77. številka.
Ljubljana, v petek 3. aprila 1896
XXIX. leto.
kdiaja d«« »Te-cer, isjmii nedelje h" praanike, ter velja po poŠti prejsmaa ssa avstro-ogersko dcđele ta vse leto 15 gld., za pol let* 8 ald.   ra ietrt leta 4 glđ., za jcden
- 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom sta vse leto 18 gld., a* četrt leta 3 gld. 30 kr., sta jeden meseo 1 gld. 10 ki. Za pot d janje ua dom inćuna se po 11 kr.
na mesec, po 30 kr. za ietrt leta. — Za tnje debelo toliko v. <\ kolikor poštnina zaafca. Za oananila plaenje ae od itiriatopne petit-rnte po 6 kr.; fie no otnanilo j eden k rat tiska, po 5 kr., 4e se dvakrat, iti po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj ■• iavole fraakirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Upravnifitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Slovenci in Mladočehi.
Tržaška „ Edinost* nam posebno zameri, da smo mi ▼ jednem članku izrekli svoje obžalovanje, da so nas jeli zapuščati Mladočehi. Pojasnjuje pa to noladočsško postopanje s tem, da smo dosledno za puščali Mladočehe pod koalicijsko vlado, ko je ilo za specifične eeške interese in prepuščali jedino krščanskim socijalistom, da so delali dražbo Mlado-Čehom.
V resnici seveda rasmere malo drugače stoje, kakor misli „Edinoat". Teiko bi bilo dokazati, da so Slovenci v kaki stvari, kjer je res ilo sa kulturne interese češkega naroda, nasprotno glasovali. Naj so Cehi zahtevali kje češke šole ali pa pravice češkemu jeziku, gotovo so jih Slovenci podpirali. Da le dalje smo šli. Podpirali smo celo Čehe prejšnja leta v stvareh, o katerih «koro lahko rečemo, da niso v slovenskem narodnem interesu Le pomisliti je treba, da so nsii slovenski poslanci podpirali mnogo let baš Čehom na ljubo a v tono mistično stališče, če tudi gospodje v Trstu sami ii lastne skušnje morajo vedeti, kako malo ugodno je to stališče za nas. Tudi ko so ob svojem času bili prišli od strani Nemcev jezikovni predlogi sa vrsto v državnem zboru, so Slovenci Čehom in Poljakom na ljubo glasovali, naj se stvsr prepusti deželnim iborom, če tudi vsi vemo, da bi to bilo za Slovence pogin. Tedanji predlogi zares niso bili ugodni, a tu je bila konservativna večina, ki bi bila lahko kaj boljšega ukrenila.
Mi smo svojo trditev, da nas Čehi zapuščajo, posebno opirali na to, da niso hoteli podpirati dr. Ferjančičevega predloga. Ta predlog bi ne bil le nam Slovencem v korist, temveč tudi Čehom samim zlasti v Šleaiji, a vender so mu Mladočehi odrekli podporo. Kukšnega pametnega razloga za to niso mogli imeti, k večjemu ozire na vlado. Ta predlog ne dela nobenih prejudicij glede češkega notranjega jezika. Mi bi nič ne rekli, da so nas Čehi zapustili v kaki specijalno slovenski zahtevi, katera se ne ujema s češkimi koristmi. Da pa nas zapuste v stvari, ki jim more samim koristiti, to pa na h more le žalostiti.
Sicer pa moramo reči, da je češka politika
taka, da ž njo pri najboljši volji hi Slovenci ne mogli dolgo hoditi. V avtonomizem ho s« tako zagrizli, da včasih prezirajo celo lastne koristi. Vso pozornost obračajo na to, da ae ne bi Čehom kratile pravice v kakem nemškem mestu na Češkem, a na drogi strani pa prezirajo češke koristi v Šle ziji. Bodisi Mlado , bodi si Staroeehi, obojim je bilo po veČini slovanska Šlezija nekaka pastorka, če tudi so baš v tej deželi češke koristi v dosti večji nevarnosti, kakor v Podmoklih ali kakem drugem skoro čisto nemfkem mestu na Češkem. Slovenci bi jim ne bili nikdar odrekli pomoči, ko bi bili jo zahtevali za to deželo, čudimo se ne, če nas Češki politiki pozabljajo, ko šo za korieti te do polovice češke pokrajine ne kažejo zadostnega navdušenja. Marsikaj bi bile razmere v Sleziji drugačne, ako bi jej čehi toliko pozornosti obračali, kakor so jo vprašanjem tepliškega okrajnega ali pa trutnovkega okrožnega sodišča.
Toda nekaj moramo še post bno omeniti. Gospod Ferjančič, ki je stavil omenjeni predlog, ni bil v koaliciji, temveč pod VVindiecbgriiUovo vlado v klubu, ki je skušal vzdržati vedno dobre odnošaje z Mladočehi. Zato pa povod, katerega navaja „Edinoat" veljati ne more. Seveda obalrukcijake rnladočeške polit'ke niso mogli podpirati slovenski poslanci. Za nas Slovence bi bilo to jako borbr... ftf*s# cfaliAfa ni nikjer tako utrjeno, da bi mogli vlado naravnost izzi\ljati proti sebi. Prav lahko rečemo, da bi celjske gimnazije dan*s ne imeli, ko bi rabili tako politiko. To morejo le Mlad' čeb', ker je češki narod na Češkem in tudi v Moravi Že dovolj ntrjeu, in mu ne primanjkuje kulturnih sredstev. Kako je pa težko kaj doseči proti vladi, vedo pač v Trstu. Gospodje, ki sedaj vodijo slovensko politiko v Trstu, so gotovo dovolj odločni, a vendar sami morajo priznati, da razmere za Slovence niso brije, kot so bile po prej, ko po jo vodili drugi ljudje. Mi smo za od* ločno politiko, a vendar ne bi svetovali, da bi naši poslanci nastopali kar naJNkrajnejša pota.
Toda Še nekaj. Sama .Edinost" pripoznava, da so protisemitje zvesto delali družbo Mladcčehom , in kakimo hvaležnost so želi za to. Mladočehi so jih pustili na cedilu, kakor nas, ko se je politični pob žaj pn menil.  Še celo v državnim zboru «o jim
z jako rezkimi besedami prijateljstvo odpovedali, ko ao se razmere premeniln. To bi sh bilo Igodilo tudi nam, če bi bili tudi Mladočeba podpirali v vsem tudi tedaj, kadar so stavili kak predlog, da uaj se min al i i tožijo. Gospodje v Trstu as jako motijo, če mislijo, da bi bile naše razmere s Čehi drugačne, ko bi namesto sedanjih poslancev na poslanikih stolih sedeli uredutki „EJinosti" in „Slovanskrga Sveta". Vzrok jo jedino ta, da Čehi kakor Poljaki ne zasledujejo občno slovanskih, temveč v prvi vrsti le češke koristi. Ub bi bil čas ugoden, pobotali bi se sami z Nemci, kakor so ee Hrvatje z M-idjari, in nas prepustili svoji osodi, knkor so Hrvatje Slovake, Srbe iu Rusine na Ogerskem. Vesele take razmere niso za nas, a računati je treba ž njimi, ker so faktične, ta ne slepimo se n praznimi domišljijami. O slovanski vzajemnosti ae je pač že mnogo govorilo in pisalo, a v resnici pa ta ideja ni našla še pravega odmeva v političnem življenju, temveč se je p>i poluih koz rtih vina kazala v navdušenih napitnic&b.
V IJiitiljtinl, 3. aprila.
Uradni jezik brodske trgovinske zbornico
je bil dosedaj  nemški,  dasi  je  uradni jezik vseh
državnih in deželnih  uradov v Galiciji poljski. V
tei trpovinski zbornici imaio večino židje, ki so pa v resnici   bolj  naklonjeni   nemštvu  nego paijsivu.
