Novi odnosi med proizvodnjo in trgovino
Z uresničevanjem vsebine nove ustave ustvarjamo družbenopolitične in materialne pogoje, da delavci v združenem delu, organizirani v TOZD, dejansko odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela. In prav z novimi odnosi med trgovino in proizvodnjo na ustavnih osnovah odpravljamo vzroke odtujevanja dohodka od delavcev ter vzpostavljamo pogoje za delitev skupno doseženega dohodka na temelju dejanskega prispevka-vsake organizacije k njegovemu ustvarjanju. Jasno je, da v novi organiziranosti prometa proizvodov zasledujemo tudi ekonomske efekte, ki se kažejo v krepitvi materialne osnove.
V pogojih blagovne menjave je neogibno, da se del družbenega dela organizira v sferi blagovnega prometa, katerega glavna nosilka je trgovina v vseh svojih organizacijskih in pojavnih oblikah.
Vprašanje pa je, kako naj se organizirajo funkcije trgovine v pogojih družbene lastnine. Dosedanja organizacija trgovine je bila neustrezna. V prvih povojnih letih je trgovina v bistvu oprav-
no promet«, »Metalservis« in »Čelik« iz Beograda, »Ferimport« in »Željpoh« iz Zagreba, »Metalka« Ljubljana, »Kovinotehna« Celje, »Brodomaterijal« Reka, »Feroelektro« Sarajevo, »Brodo-merkur« Split ter »Tehnometal-Makedonija« Skopje) ter ga že v lanskem letu predložili v obravnavo jugoslovanskim železarnam. Poleg ostalega je v sporazumu predvideno, da bodo podpisnice
Leto XIV. — Št. 3
25. marec 1974
ljala dispečersko službo v okviru državnega administrativno-plan-skega gospodarjenja. Pred sprejetjem ustavnih dopolnil in sedaj ustave pa je bila ločena od proizvodnje in se je osamos voj evala na ločenem delu družbenih sredstev, kar je imelo za posledico prelivanje dohodka in odtujevanje rezultatov dela od samih neposrednih proizvajalcev.
Temeljni instrument za oblikovanje in vzpostavljanje novih odnosov , med proizvodnjo in trgovinskimi organizacijami so samoupravni sporazumi in družbeni dogovori in le tako lahko odpravimo administrativno poseganje države v odnose med proizvodnjo in trgovino. Preuranjeno je govoriti o tem, kaj bo konkretno predmet sporazuma oziroma dogovora. Poglavitne pa so vsekakor tiste prvine sporazumov, na podlagi katerih se bodo oblikovale posebne integracijske tvorbe med proizvodnimi in trgovinskimi organizacijami. Pri tem bo šlo za določnejšo opredelitev skupnih ciljev medsebojnega sodelovanja kot tudi določitev o programiranju in odločanju o skupnih zadevah. Nadaljnje območje bo obsegalo načela o oblikovanju cen na trgu in o drugih vprašanjih nastopanja na trgu.
Najodgovornejši bo vsekakor tisti del sporazumov, kjer bodo opredeljene osnove in merila za ugotavljanje prispevka ene in druge organizacije pri ustvarjanju nove vrednosti. Na temelju sporazumov bo prišlo do zelo pestrih oblik povezovanja — od najtesnejših povezav pri spojitvi, prek dolgoročnega pogodbenega sodelovanja do klasičnih poslovnih pogodb med partnerji.
Prav dolgoročno poslovno sodelovanje je predmet osnutka samoupravnega sporazuma, ki so ga skupno izdelali največji grosisti za promet s proizvodi črne metalurgije v Jugoslaviji (»Teh-
sporazuma skupno ugotavljale velikost in strukturo potreb tako na domačem kot tujem tržišču ter na tej osnovi določila obseg in asortiment proizvodnje ter način nje-, ne distribucije do potrošnika. Skupno bi se določevale tudi prodajne cene, kot tudi razlika v ceni, ki ostane podpisnicam, ki se bavijo s prodajo omenjenih proizvodov. Osnutek sporazuma predvideva možnost določevanja minimalnih in maksimalnih količin in asortimenta proizvodov, ki jih mora imeti trgovina stalno na zalogi. To se nanaša tako na gotove proizvode kot tudi surovine in reprodukcijski material. Ža izvrševanje dejavnosti skupnega interesa se lahko oblikuje skupen sklad. Predlog predvideva tudi sestavo in delokrog skupnih organov. Pred dokončnim oblikovanjem besedila in podpisom sporazuma bomo osnutke obravnavali v vseh železarnah in dali svoje pripombe in predloge.
Kaj si lahko obetamo od takšnega sodelovanja? Specializacija in strokovnost kadrov trgovinskih organizacij bo omogočila popolnejši pregled potreb na trgu, tako v času kot prostoru, prilagajanje .proizvodnje trgu pa pomeni nemoteno realizacijo, zmanjševanje zalog gotovih proizvodov, zmanjševanje rizika poslovanja ipd. Vse to pomeni, prilagajanje proizvodnje potrebam in spremembam trga ter funkcionalno zlitje trgovinske in proizvodne funkcije. Dvojni, in to vedno nasprotujoči interes na cenah bo zamenjal skupni interes za doseganje kar največjega skupnega dohodka.
Skupni interes se kaže v skupni težnji po maksimiranju prodajnih cen in zniževanju stroškov proizvodnje in prometa: izhaja pa iz dejstva, da razlika med prodajno ceno in stroški predstavlja skupen dohodek, na katerega sta obe stra-
(Dalje na 2. strani)
Proizvodnja slovenskih železarn februarja 1974
Najprej je treba poravnati še dolg za mesec januar. Dolžni smo namreč proizvodne rezultate predelovalcev in skupaj blagovno proizvodnjo Slovenskih železarn.
Blagovna proizvodnja — predelovalci (v tonah)
Delovna	Linearni	Mesečna	Indeks	Izvršitev	Indeks
organizacija	načrt 74	izvršitev		v letu 73	74/73
Plamen	750	648	91	756	90
To vil	130	111	85	106	105
Veriga	1.100	1.089	99	956	114
Žična	1.135	1,007	88	724	139
Skupaj	3.115	2.891	93	2.542	114
Blagovna proizvodnja —		Slovenske železarne			
Železarne	55.828	51.348	92	54.992	93
Predelovalci	3.115	2.891	93	2.542	114
Skupaj	58.943	54.239	92	57.534	94
V bodoče bomo imeli pregled nad vsemi zanimivimi podatki in postopno se bomo seznanjali tudi s problematiko proizvodnje ter poslovanja, kot tudi z novitetami in napredkom.
Čeprav je mesec februar za tri dni krajši od januarja, je bila proizvodnja surovega železa celo za 161 ton višja. Jeseniška plavža sta imela za 485 ton večjo proizvodnjo od januarske, štorski elektroplavži pa za 304 tone manjšo.
Proizvodnja surovega železa (v tonah)
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	'%	Kumulativ, izvršitev 73	Kumulativ. [Indeks izvršitev 74174/73
J stenice	12.667	11.985	95	20.455	23.487 115
Store	3.583	3.766	105	6.625	7.836 118
Skupaj	16.250	15.731	97	27.080	31.323 116
Nasproti lanskoletni skupni poprečni mesečni proizvodnji smo februarja zaostali samo za 69 ton, kar je glede na kratek mesec, dober dosežek.
Proizvodnja jekla je bila nižja kot prejšnji mesec na Jesenicah in v Štorah, na Ravnah pa celo izdatno višja. Skupna mesečna proizvodnja jekla v februarju pa je višja od lanskoletnega mesečnega poprečja za 2.860 ton, kar je glede na malo število dni gotovo dober dosežek.
Proizvodnja jekla (v tonah)
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	%	Kumulativ, izvršitev 73	[Kumulativ, izvršitev 74	Indeks 74/73
Jesenice	41.250	38.191	93	77.804	80.731	104
Ravne	16.250	18.164	112	31.118	35.392	114
Štore	7.084	4.505	64	6.625	9.606	145
Skupno	64.584	60.860	94	115.547	125.729	109
Železarna Jesenice ni izvršila načrta proizvodnje niti v SM jeklu, nàti pri elektro jeklu. V Železarni Ravne so izdelali jekla za 12% nad proizvodnim načrtom. V Železarni Štore so izdelali manj SM jekla kot pretekli mesec, elektro jekla pa več.
Blagovna proizvodnja je bila v vseh treh železarnah boljša kot januarja in je praktično enaka, kot je znašalo lanskoletno mesečno poprečje, ki je bilo 53.500 ton.
Blagovna proizvodnja (v tonah)				-		
Železarna	Mesečni načrt	Mesečna izvršitev	o/ Kumulativ. [Kumulativ, j Indeks °1 izvršitev 73 izvršitev 74174/73			
Jesenice	31.235	29.941	96	63.166	59.407	94
Ravne	11.178	11.620	104	20.990	22.434	107
Štore	13.412	11.921	89	25.765	22.993	89
Skupno	55.825	53.482	96	109.931	104.834	95
(Dalje na 2. strani)
Proizvodnja slovenskih železarn februarja 1974
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kot vidite, letos še vedno zaostajamo za lanskoletno blagovno proizvodnjo prvih dveh mesecev. Pretežni del zaostanka je zaradi tega, ker so v Štorah pri specialnem surovem železu za 2.571 ton pod načrtovano prodajo, kar pa bodo v proizvodni kampanji hitro ujeli. Tudi pri drugih proizvodih zaostajajo.
Po linearnem načrtu bi morala znašati blagovna proizvodnja v Štorah 26.824 ton in zaostaja za 4.831 ton. Zaostanek ne bo težko ujeti pri valjanem jeklu, ker imajo tam dovolj kapacitet, če bodo imeli dovolj, vložka. V Železarni Ravne so januarski zaostanek že pokrili in izvršujejo načrt, v Železarni Jesenice je zaostanek pretežno pri pločevini in valjani žici.
V tem mesecu so odposlali iz železarn okoli 54.640 ton robe, kar je 2.340 ton nad lanskoletnim mesečnim poprečjem.
Blagovna proizvodnja —..predelovalci (v tonah)
Železarna	Mesečni	Mesečna	%	Kumulativ.	Kumulativ.	Indeks
	načrt	izvršitev		izvršitev 73	izvršitev 74	74/73
Veriga	1.100	1.066	97	2.061	2.155	105
Plamen	750	744	99	1.333	1.429	107
Tovil	130	106	82	105	217	207
Žična	1.135	871	77	1.684	1.878	112
Skupno	3.115	2.787	89	5.183	5.679	110
Blagovna proizvodnja		— Slovenske železarne				
Železarne	55.825	53.482	96	109.931	104.834	95
Predelovalci	3.115	2.787	89	5.183	5.679	110
Skupaj	58.930	56.269	95	115.114	109.513	96
Izvršitev je boljša kot v mesecu januarju, vendar še vedno skupno ne dosegamo lanskoletnih uspehov, ker zaostajamo v železarnah.
V	izvozu so količinsko in vrednostno želo ugodni dosežki, tako za februar, kot tudi zbirno za pretekla meseca. Za načrtom zaostajajo trenutno na Jesenicah, Tovil ih Žična, zelo dobri rezultati pri ostalih delovnih organizacijah pa pokrivajo te zaostanke.
