	\
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at ; * Chicago, Illinois, uader the Act of March 3, 1879._ .	• fj
KVIZLINŠTVO, MAŠČEVANJE,1 PAMET INPRAVICA
Ko je Hitler udri v Norveško se mu je prodal, kakor in mano, norveški izdajalec Quisling in mu nudil vse so-:15 lelovanje v deželi. Hitler ga je postavil na vlado. Postal ua je Hitlerjev sodelavec, z norveškega stališča pa narodni iz- že dajalec, ker je Hitlerju prodal deželo in izdajal patriotične dr Norvežane. Njegovo ime Quisling (izgovori Kvizling) so ^ potem dali vsakemu, kjer koli in v kateri koli deželi se je ]q kdo na podoben način prodal Nemcem ali Italijanom.
Nekaj takih Kvizlingov ima v tej vojni skoro vsak narod. Vprašanje je, kakega tipa so taki Kvizlingi. Tisti, ki j so namenoma iz sebičnosti, ali iz kakih maščevalnih političnih nagibov postali Kvizlingi, samo zato, da bi se trenutno okoristili na tak ali tak način, taki so brez dvoma izdajalci, posebno še, če so pri polni zavesti izdajali svoj na-1 rod in sodelovali s sovražniki svojega naroda. Taki bo-j do pač morali za svoja premišljena ali nepremišljena dejanja odgovarjati, posebno še, če so nastopali, ne da bi jih bil kdo v to prisilil. * ■■	*
Potem pridejo v upostev Kvizlingi drugih vrst. Na primer, v mesta in vasi so prihruli naziji ali fašisti. Kako so nastopali, je znano. Polovili so najprvo župane, druge mestne ali občinske organe, duhovnike, učitelje in sploh vse vodilne osebnosti, ki so jih mogli najti in doseči. Privedli so j jih vkup pred nazijskega komandanta, ki je sedel v senci strojnic, in grozeč jim s smrtjo so zahtevali od njih vseh i mogočih izpovedi in podatkov o ljudeh in o vsem. Kdor ni govoril, je bil mučen in ustreljen. Naziji niso poznali no- L bene šale. Mnogo zakriti pred njimi pa tudi ni bilo mogo- j. če, ker izpraševali so jih tranirani psihologi, ki so takoj ve-]j deli kdo taji in kdo zakriva. Vsak tak je stal pred alter- jj. nativo, govori, ali pa trpi in daj glavo. Mnogo jih je trdo- fc vratno in junaško vstrajalo in so šli rajši pogumno v smrt, J-kakor bi kaj izdali, ali na kak način sodelovali. Tako vstra-! l-janje je junaško; če je tudi pametno, je seveda zopet dru- ~ go vprašanje. Mnogi so, ki ob treznem premišljevanju mi- } slijo, boljše je ostati živ, ker živ bom lahko več koristil ka- r kor pa mrtev. Tudi ti imajo prav, najbrže bolj kakor prvi \ Ne radi tega, da bi junaštva ne pokazali, ampak zato, ker 1 živi res več koristijo kakor mrtvi. Dalje dobite zopet lju- J di, tudi med visokimi voditelji, ki so mehke omahljive na- j rave in značaja. V kaki stiski postanejo zmešani in ne . vedo kaj bi in kako bi. Pred grožnjami se ustrašijo, po-ij sebno pred takimi, s kakoršnimi groze naziji. Pristanejo in i nekako sodelujejo. Ali naj bo tako sodelovanje izdajal- i stvo? Je, če ga kdo premišljeno napravi, kakor smo žeji preje omenili. Toda, če ga napravi pod pritiskom razmerj3 in okoliščin, je pa to tudi treba upoštevati.
Pri vsem mora odločevati pamet in pravica. Pravica mora biti neizprosna, a v vsakem slučaju mora prava pra-' vica ostati. ,
Ljudje v enem ali drugem taboru radi postanemo vzne-! mirjeni in vpijemo, kakor so vpili v Jeruzalemu: križaj ga!i' križaj ga! Pa bi bolj pametno storili, če bi se v duhu temeljijo postavili na mesto onega, na katerega vpijemo: križaj ga! Ali je res na vsej črti kriv? Ali res zasluži to, kar zah-v tevamo, da pride nad njegovo glavo? Ali sodimo pravično? Ali smo prepričani popolnoma o krivdi, ki ga radi nje obsojamo? Kako bi mi sami ravnali na njegovem mestu? i
Nam se zdi, da bo po vseh deželah, ko bodo enkrat osvobojene in očiščene okupatorjev, precej pretiranih ob- i tožb in obdolžitev. Pa tudi veliko krivice od onih, ki bodo obtoževali in dolžili. Ljudje (in to je ljudem prirojeno) se radi znašajo nad onimi, ki jim ne ugajajo ali imajo do njih kake gotove mržnje. Sosed bo kazal na soseda, ga ovajal in tožil. Mnogi bodo preganjani.
Glede tega bi bilo zelo na mestu, da bi Zavezniki raz-1 glasili po vseh zasedenih deželah, ki jih bodo osvobodili, neko vesoljno odpuščanje, kakor se to podeljuje političnim zločincem. To pa seveda samo do gotove meje. Pravih, res premišljenih Kvizlingov, ki so izdajali svoje narode iz ;
gole sebičnosti in političnih koristi in radi katerih so druge preganjali, trpinčili in morda celo morili, za take naj ne bo i usmiljenja, pač pa jih naj doleti zaslužena kazen. Toda v | mislih imamo one, ki tega niso namenoma delali ampak so bili sami prisiljeni pod raznimi grožnjami, da so "sodelovali" in ravnali, kakor so, za take pa bi morala biti izjema. Morda so taki sami bolj trpeli pri svojem "sodelovanju", kakor oni, ki so jih opazovali in gledali.	.
To vprašanje je zelo važno vprašanje za vsako deželo, ki je bila pod Hitlerjevo peto. To vprašanje bo netilo marsikje strašne prepire in sovraštva, morda celo civilne voj-jne. Glavni krivci vsega tega pa niso vsi oni, ki jih bodo drugi obtoževali z obdolžitvami, marveč oni, ki so deželo zasedli in so po satanskem načrtu trpinčili ljudi, jih morili, jim uničevali lastnino, s takimi slučaji pa med nje žasejali smrtno sovraštvo, ki jih bo razdvajalo za cele rodove.
Krivico je potrebno kaznovati, ampak po pameti ir pravici.
KAKO JE BILO NA NOVI GVINEJI
Waukegan, 111.
T 5 Fred J. Urh, star 24 let i sin Mr. in Mrs. Frank Urh iz 511 Ninth St., ki je tudi član aše župnije in društva sv. Jo-, efa št. 53 KSKJ, je zdaj že več j Ini doma, pa še vedno ne more erjeti, da je res spet nazaj v Vaukeganu. Štiri leta ga ni bi-
0	doma. Zadnjih 27 mesecev je
■'i i
i m;
T/5 Fred J. Urh	la
v. . ~	, _ rm
preživel na Jugozapadnem Pacifiku z zdravniškim oddelkom. .
se
Kot član slovite 32. divizije
pr
je bil T/5 Urh prideleljen osob-ju 14. prenosne bolnišnice na Novi Gvineji celih šest mesecev, komaj 300 jardov za ameriško m bojno črto. Te bolnišnice oskr- Pc bujejo po štirje častniki in po ^ 25 mož, katerih naloga je, priti ce do ranjencev in jih prinesti v ct bolnišnico. Omenjena 14. bol-nišnica je imela opravka z naj-več bolniki v celi novogvinejski kampanji. T 5 Urh je poudaril, kako potrebna je krvna pla- Z1 zma. "Boljše stvari je ni na svetu, prav zares je ni," je rekel. ; "Nekega dne smo odprli 75 ste- ^ ! klenic plazme."	P1
Ker je bila 32. divizija prva ameriška divizija, ki se je bori- 111 |la z Japonci, so bili možje od ^ kraja neizkušeni. Kot del svo- 11 jega vežbanja v džungelskem ^ j vojskovanju so morali korakati £ j v Gobi, kar je bila 12 dni dolga jv; pot. Od tam jih je neka ladjica prepeljala do Emo misijonske P ! postaje, kjer je bolniška edini-
1	ca najela za delo fante doma-Ičine za plačo po $1.63 na me- i1 sec. Kot pravi Urh, so ti doma- n čini resnični junaki. Ranjene s1 j vojake prenašajo skozi milje 11 ;močvirja, zraven pa prenašajo
: še zaloge in strelivo.	r
j "Japonci se borijo fanatic- 1< J no," je povedal Urh. "Dejstvo, 1 ; da hočejo vsi umreti za svojega ; k j cesarja, je razvidno že iz tega, a 1 ;da je 32. divizija pobila 16,000 j J ' Japoncev, ujela pa prav ma- Č i lo. Japonec se prav rad poslu- d I žuje prevare, da se napravi." mrtvega, potem pa ustreli Amp-!n rikanca, kakor hitro mu ta obr- t j ne hrbet."	i
"Poročila o bombardiranju u 1 ameriških bolnišnic in podobnih s » japonskih zverinstvih niso pre- v :|tirana. Bolnišnice so bombardi- r
rali in obstreljevali- iz zraka prav velikokrat.
"Neko noč se je 15 Japoncev prikradlo skozi ameriško bojno vrsto in je z bajonetom zabodlo vsakega bolnika v prenosljivi bolnišnici. Vendar, izmed tistih Japoncev se je samo enemu posrečilo pobegniti. Spati ni bilo mogoče. Amerikanci na straži so morali čuti za vsako ceno. Da ne bi zaspali, so navadno izpulili žebljiček iz ročne granate. Od tistega trenutka naprej je vojak na straži ali ostal ču-ječ, ali bi ga pa razpršilo na oni svet.