Pri volitvah za državni ali deželni zbor so pač pod -pirali Poljake, a v trgovinski zbornici so pa pridno neroškutarili. Sedaj so pa tudi žulje prišli do prepričanja, da ni več čas za nemškutarjenje v Galiciji in predsednik trgovinske zbornice brodske jo odredil, da te vpelje poljsko uradovanje Seveda ne-kA ter i m Velepemoem ni po volji, da tako zginjajo poslednji sledovi nemškega gospodstva v Galiciji. Sedaj so še jedino nemški ulični napisi v Biali spomin na tedanje čase, ko se je tudi Galicija hotela vladati po netrškem kopitu.
Ogerski učni minister hoče začeti nrejati kongrno. To je skušalo že več njegovih pr«duikov. Vprašanje je težavno. Vlada bi rada stvar tako uravnala, da bi državna blagajnica nič ne trpela. Cerkev ima na Ogerskem dovolj dohodkov, le pravičneje jih je treba razdeliti.   Sedaj dobivajo neka-
Spomini na dunajska dneva 23. in 25. sušca »Glasbene Matice''.
IV.
Tako se je torej Častno in slavno končal tudi drugi koncert. „Glasbena Matica" je izvršila svojo prevzeto nalogo tako sijajno, kakor si niti kak optimist ni mogel misliti. Imeli smo pač samozavest, da se bode naš vrli pevski zbor skazal in dobro obnesel, ker smo vedeli, koliko resnega dela in truda je bilo tteba, predno se je povzpel na sedanjo umetniško višino. A sijajni uspeh je nadkrilil vse naše nade. — Želeli bi, da bi tudi pri drugih naših društvih se našla jednaka požrtvovalnost, jednako razumevanje za vzvišene cilje, kakor jo vidimo ravno pri „Glasbeni Matici", ker le s resnim delovanjem bodemo prišli do zaželenega svojega cilja.
Da amo se po končanem drugem koncertu zbrali vsi v dvorani „Englischer Hof" na Maria-hilfer-Straese, Vam je, milostiva, znano is porodil, prijavljenih v našem listu. Odpeljale so pevke in pevce in druge udeležnike tja kar cele karavane
omniburov in Hjakerjev. Kmalu je bila prostorna dvorana premajhna za vse došle in vladala je splošna navdušeni nt. ko so razni govorniki proslavljali lep uspeh obeh koncertov. liratsko „Slovansko pevsko društvo" je bilo potega koncertnega odbora posebno mnogobrojno zastopano, bilo je pa tudi mnogo Dunaj.'anov, dam in gospodov. Mej mnogimi že omenjenimi zdravicami sta bili posebno navdušeno vzprejeti ona načelnika dunajskemu koncertnemu odboru, dvornega svetnika Šukljeja in pa prtf. Pajka, slavečega v lepem poetičnem govoru „8 loven ako dekle".
Da zares, milostiva, priznati Vam moram, da smo bili po vsem, kar sem Vam prijavil jaz in kar ste morda Še čitali drugod, nekako ponosni na naše „damo", mej katerimi je seveda prevladavalo „slovensko dekle", zato si je pač govornik izbral ono kot zastopnico vsega krasnega spola, kar ga je Ljubljana odposlala na Dunaj. Kako bi se bilo kaj godilo našemu „jungfernturniu" v .Hotel Continental", da smo še dlje časa ostali na Dunaju, ne vem. Nikakor pa bi ne bilo Čudno, če bi se bil kak Dunajčan resno zagledal v kak „Kacekopfohen" in bi ga tajna srčna bol prignala v Ljubljano.
Le prehitro so nam minule vesele ure ko-
mersa Malo uric počitka, in prišel je Čas ločitve. Povtm Vam, da smo, akoravno utrujeni in izmučeni in torej želeč si počitka v mirnem domačem krogu, z m kako tužnimi občutki se ločili od prijaznega veliceg.* mesta, v katerem smo preživeli toliko krasnih ur, kjer si je naš vrli zbor pridobil toliko slave.
Dolgo pred določeno uro odhoda bilo je že izredno živahno na južnem kolodvoru, kamor so v gestih trumah prihajali odhajajoči izletniki in njih spremljevalci. Kmalu so bdi zasedeni vsi prostori posebnega vlaka, katerega je tudi za povratek z vse pohvalo vredno ljubeznivostjo nam priredilo vodstvo južne železnice. Krepek pozdrav načelnika dunajskega odbora, dvornega svetnika Šukljeja, jtdrnat odgovor in zahvala načelnika zbora, svetnika V enot j S*, vrsteče sh pesmi pevcev akad. društva „Slovenije" in moškega zbora „Glas-beno Matice", vmes pa urnebesni Živio-klici in mahanje z robci iz vseh oken vlaka in s perona, to so bili poslednji zaključni momenti iz nepozabnih dunajskih dnij. Vlak j« zažvižgal, par ri inut poznejo smo bili na potu proti jugu — domu !
O zmagovitem sjnjnem poviatku  in velikanskem vzprejomu mej potjo in pouebno doma v Ljub-
teri prelatje na stotisoče, nižja duhovščina pa strada. Miz-eter misli stvar tako urediti, da bi viSja duhovščina nekoliko odstopila od svojih dohodkov nfžji. Škofje niso naravnost proti temu, a vendar so se vselej, kadar se je o tem razgovarjalo, pokazale velike težave. Sedanji minister upa, da doseže spo-razumljenje s škofi in sicor valed tega, ker se škofje boje, da bi so sicer vsa stvar uredila proti njim in brez njih. Težavno urejenje kongrue na Ogerskem dovolj dokazuje, da duhovščina nima tiste sposobnosti za urejenje socijalnoga vprašanja, kakor si ga pripisuje.
Razmero mej Vatikanom in Francijo so
precej napeta. Francosko ministerstvo je sklenilo odpoklicati sedanjega diplomatičega zastopnika fevra de Behaiu in ga nadomestiti z bivšim policijskim prefektom Ponbulleom. V Vatikanu se čutijo jako ponižano, ko bi Francija imela oudu za za-stopuika bivšega policijskega načelnika. Papežev državni tajnik jo opozoril Francijo, da bi to ne bilo umestno, ker zavzemljo francoski diplomatični zastopnik prvo mesto in bi se zastopniki drugih katoliških vlastij čutili pouižauu, ko hi bivši policijski uradnik imel prednost pred njimi. Francoska vlada se pa nikakor ne misli na take ugovore ozirati. Radikalna vlada menda že iš e povoda, da pretrga diploraatičr.o zvezo z Vat'kanom, a temu se pa v Rimu vender hočejo na vsak način izogniti.
Ustaja na Kubi Poročila o španskih zmagah so vedno bolj redka, kar kaže, da se Špaucem ne godi posebno dobro na tom otoku. General Weyler že misli, da bi se odpovedal glavnemu po-voljuištvu. Mislil je, da bode z večjo odločnostjo več opravil, kot jo prednik njegov, a sedaj pa opravi že manj. Po poročilih iz Ameriko so ustaši vzeli PinardelRo. Oficijelna porodila t*>ga ne potrjujejo, oporekajo pa tudi ne, torej utegne b:ri resnica. Španci utrjujejo mesta ob morju, ker se že bojs, da jih j i rti ostali vsemo. Mej špansko vojsko ni noba njga navdušenja. Cistniki gredo v velikem številu v pokoj, da le jim nj treba na Kubo. Zguba Kube bi bil hud udarec za špansko plemstvo. Spauski obokani plemenitaši so navadno prošli službo na Kubi. Po nekoliko letih se ondu obogateli z odiranjem prebivalstva in potem lahko v domovini ime-
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 3. aprila.