Pri eksterni realizaciji' je bil mesec februar pri vseh delovnih organizacijah dosti uspešen, tako da so na Jesenicah, v Plamenu — Kropa ter v Verigi — Lesce že ujeli in presegli zbirni načrt in je zaradi tega tudi skupni rezultat pozitiven.
Pri medsebojnem oskrbovanju je treba omeniti izostanek dobav Železarne Ravne, druge menjave so potekale v normalnih okvirjih.
Zbirna ugotovitev za delo v mesecu februarju je kljub temu, da je to najkrajši mesec v letu in da so v primerjavi z mesecem januarjem — delovni rezultati precej boljši. V primerjavi z lanskoletnima prvima mesecema pa so letošnji dosežki nižji v železarnah, pri predelovalcih pa boljši.
PROBLEMATIKA PROIZVODNJE PO DELOVNIH ORGANIZACIJAH
Železarna Jesenice je zaostala v februarju 'največ v valjarnah, topilnice in hladne predelave pa so imele dobre dosežke. Predvsem so se izkazali žičarji, ki so dosegli doslej najvišjo proizvodnjo.
TOZD — talilnice — Plavži so delali dobro. Aglomeracija je pokrivala potrebo vložka. Skupna poroba koksa je za 11 kg/t nižja od načrtovane, kar je vsekakor pohvalno.
V	SM. jeklarni niso imeli dovolj surovega železa, ker visoke peči kljub dobremu delu niso mogle kriti vseh potreb. Zaradi težav pri nakupu surovega železa iz Smedereva, za kar je vzrok po vsej verjetnosti cena, so morali vložek ogljičiti, kar vnaša nekaj motenj v proizvodnjo. Zaradi popravila na 1201 žerjavu, so marali omejiti težo vložka na peči 07. Februarska proizvodnja v SM jeklarni, ob slabem stanju ene od SM peči, katero so samo z dnevnim torkretiranjem še obdržali v delu, da slutiti, da v prihodnjih mesecih ob normalnih pogojih lahko pričakujemo ugodne rezultate.
V	elektro jeklarni tudi februar ni minil brez redukcije električne energije. Redukcija je bila pretežno zaradi predelave 110 KV stikališča v hidroelektrarni Moste in so zastoji na obel elektro pečeh znašali 60 ur.
TOZD valjarne so imele, razen v profiliral valjarni, slabše rezultate. V valjarni Bela so imeli težave zaradi okvar na potisni peči, katero so morali predčasno ustaviti. Večjo okvaro so imeli tudi na nastavni napravi.
V	žični valjarni so imeli na ogrevni peči zastoj ca. 90 ur, kar znaša 13% obratovalnega časa.
V	valjarni debele pločevine je manjkal vložek, poleg tega pa so imeli tudi visoke mehanske zastoje.
Zaradi težav v valjarnah manjka vložek za predelovalne obrate, kjer imajo zaradi tega slabše proizvodne rezultate, kot bi jih imeli sicer.
TOZD — predelava. V obratih hladne predelave so na splošno delali dosti dobro, ker so si lahko pomagali z nabavljenim vložkom.
Zaradi pomanjkanja vložka pa mesečni program niso izvršili pri proizvodnji hladno oblikovanih profilov.
Pri proizvodnji elektrod so težave z nabavo surovin, delo pa ovira ■tudi montaža novih naprav.
Železarna Ravne je mesečni načrt skupne in blagovne proizvodnje presegla za 3% ter nadoknadila zaostanek iz januarja. Pri visoki poprečni prodajni ceni in dobri odpremi, je bila tudi realizacija zelo dobra. Četrtino mesečne odpreme so poslali v izvoz in za 14% presegli načrtovano vrednost izvoza.
V	jeklarni je bila proizvodnja količinsko zelo dobra, slaba pa glede izvrševanja kvalitetnega programa, ker so manjkale nekatere ferolegure in drugi dodatki. Razen tega, da niso mogli izvršiti programskih nalog, se je povečala količina neuspele proizvodnje in izmečka.
V	jeklarni, čeprav niso izpolnili mesečni načrt proizvodnje, je bila dosežena najvišja proizvodnja v zadnjih mesecih. Še vedno so pogoste okvare strojev in .naprav,- zlasti peskometa, kar je ovira za doseganje načrtovane proizvodnje.
Na težki progi je potekalo delo zadovoljivo, na srednji in lahki progi pa zaradi drobnih dimenzij in valjanja visokolegiranih jekel niso dos_egli načrtovane količine, realizacija pa je dobra. Še vedno imajo problem delovne sile v adjustaži in čistilnici.
V	vseh mehanskih obratih je bila proizvodnja pod načrtovano zaradi pomanjkanja vložka, neurejenih cen nekaterih proizvodov, del proizvodnje pa kupci niso prevzeli.
V	vzmetarni je bil v popravilu kalilni stroj in je proizvodnja pod planom.
Inž. Milan Marolt
Zaključki II. seje sveta ZK železarne Štore i dne 8.IL1974
1.	OOZK so se dolžne takoj vključiti v spremljanje realizacije gospodarskega načrta za leto 1974.
Sekretariati OOZK morajo enkrat mesečno kontrolirati izvajanje gospodarskega načrta.
Zadolženi : sekretarji OOZK
2.	Sekretariati OOZK morajo zagotoviti, da se komunisti podrobneje seznanijo z vsebino statuta TOZD, da bi lahko njegova vsebina v praksi tudi čimprej zaživela.
Zadolženi :
'sekretariat OOZK
3.	Komunisti v samoupravnih organih, predvsem komunisti DS v TOZD in OSS morajo podrobno proučiti samoupravni sporazum o medsebojnih delovnih razmerjih.
V javni razpravi morajo aktivno sodelovati v pojasnjevanju le-te-ga.
Zadolženi : komunisti v samoupravnih organih
4.	Komunisti OOZK so dolžni organizirati kvalitetno javno razpravo o resoluciji VII. kongresa ZKS, Statuta ZKS in predlaganih kandidatov za VII. kongres ZKS in X. kongres ZKJ. Predloge, pripombe in ocene z javne razprave morajo sekretarji OOZK pismeno posredovati na občinski komite do 23. II. 1974.
Zadolženi :
Sekretarji OOZK Rok: 22. II. 1974
5.	Vse OOZK morajo svoj program dela za obdobje februar-maj prilagoditi aktualnim političnim nalogarrf iz dogovora sekretarjev OOZK v Dobrni dm sklepov II. seje Sveta ZK Železarne Štore. (Material z navodili ste sekretarji prejeli v Dobrni).
Zadolženi : sekretar Sveta in sekretarji OOZK
6.	Vse sklepe OOZK je pošiljati na Svet ZK enako tudi zapisnike, kjer bodo arhivirani, tiste pa, ki vsebujejo važnejša vprašanja, dostaviti občinskemu komiteju ZK.
Zadolženi : sekretar Sveta in sekretarji OOZK
7.	Sklic delovnih kontrol v TOZD in OZD se opravi 26. II.
1974,	kjer se podajo tudi teze programa mesečnega dela samoupravnih delavskih kontrol.
Zadolženi : sekretar Sveta ZK
8.	Odobri se financiranje stroškov politične šole iz članarine ZK iz leta 1973.
Zadolženi : sekretar Sveta in sekretarji OOZK
9.	Članarina za leto 1974 se v celoti odvaja na občinski komite, delež, ki pripada našim OOZK v odstotkih ipa bomo koristili z naročilnicami, ki jih izstavlja občinski komite.
10.	Za komuniste, ki ne prejemajo časopisa »Komunist«, morajo sekretarji OOZK poskrbeti, da se spisek le-iteh dostavi tov. Mlakarju, da se jim časopis naroči.
Zadolženi : sekretarji OOZK
11.	III. seja Sveta ZK Železarne štore bo predvidoma sklicana v mesecu aprilu z naslednjim dnevnim redom:
—	pregled sklepov II. seje Sveta ZK;
—	ocena družbenega načrta za I. trimesečje in dogovor o nadaljnji akciji v zvezi z njim;
—	informacija o organiziranosti SLO v tovarni;
—	poročilo o zaključku politične šole.
Novi odnosi med proizvodnjo in trgovino
(Nadaljevanje s 1. strani) ni upravičeni v sorazmerju z vloženim delom. Uveljavljanje novih odnosov pomeni ukinjanje medfaznih tržišč, ko je trgovina nastopala nasproti proizvodnji kot končni potrošnik. Sedaj se šele s ceno, doseženo na trgu pri prodaji končnemu koristniku in ob dogovorjenih merilih o delitvi dohodka, opredeljuje položaj vsakega udeleženca v procesu družbene reprodukcije. Osnovna kategorija, na podlagi katere se oblikuje tržni dohodek, je cena, ki jo dosežemo na trgu. Do sedaj je bila predvsem trgovina tista, ki je te cene pretvarjala v dohodek ali riziko. Prenos pravice sorazmerne udeležbe v delitvi dohodka na obe strani, pomeni jasno tudi obojestransko prevzemanje rizika, kar ,-pa bo partnerje prisiljevalo na tesnejše in učinkovitejše sodelovanje. Skupno upravljanje se lahko prične s skupnim programiranjem proizvodne in trgovinske dejavnosti, tj. s skupnim določanjem proizvodov, količin, dinamike proizvodnje in dobav. Ti elementi so bili že sedaj prisotni v vsakoletnih pogodbah. Potrebno jih bo še kvalitetno obogatiti; vnaprej pa jim dodati še skupne komercialne akcije, ukrepe za pospeševanje prodaje in drugo.
Analiza trga
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET PODJETJA
Na 1. seji delavskega sveta delovne organizacije Železarne Štore dne 25. februarja 1974 so bili sprejeti sklepi:
1.	Izvoljen je bil predsednik DS DO tov. Ivan ŠTEFANČIČ, delovodja iz livarne I in njegov namestnik tov. Ivan JUDEŽ, delovodja iz livarne II.
2.	Po obravnavi poročila o izvršenem letnem popisu za 1973 je odobril vse preknjižbe inventurnih viškov in manjkov v dobro ali v breme ustreznih kontov.
S tem v zvezi je sklenil, da kadrovski sektor do 15. aprila ugotovi usposobljenost skrbnikov po obratih in oddelkih za izvajanje organizacijskega predpisa in z o-zirom na ugotovitev po potrebi pripravi izobraževanje teh kadrov. Predvsem je potrebno ugotoviti, kje se pojavljajo največje napake.
V	kolikor skrbniki tudi po tem času ne bodo izvrševali določil organizacijskega predpisa, jih je potrebno klicati na odgovornost.
3.	Obravnaval je poročilo komisije za pregled terjatev in obveznosti in ga potrdil ter odobril odpise terjatev
a)	do inž. Petra Kneza — saldo 740.40 din
b)	do inž. Janeza Barboriča, saldo 1.219,25 din.
Sklenil je tudi, da pravna služba čimprej uredi zadevo s tov. Jakobom Fermetom.
V	bodoče se morajo prodajati osnovna sredstva zasebnikom le proti takojšnjemu plačilu.
4.	Gostinski enoti je odobril odpis terjatve
a)	koordinacijskega odbora slovenskih železarn v znesku 51.25 din in
b)	Zdravku Kamenšku v znesku 65 din.