"Japonci so vsako noč grozovito obstreljevali z možnarji naše postojanke. Fantje v lisičjih luknjah so morali neprestano biti pazljivi, ker so se Japonci pogosto skušali prikrasti v njihove luknje. Radio oddaja iz Tokyo je igrala vsak dan najnovejše in najpopularnejše ameriške napeve, madama Tokyo, kakor so jo nazivali Amerikanci, je pa spretno spominjala vojake na razne vabljive reči dona. Toda namesto, da bi bile te adio oddaje dosegle svoj na-nen in izpodkopale moralo, so laše fante podžigale, da so se ►e hujše borili, četudi so bili >rav zadovoljni z glasbo."
"Umazano in blatno je bilo >ovsod, pravi Urh. Včasih si liožje niso sezuli čevljev kar po devet dni skupaj. Kdor je mel priliko umjti se, je bil srečen. Ker v džungli ni bilo brivcev, so brade in lasje zrastle tako goste kakor resa. Ni bilo mo-iroče pokopavati vseh Japoncev, četudi so se njihova trupla hitro razkrajala v vlažnem zraku."
"Japonce je mogoče premagati na samo en način: pobiti jih od prvega do zadnjega," je pripomnil T 5 Urh.
Nadalje je povedal, da sploh ( ni ateistov ali nevernih po lisičjih luknjah. "Fantje., ki niso molili nikdar prej, so prišli zelo blizu Boga v tisti gosti džungli," je rekel. "Imeli so molitvico, ki se je glasila tako: Prosim, naj ne pride danes, — n*j pride jutri! In tisti "jutri" ni seveda nikdar prišel."
T/5 Urh je bil ranjen trikrat in bil končno postavljen na o-mejeno službo ter posl.an v Avstralijo. ".Avstralci so ravnali z nami kakor s kralji," pravi. "Ameriške cigarete imajo za razkošje in so nam plačevali celo po $5 za zavojček." Kot sodi T/5 Urh, se nobena druga dekleta ne morejo primerjati z anierikanskimi. "Mislil sem, da jih ne bom pogrešal, toda ko je človek od doma nekaj časa," tedaj spozna, da so najbolj lepe, najbolj primerno oblečene in najbolj olikane deklice na svetu,", je pripomnil. j • Ladja, ki je pripeljala Urha nazaj, je pripeljala tudi avstralske vojne neveste in njiho-jvih 60 majhnih otrok. Ko je bil i na ladji, je Urh po več mesecih
prvič spal med rjuhami. Ravno tako dolgo tudi ni imel prilike pokusiti "amerikanako hrano. i"Morda se vam zdi smešno," je j rekel, "pa je resnica, da sem zelo pogrešal 'hot dogs', 'hamburgers', 'popcorn', 'peanuts' in 'candy'. Ko sem prišel v Chicago, sem pojedel šest 'hot dogs', z vsem kar spadb zraven, kar po vrsti enega za drugim."
T/5 Urh je prejel Predsednikovo priznalno pismo (cita-' tion), ko je pomagal rešiti 35 ► ranjenih avstralskih vojakov.! , Na poti proti Buna so bile štiri i ladje, ki so nosile po 80 ton j streliva vsaka, potopljene od Japoncev v kakih sedmih minu-1'tah. Možje so splavali na 'obrežje in so hodili tri in pol '. milje, dokler niso skozi japon-
•	ske vrste prispeli nazaj do ame- .
•	riških postojank. Tukaj so do- t I bili zdravniške zaloge in so se i | podali ž njimi nazaj do ranje-5 nih. "Ko smo jih prinesli nazaj, j j j smo morali operirati celi dan in
5 celo noč," je povedal Urh. ? Nosi tudi trakove dobrega obnašanja, škrlatnega srca, a-meriške obrane in jugozahodni pacifiški trak s tremi zvezdami, ki pomenijo udeležbo v kampanjah na Buni, Goni in Papui.
"Listi so nam bili kakor zlato," pravi Urh. "Vsak jih je j prebral 20 krat ali 30 krat."
Ko bo prebil 22 dni svojega dopusta doma, bo T/5 Urh moral biti dva tedna v Miami Beach Redistribution Center, j kjer bodo odločili, kam bo po- ; slan za naprej. Njegov brat S. Sgt. Rudolph Urh je zdaj z a-meriško artilerijo nekje v Franciji.
Mrs. Jennie Keber.
-o-
TRETJE PISMO SLOVENSKEGA MORNARJA
Norfolk, Va. Dne 19. junija smo odpotovali iz Norfolk, Va.; ustavili smo se v Providence, R. L, kjer smo ostali štiri dni; od tam smo šli v Newfoundland, kjer smo bili dva tedna, nakar smo šli nazaj v Boston, Mass.; tukaj smo bili teden dni, potem pa smo odpo-, tovali proti Južni Ameriki. Šli smo mimo Bermude. Ko smo se že štiri dni vozili, se nam je ladja poškodovala, tako da smo stali na morju od štirih popoldne pa do treh naslednje jutro, dokler je niso popravili. Nenavadno je, da bi se taka velika ladja ustavila sredi morja, zraven smo bili pa še v veliki nevarnosti vsled nemških podmornic. Cez nadaljna dva dni smo dospeli v Porto Rico, kjer smo ostali deset dni. Potem smo odpluli nazaj v Severni Atlantik proti Azoroip. Tam okrog smo se vozili skoraj cel mesec, pa zelo hladno je bilo tam. Zdaj sem pa spet nazaj v Norfolk, Va. Lahko rečem, da sem se vode že kar naveličal.
Naj povem nekoliko o Porto-riki. Ta otok, ki ga je odkril Kolumb leta 1493, je bil leta 1898, ob zaključku Špansko-ameriške vojne, formalno prepuščen Zedinjenim državam. Od tam dobivamo različno sadje, rum, tobak in — kar je majbolj važno — sladkor. Dež gre tam skoraj vsak dan. Prebivalci so največ Španci pa Zamorci.
Govoril sem z nekim Špancem. Rekel je, da navaden delavec zasluži po dva dolarja na dan. Cena živilom je zmerna. Kvart rakije, žgane v Ameriki, stane od dva do tri dolarje. Tam si lahko kupite vse, kar želite, tudi take stvari, ki jih današnje dni še v Ameriki ne morele dobiti.
Nekega dne sem se napotil, da si ogledam mesto San Juan. Hodil sem do tja 20 kilometrov. V mestu so ulice ozke kakor Stari trg v Ljubljani, poslopja pa imajo večinoma vsa polkna na oknih, ker je vedno gorko. Nekatere družine živijo kar ob morju v malih lesenih hišah, kar po deset skupaj. Otroci komaj pet let stari plavajo po morju kakor ribe. Mornarji smo
im denar metali V*morje, pa so rsako pot kar pod vodo za njim skočili. Precej tako je v Porto-riki, kakor okrog mesta Casablanca v Severni Afriki.
Izmed vseh krajev, kar sem jih dozdaj videl, in lahko rečem, da sem jih videl veliko, mi Se vedno najbolj ugajajo naši slovenski kraji: Dolenjsko, Gorenjsko, Kras in Notranjsko, itd. Vsi ti kraji so mi dobro znani, tudi Ljubljana, kjer sem prebival dve leti. Naj pri tej priliki povem, da sem bil rojen v Ameriki, v Waukeganu, 111.; ko sem bil par let star, so me starši vzeli s seboj v stari kraj, na Vrhniko, kj^r sem ostal 14 let, pozneje sem pa prišel nazaj v Ameriko k svojemu stricu • Matt Cukale, ki prebiva v Cice-■ r0, 111. Marsikje so lepi kraji, ;oda tako lepih, kakor so na Slovenskem, ni nikjer drugje.
Vse ameriške rojake prav lepo pozdravlja
P. O. 3/c Thos. Cukale. -o-
AMERIŠKI LETALEC MED PARTIZANI
Cleveland, O.
List "Cleveland Press" je te dni objavil obširno poročilo nekega Clevelandčana, ki se je baš vrnil domov na dopust, kako je bil v Jugoslaviji tekom zračne misije od Nemcev zbit na zemljo, nakar so ga rešili partizani maršala Tita, ki so ga ščitili tekom 47-dnevnega skrivanja v jugoslovanskih gorah.
To je saržent Donald A. Schrerber, topničar na Liberator bombniku, ki je bil sestreljen preteklega aprila tekom bombne misije na Balkanu. Sgt. Schreiber in njegovi tovariši so 'bili celih osem mesecev med "pogrešanimi", predno so se s pomočjo partizanov rešili in vrnili na svojo bazo v Italiji.
Sgt. Schreiber, ki je dobil enomesečen dopust, je pripovedoval o svojih skušnjah v soboto na domu svojih staršev na 3390 Bosworth Rd. Spopade z naciji je omenjal le mimogrede, j ni pa mogel prehvaliti partiza-: nov maršala. Tita. * "Tvegali so za nas vse," je rekel Sgt. Schreiber, "in delili: z nami vse, kar so imeli." On in ostali člani posadke so bili v rokah partizanov od trenutka,' ko so se z padali spustili na zemljo v^neposredni bližini Nemcev, ki so zbili njih bomb-!^ nik, pa do časa, ko je bila deve-torica Amerikancev na varnem. Spremljali so jih na 200 milj dolgi poti skozi sneg in led preko jugoslovanskih gora.
On posadke je en ameriški letalec pristal na zemljo preko gore, kjer so se nahajali Nemci. On se jim ni pridružil in je ■ očividno padel v nemške roke.1 "Izgledalo je, kot da so se •partizani pojavili iz zemlje," je rekel Sgt. Schreiber. "Kmalu' potem so nas vodili po gorskih stezah proti rešitvi. Bil je to "pony-express", ampak šlo je mnogo počasneje. Spremljali so nas preko prelazov in pečin,' in oddajali od ene partizanske! postaje do druge.