V sinočni seji občinskega sveta, katere se je udeležilo 22 mestnih odbornikov, rešile so se točka dnevnega reda, katere pred /čerajšojim z »radi pozne ure niso več prišle v razpravo. Otvorivši sejo, naznanil je župan Grasselii, da se bode v soboto ob 4. uri poiolcdne. vršila iz stolne c-rkva Ijub-Ijauske običajna velikonočna procesija, h kateri se vabijo tudi Bastopniki mestne občine.
Nadalje naznanil je župan Granselli, da mu je včeraj došel c. kr. deželne vlade razpis v zadevi v odobrenja predloženeua regulacijskega načrta za Ljubljano. Dopis slove v slovenskem prevodu: „S poročilom z dna 17 f bruvarija 189G št. .1019 predi« žil je mestni magistrat po občinskem svetu v seji dne 23 jaunvarija 1896 vzprejeti splošni regulacijski načrt za deželno stolno
mesto Ljubljana s prošnjo za tunrađuo odobrenje. Kakor  kaže  presoja tega operata,   obseza načrt določitev cest in ulic ter stavbinskih črt v še nezazidanem de u  mestnega ozemlja,  katerih  se je držati v slučaju, ako bi se na zemljiščih, zaznamovanih v načrtu, gradila poslopja.   Z druge strani pa obaeza operat določitev, oziroma prememb > stav-b uskih črt ob onih cestah in  ulicah, ob katerih se bodo povodom vlanskega potresa že sedaj ali v prihodnje demolirana poslopja iznova zgradila. V omenjenem operatu gre se torej za določbe v zmialti §§ 64 in 65 stavbinskega reda z dne 25. oktobr.a 1875, dež. zak. štev. 26   za katere  je   po  § 91. istega zakona treba c dobrenja deželne  vlade. Pri tem pa se deželni vladi ni ozirati samo na splošne sanitarne, cestno- in vodno policijske zadeve, rmr-več ji je tudi presoditi, je-li jej  predloženi regulacijski načrti odgovarjajo zahtevam gori omeujeuega zakona.   Da pa se mora to s sigurnostjo presoditi, določil je zakon  v citiranih paragrafih postopanje in tehuičuo opremo takih operaruv.   01 mestnega magistrata predloženi elaborat, ki je bil tudi občinskemu svetu podlaga za njegov sklep z dne 28. jami vanja 1896 pa uiti gledo postopanja  niti glede t hnidne izdelave ne odgovarja otu-mjeuim zakon-ekim določbam in se torej ne more vzuti v nadaljnjo  razpravo, dokler se ti n e d o -statki ne odpravijo. Stega razloga vrača deželna   vlada   omenjeni   operat mestnemu  magiBtratu v popolnjenje v zmislu predpisov §§ 64 in 65 h. c.   S to odredbo rešene J so tudi od d-želnega odbora v Ljubljani z dopisom z dne 4. marca 1896 štev 2420 semkaj v kompetentno uradovanje odstopljene prit«>/.be strank proti regulacijskemu načrtu, v kolikor so bile namenjene kut pravuo sredstvo, ker bodo interesenti pri pred pisanih razpravah  imeli  priliko podati svoje ugovore — o čemer naj se rekurenti primerno obve stijo.   Gotovo  bi   bilo  želeti,  da  bi se iznovićna gradnja porušenih objektov izvršila po stavbinskih črtah  odobrenega  in  pravo močnega regulacijskega i načrta; a ne da se prikrivati, da je ta iznovičua gradnja v privatnem in javnem interesu jako nujna in torej ne i-.aže čakati z gradnjo tolikih objektov dotle, da splošni regulaojski načrt postane pravo-močen.   Mestni  magistrat naj toroj stav-binske prošnje, ki so se že ali pa aeša bodo vložile, takoj rešuje v zmislu predpisov stavbinskega reda z dne 2 5. oktobra   1875  v  avtonomnem  delokrogu, pri tem   pa  posebno   pozornost  obrača  na določitev atavbinske črte, da ne nastanejo prevelike zapreke za poznejšo regulacijo mesta.  Proti odtedbam tega rdZpisa tičočim se splošnega regulacijskega načrta, dopuščen je mestni občini in r»»i»«4t»*m lule*.wmiUiui teturs na c. kr. ministerstvo za notranje zadeve, a vložiti ga je tu u rad no v štirih  tednih  od vročitve tega razpisa  V Ljubljani 31. marca 1896. Deželni predsednik Heiu m p.
Župan Grasselii predlaga, naj se ta razpis deželne vlade odstopi pravnemu odseku v posvetovanje, je-li se je pritožiti, na višjo instanco ali ne. Obč*. svet. dr. Tavčar pravi, da ga je razpis silno neugodno presenetil in da se mu postopanje deželne vlade ne zdi nikakor umestno. Toli nujna regulacija našega mesta položi i se je na dolgo klop, češ, magistrat naj mej tem podeljuje stavbinska dovoljenja — brez ozira na regulacijo Razpis otpravlja utin, ko da je bil izdan leta 1796. Mestni zestop obžaluje tako neprijazno postopanje deželne vlaeie in govornik vsled t**ga priporoča, da se mestna občina posluži vseh pravnih pripomočkov. Obč. avet. II r ;i s k y kouštatuje, da je deželna vlada glede predloženega regulacijskega načrta v zmoti, ker je v razpisu omenjeno postopanje zahtevati le pri podrobnih a ne pri splošnih regula<ajskih načrtih ; mastna občana pa je vladi predložila splošni regu-
Ijani ns bodem tu več govoril, saj ste čitali o njem podrobno in poslednjega videli sami, ne p-eostaje mi torej pristaviti ničesar, kar bi že ne bilo znano. Pripomnim naj damo še to, da je došlo odboru iuuono brzojavnih čestitk iz vseh krajev Slovenije na sijajnem uspehu koncatov.
In tako bi bil končal tudi jaz svojo kratke crtice, s katerimi sem pcskušal Dopolniti nekako raztreseno i u nejednotno podobo, katero Vam je podal naš »volonter", Prišle so sicer .post featum", vender se nadejam, da ao Vam vender-le podale kako zrnce novega ah zauimivega, ter da jih ne budete sodili preveč strogo. Naslikal setn jih kar tako ta abrupto" in na pamet.
Minuli so krasni duuajski dnevi, zde se nam, kakor lepe, prijazne aanje, a imeli bodo, tega ae trdno nadejam, prav blagodejno posledice. Zatorej uaj bode še jodenkrat prisrčna hvala in slava vsem, ki so se trudili, ki so pripomogli do tako lepega uspeha.
Deputacija »Glasbene Matice" je ravno te dni — kakor že znane — izvrševala prijetno dolžnoat, izreči zahvalo društva vsem onim faktorjem, ki so blagohotno podpirali podjetje, v prvi vrsti deželnemu predaedatvu, oziroma blagorodnomu g.  baronu  lleinu,   mestnemu  saatopu, oziroma
g županu Grasselliju in drugim dobrotnikom društva. Tudi vodstvu južne železnice in nje glavnemu ravnatelju dvornemu svetniku vit. P f e i f f er j u gre hvala za izredno prijaznost, s katero sta v vsakem oziru podpirala „G las beno Matico".
„Malo nas je, a smo ljudi", tako pač smo s ponosom reči mali naš narodič slovenski, kazoč na minule dunajske dni. Slovenska narodna peaem, slovenski Bpev sploh, postal je „hoffahig", kakor se je prav dobro izrazil tekom večera po drugem koncertu g. dvorni svetnik K u kije. Slovenskega narođiča žilavost in nadarjenost se je sijajno manifestirala v ponosni prestolnici carstva, v tako od lični družbi, kakor še nikdar doslej. To ne more ostati brez sadu, ako bodemo delovali naprej vztrajno.