5.	Obravnaval je zaključni račun delovne organizacije za leto 1973 in ga po delegatih TOZD PROIZVODNJA 114. PANOGE, TOZD proizvodnja 117. panoge in organizacije skupnih služb v vseh sestavnih delih sprejel in odobril izdajo ustrezne odločbe.
Predloge ekonomsko-gospodar-skega odbora je sprejel kot sklepe in sicer:
—	Po problemih, ki so locirani na področju naših kratkoročnih sredstev pri poslovanju, se je zav-zeti zato, da se bo naša vloga pri gospodarskih rezervah SRS pospešeno rešila s tem, da se znesek dvigne od 1,5 milijarde S-din na 2,5 milijarde S-din in da še iz občinskih rezerv dobimo za naša obratna sredstva 0,5 milijarde S-din.
—	Pri Ljubljanski banki je potrebno urigirati rešitev naše vloge za ugodno rešitev v zvezi s prolongiran jem odplačevanja a-nuitet za dve leti, ko bi naše novozgrajene kapacitete pričele polno obratovati s tem, da bi kasneje plačevali višje anuitete.
—	S posebno vlogo je na sekretariatu za gospodarstvo IS zahtevati, da se nam škoda, nastala zaradi izpada električne energije v letu 1973 tudi efektivno izplača.
—	Da bi bila v vseh treh slo-veskih železarnah višina kratkoročnih kreditov približno na enakem nivoju in da se s tem v zvezi del kratkoročnih kreditov spremeni v dolgoročne, kjer bi bile nižje obresti in s tem nižja obremenitev poslovnih stroškov.
6.	Obravnaval je zaključni račun GOSTINSKE ENOTE za leto 1973 in ga po delegatih TOZD I, TOZD II in OSS soglasno sprejel in odobril izdajo ustrezne bilančne odločbe.
7.	Obravnaval je zaključni račun Stanovanjsko-gradbene enote za leto 1973 in ga po delegatih TOZD I, TOZD II in OSS soglasno sprejel in odobril izdajo u-strezne bilančne odločbe.
8.	Obravnaval je gospodarski načrt za leto 1974 in ga po delegatih TOZD I, TOZD II in OSS soglasno sprejel s tem, da je še dodal, da je pripombe, ki so bile dane s strani delavskih svetov TOZD in OSS, upoštevati v predvidenem rebalansu gospodarskega načrta.
9.	Soglasno je sklenil, da se del dobička interne banke v znesku 1,353.106,27 din dolgoročno združi v interno banko.
10.	Imenoval je komisijo za izdelavo statuta delovne organizacije, ki jo sestavljajo: Suhar Anton, Fink Marjan, Sotlar Stane, Markovič Rajko in Sitar Franc.
11.	Obravnaval je gospodarski načrt za leto 1974 in ga po delegatih TOZD I, TOZD II in OSS soglasno sprejel s tem, da je še dodal, da je pripombe, ki so bile dane s strani delavskih svetov TOZD in OSS upoštevajo v predvidenem rebalansu gospodarskega načrta.
Ekonomsko-gospodarski odbor je na 3. seji dne 25. 2. 1974 sprejel s k 1 e p e :
1.	Obravnaval je poročilo o letnem popisu za leto 1973 in sklenil, da se poročilo predloži DS v obravnavo s predlogom, da se o-dobrijo vse preknjižbe inventurnih viškov in manjkov v dobro ali v breme ustreznih kontov.
Nadalje je sklenil, da predloži DS DO v razpravo in potrditev predlog glede usposobljenosti skrbnikov osnovnih sredstev za izvajanje organizacijskega predpisa s tem, da kadrovska služba do 15. aprila 1974 poroča o usposobljenosti skrbnikov in v primeru potrebe pripravi izobraževanje teh kadrov.
2.	Odbor je obravnaval tudi poročilo komisije za pregled terjatev in obveznosti tako za železarno, kot stanovanjsko-gradbeno e-noto in gostinsko enoto in sklenil, da se poročilo predloži DS DO ž vsemi predlogi za odpis terjatev in ostalimi predlogi, ki so bili kasneje sprejeti po delavskemu svetu delovne organizacije.
3.	Obravnaval je zaključni račun za Železarno Štore za leto 1973 in sklenil, da ga predloži v obravnavo in potrditev delavskemu svetu DO s svojimi predlogi, ki so bili na delavskem svetu delovne organizacije sprejeti kot sklepi.
4.	Prav tako je obravnaval predlog glede vložitve dela dobička iz poslovanja interne banke pri združenem podjetju v višini 135 milijonov S-din kot delež železarne v interni banki.
5.	Obravnaval je predlog gospodarskega načrta za leto 1974 in sklenil, da ga z vsemi sestavnimi deli predloži delavskemu svetu v razpravo in potrditev s pripombami, da ostane plan delove sile v TOZD PROIZVODNJA 114. PANOGE tak, kot „je bil prvotni predlog TOZD za TOZD II, da se dopolni število zaposlenih do
plaskega števila in da se pri e-ventualnem rebalansu upošteva sprememba proizvodnega načrta na 6.060 ton za livarno II in 800 ton metalurške litine, kakor tudi, da se predvidi drugačna delitev splošnih stroškov. Potrebno je tudi standardizirati surovine.
V železarni je potrebno pričeti govoriti o tehnološki nezaposlenosti in neučinkovitem delu, kar je potrebno pričeti reševati z zelo dobro zamišljeno akcijo spremembe načina nagrajevanja, s čemer bomo odprli večje možnosti za izvajanje gospodarskega načrta.
Sprejel je tudi pripombo, da je možno amortizacijo izkoriščati samo v razmerju z ostvarjenim dobičkom.
7.	Odbor je pooblastil glavnega direktorja, da zastopa tudi Železarno Štore pri dokočnem oblikovanju družbenega dogovora o o-mejevanju električne energije, da zastopa tudi spremembe do potrošniškega stališča, kakor tudi da se posveti vsa pozornost surovinski industriji.
8.	Sklenil je, da je na eni prihodnjih sej kot posebno točko potrebno obravnavati vprašanje fluktuacije delovne sile.
Ekonomsko-gospodarski odbor je na 4. seji dne 11. marca 1974 sprejel naslednje sklepe:
1.	Po pregledu sklepov sprejetih na 2. in 3. seji in poročilu o njihovi izvršitvi je potrdil zapisnika prejšnjih dveh sej s tem, da ostane še vnaprej kot neizvršen sklep glede poročila OTK službe na predlagane odpise negativnih razlik.
2.	Obravnaval je rezultate proizvodnje za mesec januar 1974 in operativni plan za marec 1974 ter sprejel na znanje.
3.	Odobril je odpis negativne razlike za odpis 26 kosov reklamnih jarmov v vrednosti 1.534 ŠKr. oziroma 1.813,05 din.
4.	Izplačajo se naslednje nagrade za racionalizacije:
—	Mihaelu Plahuti se iz naslova racionalizatorskega predloga »Naprava za čiščenje usedlin in vodnih skodel TH peči« in prihranka v višini 131.764 din odobri izplačilo nagrade za prvo leto koriščenja racionalizacije v višini 2.232,23 din.
—	Mihaelu Plahuti se iz naslova racionalizatorskega predloga »Naprava za spuščanje plina v zažigalni voz na aglomeraciji« z ozirom na to, da se racionalizacijo uporablja tudi na drugem mestu, kar pa še ni zajeto v pravilniku, na osnovi izračunanega prihranka v višini 136.561 din izplača nagrada za prvo leto koriščenja racionalizacije v višini 2.269 din, ki jo predlagatelj Plahuta deli z Marjanom Ramšakom v razmerju 90:10, tako da prejme Plahuta 2.042,10 din, Ramšak pa
226,9	din.
Hkrati je odbor tudi sklenil, da predlagatelja s tem izplačilom nagrade izgubita pravico lastništva do te racionalizacije, ki tako postane iastnina Železarne Štore.
—	Mihaelu Plahuti se iz naslova racionalizatorskega predloga »Naprava in uporaba TH plina za ogrevanje razdelilca vode v zimskem času na TH peči« izplača pavšalna nagrada v enkratni višini 500 din.
—	Mihaelu Plahuti se iz naslova racionalizatorskega predloga
»kokile brez mehanske obdelave (za grodelj)« in njegovemu pomočniku Antonu Galufu na osnovi izračunanega prihranka v višini 7.543 din izplača nagrada za prvo leto koriščenja racionalizacije v višini 496.39 din, ki si jo predlagatelja delita v razmerju 50:50, tako da prejme vsak predlagatelj 248,19 din.
—	Mgr. Alojzu Šturbeju in Ignacu Korošcu se iz naslova racionalizatorskega predloga »priprava mase za popravilo elektro-peči na osnovi izračunanega prihranka v višini 132.184 din izplača nagrada za leto 1974 v višini 2.244,38 din, ki si jo predlagatelja delita v razmerju 50:50, tako da prejme vsak predlagatelj 1.122,19 din.
—	Nadalje se sklene, da se Jožetu Gabrščku in Danijelu Mlakarju iz naslova prihranka za drugo leto koriščenja racionalizacije »izboljšava barvanja v čistilnice livarne II« v višini 325.900^80 din izplača nagrada v višini 2.951,40 din, ki jo predlagatelja delita v razmerju 50:50, tako da prejme vsak predlagatelj znesek
1.475,70	din.
Sklenil je, da se Stanku Zupancu in Ivanu Hrastniku iz naslova racionalizacije »izdelava naprave za krivljenje cevi« za drugo leto koriščenja racionalizacije iz naslova prihranka 12.537,50 din izplača nagrada v višini 654 din, ki si jo predlagatelja delita v razmerju 60:40, tako da prejme Stako Zupanc 392,4 din, Ivan Hrastnik pa 261,6 din.
5.	Odobril je službeno potovanje dipl. inž. Ljuba Kresnika in inž. Milana Žibreta v ZRN s tem, da je odobril izplačilo vseh stroškov, ki so združeni s takim potovanjem.
6.	Odobril je službeno potovanje dipl. inž. Jožeta Urbančiča v NDR s tem, da je odobril vse s tem združene stroške potovanja.
7.	Odobril je nadurno delo za izdelavo zaključnega računa železarne Štore, za Gostinsko in Stanovanjsko-gradbeno enoto, in sicer:
a)	za	finančni	sektor	480	nadur
b)	za	UOS	160	nadur
c)	za	Gostinsko	enoto	250	nadur
d)	za	SGE	96	nadur
8.	Hkrati je odobril kadrovskemu sektorju za izredno delo 200 nadur.
9.	Obravnaval je potno poročilo, ki ga je predložil dipl. inž. Cer-nak glede potovanja v inozemstvo, ga sprejel na znanje in sklenil, da se v bodoče dosledno odboru predlaga izvleček iz poročil o potovanjih v inozemstvo za vsa potovanja, ki jih odobrava odbor.
Pri tem je tudi sklenil, da pristojna služba ne sme likvidirati nobenega obračuna potnih stroškov za službeno potovanje v inozemstvo, dokler ni na računu podpis iz TOU, da je predloženo poročilo o potovanju.