Živeli smo večina ob kozjem mesu. To je bila skoro edina1 hrana, ki so jo imeli ljudje v j gorah, ampak delili so jo velikodušno z nami. >laš inženir je i bil pred odhodom k vojakom mesar. Dražil nas je neprestano z govorjenjem o čudovitem j'rdečem beefsteaku'. Ko smo se vrnili na svojo bazo v Italiji, smo planili po ameriški hrani kot volkovi. Tekom bega preko jugoslovanskih gora sem shujšal za 30 funtov.
"Radi bi vedeli, kako smo govorili s partizani? Eden izmed naših pilotov je znal malo francosko. in špansko, naš inženir in jaz pa razumeva malo nemščine. Nekateri partizani so govorili te jezike, drugi pa so znali angleško." — *
Tekom plezanja preko skalovja se je letalska obleka A-merikancev kmalu strgala, nakar so jim domačini dali oble-(Nadaljevanje na 4. strani)
!$ DOGODKI |
((	med Sloranci po	l
{// i AflMrOd	^
Dopust na "chicken dinner"
Willard, Wis. — Na 30 dnevni dopust je prišel Petty officer 1st cl. Charlie Perushek. Sedaj ' je prvič doma v štirih letih. Se razume, da smo ga vsi veseli. | "Chicken dinner" minulo nedeljo je bil z vsem najboljšim oskrbljen in udeležba je bila nad vse zadovoljiva. Hvala vsem, posebno ženskam, ki so ;se trudile in vse tako fino napravile. Hvala vsem posetni-kom in onim, ki so dale več stvari brezplačno. Še enkrat hvala vsem. — Ludvig Perushek.
Dodatek
Brooklyn, N. Y. — K poročilu o Ludwigu Shusterichu (pri-občeno v zadnji št.) naj dodam, da je tudi njegov brat Julius v vojni službi. Prideljen je drsalnim (skis) četam in se nahaja v Coloradi. Kei* zna govoriti več jezikov, je tudi za tolmača za vojne ujetnike, med katerimi se je srečal tudi s par Slovenci. Oba brata sta prišla skupaj na dopust, kar je bilo nekaj veselega za celo družino Mrs. V. R.
Pismo iz domovine
Cleveland, O. — Mrs. Agnes Schmunck, 1219 E. 67. St., je prejela od sestre Kati Jakša, Vertača št. 18, p. Semič, pismo, ki je datirano 11. aprila 1944 in ki se glasil ;
"Preljube moje sestre in brat!
Po dolgem času se oglasim v nadi, da boste to pismo dobili v roke. Mi smo še vsi živi razen Pavla, ki je umrl. Franca in Micka sta pri nas, Pepe je doma, ker ima pokvarjeno roko in je slaboten. Pri Martinovih so tudi še vsi, pri Marnovih tudi. Lojz je bil v vojski, pa je zdaj doma bolan; upamo, da bo i kmalu boljši. Pri Kovačevih so tudi še vsi, Micka je pa v Ljubljani pri Anki. Bila je v bolnišnici, pa zdaj ne more domov. Stublerjevi so tudi še vsi, Francka je že velika, Lojz je zdaj tudi doma, ima tudi roko ranjeno. Mama vedno misli na Ivanko in jo lepo pozdravlja. Pri Greglovih so tudi še vsi."
Rojak umrl
Gowanda, N. Y. — Tukaj je umrl na svojem domu Anton Bratoš, star 59 let in doma z Velike Pristave pri Št. Petru na Notranjskem. Zapušča ženo, sina (pri vojakih), hčer, dva brata in sestro.
Smrtna kosa
Brooklyn, N. Y. — Na svojem domu 1861 Stanhope St. je umrl rojak John Fugina, star 59 let. Rojen je bil v Črnomlju. Pokopan je bil 29. avg. s sveto mašo v cerkvi sv. Brigite v Brooklynu na St. John's poko-| pališče v Middle Village, Queens.
—
Pogrešan v Franciji
Arma, Kans. — Frank in Frances Potočnik sta bila obveščena, da je njun edini sin Johnny pogrešan v Franciji od 4. avgusta. On je služil pri letalcih s činom poročnika in je bil pilot na bojnem letalu P-38. Bil je že tudi odlikovan za hrabrost.	^
Dobil dovoljenje
New York. — Združeni odbor jugoslovanskih Amerikancev je od zvezne vlade dobil dovoljenje za zbiranje denarja pomožno akcijo za stari kraj.
Ranjen na bojišču
Nokomis. 111. r — Družina Frank Stražar je bila obveščena od vojnih oblasti, da je bil sin Anton Stražar ranjen v Franciji. Ta družina ima tri si-|nove v vojni. • ____^
Torek, 5. septembra 1944 "
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3 ^
^............................................
! Zapadna	7i7Ath
i Slovanska ^ V CZd
DENVER. COLORADO [	Nutof In imenQc slavnih uradniko* : ^ V !
j	UPRAVNI ODBOR:
>	Prednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Piece. Chicago, IlL
i	^t^^^oiodzornik: J- ****** 3360 »» :
!	J* BradAch- 2309 Nicholson St, LocW. IlL j
t	SSŽnlt^ŽZS 4676 St., Denver, 06)Co5. !
!	fT* 4417 Pefln- St' Denver, <16) Colo.
!	YrfcoTni «lr»Taik: Dr. J. P. Snedcc, Thatcher Bid«, Pueblo, Colo,
i D ^ ^ ^	NADZORNI ODBOR:
!	Thomas J. Morrissey. 1934 Torest St, Denver, (18) Colo. !
' t ,	**** *°Povich. 1849 Grove St, Denver, (1«) Colo. j
3.	nadzornik: Antaa Super, 408 E. Mesa Ave, Pueblo. Colo.
;	POROTNI ODBOR:	. J
i Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. | 2. porotnica: Johanna V. Ifervtr, 7801 Wade Park Av«, Cleveland. O. < » J- potnik: Vincent Novak, Box 492, Ely, Minn.	J
4.	porotnik: JoMfth Godec, 14215 Huntmere Ave, Cleveland, Oblo.
. 5. porotnik: Candid Grmek. 9537 Ave. M, So. Chicago. IlL	!
URADNO GLASILO:	i
>	"Amerfkaneld Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, IlL	J
i— — i—i
!	df°*rne xuk4x?,ice « ™ ^adne reči naj ie poifljajo na glav-	I
>	tajnika, fse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro-	J
! ri!*,1 ,pre.J€m T odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tndi	< !
» bohlIske nakaznic* naj te pofcljajo na vrhovnega zdravnika.	J j
>	_ Z* S- ^ •« priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- ! j
|	jih narodnosti, ki .o zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo.	1
|	£dor "i1 ^ n«i »e ogla« pri tajniku aajbliznjega dru-	J	|
>	».T*., r?	Zaostanovitvenovlh društev zadottuje osem oseb. Glede	J	1 |	P9t»nov!tve novih društev poilje glavni tajnik na zahtevo v« pojasnila	!	U [	m potrebne listine.	<	j
L*-LOVaWC1, VSTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! j "
i.............i c
ROSTER OF THE LOCAL LODGE OFFICERS , *
OF THE WSA FOR 1944:	1
IMENIK LOKALNIK URADNIKOV ZSZ ZA LETO 1944:	1
Šlev. 1. dr. sv. Martina, Denver. Colo. — Preds. John Kadunc, 3907 Wynekoop; tajnik John Trontel, 4685 Wash. St; blagajnik Joseph Tezak, 611 E. 47th Ave.; ml. nadz. Anthony Jeršin, 3515 Osceola St. — Vsi v Den-verju. — Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu ob pol osmi uri zvečer v Slov. Domu.
Štev. 3. dr. Slovan, Pueblo. Colo.—
Predsednica Mary Kogovsek, 430 So.! Santa Fe; tajnik Joe Spiller, 313 Clark St.; blag. Anton Kochevar, 1208 Berwind; ml. nadz. Joe Spiller, 313 Clark St. — Vsi v Pueblo, Colo. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v i mesecu ob 9. uri dop. v dvorani sv. ' Jožefa.
Štev. 4. dr. Zapadni Junaki. Midvale. Utah. — Preds. Frank Costello, 1 37 Fifth Ave., Mid vale, Utah; tajnik in blag. Joseph Percich, 100 Fifth Ave., Midvale, Utah; ml. nadz. John ] Cvar, 102 — 5th Ave., Midvale, Utah. ]
—	Seje se vršijo 10. vsakega meseca 1 v tajnikovih prostorih.	]
Štev. 5. dr. Planinski Bratje. Lead- 1 ville. Colo. — Predsednik Anton Mi- 1 helich, 310 W. 3rd St.; taj. John Vidmar, 414 W. 3rd St; blag. Tony Bost, 700 Elm; ml. nadz. Anton Mihelich in Tony Bost. — Seje se vrše vsake- 1 ga 11. v mesecu v Domu Slovenskih s Društev, 527 Elm St — Vsi v Lead- l ville, Colo.
Stev. 6. dr. Zvon, Colorado Springs, \ Colo. — Predsednik John Sikola, 209 - Tremont St; tajnik Michael Kapsch, 508 N. Spruce St.; blag. Stanko Ku- c kulan, 320 S. 18th St.; ml. nadz. Mi- 1 chael Kapsch. — Seje se vrše vsako 1 tretjo nedeljo v mesecu v dvorani * društva Zvon in društva Triglav. 2
Šlev. 7. dr. Sv. Rožnega Venca. Denver. Colo. — Predsednica Anna d Te*ak, ,611 E. 47th Ave.; tajnica Mol- 6 lie Zalar, 4641 Pearl St.; blag. Jose- 1 phine Claus, 4550 Pearl St; mL nadz. 4 Anna Tezak in Mollie Zalar. — Seje 1 . se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu, v v Slovenskem Domu.	z
Štev. 8. dr. Biser, Mulberry. Kans.