Minula bodo leta in leta, a trdno sem preverjen, da ko bode zadnja izmej onih mladih naših .jugeudfriache Gesichtchen" v poznih letih kot .stara mamica" pripovedovala svojim vnukom in vnukinjam o lepih, davno minulih dneh, Bko je pela mlada deklica" v velikem carskem Dunaju, da takrat bode sijalo tudi slovenskemu narodu lepše solnco, da bode tudi njemu prišel dan vstajenja, da mu bode prišla vesela VelikanočI J. N.
laijskt načrt. Po nekaterih opazkah obč. svet dr. Gregoriča bil je predlog, naj se deželne vlada razpis odatopi pravnemu odseku v posvetovanj-soglasno vzprejet.
Prestopivši na dnevni red, poročal je obč. hv t IIrasky o oddaji dobave tretjega parnega kotla pri vodovodni napravi v Klečali. Valed razpisanega natsčaja došlo je šest poaudeb, mej katerimi je na;ugodnejša ona alpinske montanske družbe, katera zahteva za montiran kotel 5980 gid. Poročevalec torej priporoča, naj se alpinske družbe po. nudba vzprejme s pogojo.n, da je kotel popolnem montiran oddati vsaj v štirih mesecih. Obč. svet. dr. Gregorič in Trček vprašala sta, v kakem razmerju z mestno občino stoji sedaj voddvolni in žener g. Hinuš. Župan Grasselii in poročevalec H:*;isky pojasnila sta, da je g II muš svojo odpoved umaknil in da ne bode več izvrševal s'av-binskega podjetja. O zidavi poročalo se bode v kratkem občinskemu svetu. Obč. svet. dr. Tavčar priporoča, naj g, Hanuš prevzame še nekoliko drugih agend, ker ima pri vodovodu premalo posla. Obč. svet. Vel ko vrh priporoča strožio kontrolo o porabi vode in navaja nek konkretui slučaj iz Udmata. Potem bila je ponudba alpinske družbo vzprejeta.
Obč. svet, šn bi c poročal je o kranjske stav. banke družbe prošuji za odobrenje parcelacijo sveta mej Tržaško cesto, Cesto na Rožnik in tobačno tovarno, kjer namerava družba graditi 15 do 20 malih hiš s ceniini stanovanji. Občinski svet odklonil je prošnjo, ker se parcelacija ne vjeina z regulacijo; ntavbiniko družbo pa je pozvati, naj predloži v tem obziru popravljeni parcolacijski načrt. Glede nadaljnje prošnje stavbinske družbe, naj bi jej mestna občana prodala oni ozki del sveta, kateri potrebuje družba ob Cesti na Rožnik, sklenil je občinski svet, da ugodi prošnji, ako družba plača kvadratoi meter po 2 gld. 50 kr. ter na svoje, stroške preloži dotični del Ceste na Rožnik. Prošnja, da bi se smelo zidati tudi onkraj železnice, bila je odklonjena. — Zi kabeljsko hišico, potrebno za telefon, odka/aal se je prostor na travniku nasproti „Nerodnemu domu4. Mestni magistrat opozori naj ob jednem poštni erar na mestno električno napravu s prošnjo, naj se v n no poštno poslopje uvede električna razsvetljava.
Konečno  poročal   je  obč. svet. Seuekovi glede razpisa o dobavi kolov za električno raz«vet-Ijavo. Magistratu se je naročilo, naj osigura dobavo kolov s pristavkom, da  mora doti'mik jamčiti pet let za dobavljeno blago.
S tem bil je dnevni red končan in ob polu 8. mi javna seja uključena. V tajni seji bilje stav-l binski  praktikant  pri deželni vladi g. Franc V a n imenovan mestnim inžnnerjem.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 3. nprila. — (Oez leto duij!) Pred lanskimi občinskimi volitvami se je dala narodna stranka ujeti, da je sklenila s klerikalci kompromis in sedaj, čez leto duij, ae je g. dr. Vinku Gregoriču zdelo potrebno, da je to stvar pogrel. V pred si nočni seji obč. sveta je g. dr Gregorič trdil, da je narodna stranka kršila kompromis že pri volit vi za prvi razred, in da je to storil tudi „Slovenski Narod", ker ni noposredno pred volitvijo še jedenkrat priobčil liste kompromisnih kandidatov. Potrebno se nam zdi to nekoliko pojasniti. »Slov. Narod" je priobčil v Štev. 120 a dne 25. maja kompromisno listo za tretji volilni razred in v isti številki mej dnevnimi vestmi pisal: „V tem smislu vabimo naše somišljenike, da naj bs prihodnji teden udeleže mestnih dopolnilnih volitev ter oddajo svoje glasove po skupnem dogovoru na-8vetovauim kandidatom". Kandidatje sa drugi in sa prvi razred so se naznanili v št. 121 z dne 27. maja. Drugi razred, v katerem ni bil postavljen noben klerikalec, je volil dne 29 maja, a aSlov. Narod" n i kandidatne liste novic priobčil neposredno pred volitvijo, in ravnal samo dosledno in korektno, da tudi pred volitvijo v prvem razreda in pred ožjo volitvijo ni priobčil še jedenkrat kandidatne liste. Sicer pa je .Slov. Narod" tako hladnokrvno postopal, kakor .Slovenec", in je torej absolutno neosnovano očitanje, da je kršil kompromis. Kako lojalno in požrtvovalno je izvrševalni odbor narodne stranke postopal, dokazuje najbolje oija volitev. Ali g. dr. Gregorič ne ve, kdo je zanj interveniral pri članu zvrševalnega odbora ces. svetniku g Murniku Ali je že pozabil, da je bil voljen le valed izjave, katero je g ces. svetnik M urnik po tej intervenciji priobčil v .Slov. Narodu* in v .Slovencu?" To bi moral dr. Gregorič pač vedeti, da bi bil strahovito propadel, ko bi bil .Slov. Narod" dal proti njemu le najmanjši migljaji Le lojalnemu in požrtvovalnemu postopanje narodne stranke gre zasluga, da sedi g. dr. Gregorič v obč. sveta. Za to, da g. dr. Gregorič nima simpatij mej volilci, in da volilci ni:
majo pravega zaupanja v njegove zmožnosti, za to pgč narodna stranka nič ne more. Sicer pa pri lanski vol i t vi niso agitovali narodni stranki pripadajoči poeamičniki zoper dr. Gregoriča, nego zoper nekega drugega gospoda kandidata, dočim se je proti dr. Gregoriču začela in vodila agitacija s kle likalne strani in da je bila po volji raznim mero-dajnim klerikalcem, izpričuje okolnost, da na pr. dr. gnšteršič niti pri ožji volitvi ni prišel voliti dr. Gre gorica. Gregoričevo očitanje je torej do cela neosnovano in je odločno zavračamo kot nelojalno.
— (Velikonočne procesije.) Vremo velikega tedna je precej ugodno in obisk Božjih grobov v raznih cerkvah vsled toga prav mnogobrojno. Jutri popoludne in v nedeljo zjutraj ae bodo vršilo velikonočna procesije. V stolni cerkvi prične s« slives nost Kristovoga vstajenja jutri ob 4. uri popoludne; po cerkvenem opravilu vršila se bode slovesna procesija, katere se bodo udi h žili civilni in vojaški dostojanstveniki v gnla-uniformah. Procesijo spremljala bode godba 27. pešpolka. V ostalih cerkvah ljubljanskih vršile se bodo velikonočne procesije v jeledečem redu: Jutri ob 3. uri popoludne pri Uršu-linkab. ob 5. uri pri Sv. Petra in v Trnovem, ob '•!!. uri pri Sv. Jakobu in pri frančiškanih. Ker sa Ne cerkev pri stari deželni bolnici podrla, izostane (procesija, ki ne je v prejšnjih letih tamo vršila, izato pa se jo procesija iz frančiškanske cerkve, ki ce je prej vršila ob polu 4 uri, proložda na 6. uro pvečer in so bode, pomikala skozi Slonove in Šelen-pnrgove ulice, čez Kongresni trg in ekozi Gledališke ulice nazaj v cerkev. V cerkvi Srca Jezusovega bode proeeaija, kakor običajno, v nedeljo ob U. uri zjutraj.