10.	Na znanje je sprejel poročilo o izvršeni refakciji in priporočil, da se s tem načinom nadaljuje. '
11.	Sklenil je tudi, da se bo plan dela odbora za preventivno dejavnost v cestnem prometu o-bravnaval na prihodnji seji.
Na II. redni seji DS TOZD PROIZVODNJA 114. PANOGE dne 22. 2. so bili sprejeti sklepi :
(Dalje na 4. strani)
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
(Nadaljevanje s 3. strani)
1.	Po pregledu sklepov, sprejetih na prejšnji seji in poročilu o njihovi izvršitvi, je potrdil zapisnik prejšnje seje.
2.	Verificiral je statut TOZD PROIZVODNJA 114. PANOGE.
3.	Izvolil je komisijo za pripravo volitev, ki jo sestavljajo: Boris Korošec, Alojz Felicijan in Marjan Kolar.
4.	Sprejel je gospodarski načrt za leto 1974 s tem, da je imel pripombo na število ljudi, kakor tudi da se po možnosti poiščejo dodatne investicije, ker so v gospodarskem načrtu predvidena investicijska sredstva absolutno premajhna.
5.	Delavski svet je sklenil, da se strinja s preknjižbo odpisov in o-bremenitev skladišča valjarne II z gredicami v breme ali dobro u-streznih kontov razreda 3, razlika v ceni pa naj se preknjiži prek kontov razlik v ceni.
6.	Obravnaval je osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu in sklenil, da skliče ponovno sejo o tem vprašanju dne 28.
2.	t. 1.
7.	Francu Vrečarju je odobril 12 dni izrednega plačanega dopusta, s tem da je v bodoče te stvari prej predvideti, preden se nekoga nekam pošlje.
8.	Glede znižanja odbitka Ireni Mravljak je sklenil, da se vloga s priporočilom posreduje kadrovski službi.
Na 3. redni seji DS TOZD PROIZVODNJA 114. PANOGE dne
28.	2. 1974 so bili sprejeti sklepi :
1.	delavski svet je sklenil, da se da osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu v razpravo, delovnim skupinam.
2.	Imenoval je komisijo za zbiranje zapisnikov delovnih skupin: predsednik Franc Trafela, člani Ludvik Hostnik, Peter Grdina, Mihael Plahuta, Srečko Senčič, Hinko Ploštajner in Alojz Felicijan.
3.	Nadalje je DS potrdil 18-članski ožji izbor kandidatov za volitve:
Elektroplavž : Franc Vajdič, Marica Mernik
Valjarna I: Zdenka Boršič, E-mil Krajnc, Rihard Kok, Ludvik Hostnik
Valjarna II: Ignac Križnik, Ferdo Haler, Rudi Dobršek Jeklarna I: Peter Grdina, Ivan Vengust, Jože Renčelj,
Jeklarna II: Anton Mackovšek, Franc Polak, Boris Malec Jeklovlek: Milan Butinar Kalibrer. odd.: Ivan Veber, Milan Mihevc.
4.	Prošnja vozačev vsipnega voza iz elektroplavža se posreduje komisiji za medsebojna razmerja in na seje obratovodij TOZD.
5.	Potrdil je operativni plan za marec 1974 za TOZD s pripombo, da je potrebno čimprej rešiti vprašanje pomanjkanja ljudi.
Na 2. seji delavskega sveta TOZD II dne 8. 2. 1974 so bili sprejeti naslednji sklepi :
1.	DS je potrdil operativni plan proizvodnje za mesec februar
1974.
2.	Obravnaval in potrdil je sanacijski načrt za proizvodnjo valjev.
3.	Sklenil je. da se uvede stimulativno nagrajevanje delavcev v pripravi peska in sicer s 1. fe-
bruarjem 1974 s tem, da vodstvo TOZD II do naslednjega sestanka delavskega sveta izdela ustrezen pravilnik za to nagrajevanje.
4.	Sklenil je tudi, da se Jože U-duč, zdaj na delovnem mestu modelni mizar III — IX. rang — 242 točk premesti na delovno mesto modelni mizar II — X. rang, 259 točk. Ker pa za to delovno mesto nima ustrezne izobrazbe, bo imel primeren odbitek.
5.	Delavski svet je izrazil pomislek zaradi ponovne vključitve v delovno razmerje Spasoje Blažiča iz livarne I, ki je bil izključen iz delovne organizacije zaradi samovoljnega prenehanja dela v livarni I.
Na 3. seji delavskega sveta TOZD II dne 22. 2. 1974 so bili sprejeti naslednji sklepi :
1.	DS je soglasno sprejel gospodarski načrt za leto 1974 s pripombami :
—	da se v livarni I in II zmanjša fizični obseg proizvodnje,
—	da se zagotovi potrebno število ljudi,
—	da se nabavijo za obdeloval-nico litine 3 novi obdelovalni stroji
—	da se spremeni način sedanje delitve splošnih stroškov, ker je neustrezen oziroma nepravilen s tem, da se splošni stroški še naprej delijo po TOZD v kolikor je to mogoče, sicer pa po kombiniranem ključu, ki naj bo sestavljen iz več kriterijev (vrednost poslovnih sredstev, vrednost realizacije, število zaposlenih, dohodek).
Te pripombe je upoštevati pri predvidenem rebalansu gospodarskega načrta za leto 1974.
2.	Delavski svet je soglasno potrdil investicijski program v mehanski obdelavi.
3.	Delavski svet je soglasno verificiral statut TOZD PROIZVODNJA 117. PANOGE.
4.	Delavski svet je potrdil pravilnik o skupinskih akordih delavcev s tem, da se tudi režijski delavci vključijo v akordiniranje, kadar je dosežen operativni plan proizvodnje. Pravilnik velja od 1. februarja 1974 dalje.
5.	Sklenil je, da osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu, delavski svet pred izročitvijo istega v razpravo delovnim e-notam, še enkrat razpravlja dne
1.	marca 1974.
6.	Na pritožbe Alojza Urbanca, Jožeta Laha in Zvoneta Goloba iz obdelovalndce valjev glede zasedbe delovnega mesta delovodja — rang XVII — 396 točk, je delavski svet sprejel sklep, da obra-tovodstvo posreduje zahtevo kadrovskemu sektorju v tem smislu, da se delovno mesto delovodja — XVII rang — 396 razširi za tri zaposlene.
7.	Delavski svet je izvolil tričlansko komisijo za volitev delegatov v občinsko skupščino Celje, in sicer:
—	Roman Zapušek, livarna I
—	Stane Šumej, mehanska obdelava,
—	Tomlje Janez, livarna II.
Na 1. seji delavskega sveta ORGANIZACIJE SKUPNIH SLUŽB dne 18. februarja 1974 so bili sprejeti sklepi :
1.	Seznanili so se z izidom volitev v delavski svet OSS.
2.	Izvolil je verifikacijsko komisijo, ki jo sestavljajo: Riko Preskar, Janez Selinšek, in Franc
Bevc, prvi kot predsednik, ostala dva pa kot člana.
3.	Po poročilu verifikacijske komisije o navzočnosti je ugotovil, da je delavski svet Sklepčen in lahko nadaljuje s sejo.
4.	Izvolil je predsednika delavskega sveta Martina SENICO, delovodjo iz mehanične delavnice, za njegovega namestnika pa Antona Vrečka iz priprave vzdrževanja.
5.	Imenoval je komisijo za gospodarjenje in varstvo pri delu, ki jo sestavljajo:
Janez Selinšek kot predsednik, Marija Gregorin kot namestnik, Štefan Krumpak kot član, Aleksander Skale kot član, Branko Ga-špar kot član, Mirko Gozdnikar kot član, Jože Jevševar kot član.
6.	Obravnaval je predlog gospodarskega načrta za leto 1974 in se z njim strinjal s tem, da skupni gospodarski načrt obravnava in sprejme delavski svet delovne organizacije.
7.	Obravnaval je osnutek sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in sklenil, da se delavski svet po tem vprašanju ponovno sestane dne 25. 2. ob 13. uri.
8.	Obravnavo zahtev po ponovni uskladitvi rangiranja je preložil na prihodnjo sejo.
9.	Obravnaval je predloge komisije za medsebojna razmerja v združenem delu in sklenil, da napredujejo:
a)	na prosto delovno mesto »šef oddelka za organizacijo« napreduje tov. Janez LEŠEK, sedaj zaposlen na delovnem mestu »vodja službe za EOP«,
b)	na prosto delovno mesto »vodja službe za ekonomsko obdelavo podatkov« napreduje Friderik GRADIŠNIK,
c)	na prosto delovno mesto »šef nabave« napreduje Albin Potočnik kot v. d. za dobo 6 mesecev.
Napredovanja veljajo od 1. februarja 1974 dalje.
10.	Sklenil je, da se Francu Rozmanu in Jožetu Grmeku odobri izredno plačana odsotnost z dela za 12 delovnih dni.
Na 2. seji delavskega sveta OR-
V Domu železarjev je bila dne
2.	marca .1974 svečanost ob sprejemu novih članov v Zvezo komunistov. Novi člani so postali: Slavko Jazbinšek, Ludvik Hostnik in Aleksa Manojlovdč iz valjarne II; Tomislav Majer in Zlatko Les-
kovšek iz obrata mehanske obdelave; Ivan Kadanšek iz livarne I; Ivan Gračner in Edi Teršek iz livarne II ter Vlado Brumen iz gostinske enote.
O vlogi ZK v sedanjem obdobju, nalogah in liku komunistov jim je spregovoril sekretar sveta ZK Železarne Štore tov. Milan Pugelj, v imenu sindikalne organizacije
GANIZACIJE SKUPNIH SLUŽB dne 28. februarja 1974 so bili sprejeti sklepi :
1.	DS je obravnaval zahteve po ponovni uskladitvi rangiranja in k posameznim predlogom sklenil naslednje:
a)	v nadaljnjo obravnavo se s priporočilom predloži prerangira-nje delovnega mesta »delovodja progovne skupine na prometu« iz
14.	v 15. rang in prerangiranje delovnega mesta »delovodja prometa« iz 15. v 16. rang,
b)	prav tako se s priporočilom predloži v nadaljnjo obravnavo prerangiranja delovnega mesta »laborant tehnološkega procesa« iz 12. v 13. rang,
c)	Kavka Lidija — predmet se s priporočilom predloži v nadaljnjo obravnavo v tem smislu, da se delovno mesto prestavi iz 15. v
16.	rang,
č) delovno mesto šef nabave, šef prodaje in šef analize tržišča — delavski svet se ne strinja, da se delovna mesta prerangirajo,
d)	s priporočilom se posreduje v nadaljnjo obravnavo predlog, da se delovno mesto »tehnolog za transportne naprave« prerangira iz 19. v 20. rang, z veljavnostjo od
1.	1. 1973 dalje.
2.	Delavski svet je odobril nabavo obdelovalnih strojev, in sicer 2 univerzalni stružnici in univerzalni brusilni stroj.
3.	Imenoval je komisijo za pripravo volitev v občinsko skupščino, in sicer:
—	Staneta Sotlarja kot predsednika,
—	Kolomana Šušleca kot člana,
—	Franca Mlakarja kot člana.
4.	Verificiral je statutarni sklep, ki ureja oblikovanje delegacij in delegiranje delegatov v skupščino družbenopolitične skupnosti.
5.	Delavski svet se je tudi strinjal s kandidatno listo, ki gre v razpravo z možnimi dodatnimi predlogi in popravki, o njej mora razpravljati vsaka delovna skupina.