—	Predsednik Frank Crepinsčk, R. 2; b tajnik in blagajnik John Terlip, Jr., F R. R. 2; ml. nadz. John Baloh, R. 2; t zdravnik Dr. Therss. — Seje se vrše S vsako drugo nedeljo v mesecu pri » tajniku.	z
Štev. 9. dr. Napredni Slovenci. Ca- ^ non City. Colo. — Predsednik Anton DremeL Box 454; tajnik Frank Kon- T te, 112 W. Catlin Ave.; blagajnik M Adam Kimmick, Prospect Heights; h ml. nadz. Frank Konte, 112 W. Catlin r Ave. — Seje se vrše vsako prvo ne- j n deljo po 10. v mesecu v Anton Drem-lcjavih prostorih.	| g
Štev. 11. dr. Sv. Janes Nepomuk, fl Rockfcrale, Colo. — Preds. Matt Slano- r vich, Box 442, Canon City, Colo.; taj- c nik in blagajnih Matt Slanovich, Jr., k Box 442, Canon City, Colo.; mL nadz. d Matt Slanovich. — Seje se vrše vsako ^ drugo nedeljo v mesecu ob poldrugi uri popoldne na domu Joe Lipersick. u Štev. 13. dr. Junaki. Fronienac, v Kansas. — Preds. John Rudman, Bo* F 92", tajnik in blag. Anton Lesjak, Box b 118; ml. nadz. Ann Rudman, Box 92. b
—	Seje se vrše vsako drugo nedeljo 1! v mesecu ob 10. uri dopoldne pri' ii predsedniku.	i t<
Štev. 14. Sloga Slovencev. Spring E G ten. Helper. Utah. — Preds. Frank -Stavar, R.F.D. No. 1, Box 77; taj. Aug. Iti Topolovec, R.F.D. Box 81, Helper, H Utah; blag. Joseph L. ReboL Box 433, i D Helper, Utah; ml. nadz. Joseph L. n Rebol. — Seje se vrše vsako tretjo k nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v pri tajniku.
Štev. 15. dr. Triglav. Bingham, P
Uteh. — Preds. Peter Predovich, taj- S nik Nick Balic Slovenian Store; bla- N gajnik George Badovinac; ml. nadz. n
r. Ann Predovich. — Seje se vrše vsa->7 kega 24. v mesecu na domu predsed-15 lika.
e, Na 18. Western Star lodge. Pueblo,
y Colo. — President John M. Stonich, i- R. R. No. 3, Box 135; Sec'y Mrs. Fran-h ces Raspet, 305 Spring St; Treasurer, r Joe Blatnik, 2609 E. Evans; Juvenile
supervisor, Frances Raspet. — Meet- j1 _ ings are being held every second , j Wednesday of each month at St Jo- 1 j seph's Hall at 7:30 P. M.
Štev. 17. dr. Hrabri SlovanL Frede- 1 , rick- Colo. — Predsednik Matt Se-.( . kich, Box 100, Erie, Colo.; taj. Mary , r Danailoff, Box 142; blagajnik Joe'J . Smith, Sr., Box 64; ml. nadz. Matt [ Sekich in Mary Danailoff. — Seje so . . vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu pri Mrs. Frank Marolt.
' Št. 21. dr. North Eagle, Ely. Minn. J
t —Predsednik Martin Pecharich, R. 1, L Box 232, Winton, Minn.; tajnik Frank , . Likar, Box 14; blagajnik Frank Str- , i benk, R- 1, Box 65; ml. nadz. Frank { Likar. — Seje se vrše vsako tretjo t £ nedeljo v mesecu ob 4. uri popoldne c v Jugoslovanskem Narodnem Domu. J
Štev. 22, dr. Sv. Michaels, Tooele, Uteh. — Predsednik Anton Mehle, 0 ; 187 E. Utah Ave.; tajnik Frank Am- u brose, 116 N. 6th St.; blagajnica Josephine Smith, 447 E. Utah Ave.; ml. 1 nadz. Carman Leonelle, 467 E. Vine 1 St. — Seje se vrše vsako drugo sobo-1 ^ to v mesecu v St. Marguaritte Social s Center Hali.	n
Štev. 23. dr. Cleveland. Cleveland. "
O. — Preds. John Kadunc, 1229 E. 71st St.; tajnik Frank Mihelcic, 1226 " E. 73rd PL; blagajnik John Peltz, " 1271 E. 58th St. — Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu na domu tajnika. Štev. 24, dr. Marija Pomagaj, Sali- I?
da, Colo--Predsednik John Bayuk,
622 W. 2nd St.; tajnik Martin Kenick, % 1008 H St.; blagajnica Mary Butala, £ 434 W. 2nd St.; mL nadz. Mary Ami J Butala, 605 W. 2nd St. — Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 7. uri a zvečer na domu tajnika.	. 11
Štev. 26. dr. Venček Vijolic. Cairn-
brook. Pa--Predsednik Louis Yuko,
R. D. No. I, Box 19, Hooversville, Pa.; p tajnik in blagajnik Frank Zorman, £ Sr., Caimbrook, Pa.; ml. nadz. Andy Morel, R. 1. — Seje se vrše vsako — zadnjo nedeljo v mesecu pri sobratu v tajniku.	•	^
Štev. 27, dri Združeni Slovenci,	^ Thomas. W. V a. _ Predsednik Ru-
dolph Kovach, Davis, W. Va.; tajnik	^
in blagajnik Andy Kovach, Box 318,	v
Davis, W. Va. — Seje vsako drugo	_
nedeljo v mesecu pri sobratu tajniku.	p, j Štev. 28, dr. Vijolica, Pittsburg,
Kansas. — Predsednica Caroline	C
i Klucevsek; tajnik in blag. Joe Boho-	K
j rich, R. 1.; ml. nadz. Joe Bohorich in	T
Caroline Klucevsek. Vsi v Pittsburg,	K
Kans. — Seje se vrše vsako tretjo ne-	ir
deljo v mesecu v tajhikovih prosto-	al
rib;	h<
Štev. 29, dr. Sv. Katarine, Cleve- T< land. Ohio. — Preds. Johana V. Mer- — var, 7801 Wade Park Ave.; tajnica dj Frances Ponikvar. 1030 E. 71st St.; h< I blagajnica Mary Butara, 9900 Colum-l bia Ave.; ml. nadz. Rosemary Svigel, j. j 1205 E. bOth St; zdravnika Dr. Oman ;in Kern. — Seje se vršijo vsaki tretji ; torek v mesecu v Slov. Narodnem | Domu št 4 na St. Clair Ave.	j M
Štev. 30, dr. Gorski Junaki, Hiawa- M tha, Utah. — Preds. Charles Lopan, cU Hiawatha. Utah; tajnik in blagajnik S1 |Dan Miller, Box 132, Hiawatha, Utah; I ml. nadz. Jacob Smodoy. — Seje vsa- S] kega 25. v mesecu ob 2. uri popoldne d< i v Miller j evih prostorih. ' Štev. 31, dr. Lilija, Scranton. Pa.— G Preds. Minnie Konchnik, 219 Resse S« St. taj. in blag. F. Vogrin, 2419 N.! pl Main Ave.; ml. nadz. Ralph Konch- in nik, 219 Rese St. — Seje se vrše vsa- j e«
I
^ ^f " nap mnn^^
m* J^^mtr..*.*:i.'.S ^..... 3».	. SAi
Med tem, ko nosilnico ie nosijo do traktorja, ki bo tega pri vpadu na i otok Tinian smrtno ranjenega vojaka prepeljal do bolniške ladje, mu že vli- ;, | vajo v žile krvno plazmo. Ne smejo izgubili niti enega trenutka. Ali pa imamo mi kaj časa, da bi šli darovat malo svoje krv:?
i s
ALI JE BILA TO NAŠA KRI?
< t
<	j ko tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri j i popoldne pri sobratu tajniku.
Štev. 32, dr. Washington. Cleve-
J land, O. — Preds. Antonia Tomle,
<	114823 Sylvia Ave.; taj. in blag. Jose-| phine Maček, 19319 Kewanee Ave.; j j— Zboruje vsaki 3. petek v mesecu J ob 7:30 zvečer v Slov. Delavskem do-~~ mu na Waterloo Rd. Društveni zdravniki so Dr. Louis J. Perme, Dr. Seigel ! in Dr. Skur.