— („Sloveneo") is niti ne poskusi ovreči taaših argumentov, ki smo jih uavoli p\oti njemu; bosebno kar smo zapisali glede  katoliškega shoda, tki je merolajen za delovanje naše katoliške strank*, [je tako resnično, da se   ^Slovenec"   ne upa izpodbijati.   <J« pa  pravi   „Slovenec", da se sedaj vač otrok poučuje v sami  nemščini, kot se je poprej, je naravnost neresuiea, poprej so se v višjih razredih prav vsi učenci poučevali jedino v nemščini v vseh predmetih  izimši  verouauk in slovenščino. Posebno  nespametne  so bile  razmere na nunski vaanji   dekliški   šoli,   kjer   so  v drugem razredu že  rabili  neko Čisto  nemško  za  Nemce spisano slovnico in  so se učenke  trapile  z  učenjem dotičnih slovniških pravil, ne da bi jih bile kaj razumele.   Seveda tuka  uredba   šole je  vzor našim klerikalnim nemškutarjem in obžalujejo, da se je odpravila.   Kar ee pa tiče tega,  kako visoko mi
enimo narodnost, lahko rečemo, da neizmerno višje, nego naša katoliška stranka, ki je na Dunaju se bila ne le zvezala z Židi in liberalci, temveč naravnost odložila vsa narodna vprašanja. Os je naša stranka morda v tem, da se je v nekaterih stvareh Sporazumela z Nemci, posnemala Kluna in Povšeta, ki sta na Dunaju dolgo stopicala za Pleneijem in asi J i, a ni nikakor odložila narodnih vprašanj, kakor jih je klerikalna bila. Možje, ki so zatajili narodnost, sede v vašem tsboru. fienklavški kapelanje, če je res Vam toliko za narodnost, zakaj pa tedaj niite udarili z betom po Povšetu in Klunu, kakor 8ed;jj udarjate po dr. Tavčarju. Pa saj vemo, da je vam le za gospodstvo in kler,kali/..mu, narodnost je vam deveta briga, naj Še tako kričite.
— (Dijaška in ljudska kuhinja v Ljubljani.) Znana dobrotuica in podpornica dijaške in ljudske kuhinje ljubljanske, njen častui član, gospa J. Hecherjeva je kakor o Božiču tako tudi sedaj sa Velikonoč omenjenemu zavodu podarila deset goldinarjev v ta namen, da prejmo o prazuikih vaakdanji obiskovalci kuhinjo brezplačno primeren priboljšek.
— (Velikolaška moška podružnica sv. Ci *da in Metoda) priredi na velikonočni ponedeljek, 6- aprila t. I. v prostorih g. Matije Hočevarja v »elikih Laščah veselico. Vzporcd: 1. Bellini: Over-h*ra: Romeo in Julija, igrata čveteroročno na gla-•jvirju goapica P. Gtitzl in g. J. Pavčič; 2. A. Nedved: Pevčeva molitev, moški zbor; 3. S.Bach: *iUlilingserwachen, romanca, igrata na goalih gospoda A. Dorer in Selec, spremlja na glasovirju gospioa Helena Dorer; 4. H. Gregorčič: Velikonočna, deklamuje član slovenskega gledališča gospod *ran Orehek; 5. A. Haidrich: Jadransko morje, fcoški zbor; 6. Bargmiiller: Faust, Valse brillante, 'grata Čveteroročno na glasovirju gOBpica P. Gfitzl »n g J. Pavčič; 7. F. S. Vilhar: Mornar, bariton-
i"ol°, poje gospod Rudolf Vrabl, spremlja ga na 8'aaovirju gospica H. Doror; 8. P. H. Sattner: Za om mej bojni grom, moški zbor; 9. Kočljiv pogoj
ljubezni, burka v jednem dejanju; 10. Prosta zabava. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 30 kr. za osebo. Udje so prosti. Pred veselico je občni zbor podružnice. Začetek občnega zbora ob  6. uri.
— (Narodna čitalnioa v Dekanih) priredi na belo nedeljo, t. j. dne 12 aprila 189G. točno ob 4*/a uri popoludne veliko veselico. Na vzporedu je godba, petje, deklamacija, dramatična predstava, srečkanje in končno pies. Pri besedi in pri plesu svira izvrstna veteranska gudba 13 mož iz Trsta. Usto pni na k veselici za osebo 30 kr., k plesn za moške 1 krona, za ženske 40 kr., sedeži po 10 kr.
— (Deželnozborske volitve) na Štajerskem, na Korošk»rn in v T»st,u bodo letos na jent-n.
— (Za deželnozborske volitve v Ti'stu) se delajo z italijanske strani z« sedaj priprave, iu sicer pod pokroviteljstvom c. kr. namostnikda Rmaldi-mja. Vodja takozvane italijansko konservativne stranke, milijonar, baron, član gospodske zbornice ter predseonik kupčijske zbornice, gospod Reinelt, je te dni priredil velika pojedino, na katero je povabil kaj čudno družbo. Oxob> barona R-^irielta so se zbrali konservati-.ci, liberalci in očitni iredeo-doutovci in naposled se je prikazal sv. Duh v osebi cesarskega namestnika Riuaidtnija iu doseglo se je baje poiazuinljeme za bližajoče se občinske zajedno deželnozborske volitve, pri katerih bodo torej vsi laški elementi složno postopali. Troik-* pokrije seveda barou Reinelt. Gospod namestnik ne mu <a to gorovo izkaže hvaležnega. Jedenkrat se mu je že izkazal, ko je v R-nneltovo hišo npeljal ozkega člana cesar-ke rodovi ne, dasi gospa baronica Rei neltova nima take pretekloeti, da hi se tako odlikovanje moglo smatrati za primerno.
— (Osobna vest) Profesorja Kg Ant. Artel v Gostiuju na Češkem m dr. Ant n Primožič na Dunaju «ta povišana v osmi činovni razred.