6.	Samoupravni ■ sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu se da v razpravo s tem, da je zaključek razprav 15. marca
pa jim je kisprejemu čestital predsednik sveta sindikata tov. Friderik Gradišnik. Tov. Stane Sotler pa je podal na zanimiv način kratek zgodovinski oris Zveze komunistov v preteklem in polpreteklem obdobju. Prav prijetno pa sta
udeležence presenetila s svojo prisotnostjo generalni direktor Združenega podjetja slovenske železarne tov. Gregor Klančnik in glavni direktor Železarne Štore tov. Tugomer Voga, ki sta novospreje-tim članom čestitala, tov. Klančnik pa jim je tudi spregovoril o vlogi članov ZK ter o perspektivah in razvoju slovenske črne metalurgije.
NOVI ČLANI V ZK
BESEDA MLADIH
Rubriko »BESEDA MLADIH-« urejata Nada Bohorč in Bogdan
Podplatan
ŠE VEČ SODELOVANJA
UVODNI REFERAT — POROČILO ZM ŽELEZARNE STORE
Seja sveta ZM Železarne Store, je v bistvu že spremenjena oblika dela aktivov mladih delavcev. Mi mladi odigramo zelo veliko vlogo v delovnih organizacijah, tako na področju družbenopolitičnega delovanja v samoupravnih organih in kot delavci na svojih delovnih mestih. Po novih ustavnih spremembah se moramo mi mladi, združeni v TOZD, organizirati tako, da bomo, ob večji aktivnosti mlade generacije, imeli večji vpliv na družbeno dogovarjanje in odločanje. Prisotnost mladih pri vseh oblikah dela mora biti izražena z aktivnim delom im aktivno prisotnostjo v vseh oblikah samoupravnega in političnega življenja. Sama organiziranost in aktivnost mladih mora rasti iz samoupravnega sistema, ki odpira perspektive in možnosti za njeno širšo udeležbo v družbi. Cilj nove organiziranosti in vsebinskih sprememb je, da mora mladinska organizacija postati odprta za mlade, da vključi najširše možnosti mladih. Ob tem bo mladinska organizacija postala množična in učinkovito sredstvo za mobiliziranje, organiziranje, usposabljanje lin usmerjanje mladih ljudi v neposredno družbeno akcijo v vseh sredinah, kjer so prisotni mladi.
Talko kot ZK, se tudi ZM ne sme zapirati v ožji krog ljudi, ki so aktivni, ampak morajo stremeti za skupinskim delom. Glede sprejemanja mladih članov v ZK iz vrst mladine moramo biti bolj dosledni ter jiih usposobiti v seminarjih in političnih šolah. Na tem področju smo še premalo naredili.
Vsi tisti člani delovne organizacije, ki zavirajo oblike izobraževanja v seminarjih, predavanjih in političnih šolah, so proti naši družbi in so škodljivi naši ureditvi. Taki člani ne smejo in ne morejo biti vodilni člani naše delovne organizacije, pa naj bodo to delavci, delovodje ali šefi, kajti če dovolimo, da vsi ti preprečujejo naše izobraževanje na vseh področjih, ne moremo biti zastopani v samoupravnih organih in organih upravljanja. Z delegatskimi odnosi ne bomo zagotovili naših teženj, če ne bodo ti ljudje pravilno izobraženi lin družbenopolitično usposobljeni za to delo. Nova organizacijska oblika ZM nam lepo nakazuje, kako bomo reševali naše probleme. Poudarjena je predvsem povezava in sodelovanje z osnovno organizacijo sindikata v OZD. Mladina po obratih se vključuje v aktive mladih delavcev na nivoju TOZD. Ta aktiv tvorijo vsi mladinci TOZD. Osnovne organizacije sindikata na nivoju TOZD pa vključuje procentualno v svoj sestav aktiv mladih delavcev. Aktiv mladih delavcev TOZD izvoli svoje vodstvo, to je sekretariat aktiva mladih delavcev. Osnovna organizacija sindikata pa izvoli izvršni odbor sindikata. V Izvršnem odboru sindikata so zastopani mladi v istem odstotku kot jih jevTOZD.
Prav tako se mladi združujejo na nivoju OZD, kjer predvsem koordinirajo delo in programe aktivov mladih delavcev TOZD in OSS. Ta svet izvoli svojega sekretarja in dva namestnika. Organizacija sindikata ima na nivoju TOZD svet sindikata, sestavljajo jo delegacije OOS, ki imajo v svoji sestavi mlade v sorazmerju na odstotek mladih v OZD.
Najprej se bomo vključevali v interesno konferenco mladih delavcev pri občinski konferenci ZMS. Vključevanje mladih v sindikat in organiziranost mladih v aktive mladih delavcev, bo v večji meri prispevalo, da se bodo mladi delavci še bolj uveljavili kot sestavni člen delavskega razreda. Hkrati pa 'bodo v takih oblikah organiziranosti problemi in interesi mladih spoznani kot problemi vseh delovnih ljudi, ki jih je potrebno reševati enotno v okviru skupnih akcij im ob neposrednem aktivnem sodelovanju mladih. Nova spremenjena oblika dela ZM je v marsičem spremenila odnose do mladih in njihovega dela. Sedaj, ko analiziramo stanje, lahko ugotovimo, da smo bili mladi sami še v veliko primerih nedosledni, premalo vključeni v tok družbenega dogovarjanja, naša organizacija pa premajhna in premalo odločna v uveljavljanju svojih stališč, mnenj in zahtev. Delo naše mladinske organizacije je temeljilo na delu mladih komunistov in delu posameznih komisij ter sodelovanju z ostalimi družbenopolitiičnimi organizacij a-mi in samoupravnimi organi,- Razvidnost našega dosedanjega dela je zajeta v enoletnem poročilu. V tem poročilu bom samo okvirno orisal področja, na katerih smo mi mladi delovali in sodelovali z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Mladi komunisti so delovali v komisiji za ideološka, splošna kadrovska vprašanja mladine pri TK ZM Železarne Store. Komisija za idejina vprašanja mladine se je v tem enoletnem obdobju sestala štirikrat na rednem posvetu in 7-torat na izrednem posvetu. Izvedla je tudi anketo med direktnimi proizvajalci o poznavanju delovanja ZK in ZM v Železarni Store. Pokazalo se je, da so zelo slabo seznanjeni z delovanjem ZM, o delovanju ZK se je pokazala boljša slika, s katero pa se mladi člani ZK ne smemo zadovoljiti.
Predstavniki mladine so konstruktivno sodelovali pri formiranju TOZD in novi obliki dela samoupravnih organov. Sodelovanje med mladino, ZK, sindikatom in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami hi lahko ocenil kot zelo dobro. V tem času, ko so bilie organizacijske spremembe, je sodelovanje med ZK, ZM in sindikatom precej pomagalo. Dana nam je bila možnost, da smo izkoristili izkušnje in sposobnosti ostalih političnih organizacij v podjetju. V družbenopolitičnem izobraževanju smo sodelovali z občinsko konferenco ZMS, ter v seminarjih vključili v izobraževanje 15 mladincev in 3 mladince v politični šoli. Organizator tega
izobraževanja je bila občinska konferenca ZMS.
ZM Železarne Store deluje še na vseh ostalih področjih, kjer gre za vključevanje mladih. Tako se ukvarjamo z vprašanji: osebni standard, socialno zdravstvena vprašanja, delovni pogoji, varstvo pri delu in stanovanjska politika. S temi vprašanji so se ukvarjale komisije. Pni reševanju problemov, kd so jih komisije odkrile, se držimo splošnega pravila o postopku reševanja teh problemov. Problem, ki ga predložimo v reševanje tovarniški konferenci ZM Železarne Store, mora razvidno vsebovati vzroke nastanka in njihovo reševanje. Predloženi problem mora vsebovati naslednje točke:
—	naziv problema ter področje nastanka,
—	ugotovitev kaj je bilo predhodno narejenega na tem področju, da do tega ne bi prišlo,
—	pregled rešitve problema.
Po pismu tovariša Tita in predsedstva Zveze mladine Jugoslavije, smo se mladinci v železarni pričeli pripravljati na nove oblike dela in organizacije. Naše delo poteka s poudarkom na povezavi z osnovno organizacijo sindikata podjetja.
Mi mladi v železarni smo z vso resnostjo pristopili k novi organizaciji in se organizirali.
Nova organizacijska oblika daje poudarek dela mladine v bazi, to
Tokrat vam, dragi bralci, s prijateljico Nado predstavljava mladinca ČANDER MIRKA, ki s svojim delom že dolgo prispeva k uspešnejšemu delu ZM v Štorah.
Kljub zaposlenosti, si je prav rad utrgal malo časa za naju, za kratek pogovor o tem in onem. Kaj vse je povedal, pa lahko preberete v naslednjem kratkem intervjuju.
— Kdaj si se zaposlil v Žele' žarni Store?
Zaposlil ;sem se že leta 1965 kot vajenec. Takrat sem končal EGSC in se tako moral zaposliti leta 1968, ker sem bil štipendist. Nato sem delal dve leti v CTP. Po odslužitvi kadrovskega roka, sem nadaljeval delo v novi jeklarni, kjer sem še danes zaposlen.
— Kdaj si se začel aktivno
Na področju kulturne dejavnosti in športa smo imeli srečanja na nivoju Združenega podjetja Slovenskih Železarn. Tako smo imeli imajsko srečanje mladih že-lezarjev v Ravnah. V imaju in juniju so bile metalurške igre, to je športno srečanje vseh članic združenega podjetja Slovenske Železarne; 4. julija, je bilo srečanje mladih železarjev na Stolu. Namen teh srečanj je bilo zbliža-nje mladine im reševanje skupnih problemov. Mladina .je sodelovala v velikem številu tudi v medob-ratnih športnih igrah. To so bila rekreacijska srečanja v vseh panogah.
Vsa ta srečanja nas povezujejo, nam dajejo vedrino in še večji polet za delo. Zato moramo nastopiti skupaj — povezano, če ne bo to organizacija, v katero se mladi ne bodo vključevali. Odločanje v imenu mladine se mora končati za vselej.
Božiček Bojan
je z neposrednimi proizvajalci.
V januarju letos smo imeli svet ZM Železarne Štore. Svet sestavljajo delegati TOZD in delegati OSS.
Sprejeli in potrdili smo novo shemo organiziranosti v železarni, poslovnik sveta in komisije pri svetu.
Organizacija mladine v Železarni Štore poteka po statutu ZM Slovenije.
NADA BOHORČ
ukvarjati v mladinski organizaciji?
Takoj za tem, ko sem odslužil kadrovski rok. Najprej sem bil namestnik predsednika, sedaj pa sem namestnik sekretarja od januarja .letošnjega leta. Mandat traja dve leti.
—	AH te je mogoče kdo posebno zainteresiral za delo z mladino, oziroma je bil to le tvoj interes?
Čutil sem potrebo iz tipičnega mladinskega položaja, da oživim delo mladih.
—	Občutiš razliko med mladino tedaj, ko si začel delovati na mladinskem področju in njenem delovanju danes?