No. 33, Three Star Lodge, Chicago, IlL — Pres. Louis J. Zefran, 1941 W. j' Cermak Rd.; Sec'y. Leo Jurjovec, Sr., i! 1840 W. 22nd PL; Treas., Joseph a_ Kukman, 1837 W. Cermak Rd.; Ju v. ] Supervisors, Leo Jurjovec, Sr., Louis ] Zefran and Elizabeth Zefran. — ! D Meetings are held every 2nd Wednes- ! ] h' day of the month at St Stephen's < t_ Meeting hall.	1
r Štev. 34, dr. Bratje Slovani. So. c
^ j Brownsville. Pa--Preds. Andy Mi- I
t_ helcic, Box 414, Layberry, Pa.; tajnik, d blagajnik in ml. nadz. Jakob Jakse- 1 , kovic, 1519 Sheridan Avenue, So. 1 I Brownsville, Pa. — Seja se vrši vsa- 4 j ko tretjo needljo v mesecu ob 10. uri p I* dopoldne v tajnikovih prostorih. / Ste v. 36, dr. Svoboda, So. Chicago. 2 y i IlL — Predsednik Candid Grmek, S
® 9537 Ave. M; tajnik Jacob Smrekar, 1 9520 Ave. L; blag. Anton Bakse, 9600 L L> Ave. L; dr, zdravnik Dr. H. A. Jcbe- v
J zynski; ml. nadi. Candid Grmek. — 7 Seje se vrše vsaki drugi četrtek ob 8. 7 L uri zvečer v Liberty Hall. ' No. 37, Blooming Caraatiobs lodge. & c Cle Elum. Washington. — President s] " I Lauri Aho; Secretary Mrs. Adelaide j( Brozovich, Box 219, Cle Elum, Wash.; n ''Treas. Mrs. Mary Butala; Juvenile v Supervisor Miss Mary Ann Moskon. R • Meetings are held every 2nd Sunday I/. '! of the month at the home of Treas- ol ' urer.	pj
Štev. 38, dr. "Slovenska Edinost". Diamondville. Wyo. — Predsednik C , Tony Costello, Box 69, Frontier, s< J Wyo.; tajnik in blagajnik Frank Co- s 1 stello, Box 161, Diamondville, Wyo.; ai mL nadz. Josephine Harmony, Dia- at mondville, Wyo.; zdravnika Dr. J. R. ' Newman in Dr. A. A. Boston, Kem- ^ ; merer, Wyo. — Seje se vrše vsako 1. i M
nedeljo v mesecu v Domu Slovenskih ; J Društev.	£
No. 41, Trail Blazers lodge, Denver, Colo. — Pres., Geo. J. Miroslavich, 3360 Vine St.; Sec'y, Edward J. Kra- ™ ' sovich, 4710 Washington St.; Treas., ^ ' Rose H. Plutt 638 E. Elk PL-,' Juv. ; Supervisors, Geo. J. Miroslavich and N I Edward J. Krasovich. — Meetings . are held e\*ery 4th Thursday of the month at the Slov. Home, Inc.
Štev. 44, dr. Coloradska roža, Wal- O] senburg. Colo. — Predsednik Frank L. Tomsic; tajnica Albina Papež, 611 Pine St.; blagajnik Louis Papez, 611 Pine St.; dr. zdravnik Dr. Mathews.
—	Seje se vife vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne pri so-sestri tajnici.
Štev. 45, dr. Hribski Bratce, Ruth. Nevada. — Predsednik Frank Mateja; tajnik Frank Turk, Box 161, Ruth, Nev.; blagajnica Vera Rajko- S€ vich, Box 375; mL nadz. Frank Turk. tr
—	Seje sr vrše vsakega 16. v mesecu pri sobratu tajniku v hišni št. 1094. 21
No. 46, Royal Gorge Cirle lodge, n< Canon City, Colo. — Pres., Mary j F] Kimmick, Prospect Heights; Sec'y, Treas. and Juv. Supervisor Christine Konte, 112 W. Catlin Ave. — Meet- P1 ings are held on the first Sunday ZI after the 10th of the month at the home of secretary.
Topolovec, Spring Glen, Helper Utah. Se
—	Meetings are held every 2nd Sun-
ik<
day of each-month at 7 P. M. at the ec home of secretary.	^
No. 51. Whispering Pines lodge. Trinidad. Colo. — President R. L. Swift, 508 Washington Ave.; Secre- ro tary and Treasurer Mary Swift, 508 j ha Washington Ave.; Juv. Supervisor ]a , Mary Lovrancina, 404 W. 4th St. — v I Meetings are held every first Tues-day of each month at 1017 Lincoln 22 St. at 7 P. M.	in
No. 52, Youths of America lodge. Spring Glen. Helper, Utah. — Presi-dent, Mary Kosec; Sec'y-Treas. H. J. I No. $3, Western Siar lodge, Aguilar, O-1 Colo. President, Beford B„Nelson; l,i i Secretary-Treas., John Valko; Lodge ju ! physician Dr. William Merritt. Meet-: ings are held every third Sunday of j each month at 10 A. M.	' Si
iri No. 54. Columbine lodge. Creste< Butte, Colo. — Pres., Martin Tezak e. Sec'y-Treas, Frank Starika, Jr., Bo: e 234; Juv. Supervisor, Anna Spritzer e.' — Meetings are held every fourtl ,. Sunday of each month at the Citj ^ Hall.
a- No. 55. Pioneers lodge. Aspen, Colo
7--President, Frances Miklich, Box
el 93; Sec'y-Treas., Frank Sparovic, Bos j 472; Juv. Supervisor, Rose Mismash 0, — Meetings are held every third 7. Tuesday of each month at Brother
Sparovic's place, h No. 56. All Saints lodge. Lockporl. 7. IlL — Pres., Frank J. Bradach, 2309 is Nicholson St; Sec'y-Treas., Frank D.
-	Spelich, 658 N. Broadway St, Joliet r- 111.; Juvenile Supervisor, Mildred A. s Gregorich, 2307 N. Nicholson St. —
Meetings are held every 2nd Sunday >. of each month at 604 Sterns Ave., ,- Lockport, 111.
No. 57. Sky Blazers lodge, Chicago.
-	IlL — Pres., Mary Petan, 5020 S. Ko-». lin Ave.; Scc'y-Trcas., Jennie Kitz,
-	4734 So. Keeler Ave.; Juvenile Su-i pervisor Blaž Petan, 5020 So. Kolin
Ave. — Meetings are held on the . 2nd Sunday of each month at 4734 , So. Keeler Ave.
•	No. 58, Modernaires lodge, Cleve* ) land. Ohio. — Pres., Vera Jane Mer-
-	var, 7801 Wade Park Ave.; Sec'y-
-	Treas., Miss Lillian Zupančič, 1132 E.
•	72nd St.
No. 59. Golden Eagle lodge. Cen-
•	tral City, Pa. — Pres., Joseph Dela-t sko, Box 177; Secretary, Yustin Yur-■ jevsic, Box 12Z; Treasurer Mrs. Caro-I ^line Rudolph, Box 162; Juv. Super-! visors, Frank Delasko and Joseph
Rapsky. All of Central City, Pa. — Meetings are held every 2nd Sunday of the month at the home of Louis Rudolph.
No. 60, Oak Creek lodge. Oak Creek, Colo. — Pres., Mary Perich; Sec'y-Treas., Emma Kerzan; Juvenile Supervisor, Pete Kerzan. — Meetings are held every 20th day of the month at the home of Secretary.
Nos. 61 and 63, Atlas and Keiser -odges. Keiser. Pa. — President John Michaels; Sec'y-Treas., Charles Mac-kavage, 434 W. 4th St, Mt. Carmel, Pa.
No. 64. Ml Carmel Lodge. ML Carmel, Pa. — President Helen Rudock; Sec'y-Treas. Stanley A. Yezerski, 332 So. Oak St., Mt. Carmel, Pa. Note:—In case of an error in this roster please notify the editor of Amer. Slovenec so that it m?y be corrected.
Opomba:—Za slučaj, da je v Imoni-1 ku kak naslov ali ime, ali kaj drugega napačnega, blagovoli naj se naznaniti upravi Amer. Slovenca,; da se to popravi.
•-o-
SKRIVNO NAZIJSKO OROŽJE
Nemški vojaki, ki so ujeti, se navadno kažejo, kakor da trdno verujejo v Hitlerjevo zmago, med seboj pa menda ne mislijo vedno tako. Neki j Francoz, ki je pred kratkim dospel iz Francije na Špansko, prippveduje, da nemški vojaki zbijajo šele iz nazijskega skrivnega orožja V-2, češ, da sestoji iz milijona civilnih su-kenj in koles ali biciklov, kar edino potrebuje nemška vojska, da se porazgubi.
"V-5", nadalnje skrivno o-rožje, je rešilo življenje dvema bavarskima vojakoma. Poveda-jla sta vojnim dopisnikom, da V-5 sestoji iz prav velike bele zastave na kar najbolj močni in najbolj dolgi preklji. Ba-vafci so se pred kratkim po-služili tega "novega skrivnegaL. o r o ž j a" med zavezniškim 1,000 bombniškim ^ napadom južno od mesta Caen. 4
-o--j 1
ŠIRITE "AM. SLOVENEC"! 1
VOJAŠKI KAPLAN PI$E
i KAKŠNIH ZMED SO KRIVE
NEZVESTE 2ENE DOMA • »
(Nadaljevanje s 1. strani)
vznemirljivem obsegu tudi v mirovnem času. To ni samo i verski, temveč je tudi druža"b- 1 ni problem, ki bo prej ali slej 1 uničil družbo, ako se bo nada- 1 Ijeval. Edina pot vzbuditi vest ! v teh ženskah je, da dežela kot 1 celota dobi vest. Družba mora ( priznati odgovornosti, obvezno- ( sti in svetost doma."	1
Rev. Kenneth N. Hildebrand, c - župnik Četrte presbiterijanske 1 cerkve, pravi*: "Ce sta oba, že- ž na in mož, zgradila svoj dom na 1 pravi podlagi pred to vojno, bi morala skala stati. Ne zagovar- 1 jam teh žensk, ki so prelomile 1 svoje obljube glede zvestobe, f j Toda tudi mož na Pacifiku je »a kriv v kolikor si ni prizadeval, J da bi zgradil trden dom pred I vojno. Obupna potreba je, da ) = se družba začne na novo zave-dati, da je dom podlaga zdrave 1
:d družbe."	1
k; I	f
)X j Dr. Felix Levy, rabij Ema-t. j nuel kongregacije: "Pred vsem £ si zapomnite, da te ženske do- n ma potrebujejo pomoči in vod- " stva. Cerkve in družabne usta- 1 »x nove bi si morale skupno priza- = J* devati, da bi jim pomagale in J .d se zavzele za njihove osebne ;r probleme. Seveda, v nekaterih slučajih so bile poroke že v za k j četku obsojene, da ne bodo. x uspele. Plačujemo pač kazen t za brezskrbne in hitre vojne po-^ roke. Osebno zvračam krivdo y na dekleta. Kakor sem videl, se .J je največ Vojnih porok izvršilo, (( ker so jih dekleta hotela imeti. 11 '• Možje bi bili pripravljeni ča- )) i, kati."	((
-; Mrs. Eleanor Feeney, ravna- (( ™ teljica pri Rdečem križu za Po- )) l strežbo po domovih: "Med sko- \\ raj 50,000 družinskimi slučaji, ((
-	ki imamo z njimi opraviti vsak ))
-	mesec in sfe nanašajo na vse 1) r I mogoče potrebe, ne pride več j l(
kakor 10 slučajev na mesec, ki ))
-	se tičejo nezvestobe. Skušamo \
-	sodelovati z ženo, svetujemo ji, j ( [ naj se preseli v drugo okolico,! / . najdemo ji bolj primerno dru- ) 1 ščino in zabavo, in ko pride mož ( ■ domov, skušamo tudi njega pri- , / ; dobiti za zopetno izravnanje in l)
združenje, imen pa ne izdamo." P V
-o--J
KOLEDARČEK ZA j ODMERJANJE
Do kedaj to veljavne znamke / za racioniran je ?	)
——4—	j 1
Sladkor—Znamke št. 30, 31 in 32 so sedaj veljavne vsaka i j za pet funtov sladkorja, do pre- ( 1 klica.	j J
Znamka št. 40 je veljavna za ji) pet funtov sladkorja za vkuha- \V vanje konzerv, in sicer do 28. (( februarja 1945.	l)
I . Meso, maščobe..— R d e č e i K znamke A8 do Z8 in A5, B5 in (( C5 so sedaj veljavne do prekli- j j ca.	Cj
Procesirano sadje in zelenja- = va—Modre znamke A8 do Z8 f|! in A5 do F5 so sedaj veljavne ^ do preklica.