— (Celjsko pevsko  društvo )   O Igovorni urednik „S1 >v. Gusp.-d.ar|a" It  Fi-rk  n ;in je poslal naslednji popravek: .Opuaje oe na § 1'J tokovnega zakona,   prosim  Vas uljudno,   da giMie na novico „Celjsko pevsko dt n i t V O*  v Vašem cenjenem betu od dne 30. m. ni. vzprejrnete ta le popravek : Ni ros, da je „Slov. Grospodar" »naperil* kedaj „struptjne pušica proti odbora celjskega pev-škrga društva" ;  m jo.-, da naš bat „pieskibljujeta > policami  dva naduta domišljavca" ;   ui  res. da dopisniki našega 1 sta  ne itojrjo na strani zaščitnikov pevskega društva;   ni res, da je „Siov. Go spodar" »ploh kedaj napadel pevsko društvo. — R-i-i pa je, da je DS'ov. Gospodar" sploh z laukavo pohvalo  omenjal  trud  celjskega   pevskega društva, ievsemši  v dopisih od 21  nov. 18,>5 m  IG. jan. 189G, katera dopis.* pa nam jo d p s.al odboraik tega društva in torej gotovo prja;o odbora; res je, da so drugi  naši celjski g*, dopisniki sumi resni, taktni mo*je, kater m je blagor in oaprede.k pev.skega društva pri sroU". V Maribora, doo 2. aprila 1896 — Ta gospod odgovorni a redni k B Ferk je kaj čnden goapodI k.-o* zanikuje v prvem odstavku svo j^ga popravka, to pr^nava vdnii-m. V prtih vrstah taji, da bi bil kdaj napadel društvo, nekaj vrst uiijs ph priznava,  o*a je to storil v dopisih od 21. nov 181*5. in 16  jan. 1806  Nap.id je napad, naj ga je spisal kdorkoli, in n ipad ostane napad,  tudi če ga je spient kak odbornik dotičuega društva. Klasama je logika »Sluv. Gi>sp tt, prava Ismenatatska logika. „S1. Gosp.* piŠ5: Dopisa nam je doposlal cdhornik t*ga društva in torej gotovo prijaju odboru. Kar se zdi  kakemu  posamičnemu odborniku potreb i o, to vender če ni odborov n»zoi!  Kaj bi „Slov. Gaap." rrkel.  ko bi nsi po njegovi  logiki trdili *  Svoj čas jo   neki  kapelan v Ponikvi  pri  občinskih volitvah agituvitl zoper slovenske ia klerikalne kandidate ter za  namške^a protestanta; ker je dotični kapelan duhovnik, je to gotovo prijalo vsem štajerskim duhovnikom.   Gosp  B  Fjrk, svetujte tistemu, kdor vam je apianl ta famozni popravek,  naj se gro logike učiti
Darila a
Uredništvu   našega   lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Iran Saje v Slovenjem Gradou   18 kron 76 vin. iz nabiralnika v hranilnični pisarni v Slov. Gradcu. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
Dijaški kuhinji v Kranj i so v dobi od 15 avgusta 1895 do danes razun rednih podpornikov darovali p. n. gg in dame, uradi in družbe: Ferd. Hlebš 10 gld , davkar Gruden z Vrhnike 2 gld., Vinko Majdič 25 gld , vesela družba in tarokisti pri P. Mayr ju 2 gld. 20 kr , Ivan Cof 1 gld., neimenovana 30 kr., Marija Zebre 2 gld, dr. Arko iz Škofje Loke 5 gld , poštni kontrolor Dolenc iz Gradca 2 gld., po prof A. Stntofu: Franja Franko 50 kr., Avg Endlicher 50 kr ; f župnik Habe 10 gld , K. Pollak iz Lubljnne 10 gld., tarokisti pri P. Mayr-ju 50 kr., dr. Jagoditz iz Tržiča 10 gld., Franc Sajovitz 3 gld., bivši drž. poslanec Ant. pl. Glohočoik-Sorodolski 25 gld., J Ovin 2 gld., župnik A. Žlogar iz Kranjske gore 1 gld., P. Mayrjevi gostje za muzikaličen užitek 1 gld., prof. A. Štritof 50 kr., neimenovan iz Ljubljane 1 gld., župniki: Jože Preša iz Ovsiš 10 gld., Ivan Tomažu* iz Škofje Loke 5 gld , Simon Robič s Senturške gore 2 gld., Fr. Bohinc s Križev pri Tržiču 2 gld., Lorenc Krištofič iz Kovorja 1 gld. 50 kr., župnija Dražgoše „sa prašiče" 1 gld. 50 kr., kapelan N. N.
iz Slavine 1 gld., župnik Martin Narobe \i Zapog 5 gld., prof. dr Ivan Svetina iz Ljubljane 2 gld., inžener Fr. Pavlin iz Ljubljane 12 gld., župnik Jože Ski fi j iz Ž-deznikov za se" in g. kapelana N. N. 3 gld. 50 kr, dvornega svetnika vdova Ferd. del Negro 8 gld., nainžener Fr. Žužek iz Ljubljane 10 gld., župnik Mat. Preželj iz Mavčič 5 gld., dekan Iv Livrenčič iz Šmartna pri Litiji 5 gld., župnik A. Jarnnik iz Sorice 1 gld , župnik Fr. Gornik iz Nevelj 2 gld. 'Konec prih.)
Književnost.
— Knjižnica za mladino Snopič 15, prinaša pod »kujomu zaglavjem „Zeleni listi" 21 kratkih povesti za otroke, stare 6 do 10 let. Poslovenil jih je po Francu Wiedemaunu Anton Brezovnik. Knjižica obsega 96 stranij. Povestico so prav mične in bodo otrokom, katerim so namenjene, gol ovo jako ugajalo. Priporočamo „Knjižnico za mladino" prav toplo.
Dunaj 3. aprila. Letošnje zasedanje delegacij se začne dne 16. maja.
Dunaj 3. aprila. Štrajk mestnih gasilcev traja še vedno, ker oblastva od svojega stališča nikakor neSejo odnehati.
Budimpešta 3. aprila. V nacijonalnetn kazinu se je zasačil neki poslanec, Uo jc pri igri Bleparil. Odbor g* je prisilil, da je iz društva izstopil in mandat odložil.
Rim 3. aprila. General Bildissera je ponudil Menellku poldrugi milijon frankov odkupnine ;a\ ujete laške vojake in častnike.
Pari3 3. aprila. Poslanska zbornica je po daljši debati glede egiptskih razmer izrekla niinisteistvu zaupanji'. Večini listov je z vladnimi pojasnili nezadovoljna iu sodi, da se noame danes v senatu nova in za usodo mi-nisterstva odi »čilna razprava.
Nurodno-gospotUrsKa stvari.
— Mostna, hranilnica v Radovljici. (Dalje.) Slišimi sicer v poročilu, da posojilnica že zdaj daje poHnjita po 4l 3°(0 To je vse hvale vredno! Več, kakor ae srnu od tako mladega zavoda zahtevati. Da bo le tudi s lajati mogla, da ji bo le vedno sadosti denarja na razpolago I Do-e laj gi je imela. Pri -l1//' 0 obrestni mnri nabrala si ju zmeraj m': ulog, ko j ti je za ponejla potrebovala, tako da •ima koncem lb(J4. i. 5720 g'd gotovine in 28.723 gl. pri rasnih denarnih /a."d h naloženega denurj i. Ali bo pa v. dno tako? Da jh dandanes za 41 4° 9 obresti na Kranjskem posebno na Gorenjskem vedno dovolj denarja na razpolago, o tem ne dvomimo. Narobe prepričani «mo, da se ga dobi celo po 4°/#l in dvomimo, da si bodi ta obrestna mera pri hranilnicah povsod vzdržala. V diuzili deželah že dosti hranilnic obres nje denar dokaj nižje, j>o ;i 6% po 8*5% in olo po .'iu o I
Ali posojilnios v Radovljici, kakor je videti ia poročila, nima tngi prepričanja, dokaz temu, da ne zniža obrestne m^-r*' la uloge na 4°'0, in ae raje odloči, da začne z novo ustanovljeno hranilnico že konkurenco, predn i je ta še začela poslovati, znižati obrestno mero sa posojila na 4l a°/8, tako vsaj trdi dopisnika! ia on mora biti v tej zadevi gotovo dobro podučen. Mi pa tega ne moremo vrjeti, in prepuščamo odgovornost za to poročilo njemu, posojilnici pa napravimo sledeči račun.
Koncem lota 1804. imola je na hipotekah 124 724 nld., to da po 1U9j9 dobička na leto 811 gld. 81 kr., dalje na osobni kredit izposojenega 24 000 gld (tukaj bo menda za l/a*/a draži*« izpo-aojevala, torej 3 4n 0 dobička napravila) toda 180 utld., pri ulogah pri dru/ah zavodih bo težko več ko 1 4°/# dobička, to da od 26 722 gld. 6G gld. 80 kr., vee ekupaj torej 558 gld. <> 1 kr dobička; troškov pa je imela 1894. I 052 gld. 06 kr. in pri gotovini 5720 gld. ima 243 gld. 10 kr po 4l/t% >zK«ba, skupaj torej isgnbe 805 gld. 76 kr., tako da Ik» vsako leto 337 gld. 15 kr. čiste in gotove izgub*, ali l drugimi besedami, da bodo koncem lata 180-1. izkazana reserva 2700 gld. v 8 letih izginila, potem bodo pa zadružniki začeli doplačevati izgubo, če jih bo to veselilo. Koliko čaea jih bo pa m veselilo, se ne ve, to se pa vidi, da posojilnica vsled svojega rfaervnega zaklada, vsaj ta Čas še ni v stanu vloge po 41/4% obrestovati, če hoče na hipoteke po 41 a°/0 posojevati
Iz tega pa, kar smo dosedaj pisali, misliti bi se ntegmlo, da zagovarjamo hranilnice proti posojilnicam, in da jim hočemo dajati nasproti tem večjo prednost, kakor jim gre. Tsga nikakor ne, zelo obžalovanja vredno bi bilo, ko hi ne imeli toliko posojilnic, kakor jih imamo. Hranilnice nikakor ne morejo in no smejo se pečati v toliki meri s osebnim zaupom, da bi dotičnim zahtevam zadoščale, zato naj bi tudi v tacih krajih, kji-r obatojs hranilnice, posojilnice obstale. Neko prednost pa imajo hranilnice pred posojilnicami, katere se jim ne ame odreči, in v tej zadevi jih naše posojilnice* katere so v marsikaterem obeiru, posebno gleda hipotečnega zaupa, doaedaj nadomeščale hranilnice^ nikdar ne bedo dosegle. (Dalj« imb.)
Iz iira<9n<*&ra 9Ista.
Isvrftflsar uli cl(*.rUu<liui> 'Iriiihf : Alojziju llanptmank zemljišča v Zaličini, cenjeno 5827  gld., dne
9. aprila in 7  mnju t Zat.icini.
Janer.a Tavčarja zemljišča ▼ Poljanah, renjeiia 802        in 850 gldi, dii" 0. »prfla in 7. maja v Skotji Loki.
Josipa G li i » m t i a posestvo v Landolu , cenjeno 312F> gld., dno 9. aprila in D. niiija v Logatca.
Frana Knafelcu posestvo v Rad. h vi rasi; Jožefa Sedmaka pirsestvo v Nada njo m selu; Frunra Votik« posestvo t Snhnrji; in OaSparja Smer d u posestvo v Pcte-linjali. vaa iliri t drugič dne 10. aprila v 1'ostojinL
Luko K ah jan a posestvo V Provoljah, conjorio 140 gld.; Nodol. Načeta Perko in Frančiški; Perko posestvo v Primči Tasti, cenjeno 1222 gld in L95 ({Id. in Janeza K raka i-j a  posestvo t Knmiipu, cenjeno  180 gld., vsa tri dno
10. aprila in 8. maja v Žužemp«'rku.
Tujci.
2. aprihi.
Pri I.lav«ln: llnpnik iz Črnomlja. — Petelin iz Novoga mest«.
Pri |iitarm kolo«! veni t Strassner i| Gradca. — Koftenini iz Mokronoga. — Pohar iz Voloske
Pri HMVwraKt-ni <l*«ru: Javornik iz Žalne. — Arriglor iz Kamnika.
Unirfll no ▼ l> :
1. aprila: Marija fluzH, davkarjova vdova, K'J let, ŠtodentoTake ulice 6t. 1, pljučnica. — Elizabeta Zurc, mizarjeva lici, 5 mesec b v, Cerkvene idiee &t. 'JI,  Bronih itis.
t. aprila: Usnja Jereb, gostija, 74 let, Reber it. 6, srčna hiba.
V otroški bolnle-i:
1. aprila: Marija Mrovlje, branjevčeva h£i, Hi ma-•ci-m, jstika.
Meteorologično poročilo.
April 1	Čas opaše vanj a	Stanja barometra v mm.	Iimpi-rslura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrim v mm. v 'Ji urah
2.	?. zvečar	781'8	58	ar. szah.	pol ohl.	
3.	7 Bjutraj	7M!f)	42	ar vihod	oblačno	00
■	2. popol.	731 4	7 2	in. szRVzh.	oblačno	
	Srednja včarajiaj		a temperatura 6 o", za TI'			pod nor-
naalona. Zjutraj slana
dne J aprila 1896.
Skupni državni dolg v notah.....
Kknpni državni dolg v srebru ....
Avstrijska alata renta.......
Avstrijska kronaka renta i*\.....
Ogeraka slaia renta 4°/a.......
Ogeraka kronaka renta 4* ,.....
Avstro-ogerske bančne delnice ....
Kreditne delniat.........
London v ista...........
Nemški dr* bankovci za lno mark     . ,
SO mark...........
20 frankov..........
Italijanski bankovci.......
C. kr. sekiui..........
Dne" 2. aprila 1806. državne srečke iz l. lnf>4 po 160 gld Državne srečke iz 1. 1884 po 100 gld.. Donava r<g. srečke M,, po 100 gin. Zemlj. obč avstr. 4'    § slati sast. listi
Kreditne srečke po l()o gld.....
[ijubljatihke srečke........
Rndolfove srečke po 10 gld.....
Akcije auglo-avstr. banke po 2<H) gld. . Tramway dnist. »elj. 170 gld. a. v. . . Papirnati ruhelj........
lOl gld	10	kr.
101 „	20	i
122 ,	10	i
101 ,	30	i
122 .	—	
,	—	■
»81 .	—	n
8B6 ,	—	t
120 ,	35	
r>8 ,	77-,	•
	77	i
» .	53'/	■
*3 n	50	
& .	66	
100 gld.	_	kr.
MM .	—	■
127 ,		■
202 J	50	
•t ,	75	■
24 .	50	•
165 .	50	
484 ,	—	■
	20» /	t a
Prijateljem in znancem poročamo žalostno vi-.t, da je nad iskreno ljubljeni
po kratki in mučni bolest i danes, dne 2. aprila t.l. v Ali. letu nvoje dobe mirno v  Gospodu zaspal.
!' Teli dragega rajneega bode v soboto, dne 4. t. m ob 2. uri popoludns i> deželne bolnišnice k sv. Krištofu.
V Ljubljani, dne 2. aprila  1 -'• • i
(2181) Žalujoča rodbina.
Zahvala.
Podpisani izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so nas mej boleznijo in o smrti našega preljubega Bopioga, očeta, oziroma sv«ku, gospoda
Janeza Pleteršek-a
tolažili in nam i/n kali svojo sočutje. Intotnko BJaV Uvaljujemo so presečno vmiui darovalcem prekrasnih \einvv, prečastili duhovščini za vodstvo pogreLa, slav. bralnemu druAtvu za gaUUJaVO pelje, pg. Uradnik' m in ssoin spremljevalcem rajnega k vičnem počitku sploh vsem ki so se nas spominjali v tej tuniki priliki. Tudi ca sprciuljevuiije požarno hrambe se zahvaljujemo.
Mokronog, dne 2. aprila 181)6.
18170) Žalujoči ostali.
Zahvala.
Podpisana »e teci potom najiskrenefo sahva-
ljnjeta na sočnijih, izkazanih oh prerani smrti ljubljene herke
Kari©
v prvi vrsti velecenjeni rodbini Možotovi ?.a blago! ni sprejem v svojo biso in vso v obilni meri in s pravo krščansko ljubeznijo izkazano naklonjenost v br tkib dnevih, daljo darovatelji m lepih vencev in vipavskim pevcem za ginljivo nagrobno petje in konečno vsem, kateri so imtn ob času bolezni in smrti nase ljubljene hčerko skazali Bvoje gorko sočulj'-.
Vipava, dne 2. aprila lNOfi.
(2180)
Ivan in Lina N.isan.
Izprehodne palice
jako Ane,  elegantno  narejene in  pri  tens pa fie oeneje kakor drugod priporoča v veliki laberl
FR. STAMPFEL 6>
v Ljubljani, na Kongresnem (Tonhalle).
c8
•»-} o
o
>
•»H ci
Najnovejše
klobuke
za gospode in dečke
priporoča z velespostovanjem
C. J. HAMANN
f-lltiv.il trs its *. Naj nižja cena! (2l3tM>
m* &>
&
O
< o
Solnčnike
v najbogatejši izberi in solidno izdelano
priporoča (2113—4)
po najnižjih c«n.alx
Hi. IVIikusch
v i. i n i > i j j i ii i.        .\i cmi nem it-^-n ir».
J
( poimioA«-nI   rr<Hlllii«*ljNkl tok)
steklenica 1 gld , 5 stekleni« 4 gld.
rabi se za drgnjenje ▼ krepilo konjaku udov. Ta ( v»t, mnogo let po izkulsnih živinosdrav-uikib in od praktilnih poljedelcev prissan kot krepllen, lajša ctrpr.o-loat konjskih udov ter služi v krepilo pred i u v restltncijo (očvr-atenje) po kakem tru-dapolnetn dela.
Skušena redilna štupa za živino
za konje, rogato živino, ovce, prašiče itd.
Babi a« skoro 40 let i najboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako z.vince ne mor« jesti; zbeljiuja mlsko.
Zamotak s rabilnun aaVodott vrad v< Ija 50 kr , 5 aamotkov ■ rahilnim navodom ■amo 2 gld. I 'npi.n-ča in raspolilja na vae strani a prvo požto
lekarnar Ubald pl. Trnk6czy
LjiibljniiH, Kranjsko.   (2iso—i)
f -7*
C to. limu ravnateljstvo avitr. drž, želeiaie. Izvod iz voznega reda '
-v*s>15sfc^m«Raa. od  3.. olactotsrav 1893
t.i>j»optiP »BMoJitmi ^«UaJ»inl |h  *«Lb«JMiil *u* tr»*Wnirniilnw brni*.
Odkod Is LOabiJaa« ..jm. kol.)
•Ji l* mrt • m4h. imM <M«bal rUk v T. Sla, PoauWal, . . « kTM, >f»HWlfMh, LJnbiao, um S«lsthal v Ahk.i, Ur*;, ; * iu, BoU*fr»4, »fjrT, Ua«, BmUjarlo«, PlMn), Marijla« »m,, ,',fri K*t1«t»   vare,  ?m kys »iu, Prago, hi+tkm, D um »j »U A.-.!«...,<B
OS  <3. Mri 10 w+in. *fui*ml ■■luni vlak v Ro«<rj<, »o»o m««tv.
OS f. Mri tO m*M. qf***rmj o«el»ot »lth v Trbli, Poatab«], }•< >!e) q.
lOVM, rruM*lfMU, I4«b«0, n«JB«), a«UUlftl v 9u!»i);-rr • ,
f!» AmtUttmm.
oa is. m*h m tM*». swye4swsa« aisasal tU« v no« mnio, k .
OS IX. mH #0 m*w.       aikaOas oMkil vita ▼ Trhla, r«»»«w-1,      .l rWI«ts4, Ljakuu, BalsUial, I)n«»j. '
O* 4. ur* U4pttmmu <M*bnl tUi  v TrbU, Beljak, Olovo«, :, OSS S*l«Ui»i v Uolnocra«,  Utd-OuM«,  Ml sa |iMn, Iho^q\? Br*««««, Oorlb, Banav«, PaWa, Start, lina, Oaaanđaa , I*.!,; , !v' javiaa, PlaanJ, Marijin« vara,  Mak,  VraaMMv* vara. Stti Praoo, Uaeko, Pum) via Aautottaa.
OS 7. wH tO mit*. SV^BSa« at«aanl vlak v Ko6«rJa, Km\* aaaato
Baaaa tofa ok aadaUah ia  praaalklh  ok S. aari  »<   mfctta  P":    . 1», •vokal vlak v Laeav-aUaa
Prlkod v LJmaljaao fini. kol.), os s. tari sa ivvvm. •#»<•.-<*> «t»t»i
aka«« Prair«, Pranvarlk vavrav Planja, Baaajarl«, 9olm*|Ta4a
aaaa, T^akaa, O«lova*, IMJaka, VmumiImU, Trkiaa (M M. mrt 19 m+tm. mfri*rmj atitiil vlak a Kaiavja, Kavafa atn. OS 11. tari SO tvOta. akjji»>it<Siu oaaksi vlak s Daaafa »1» A.auuu«
Upakaga Pra«*,  Vraa\aoTlk raaov, "Catlavik varav, Uaaa, »i ■.. ■ „d,
varov, Plaaja, Itarfajarlt, AtUopaii, Uit«, ■ta]rrs. Parlaa, Oaatn.
Oarlha, Braarattaa, Iaoaauava, B>1U a* Jaaan«, I^al-Oaaatlaa, i    . „.
Oalovoa, Vankakla, Trklaa OS 9. mri 99 nUm. pof0»mm*m atta—I vlak Ia Koaevj«, «•▼•«* OS S. atri U tvvaia. »i|i»bii»iNi aaaaal vlak a Iinaajm, I^akaa,
Baljaka, Oalova«, Pfta naafttU, Poavakla, Trklia. OS 9. tari a# ttaiM. aaaftSr taiiaaa rUk It loorj«, Kave«« Snu, *.:-> 9. aari a ivtatt. •aaVktr aaabal vlak a Oaakja »raka AaaaioMaa« i.
Makneva, naUakft. Oalava«, Pav»>.«la. Trklaa.
Odhod ta Idasljaaas (drl. ko) ;
»9 m**n   m§U*r*4        v a.aa-l^ m rajiakta>ti . .
99
IS
lavijajav ^VJi■ >■
kal vlak ■ Lhaaaja via aatkiir rj. t, Kaa 1«vik varav, H*ka, afarUlalti . lru" k, Mat«, Mtojrva, Saaa^Mt, taalilt, Au»'
os r.
a »• »    9. .
Prlkod v LJw tel Jame (drn. kol.).
OS   9. tari 99 aaiH. aptatrta)       bi Kaaaalka .   O.  . 19
(170f)-77)
(8184-1)
Stanovanje
iia lsovo po|>r(ivl|piio, a otirlssal solm ml, kisblii|i> Itel.a sir tal40>| o«I«1a.
Veo se isvć v Iskarnl gospoda Trnkdczy ja.
pt-ipoioira
J^arcdna Jisharna".
		
•»——		—3
Srajce za gospode
za koje se garantni«', da se dobro prilog iz najhidjiega  materijala,  z gladkimi prm po gld. 8l'60j z v gubi- nabranimi prsi po glo. 89 12 komadov,  produja promptno it Halog* ali pa narejene po meri. kakor tudi  naitiin- ■ in najaolidneje (1831—*i)
v ovratnikih in manšet; ..
Henrik Kenda, Ljubljan,
%niversafi$odega
Dunaj     Univerzalna vinska klet Berlin
09 Direktni nvoil Prva razpoiiljavalnloa! »J
priporoča pod jamstvom za čistost in pristnost bvojh Jako fina, stara, uleiana ipanjaka in portagalaka
bolniška in desertna vina
maiag-c, madelro, {19*9 Bhoi*i-y, port( marsalo, lacriniae Clirist
Prodaja je v '/i in '/, st.kleiiic.ah po izvirnih cenah i:< ih| o iil F rt« ik lal«'litri* specehja v Ljubljani, Florijunsks ulice Št. 10.
[S
I
W11J v sk «> j ta i -r. l>*> i"
kajskih klobučnih modelov
(20 4)    za dame in otroke   vi. (i)
slamnikov brez nakita
■+*r v najnovejših oblikah <*-
cvetlic, trakov in perja itd.
Ženski žalni klobuki
so v treh orah naredć v modni prodjalniol
Karol Recknagel.
Isiiinjutelj in od^ovocni urudnik : Josip Kol I i.
Latatnina in tisk .Narodne Tiskarne".