Sedaj, ko uvajamo novo organizacijsko obliko, ko smo postali enakovredni drugim družbenopolitičnim organizacijam in ko smo ta naš .nov program sprejeli, bi lahko tudi rekel, da se bo delo mladih odvijalo v boljši smeri, kot nekoč. Seveda pa se obenem poraja vprašanje zavesti vsakega posameznika, kako bomo delovali ker je delo deljeno.
—	AH se ob tem poraja mogoče kakšen problem?
Ja, to je zelo zahtevna organizacijska oblika. Potrebno je sodelovanje mladinske zavesti za dobrobit vseh mladih.
In tvoje želje?
Da bi s svojim delom pomagal mladim, da bi generacija, ki prihaja za nami stopila na trdnejša tla, ter da bi nas ostale organizacije v podjetju smatrale za enakovrednega partnerja.
Vpraševala: BOGDAN PODPLATAN NADA BOHORČ
Nova organizacijska oblika mladine v Železarni Štore
PREDSTAVLJAMO VAM
Prvenstvo železarne v smučanju
IZ ŽELEZARNE RAVNE
Kljub pomanjkanju snega v letošnji! zimi je priredila komisija za rekreacijo pri sindikalni organizaciji smučarsko prvenstvo za letošnje leto. Organizacija tekmovanja je bila zaupana smučarski sekciji TVD Partizan Kovinar. Ker
Fanika Urbajs
v naši bližini ni bilo ugodnih snežnih razmer, je bilo tekmovanje dne 10. III. 1974 na Veliki Planini. Žal se vsi prijavljeni za to tekmovanje niso odzvali, čeprav je bil prevoz zelo dobro organiziran. Tekmovanja se je skupno udeležilo 37 tekmovalcev.
Pri članicah je najboljši čas —
22,1	sek. dosegla Danica Žnidaršič, druga je bila Fanika Urbajs, tretja Jožica Gajšek.
V kategoriji članov nad 40 let
pa so se razvrstili takole: 1. Franc
Bogdan Koželj
Kavka 18,0 ; 2. Bogdan Koželj 19,0 ;
3.	ing. Miran Pipan 19,1; 4. Emil Krajnc 20,6; 5. Štefan Arzenšek 21,4.
Člani od 30 do 40 let: 1. Maks Mastmik 19,6; 2. Franc Rozman 20,0; 3. ing. Srečko Senic 20,9; 4. Stane Ivanšek 22,5; 5. Vaslo Ku-jan 26,0; 6. Marjan Kavka 26,3; 7. Jaka Tanjšek 29,4; 8. Friderik Rezar 34,0.
Člani do 30 let: 1. Franc Vrečar 20,3; 2. Miran Renčelj 21,0; 3. Martin Senica 21,9; 4. Ivan Lorger 22,0; 5. Milan Dečman 23,0; 6. Vili Žohar 24,4; 7. Karl Holcinger 24,8;
8.	Mirko Gajšek 29,8; 9. Ivan Horvat 35,0.
Pri članicah je izven konkurence nastopila Marjana Kresnik, ki je z 19,6 sek. dosegla najboljši čas.
Komisija za izlete pri Planinskem društvu ŽELEZAR je sklenila: Tudi naše članice naj dostojno proslavijo svoj praznik —
8.	marec. Pripravimo jim izlet v neznano in jih na koncu, kot se za tak praznik spodobi, pogostimo!
Moški člani komisije so staknili glave skupaj, ugibali, izbirali kako in kam. In tako smo vse.članice PD prejele vabila, naj se 9. marca zberemo, da nas bodo povedli na praznovanje našega praznika.
Ugibanja in spraševanja kam, seveda ni manjkalo, a zvedeti se ni in ni dalo ničesar.
Tistega jutra se nas je zbralo 27, pobral nas je posebni avtobus in odpeljale smo se proti Savinjski dolini. Vreme je bilo megleno in sneg je leno naletaval. Z nami je bil predsednik komisije za izlete, vodič Tine. Še med potjo ni bilo ugibanju, kam sploh gremo, zadoščeno. Zavili smo na Vransko in na koncu trga na desno. Šele tu se je nekaterim posvetilo, da je naš cilj verjetno prijetna lovska koča na Orehovici, prvem vzhodnem začetku Menine planine.
Lepo nas je bilo videti, kako smo v dolgi koloni stopale druga za drugo. Tu je bilo veselega čebljanja, zbijanja šal, vriskanja kot je to lahko samo zunaj, v sproščeni naravi. Škoda je bilo le, da nam je megla 'zastrla ves razgled v dolino, še bližnje okolice nismo mogle zazreti.
Pred vrati koče nas je pričakal predsednik društva — Frido, z njim je bil tudi zastopnik PD Vransko — Franček. Bile smo iznenađene nad prisrčnim sprejemom in pozornostjo, saj je bilo vse odlično pripravljeno. Soba toplo zakurjena, miza obložena s prigrizkom, čaj takoj pri rokah itd. V kuhinji so se namreč že vrteli naši člani Karli, Jože, Vlado, ki so sem prišli že zgodaj zjutraj, pridružil se jim je seveda še Tine.
Najprej smo bile deležne prisrčnih nagovorov in čestitk obeh predstavnikov PD, še mala Mirjam je mamicam oddeklamirala nekaj čestitk za njihov praznik. Nato se je pričel veseli del.
Nismo še dobro pospravile o-kusnega narezka, že je zadišalo
TRO PREVALJE — TRETJA TOZD ŽELEZARNE RAVNE
Tovarna rezalnega orodja Prevalje (TRO) se je konec lanskega leta priključila Železarni Ravne kot njena tretja TOZD. TRO proizvaja pile ter orodja za obdelavo in predelavo lesa lin umetnih materialov. Zaposlenih ima 306 delavcev. Lani je proizvedla 1,5 milijona pil in 274.300 kosov orodja. Z lastnimi sredstvi je modernizirala svoje obrate in nabavila nove stroje. Celotni dohodek je znašal lani okoli 3,200.000 din, poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega pa decembra že okoli 2.060 din.
Prednosti, ki jih prinaša združitev železarni in TRO, so uskla-
pečeno meso. Tine se je namreč z roštiljem utaboril kar pod napušč pred hišo in pekel čevapčiče. Pa ni samo zadišalo, čevapčiči so bili dišavam primerno tudi tako od-, lični, da so mnoge zatrjevale, da tako imenitnih čevapčičev še nikdar niti pokusile niso.
Razvil se je razgiban razgovor, vmes smeh, zdravice, čestitke, pesmi, sploh se je ustvarilo tako prijetno tovariško vzdušje, kot ga poznamo planinci z večine naših pohodov. Iz sosednje sobe je odzvanjala poskočna godba z gramofonskih plošč in res je kaj kmalu pričel tudi veseli ples. Nič zato, če ni bilo plesalcev, kar same smo se zavrtele v vseh mogočih ritmih. Še obvezno »kolo« je prišlo na vrsto. Tu in tam je tudi kateri izmed fantov poplesal, da je bilo bolj pestro.
V kuhinji so se naši planinci izkazali kot pravi izšolani kuharji. Vedno je bil poleg obvezne pijače — cvička, na razpolago še topel čaj, turška kava in vse, kar je za tak piknik potrebno. Nam ženam pa je bil vstop v kuhinjo strogo prepovedan, češ — saj imate vendar praznik!
Kakor je vsega prijetnega prehitro konec, tako so tudi nam ure bliskovito potekale. Popoldne se je še celo megla malo dvignila, da smo lahko videle do Vranskega ter hrbte Krešice, Predkovice in zasavsko hribovje. Samih vrhov pa se je megla še naprej trdovratno oprijemala.
Z veselim petjem smo se nekaj po četrti uri popoldne poslovile od gostoljubne lovske koče in njenih prijaznih gospodarjev, ter se v koloni zopet odpravile v dolino.
Vem, da je kot meni — marsikateri prišlo na misel — le kako ste fantje v tem snegu znosili na hrib vse tisto, s čimer ste nam postregli, kar ste pripravili za nas? Dobro ste se izkazali, znale bomo ceniti vaš trud in vašo pozornost! Zaenkrat lahko rečem samo: »Tovariši planinci — prisrčna hvala, prijetno ste nas presenetili! Verjemite, ta resnično lep dan dolgo — ali pa nikdar — marsikatera izmed nas ne bo pozabila! Ni bil samo pohod v neznano, bil je tudi res nadvse prisrčno doživetje!
jevanje proizvodnje in predelave jekla, s poudarkom na čim večji finalizaciji, nadalje pridobitve ugodnosti, ki jih ima Železarna Ravne z integracijo v okviru Slovenskih železarn, in končno večja varnost zaposlenih v veliki družini proizvajalcev in predelovalcev jekla v Sloveniji. Poleg tega je osnovni cilj združenja med železarno Ravne in Tovarno rezalnega orodja Prevalje DOSEČI CIM VEČJI DOHODEK z združenimi močmi.
CENTRALNO OGREVANJE RAVEN IN ŽELEZARNE
Ideja o tem je prvič prišla do izraza leta 1963 pri planiranju nove kotlarne. Vendar še preden je bila ta leta 1966 zgrajena, se je začelo težko obdobje za slovenske železarne. Kljub temu Ravenčani niso opustili zamisli o izgradnji daljinskega ogrevanja. Železarna je naročila idejni projekt, ki upošteva najmovejše stanje in bodoče zazidave, kolikor so urbanistično obdelane.
Koristi takšnega ogrevanja so po stanovanjskih blokih, je v zraku manj dima in saj, ogrevanje ni jasne. Ker ugasnejo manjše peči več odvisno od znanja in vestnosti posameznih kurjačev, pa tudi premog, ki so ga doslej trošile lokalne kurilnice, je na voljo po-trebnejšim.
Del Raven z zdravstvenim domom vred se greje Sz železarne že to zimo, drugi del z vrtcem, gimnazijo in domom telesne kulture pa se bo prihodnjo.
217 JUBILANTOV DELA
Svečano proglaševanje jubilantov dela tik pred koncem koledarskega leta je postalo v ravenski železarni lepa tradicija, kii je stara že deset let. V naši dobi preseljevanja in menjavanja služb predstavlja eno od pobud k neprekinjeni deset-, dvajset-, tradeset-letni zvestobi 'podjetju in kraju.
Prisrčen nagovor glavnega direktorja, rdeč nagelj, spominsko darilo in značka bodo ostali dolgo v lepem spominu 217 lanskim jubilantom. Tridesetletne pa je še posebej v besedi in sliki predstavilo vsej delovni skupnosti tovarniško glasilo.
RAZGLASNA POSTAJA — NOVO SREDSTVO OBVEŠČANJA
Čeprav je razglasna postaja y ravenski železarni začela oddajati glasbo in obvestila že oktobra lani, pa lahko govorimo o njej kot o pomembnem dejstvu obveščanja šele po novem letu, ko je uvajalna doba mimo in poseben uredniški odbor skrbi tudi za »programirana obvestila o delu posameznih TOZD, vse železarne, družbenopolitičnih organizacij itn. Tak miniaturni »tovarniški radio«, ki seže z zvočniki v vse obrate, predvsem pa v menzo, gotovo lahko najhitreje obvesti sodelavce o pomembnih stvareh, s pretehtanim izborom glasbe pa na nevsiljiv način opravlja tudi kulturno funkcijo.
Oddaje so polurne v času malice, in sicer zaenkrat za dopoldansko in popoldansko izmeno.