Gaaolin—V 17 državah na ; b) vzhodu, je kupon A-12 velja-! l|j ven do 8. avgusta. V drugih dr- j Ml žavah je v veljavi kupon ^-12, |§j in sicer do 21. septembra.
Čevlji—Znamki št. 1 in 2 z 1 |aeroplanom v knjižici št. 3 ste IS veljavni do preklica.
Michael Trinko i in Sinovi g
PLASTERING and PATCHING «tj CONTRACTORS
! Pleskarji in popravljači ometa fU in sten.	1S3
2114 W. 23rd Place, Chic&go j Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako ples-	IS
karsko (plasterers) delo. se Vam	«
priporočamo, da daste nam kot	(jS}
i Slovencem priliko in da vprašate	Kjl
nas za cene. Nobene zamere od	Mi
nas, Če daste potem delo tudi dru-	SI
gam. Za pleskarska dela jamčimo. LU
_______ ^
tlj
Katoliški Slovenci smo tako si močni, kolikor in kakor je moč- |U no nase katoliško časopiaj«. I^f
rE OGROMEN PRODUKCIJSKI NAPOR JE SE PRED NAMI
Od Pearl Harborja sem je ameriško delavstvo v pretežni ^večini z vsemi svojimi silami podpiralo naš vojni napor, je nedavno izjavil Donald M. Nelson, Chairman" War Production Boarda, ko je govoril o situaciji delavskih sil. Delali so trdo in delali so dolgo, je dejal, ter so v najtežjih razmerah z napornim delom omogočili Ameriki, da pošilja v svet ogromne oborožene sile, ki so spravile Ameriko in zaveznike na pot zmage.
Kljub tem velikim uspehom našega delavstva pa je še vedno nekaj slabih točk, kjer potrebujemo večjih naporov, ako hočemo uspešno nadaljevati invazije, s katerimi hočemo osvoboditi Evropo iz krempljev sovražnika — težki topovi, strelivo, bombe in radar aparati, j tovorni avtomobili in tanki, material za zidanje, plašči in šotori.
Nelson je poudaril, da imamo pred seboj še vedno ogromen posel produkcije, in je ob- | jasnil, da je neobhodno potreb- 1
no, da se bo morala produkcija neprestano dvigati od meseca j do meseca, ako hočemo doseči višek produkcije, s katerim računamo za mesec november. |Naši načrti za produkcijo v letu 1944 zahtevajo, da vsi delavci napno vse svoje sile. Noben drobec energije ne sme uiti vojnemu naporu.
Pred seboj imamo vsled tega, je dejal, čas najbolj intenzivne produkcije. "Armada ne ve, kdaj se bosta zrušila Nemčija in Japonska. Vse kar more armada napraviti, je to, da se bori dalje, vse dokler ne pride do tega razsula. Mi doma pa ne moremo storiti drugega kot nadaljevati delo v tovarnah, vse dokler zahtevajo od nas dodatnega vojnega materijala.
VOJNA ŠE NI KONČANA!
OSTANITE NA SVOJEM POSLU!
-o-
"Amer. Slovenec" je vez, ki druži ameriške Slovence od obale do obale.
NOVI KRASNI KRIŽI
Vsem onim, ki so zadnje čase naročali križe, ki se rabijo za previdenje bolnikov, sporočamo, da onih križev, ki smo jih do pred kratkim prodajali po $2.50
O9	nimamo več. Po-
srečilo pa se je nam -	^^	dobiti, toda le ome-
—* ^J	jeno število novih
t^Sjfiy^ f	^^ druge vrste sličnih
} TiŽ^r**' I ^s^vaL^p^ fj križev, ki so nare-
mnogo lepši in l^^ff ne vliti» kakor do-fffl sedanji, pač pa na-|v5	rejeni iz lepega
X j ![]? ! orehovega lesa, z ^ A lepim pozlačenim bronastim križem, H sv ki so dosti, lepši in ® ; ^ /SPL^ mnogo bolje in na- < « ■	tančneje izdelani,
11 f m H	kakor prejšnji. Ti |
. I W [j!i	križi istotako vse- |
bujejo vso pripra-vo, ki se rabi ob \ ^^	času previdenja
bolnikov in so narejeni da se križ odpre, kakor predalček in znotraj so spravljene svečke, stekleničica za blagoslovljeno vodo in prtič. Ti križi so lepi, ko se jih zapre za obesiti na steno in ga kadar ga ne rabite imate na steni kot križ, ( ki je pravi kras za vsako katoliško hišo.	I
Teh križev ni mnogo v založbi. Kdor ga želi naj / ga nemudoma naroči, ker prav gotovo bodo v krat- ,
kem pošlji.	-	I
STANEJO S POŠTNINO SAMO	(
$3.50	j
Naročila je poslati na:	i
KNJIGARNA AM. SLOVENEC
1849 W. Cermak Road,	Chicago 8, Illinois j
wmmummsimmBmum/mmimm
MARIN KLARICH & SON 1
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS i Gradbeni podjetniki in gradbeniki	||
Mi prevzemamo mh	n)
dela. gradimo nove stavb* kakorsnega koli obsega. I
Sprejemamo velika dela kol	IS
grajenje večjih poslopij. ioL ^KSMRH^^^^^H ^ tovarn, ali kakriaekolL Ob- I enem sprejemamo tndi BN^jj
manjša dela. kol popravlja-	J||
nje bii in drugih poslopij.
Za nas Je vsako delo in na-	H|j
rocilo dobrodošlo.
Nasvete, proračune in ae t^'^J trte dajemo na željo brez.	^
Cemu plačujete visoke na-	A
jemnine. Dajte si postaviti	M y^^^H lijH
lasten dom, lastno hiio. kar I
bo nizko ceno.
Pokličite nas na telefon
Calumet 6570 or 6509 ■
MARIN KLARICH & SON I
V svojem lastnem uradu
3050-3052 So. Wallace StM - Chicago, Ulinois 1
Stran 4
__AM£RlKAHSKi SLOVENEC
Torek, 5. septembra 1944
Preizkušena ljubezen
Roman, -r Iz francoščine prevedla K. N.
■i--w^awpjggwgBMwgg
Gospa se je nasmehnila in si otrla solze. Zdaj je spet spoznala svojega moža, do-bričino, ki mu je bila vse življenje prva zapoved: misliti na srečo Orane!
XXX.
Med tem ko sta se gospod in gospa Le Cadreronova pogovarjala o bodočnosti Orane in njenega moža, sta se mlada zakonca peljala v vlaku proti Parizu.
Na smolo je bil njun oddelek prenapolnjen, tako da se nista mogla pogovarjati o osebnih zadevah. Mladi Španec se je obrnil k svoji ženi in opravičujoče dejal:
"Nisem upal, da vas bom dobil tako kmalu. Oprostite, da nisem rezerviral posebnega oddelka za naju; bal sem se pač, da se bom vračal sam ..
Orana — srce ji je bilo še polno žalostnega slovesa — je zmajala z glavo. Bilo ji je tako vseeno, ali ima ta trenutek malo več ali malo manj udobja. Zdaj je bilo zanjo važno samo to, da se je z vsakim obratom koles vse bolj oddaljevala od svoje rodne hiše, odhajajoč s svojim možem v neznano, negotovo bodočnost.
V kakšno stanovanje, v kakšno okolje jo pelje njen mož? Nešteto vprašanj jo je mučilo, nešteto vprašanj, ki jim ni vedela odgovora.
Moreno jo je vprašujoče opazoval. Zbala se je, da je uganil njene misli. Plaho se mu je nasmehnila.
"Nikar se ne vznemirjajte," je rekla čez čas, "prav dobro mi je. Tudi vam ni nič boljše ko meni, kaj ne? Potlej moram biti tudi jaz zadoovljna."
"Hvaležen sem vam ža tte ljubeznive besede," je tiho odgovoril. "V tem trenutku so mi dragocenejše, kakor utegnete misliti,"
Na tihem se je v začetku nekoliko bal, da se bo mlada žena naposled le premislila. Kaj naj bi ji rekel, kaj naj bi storil, če bi se na lepem na tej ali oni postaji spomnila, da bi se rada vrnila domov? Ali naj ji to odsvetuje, ali naj ji dokazuje, da ima do nje pravico? Ali ni bil prav pred nekaj urami dejal, da zanj tudi ta neraz-družljiva zveza ne bi imela pomena, če se Orana sama ne bi odločila zanj? Sama vprašanja, ki jim ni vedel odgovora.
2elel si je, da bi bil sam z njo v tem oddelku, da bi lahko z nekaj tolažečimi, toplimi besedami zabrisal tisto neznano, grozeče, ki se je vsililo mednju po tem nenadnem, žalostnem slovesu od doma. . Vroče si je želel, da bi bila že vendar sama, toda spričo novih popotnikov, ki so na sleherni postaji vstopali v vlak, se je mo-* rala njegova želja umakniti kruti resničnosti. Vzel je torej iz žepa nekaj časopisov in jih ji ponudil.
Orani je bilo vse preveč hudo pri srcu, da bi mogla pazljivo brati. Raztreseno je listala po neki reviji, samo da ne bi užalila svojega moža, hkrati so ji pa misli uhajale v preteklost. V reviji je videla nekaj zanimivih slik o Parizu, o velemestu, kjer bo odslej živela. Morda bi se kakšna dhiga žena veselila na samostojno življenje v vedri, elegantni francoski prestolnici, ona, Orana je bila še vse preveč mlada in plaha, da bi mogla misliti na to življenje z veseljem in brez skrbi. ^ Doslej je pač živela v Jacheresu, sama med svojimi. Ni bilo prešerne zabave v tem idiličnem gnezdecu, to je res, prav tako pa tudi ni bilo vznemirljivih dogodkov, nikakršnega razburjanja. Življenje je teklo mirno in sončno, kakor Loira med zelenimi bregovi njihovega posestva ...
Zdaj se je pa na lepem znašla pred gro--v^fcečim vprašanjem:
Kaj bo jutri?
AH se bo mogla navaditi na samotno življenje daleč od rodne hiše, daleč od ljubljenih staršev? Kaj je dejala? Na samotno življenje? Ali ne bo živela ob strani svojega moža? . ,f •	-
Pogledala ga je od strani. Zdel se je ves zatopljen v časopise, kakor da zanj ne bi i bilo druge stvari na svetu. Bil je tih in mračen. Na lepem je začutila pekočo radovednost, kakšen je prav za prav ta njen mož.
Ali jo bo razumel, on Spanec, njo Fran-! cozinjo? Ali ji ne bb nikoli očital očetovih i besed, njegovega sovražnega sprejema? Bilo je res škoda, da se je oče tako razburil in tako razžalil njega, ki bo morala odslej deliti z njim svoje življenje, če bo ho-i tela ali ne...	i
In potlej je bil med njima še spomin na tisto prvo noč v Barceloni. Ali je ona kri-i va, če še do tega dne ni pozabila te bridke preizkušnje?
Ali bo njen mož lepega dne vendar razumel, da je sicer po božjih in človeških postavah tisto noč ravnal pravilno, da je pa -to ravnanje ubilo njeno dekliško dušo in ranilo njeno čast?
Morda se bosta pa vseeno bolje razumela, kakor zdaj sluti? Ona ima dober namen. Ali je pa dob^r namen dovolj spričo strahu, ki se je je loteval ob misli, da je z vsakim obratom koles bliže njunemu skupnemu domu, in intimnemu življenju s svojim možem?.
Tudi Morenu ni bilo posebno-lahko pri srcu.
Sedel je zraven svoje mlade ženice, na r videz zatopljen v časopise in ne meneč se za ves svet. Toda dober opazovalec bi bil uganil, da se za to pretirano vnemo za časopise najbrže skriva nekaj drugega. Morda zadrega? Morda strah?
In med tem ko je Orana s strahom mislila na življenje, ki jo čaka, so se tudi njemu podile misli po glavi brez pravega cilja in smisla.
Kako naj se vede do te osebice, ki tako tiho in mirno ždi zraven njega? Res, njegova zakonita žena je, toda njegova je postala v tako čudnih okoliščinah, da v nepo-pravljivost tega dejstva kar ni mogel prav verjeti.
Tam, v Barceloni ni bil prav nič v zadregi. Menil je, da bo morebiti živel samo še eno noč in en dan; dalje takrat ni mislil. Živel je samo za tisti dan, samo za tisto noč. Tedaj od življenja ni terjal več, kakor da te kratke, zgoščene ure skupnega sožitja s to lepo žensko doživi kar najbolj globoko kar najbolj sladko. Na drugo ni bil pomislil.
Njegove misli so bile tedaj daleč od bodočnosti. In zdaj je na lepem ta bodočnost stopila predenj v vsej svoji resničnosti, in terjala, da se ji postavi v bran kot človek, ki zna brez strahu pogledati življenju v obraz.
Spet so mu misli poromale za nekaj ur j nazaj. V duhu je gledal prizore, ki jih je bil pravkar doživel, kakor v filmu. Spomnil s je, kako dobro mu je delo spoznanje, da ga Orana ni pozabila ne zatajila.
In vendar se ga je v tem trenutku loteval neznan strah. Tesno mu je bilo pri srcu ob misli: Kaj bo dejala njegova mlada, razvajena žena o . njegovem skromnem samskem stanovanju? Dve sobi s kopalnico, kuhinjica, kjer mu sluga včasih skuha obed, to je vse njegovo kraljestvo.
In Orana? Ali ni njen oče dejal, da je vajena udobja? Kdor je videl salon v gradiču Jacheresu, je tem besedam prav rad verjel.
Pogledal jo je od strani. Imela je skromen, črn kostim; na bujnih plavih kodrih je pa čepelo eno tistih srčkanih pokrival, ki jih ne moremo prištevati h klobukom, ker so preintimna, in ne k čepicam, ker so ukrojena iz razkošnega blaga.
_(Dalje prih.)_
"Amerikanski Slovenec" je v£z, ki povezuje vse Slovence po Ameriki med i
seboj.
;_• ■■
————--- ^
li ZAKAJ SE NEMCI UMIČEJO
f
i London, Anglija. — Zavez-iniški časnikarski poročevalci v Franciji menijo, da bo vojna z Nemci končana krog 1. [oktobra. Dve stvari sta podpisali smrtno obsodbo za nemško I vojsko. Nemcem resno primanjkuje gasolina, ker ne morejo ! več dobiti zalog iz Rusije in Ru-| munije, njihove sintetične to-j varne so jim pa porušili zavez-! niški letalci, na drugi strani so ! pa zavezniški generali preveč pretkani zanje.
:--o
HITLER OBUPAN
Madrid,-— v nedeljo bi bil imel Hitler nastopiti s svojim govorom, toda ko je prišlo poročilo, da sta padla Metz in Nancy in da bodo Zavezniki vsak čas začeli korakati v Brussels, mu je srce,padlo v hlače in nameravanega govora nf bilo. Iz zanesljivih virov prihaja poročilo, da se Hitler ni poslužil obljubljenega n a d a 1 j n ega skrivnega orožja, ker ni bilo zadosti časa, da bi ga bili mogli ! izdelati v zadostni množini, na drugi strani pa zato, ker se boji, da bi ?a Zavezniki potem u- ; darili s še hujšim orožjem. Posebno se boji Rusov. Nemški znanstveniki so mnenja, da imajo Rusi pripravljeno neko strašno orožje.
Q
IZ SL0V. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani)
ko, ki jih je varovala mraza na njih poti skozi gore.	i
"Letalski čevlji niso v gorah : dosti prida," je rekel Sgt. Schreiber. "Nositi -smo morali opanke, kakršne nosijo domačini. Vsak izmed nas jih je strgal več parov, ampak partizani : so nas na vsaki postaji preskr- • beli z novimi.
K adar skupina do večera še ] ni prišla do prjhodnje partizan- ] ske postaje, so jih domačini z 1 vodniki vred vzeli v svoje domove. "Navadno so nam ponudili vse svoje postelje," pravi saržent, "ampak navadno smo se zadovoljili stem, da smo spali natleh, tes*u> skupaj, da nas ni zeblo."
Sgt. Schreiber ima sliko treh . mladih partizanskih voditeljev, ki so mu pomagali na begu, in j jo smatra za eno svojih najdragocenejših spominov.
Poročevalec.
OBISK SLOVENSKIH
UJETNIKOV	j:
Cleveland, O.
V nedeljo 27. avgusta so bili j slovenski fantje-ujetniki iz Pri-morja, devet po številu, gostje slovenske naselbine v Collin-!, woodu.	j \
Takoj po maši v cerkvi sv. j Marije na Holmes Avenue, so fante pripeljali v Slov. del. j i dom na Waterloo Rd., kjer jih.1 i je pozdravil v imenu SANSa in|f odbora za Slovenske vojne u- * jetnike, Mr< Jos. Dum.	I
Po kosilu, katerega so oskr- 1 bele članice Ženskega odseka s SDD se je dovolil vstop ljudem, 1 ki so nestrpno čakali zunaj, in 1 prostori so bili takoj natrpani. 1 Sledilo je veselo snidenje mno- 2 gih bližnjih in daljnih sorodni- 2 kov in prijateljev teh fantov, ki 5 so želeli dobiti kaj novic iz 1 svojih rojstnih krajev. Za ples j1 so naša dekleta kar tekmovala ja katera se bo zavrtela s fanti, iz ( katerili kar žari zdravje in mla- s dost.	ji
Nastopil je Mladinski zbor 1 SDD, pevski zbor Slovan in 1 Miss Unetič, v svojem dobrem 1 razpoloženju pa je tudi navzo-1y če občinstvo zapelo skupno s * fanti več pesmi.	'
Ob 5. uri popoldne so se od-; * peljali nazaj in prostor pred domom je bil zopet natrpan j ljudi in tisoče rok jim je maha- i lo v pozdrav in zopetno veselo snidenje.	g	j
Da je imela naša naselbina priliko imeti v svoji sredi te slovenske fante-ujetnike, je zaslu- j ( ga Mr. Antona Ipavca in njegovega sina, ki sta se potrudila in največ storila, da se jim je 1 omogočil obisk, za kar jima gre zahvala in priznanje. E.
-o--i
— Chicago. - S privolje-1 j njem nadškofa Samuela A. ( Stritch so se zadnji petek po f j poljskih cerkvah v Chicagi o- i pravile posebne molitve v spo- j ( min, ko je bila na ta dan pred t
petimi leti napadena Poljska, s
— ■ j j
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK	f
in
KIRURG	1
Urad: "	j-.
1901 West Cermak Road ic CHICAGO	&
Telefon Canal 491«	I 1
Rezidcnčni leL: La Grange 3966 I r
I s
1—3 in 7—8 P.M. razen ob sredah I r
SLOVENSKA RADIO URA V MILWAUKEE!
►	Edina na osrednjem zapadu. s izključno slovenskim programom v JI
*	obeh j »sikih, se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne preko ; I
| WRJN RACINE RADIO POSTAJE (1400 Kc.)
Oddaja jo slovenski list "Jugoslovanski Obsor v Milwaukee__J t,
►	Za uvrstitev godovnlh in drugih čestith. ali društvenih in trgovskih	1! ; objaT pišite najpozneje do petka zjutraj na: YUGOSLAV (SLOV-	< *
►	ENIAN) RADIO HOUR. 630 West National Avenue. Milwaukee. C	J >
*	Wis. Telefon Mitchell 4373. ali Mitchell 5551.	<;
j*
IZŠEL JE
VELIKI ANGLEŠKO-SLOVENSKI
Besednjak
ki ga je spisal in izdal
DRF.J.KERN
*
To je najpopolnejši angleiko«slovenski besednjak s angle.' ško izgovarjavo. Po tem besednjaku so popraievali. Zdaj je besednjak na raspolago.
STANE S POŠTNINO $5.00
kar je poslati s naročilom. Tisti ki ga želijo dobiti naj takoj piiejo ponj na naslov:
KNJIGARNA AM. SLOVENEC
1849 W. Cermak Road,	Chicago 8, Illinois
Joseph Conrad i>mmmm
NA MORJIJ
so
jI Na parniku so seveda kma-jjjllu uganili, da se je vrv pretr-in!gala. Parnik je glasno zapis-u_ kal, videli smo, kako so se njegove bočne svetilke v širokem r_ polkrogu zasukale, priplul je, ca se tesno prislonil k nam in se ustavil. Mi smo se tesno stiska-in H na kasaru in ga opazovali. jI Vsakdo je rešil kak zavojček 0_ ali kako vrečo. Zdajci je šinil v jj. zrak stožkast plamen z vijuganj stim vrhom in vrgel na temno iz morje kolobar svetlobe, v kate-es ram smo videli dva broda, ki sta la se nalahno pozibavala dj-ug ob jz drugem, Kapitan Beard, ki je a_ sedel več ur tiho in nemo na reeštki pred krmilom, je zdaj or počasi vstal in stopal pred na-in mi proti vrvju krmnega jar-m bola. Kapitan Nash pa je o_ vzkliknil: "Pridite gor! Po-s glejte dobro. Poštne pošiljke imam na ladji. V Singapore d_ -odvedem vas in vaše čolne."
id "Hvala lepa! Ne!" je odvr-m nil naš kapitan. "Vdeti mora-a- mo konec svoje ladje." 1° "Ne smem se več muditi tukaj," je zaklical prvi. "Pošta ia — saj veste."
O-
"Ej, ej! Vsi smo nepoško-
u~ dovani." e-
I I "Prav dobro! Priglasil vas je j bom v Singaporeu." re "Zbogom!"
Pomahal je z roko. Naši mornarji so mirno spustili svo-e-! je cule na tla. Parnik se je za-k. čel pomikati dalje, oddaljil se >o je iz razsvetljenega kolobarja o- in nam mahoma izginil izpred o- oči, oslepljenih od ognja,- ki je id besno vzplamteval. In tedaj . sem se zavedal, da bom prvi-~ krat videl Vzhod kot poveljnik . j majhnega čolna. To se mi je zdelo nekaj imenitnega; in tudi ta naša zvestoba do stare ladje je bila imenitna. Gledati j bomo morali njene zadnje tre-notke. Oh, ta slepeči čar mla-,dosti! Oh, ta žar mladosti, ki slepi bolj od plamena goreče
I ladje, žar,ki -meče svoj čarobni svit po vsej širni zemlji, se isuklja drzno do neba, pa ga mahoma uduši čas, ki je kru-- tejši, neizprosnejši, ljutejši od ^ morja — žar, ki je kakor s pla-J ► menom goreča ladja obdan ; ► krog in krog od neprodirne J ► noči.
Stari nas je vljudno, toda «; nepopustljivo opominjal, da je
<	J naša službena dolžnost, rešiti ||iza zavarovalna društva kar
<	^ največ ladijske pripadnine.
<	l j Potemtakem smo se lotili re-
<	\ sevanja, ladja pa je medtem * gorela dalje in nas preskrbova-
j la z zadostno razsvetljavo. Izvlekli smo z nje tfele kupe raz-jie ropotije. Cesa vsega nismo rešili? Neki star termometer, ki je bil pritrjen Bog si ga vedi čemu z neštetimi žeblji, je malone zahteval moje življe-jnje; iznenada me je namreč zajel val dima in komaj sem se mu še utegnil umakniti. Na } ladji so bile vsakovrstne zaloge, bale platna, zvitki vrvi; ka-sar je bil podoben nekakšnemu morskemu bazaru in čolni so bili natrpani vse do razme. Lahko si mislite, da je stari kapitan kot vrhovni poveljnik hotel kar največ vzeti s seboj. Bil je sicer zelo miren, toda o-čividno brez duševnega ravnovesja. Verjamete ali ne ? Hotel je vzeti s seboj v barkačo celo dolg kos stare sidrne verige in neko sidrce. "Ej, ej, sir," smo ugovarjali obzirno, pa je i na lepo besedo le spustil te stvari v morje. Težka omara z zdravili je šla isto pot, pa dve vreči zelene kave, več škatlic !šminke — pomislite, šminke!, I in cela zaloga raznih potrebščin. Nato mi je bilo ukazano, naj z dvema mornarjema na-
5 i-A.*T/\M1«M /tAl M A 1M 11 H
za čas, ki bo primeren za odhod z ladje.
Spravili smo vse na svoje mesto in postavili jarbol na barkači, ki je sklenil naš kapi« tan prevzeti skrb zanjo, Ni mi bilo žal, da sem za trenotek sedel. Obraz mi je bil čutiti hrapav, vsi udje so me boleli kakor zlomljeni, Čutil sem vsa svoja rebra, in prisegel bi bil, da sem si zvil hrbtenico. Čolni so ležali krepko privezani za-val in plahutal, kakor da bi okoli sem mogel videti od o-gnja razsvetljeni kolobar morske površine. Velikanski plamen se je ravno in žarko vil proti nebu. Besno je vzplamteval in plahutal, kakor da bi šumele peroti, pa hrumel kakor grom. Vmes se je slišalo treskanje, votlo bobnenje in z vrška zublja so prhale iskre, pričajoč, da je človek rojen za' nesrečo: za ladje, ki puščajo vodo, za ladje, ki gore.
Motilo me je samo to, da čolni, ker je ladja ležala z bokom proti struji in takemu vetru, kakršen je bil, — bila je zgolj lahna sapica — niso o-stali za njo, kjer bi bili na varnem, temveč so, kakor je pri čolnih navada, kakor svinje rili naprej, se zaganjali pod ladjo in pluli ob njenem boku. Nevarno so se valjali in se približevali plamenu, medtem ko se je ladja zaganjala nanje in je seveda pretila neprestana nevarnost, da se bodo jarboli slednji trenotek prevesli. S svojima dvema čolnarskima pomočnikoma sem jih z vesli in kvačljami po svojih najboljših močeh podpiral, ali pričelo mi je prešeidati, da bi moral biti neprestano pri tem delu, zlasti še, ker ni bilo nobenega vzroka, zakaj se ne bi takoj izselili. Mi trije nismo mogli videti tovarišev na ladji in si tudi nismo mogli misliti, kaj je vzrok njihovemu obotavljanju. Moja dva pomagača v čolnu sta potiho klela, pa zategadelj nisem imel posla samo s svojim delom, temveč sem iftoral venomer paziti tudi na svoja dva tovariša, ki sta neprestano kazala voljo, da bi rada legla in prepustila vse skupaj usodi.
(Dalje prihodnjič)
PRODAM
4 flate zidana hiša. Furnace heat. Garaža za dve kare. Cena samo $7,700.00. Nahaja se blizu Western Ave na 21st Place. Vprašajte za podrobnosti
^-stanovanjsko zidano hišo. Nahaja se na 2547 So. Harding Ave., za ceno $10,600;
3-stanovanjsko zidano hišo. Nahaja se na Millard Ave. in 26. cesta, za ceno $10,000;
3-sobni "cottage", ter zraven velika lota. Nahaja se na Gun-derson Ave. v Berwynu, za ceno $3,950;
Imam še več drugih hiš v Lawndale okolici, ter več hiš in bungalov v Cicero in Berwyn. Ako želite hišo v Berwynu, pokličite L. Gradiser, telefon Berwyn 4979-R.
ANTON JORDAN 2417 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. Telefon Rockwell 7196
OR. JOHN J. SMETANA
Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 let izkušnje
OPTOMETRIST 1181 So. Ashland Avenue
TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer.
OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU"!