Zlatka Strgar
PO PLAN INSKIH POTEH
ČLANICAM ZA 8. MUIEC-P0H0D V NEZNANO
NEZGODE PRI DELU
V mesecu februarju 1974 je bilo po obratih in oddelkih inaslednje število nezgod pni delu :
Elektroplavž 1, Jeklarna 2, elek-trojeklarna 5, valjarna I 4, valjarna II 1, ijeklovlek 1, kalibrirni oddelek 1, livarna I 3, livarna II 1, obdelovalnica valjev 1, obdelovalnica litine 3, mehanična delavnica 1, promet 4, ekspedit 1, ostalo 2. Skupaj 31 nezgod.
Brez nezgod pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki:
Modelna mizama, energetski obrat, merilna služba, elektroobrat, razvojni oddelek, OTK, stanovanjska enota, gostinska enota.
Na poti na delo in z dela so bile prijavljene 'tri nezgode, in sicer: ZDOLŠEK Karl in ŽNIDAR Martin Iz kalibrirnega oddelka ter KAJBA Mirko iz livarne II.
PRI DELU SO SE POŠKODOVALI:
ELEKTROPLAVŽ:
VOLASKO Karl (10 mes. — 1. nezgoda — delovodja Koštomaj).
Bremensko verigo je zapenjal na železno ladjo. Pri tem je žer-javovodja prehitro dvignil ter ga je med tem, ko je bil sklonjen, stisnil med dve ladji, pri čemer je dobil poškodbe po obeh ramah.
JEKLARNA:
GROBELŠEK Franc (13 let — 2. nezgoda — delovodja Bogdanovič).
Ko ista s sodelavcem pripeljala paleto na ročnem viličarju, je sodelavec brez opozorila s hidravliko spustil paleto na tla. Imenovani je pri tem imel nogo pod paleto, ki mu je stisnila prste na levi nogi. Nosil je lesene coklje.
DEČMAN Miha (20 let — 3. nezgoda — delovodja Franulič).
Pri odbijanju skodle z ingota mu je kos železa odletel v levo nogo ter ga ranil.
ELEKTRO JEKLARN A :
JURKOVSEK Leopold (2 mes.
—	3. nezgoda — delovodja Fendre).
Pri postavljanju žleba pod curek jekla se je lenta razpršil na robu in ga oškropil po nogi ter ga opekel.
KOMLENIČ Radenko (3 mes. —
1.	nezgoda — delovodja Gajšek).
Pri regulaciji klešč z vzvodnim drogam mu je žerjavovodja spustil klešče na drog, ki ga je udaril po nartu desne noge.
NEMEC Ivan (1 mes. — 1. nezgoda — delovodja Arnič).
Zaradi močnega in neusmerjenega curka jekla ga je opeklo po meči desne noge.
MARKOVIČ Rodoljub (2 mes.
—	1. nezgoda — delovodja Gajšek).
Pri stresanju žlindre v košaro mu je drobec žareče žlindre padel za gamašo, katere ni mogel hitro odpeti, zato ga je opeklo po obeh nogah.
FENDRE Emil (4 mes. — 1. nezgoda).
Pri nadziranju ulivanja jekla ga je oškropil livar, ki je pri čiščenju žlindre stresel grebljico. Delček žlindre mu je priletel v kot levega očesa.
VALJARNA I:
KRISTAN Stanko (3 leta — 1. nezgoda — delovodja Leskošek).
Pri menjavi — ročnem dvigovanju valja ni pravočasno izmaknil droga, ki ga je zaradi tega udaril po narti desne noge.
NIJEMČEVIĆ Hajrudin (3 mes.
—	1. nezgoda — delovodja Potrata).
Pri nakladanju vročega valjanega materiala se mu je zasukalo
ročno usnje ter je z golo roko prijel za vroče železo ter se opekel na dlan.
HUNDIČ Josip (2 irnes. — 1. nezgoda — delovodja Leskošek).
Pri metanju odrezkov gredic od Škarij na voziček so mu klešče zdrsnile iz rok ter ga udarile po glavi.
JEREB Jurij (3 dni — 1. nezgoda — delovodja Planko).
Pri vlačenju vzmeti na hladilno klop je s kleščami prestavil sklopko. Pri tem so mu klešča zdrsnila in ga udarile po ustnici.
VALJARNA II:
SIVKA Božidar (1 in pol meseca — 1. nezgoda — delovodja Selič).
Pri zapenjanju izmečka veriga ni dovolj stisnila svitka. Ko jo je popravil, se je zategnila ter ga pri tem stisnila za prst.
JEKLO VLEK:
ŽAVSKI Ivan (6 mes. •— 2. nezgoda — delovodja Kolar).
Ko je prišel na svoje delovno mesto, je stopil na rob podesta ter si pri tem zvil gleženj na desni nogi.
KALIBRIRNI ODDELEK:
MIHEVC Milan (1 leto — 1. nezgoda — delovodja Cizelj).
Pri brušenju valja z ročnim brusilnim strojem mu je priletel tujek v levo oko.
LIVARNA I:
KOPRIVC Jože (2 leti — 2. nezgoda — delovodja Trebovc).
Pri razkladanju ulitkov na vagon ga je žerjavovodja z bremenom zbil preko vagonske ograje, tako da je padel na kup grodlja ter se pri tem udaril na trebuh in hrbet.
ŠKALIC Small (16 dni — 1. nezgoda — delovodja Urleb).
Pri nakladanju koki Ine zlomni-ne je kos zlomnioe zdrsnil ter ga stisnil za sredinec desne roke.
ŽIBRET Alojz (28 let — 2. nezgoda — delovodja Galuf).
Pri 'prenašanju kniupnega okvirja je zadel ob model, ki se je prev.rgel ter mu poškodoval mezinec leve roke.
LIVARNA II:
KOSEC Gregor (5 let — 5. nezgoda — delovodja Selič).
Pri čakanju na vsipni voz mu je na podestu pri vsipnih bunkerjih postalo slabo. Padel je 1,8 m globoko na progo ter se pri tem udaril po glavi, rokah in telesu.
OBDELOVALNICA VALJEV:
JAGER Jože (18 mes. — 1. nezgoda — delovodja Ulaga).
Pni vpenjanju koluta v stružnico mu je stisnilo palec med vpe-n j alno glavo in kolut.
OBDELOVALNICA LITINE:
KAČIČNIK Alojz (1 'leto — 2. nezgoda — delovodja Sumej).
Ko je zarisoval ulitke mu je postalo slabo. Padel je ter se udaril po glavi in ob desnem očesu.
BOBEK Mirko (3 leta — 2. nezgoda — delovodja Ramšak).
Brusil je ohišje z ročnim brusilnim strojem, pri čemčr mu je padel tujek v levo oko. Nosil je svoja dioptnična očala.
HORJAK Stane (2 leti — 1. nezgoda — delovodja Sumej).
Pri izpihovanju ulitkov mu je vrglo pesek v obraz ter je dobil tujek v oko. Očal ali ščitnika za obraz ni nosil.
MEHANIČNA DELAVNICA:
HOLCINGER Karl (2 mes. — 1. nezgoda — deloVodja Koren).
Pri montaži — centriranju elektromotorja je kontroliral s prstom naleganje lukenj za vijake. Pri
tem je sodelavec premaknil motor in ga stisnil za prst.
PROMET:
SAVIČ Milovan (18 mes. — 1. nezgoda — delovodja Vodeb).
Pri spenjanju vagonov je nepravilno držal spenjačo, pri čemer ga je stisnilo za desno dlan.
FIDLER Vinko (25 let — 7. nezgoda — delovodja Skale).
Pri čiščenju pločevine po avtogenem rezanju mu je odskočil drobec železa v kazalec desne roke ter ga poškodoval.
KOLAR Cvetko (15 mes. — 2. nezgoda — delovodja Vodeb).
Pri 'spenjanju ozkotirnih vozičkov ga je spenjača stisnila ob kavelj. Poškodovan ima sredinec desne roke.
SKOBERNE Branko (3 leta — 1.
nezgoda — delovodja Skale).
Pri prenosu železne omare se je spotaknil ter mu je omara zdrsnila iz rok in ga stisnila za sredinec leve roke.
EKSPEDIT:
PRIBIL Franc (6 mes. — 1. nezgoda — delovodja Ocvirk).
Pri razkladanju gredic je sodelavcu zdrsnila gredica, ki ga je udarila po nartu leve noge.
OSTALE SLUŽBE:
ČUVAN Olga (1. nezgoda).
V pisarni je nerodno stopila ter si pri tem zvila desni gleženj.
BURIČ Milica (1. nezgoda).
Ko je šla iz jeklarne L (izplačilo OD), je stopila v jamo ter si pri tem zvila gleženj desne noge.
Oddelek varstva pri delu
Pl SEJO NAM
Prijetno presenečenje ob dnevu žena
8.	marec — dan žena je mednarodni praznik. Ni samo dan praznovanja, je dan mednarodne solidarnosti žena v borbi za ekonomsko in politično enakost, ohranitev miru in boljše bodočnosti naših otrok.
Žene v našem podjetju smo praznovale svoj dan s prostim dnevom, kar je vsaki ženi-delavki največje darilo. Svet sindikata, skupno s komisijo za ženska vprašanja in na željo naših žena, je obdaril žene z darilnim bonom in gledališko predstavo »Kaznovani soprog«.
Prijetno presenečene smo bile žene iz TOZD I. Prvikrat skupno povabljene in zbrane v novi valjarni z našimi sodelavci. Tovariš Gajšek, predsednik sindikata TOZD I in tov. ing. Urbančič sta v imenu mož pozdravila in čestitala ženam za praznik. Žene smo v prijetnem in prijateljskem vzdušju preživele prijetno urico z našimi sodelavci.
Žene TOZD I se zahvaljujemo našim sodelavcem za obdaritev in prijetno praznovanje.
AB
ZAHVALA
Ob dnevu žena — 8. marcu sem prejela čestitke in darilni bon kolektiva železarne. Zelo sem se razveselila in oči so se mi orosile ob tolikšni pozornosti mojih bivših sodelavcev. Čeprav sem že več let upokojena, še nisem pozabljena. Ne morem vam dopovedati, kako prijeten občutek je to.
Želim vam mnogo uspehov in napredka v novi organizacijski obliki, ko delavci neposredno prevzemajo upravljanje podjetja.
Najlepša hvala osnovni organizaciji sindikata, glavnemu direk-
torju podjetja in upravi podjetja, organom samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in centralnemu delavskemu svetu, posebno pa še vsem tistim, ki skrbijo, da tudi me, dolgoletne upokojenke podjetja ob našem prazniku nismo pozabljene. Samo ob taki pozornosti lahko ugotovimo, da imamo res naš praznik —
8.	marec.
Še enkrat prav lepa hvala za pozornost.
Marija Dobovišek, upokojenka
ARGENTINA
Argentinski miinster za gospodarstvo je izjavil, da se njegova vlada trudi odpraviti pomanjkanje jekla. Domača proizvodnja znaša 2 in pol milijona ton, medtem ko potrebe po jeklu presegajo 4,3 milijona ton. Zaradi tega predvidevajo gradnjo dveh novih jeklarn, od katerih bi prva začela obratovati leta 1980, leta 1985 pa bi proizvodnja znašala 15 milijonov ton jekla.
PROIZVODNJA SUROVEGA ŽELEZA V LETOŠNJEM LETU
Pričakujejo, da bo svetovna proizvodnja surovega železa letos za okoli 40 milijonov metrskih ton večja kot lani in dosegla 490 milijonov ton. Mednarodni sekretariat za surovo železo v ZR Nemčiji meni, da bo večji del surovega železa porabljen že
v samih jeklarnah, okoli 30 milijonov ton pa bo prodano na odprtem tržišču, v glavnem za potrebe livarn. Izgleda da bodo zahodne kapitalistične države morale zaradi velikega povpraševanja kupiti dodatne količine surovega železa, verjetno okoli 7 milijonov ton.
Iran. Postavljajo napravo za direktno redukcije rude tipa Puro-fer, ki jo bo dobavila zahodno-nemška tvrdka A. Thyssen Hütte.
ZDA. V železarni US Steel, Gary so postavili nov rekord pri kontivlivanju jekla. V 82 urah so ulili 22.391 1 ali neprekinjeno 12,7 km braz različnih velikosti.
Anglija. V tehničnem institutu v Meltonu so razvili napravo, ki omogoča ogrevanje obdelovanca na podlagi ionizirane atmosfere, s čemer povečajo hitrost mehanične obdelave pri nekaterih materialih tudi za 10-krat. Temperatura na mestu obdelave se dvigne tudi na 980° C, vendar je tako lokalizirana, da je termično prizadet samo odpadni material.
KADROVSKE VESTI
NASI UPOKOJENCI
V	mesecu februarju so bile v naši delovni skupnosti naslednje kadrovske spremembe.
Iz JLA so se vrnili:
SIVKA Ivan, KV strojni ključavničar, mehanična delavnica; GORJUP Ivan, PK rezkalec, ob-dalovalndca valjev; LUKIČ Vojo, KV strojni ključavničar, energetski obrat; GRAČNER Edi, NK delavec, valjarna I.
Novi člani naše organizacije združenega dela:
V	gostinski enoti: BANOVSEK Ljudmila, KV kuharica; MELAN-ŠEK Boža, KV kuharica; v elek-troobratu: PFODER Jože, KV elsktromehanik ; v tehničnem sektorju: REMSKAR Janez, elektro-inženiir; ŠLOSSER Pavel, strojni tehnik — vsi koit pripravniki ; FLIS Drago, strojni tehnik — vzdrževanje. V valjarni II: LJU-BEJ Anton, KV strojni ključavničar; KOPRIVC Zvonko, NK delavec. V obdelovalnici valjev: PEČNIK Franc, NK delavec; v obde-lovalnici litine ROMIH Jože, NK delavec. V livarni valjev: RADOJEVIČ Milijanko, STEVIC Miloša, KANLIĆ Ibro, KOSAR Milan, SKULA Osman, BEClC Mihret — vsi NK delavci ter MARKOVIČ Stjepan, PK strojni ključavničar; MEDVED Ivan, KV 'livar. V livarni sive litine: VIVOD Alojz, KV livar. Na elektroplavžu : KOLAR Ivan, NK delavec; ŠERUGA Danijel, PK žerjavovoidja. V mehanični delavnici: BLAŽIČ Spasoje, NK delavec; TOMUSILOVIC Mirko, NK delavec; ŠACER Franc, strojni tehnik. V energetskem obratu: PETROVIČ Miiloirad, KV strojni ključavničar; v jeklo vleku: SLAPSAK Zvonko, NK delavec. V obdelovalnici litine: SMI-GOV Milan, PK vrtalec; v jeklarni II: PASARIČ Josip, GROBELŠEK Miroslav — oba NK delavca. V jeklarni I: SMAJIČ Fikret, LAZINŠEK Alojz, KUNSTEK Anton, DJONLIC Zijad — vsi NK delavci. V komercialnem sektorju: MASTNAK Marija, administrator, SENICA Martin, strojni inženir — pripravnik. UOS — skladišče: GRAČNER Anton, NK delavec. V komunalnem oddelku: OZIS Frančiška, NK delavka.
Vsem želimo prijetno počutje med nami!
Po želji delavca je prenehalo delovno razmerje:
BAJEC Franjo, strojni tehnik iz priprave vzdrževanja; MARJETIC Jurij, strojni tehnik iz vzdrževanja; MAVEC Ivan, šef nabavnega oddelka v komercialnem sektorju; ČUK Petar, PK strugar iz obdelo-valnice valjev.
Zaradi samovoljne zapustitve dela je prenehalo delovno razmerje:
ŠLJIVIĆ Radomir, NK delavec iz livarne sive litine; ČUDEN Jožef, delavec iz valjarne I; JAZ-BINŠEK Janez, strojni ključavničar iz energetskega obrata; MALGAJ Ivan, premikač iz prometa; MRKALJEVIC Zijad, delavec iz livarne valjev; PRAH Anton, delavec iz livarne valjev; TADJIĆ Niihad, delavec iz livarne valjev; PRGOMET Ivan, skupinovodja iz livarne sive litine; MOHORKO Feliks, kovač iz mehanične delavnice; KRASNICI Ruhan, delavec iz livarne valjev; MIHALIČ Adolf, delavec iz jeklarne; STEVIC Miroslav, delavec iz livarne valjev;
PLAVCAK Branko, delavec iz livarne valjev; SOFTIC Mehmed, delavec iz livarne valjev; REZEC Srečko, idelavec iz valjarne I; PA-RATUŠIC Mehmed, delavec iz jeklarne I; FIDLER Stefän, delavec iz jeklovleka; NUNClČ Ivan, obratni elektrikar iz elektroobra-ta; PASARIČ Josip, delavec iz jeklarne II; NIJEMČEVIC Haru-din, delavec iz valjarne I; MRKA-LJEV-IĆ Mehimed, delavec iz livarne valjev; MIKULJAN Edvard, delavec iz mehanične delavnice; JAZBINSEK Anton, delavec iz valjarne II; MERC Franc, delavec iz valjarne I; MURN Jtirij_, delavec iz laboratorija; NIKOLIČ Novica, delavec iz livarne sive litine.
Naraščaj v družini so dobili:
PRAZNIK Konrad iz skladišča prodaje, GRAČNER Albert iz valjarne II, TOMPLAK Martin iz valjarne I, JAGODIC Janko iz mehanične delavnice, MERC Franc iz valjarne I, CENTRIH Milan iz elektroobrata; STARKL Franc iz valjarne II, GUČEK Jože iz valjarne I, RAMŠAK Jože* 1 in ROMIH Franc iz mehanične delavnice, BORSlČ Milan iz ob-delovalnice litine, PAHOLE Alojz iz valjarne II, STANTE Rudi iz energetskega obrata in ZNIDA-REC Milan iz jeklarne I.
Čestitamo !
Na novo življenjsko pot so stopili:
FRECE Marija iz livarne valjev, LESKOVŠEK Zlatko iz obdeloval-nice litine, JANČNC Franc iz energetskega obrata in GRČAR Silva iz finančnega sektorja.
Želimo mnogo družinske sreče!
KOT IZREDNI SLUŠATELJ
je zaključil študij tov. IGNAC ZAGORIČNIK, šef operativnega oddelka v upravi osnovnih sredstev, na Višji tehniški šoli za varnost pri delu v Zagrebu in si pridobil naziv »inženir varnosti pri delu«.
MLAKAR FRANC je zaključil študij na II. stopnji metalurške fakultete v Ljubljani in si pridobil naziv diplomirani metalurški inženir.
SENICA MARTIN je zaključil študij na I. stopnji strojne fakultete v Ljubljani in si pridobil naziv strojni inženir.
Iskreno čestitamo!
KRŠITEV DELOVNIH DOLŽNOSTI
V mesecu januarju 1974 so se komisije za kršitev delovnih dolžnosti pri TOZD I in TOZD II sestale dvakrat in obravnavale 26 primerov kršitve delovne dolžnosti.
HUJŠE SO PREKRŠILI DELOVNO DOLŽNOST:
Zadnji javni opomin:
1.	GORIČANEC STANKO, valjarna I: dne 16. 11., 19. 11.. 20. 12.,
15.	12., 17. 12. in 18. 12. 1973 je neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
Javni opomin:
1.	GRAČNER ALBERT, valjarna II: dne 22. 12. 1974 je neopravičeno. izostal z dela — javni opomin,
POŽGAJNER MARIJA, rojena
24.	3. 1920 v Preboldu, sedaj stanuje v Štorah. Od leta 1935 do 1949 si je služila kruh .pri raznih privatnih delodajalcih. Dne 25. 11. 1949 pa se je zaposlila v Železarni Store, najprej na ekspeditu, leta 1954 pa je bila premeščena v skladišče, kjer je opravljala delo skladiščnika vse do 7. 2. 1974, ko je bila redno upokojena.
TENŠEK MIJO, rojen 28. 8. 1921 v Jezerišču pri Krapini, sedaj stanuje v Štorah. Od leta 1945 do 1952 je bil zaposlen v JLA. Dne
26.	10. 1952 pa se je zaposlil v
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega moža in
°Ceta IVANA ZAPUŠEK
se iskreno zahvaljujemo kolektivu Železarne Store, sindikalni podružnici in vsem, ki so z nami sočustvovali, mu darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena zahvala tovarniškemu odboru za pomoč, govornikoma za poslovilne besede in godbi na pihala za igrane žalostinke.
Žalujoči: žena Fanika, hrečke Zmaga, Rozika in Marjana z družinama.
2.	MAJERIČ IGNAC, valjarna I: dne 13. 11. 1973 in 10. 1. 1974 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
3.	CENTRIH DANIEL, valjarna I: 22.Tl., 23. 11. in 22. 12. 1973 je neopravičeno Izostal z dela — javni opomin.
4.	MLADENO MILAN, jeklarna I: 21. 11. im 4. 12. 1973 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
5.	GUČEK JOŽE, valjarna I: dne 13. 12. 1973 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
Železarni Štore, najprej v samotami, že leta 1953 pa je bil premeščen v laboratorij, kjer je delal večinoma kot vodja jemalcev vzorcev. Dne 12. 2. 1974 je bil upokojen kot invalid I. kategorije.
OROŽIM ROZALIJA, rojena 24.
7.	1911 v Mozirju, sedaj stanuje v Štorah. Do leta 1958 je bila zaposlena predvsem kot 'sezonska delavka, dne 13. 10. 1958 pa se je zaposlila v eksploataciji peska — Štore, leta 1960 pa je bila premeščena v komunalni oddelek, kjer je opravljala delo pomožne delavke vse do 16. 2. 1974, ko je bila redno upokojena.
Želimo, da bi dolga leta uživali zasluženo pokojnino!
6.	SALOBIR HINKO, valjarna 'I: dne 16. 11. 1973 je neopravičeno izostal z Sela — javni opomin.
7.	ŠUŠTERŠIČ FRANC, valjarna I: dne 22. 12. 1973 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
8.	GOBEC SREČKO, obdeloval-nica II: dne 10. 11. in 25. 10. 1973 zamudil na delo — javni opomin.
9.	HORJAK ANTON, livarna II : dne 24. 10., 25. 10. in 16. 11. 1973 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
Iz pravne pisarne
STORSKi ZELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane Ocvirk — Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje.