103. Številka. Ljubljana, v petek 5. maja 1899. XXXII. leto. MESKINAROIL Izhaia vsak dan «v«čer. iaimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman » av.tro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., sa Četrt leta'4'gld za jeden mesec 1 gld. 40 ZaLiab liano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld, za cotrt leta 3 gld. H kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. - Za tu delale toliko ve« kolikor poštnina znafta. - Na naročbe, brez istodobne vpoSUjatve naročnine, se ne ozira. - Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tisi do 5 kr če ee dvakrat, in po 4 kr., če se tnkrat ali večkrat tlaka. - Dopisi naj se izvold frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu St. Opravnifttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. rjr«3lofoii Nt. Deželni zbor kranjski. (XVI. seja dne 5. maja.) Predsedoval je dež. glavar pl D e t e 1 a. Poročilo dež. odbora o lokalni železnici Trebnje-Tržišče se je odkazalo fin. odseku. Poslanec Jelovšek je poročal o uvrstitvi obč cesto Rakek-Logatec mej okrajne ceste, in je bilo sklenjeno: 1. Od občinske ceste, ki se nabaja zdaj v cestnib okrajih Cirknica in Logatec in drži od Rakeka čez I vanje Selo, Laze, Mar-tinj Hrib do Dolenjega Logatca, se delna, v cestnem okraju logaškem se nahajajoča, okoli 8 6 km dolga proga mej Lazami in Dolenjim Logatcem uvrsti mej okrajne ceste. 2. LogaSkemu okrajnemu cestnemu odboru se v pokritje stroškov za pripravo pod 1. imenovane ceste v dobro stanje dovoli podpora 1000 gld. iz kredita za cestne namene. Posl. Božič je poročal o razdružitvi občine Turjak v dve samostojni občini Turjak in Rob. Sedanja občina, ki šteje 42 vasi, je silno razsežna in je od jednega konca do dražega skoro pet ur hoda. Govornik je temeljito in vsestransko pojasnil potrebo razdelitve te občine in nasvetoval, naj se sprejme zakon, s katerim se določa: Iz davčnih občin Turjak, Osolnik, Selo in Krvava Peč obstoječa selska občina Turjak v političnem okraju kočevskem razdruži se v dve samostojni selski občini, ter se ustanovi iz davčnih občin Turjak in Osolnik samostojna selska občina Turjak, iz davčnih občin Selo in Krvava Peč pa samostojna selska občina Rob. Posl. Pakiž je govoril proti nasveto-vani razdelitvi in predlagal, naj se iz davčne občine Turjak, ustanovi posebna občina z imenom Turjak, iz davčnih občin Osolnik, Selo in Krvava Peč pa občina Rob. Posl. Vid nikar je izjavil, da ne more pritrditi Pakižu. Taka vprašanja naj se presojajo zgolj z gospodarskega stališča. Vsem ni nikdar mogoče ustreči, naj se torej uvažuje mnenje veČine prebivalstva. Načelno vprašanje glede delitve je z ozirom LISTEK. Knjige „Slovenske Matice". IV. Slovenske narodne pesmi. 1006 narodnih pesmij na 820 straneh ! Zares častno število tvori prvi zvezek, katerega zaključuje četrti snopič; ves zvezek je posvečen prof. dru*^V. Jagidu, „v slovanski filologiji prvaku". V daljšem predgovora, katerega nam je letos privoščil urednik dr. Štrekelj, nas seznanja z načrtom in značajem vsega dela in z načeli, katerih se je držal ob njega sestavljanju. Koga ne bode veselila vest, da dobimo še dva tako debela zvezka, kakor je prvi I Mej prilogami, mej katerimi bodo tudi raznovrstna kazala, ki bodo vsled točnosti in natančnosti, lastne Štre-kljevim delom, uprav klasičen aparat za proučavanje našega folklora, nam napiše tudi „literamo-zgodovinski pregled o slovenskih narodnih pesmih in zaznamek njih virov". Marsikaj zanimivega smo izvedeli iz uvoda. Zdi se mi, da je tudi prof. Štrekelj slišal take glasove o narodnih pesmih, kakor jaz. Odkar namreč izhaja zbirka, rekel mi je že marsikdo: „To so torej naše narodne pesmi I Jaz sem pričakoval Čisto kaj druzega! To vendar ni poezija itd." Za na razsežnost sedanj« občine rešeno. Glavni ugovori s« naslanjajo na farne in Šolske razmere. A ti ugovori niso upravičeni. Opozicija proti razdelitvi se koncentrira na Rob in Dolšake, kjer je največ obč. svetnikov. Neprijetno jim bo gotovo, če bodo prebivalci teh vasi morali hoditi na Turjak ali v Rašico. A za tiste vasi, ki ležcj proti Ljubljani, je še veliko dalje na Rob. Vprašanje je: ali se je bolj ozirati na 240 ali na 800 do 1000. To vprašanje je odločilno. Občina Rob se ustanovi iz davčnih občin Selo in Krvava Peč. Ta občina bo imela jedno faro in jedno šolo. Največje težave dela Osolnik, a če se pridruži Turjaku se sedanje razmere nič ne premene. Sicer pa gravitujejo vse vasi na deželno cesto in proti železnici, ne proti Robu. Delitev ne prejudicira ničesar uredbi farnih in šolskih občin. Pakiž je rekel, da ima Turjak ustanove, a dvomiti je, če je pravično, da skrbi jedna vas za drugo. Govornik je pojasnil, da male občine niso vedno slabe. Tako je v ribniškem okraju šest občin, ki imajo skupaj 3000 prebivalcev, in so torej te občine tako majhne, pa vender — na pr. Velike Poljane — izborno napredujejo. Ker razdružitev turjaške občine ustreza ogromni večini prebivalstva in je koristna, je govornik izjavil, da bo glasoval za odsekov predlog. Posl. .Božič je izvrstno zavračal Pa-kiževe trditve. Pakiž je naglašal, da Turjak zdaj skrbi za siromake cele občine, zajedno pa je sam predlagal, naj se občina razdeli, samo drugače, nego nasvetuje odsek. Pakiž se je postavil v protislovje z dejanskimi razmerami glede davkov in zlasti v protislovje s tistimi, ki so za razdelitev, n. pr. s posestniki na Krvavi Peči. Po nekem faktičnem popravku posl. Pakiža je poročevalec Božič konstatoval, da je Pakiž v odseku glasoval in govoril za ravno tako razdelitev, kakor jo nasvetuje upravni odsek in je torej premenil svoje prepričanje. Pakižev predlog je bil odklonjen, in je zbornica odobrila zakonski načrt, katerega je predložil upravni odsek. Boga vendar! Kaj pa ste prav za prav pričakovali, ako ne tega. kar nam podaje Štrekljeva zbirka! Takim nezadovoljnežem je odgovoril urednik sam, pišoč: „Mene ni nikoli bila misel, napraviti iz naših narodnih pesmij to, kar imenujejo naši časnikarji .lepo knjigo", nekako narodno pesmarico, ki naj bi krasila redko salonsko mizo slovensko. Tudi to prepuščam rad drugim; jaz sem hotel in hočem podati samo kritičen prispevek k psihologiji slovenskega naroda, če smemo tako govoriti, prispevek k slovenskemu folklora, t. j. k znanosti o slovenskem narodu, kakor se nam ta kaže v svojih pesmih. Moja knjiga hoče torej biti pred vsem znanstvena; upam, da jo narod, če tudi ni „lepa", vendar sprejme prijazno, dasi so pri nas kakor drugod časi romantične navdušenosti za narodno poezijo Že davno minuli!" In gotovo so tudi naše narodne pesmi pristno zrcalo narodovega mišljenja. Vem, marsikdo pogreša morda takih junaških pesmij, kakor jih imajo drugi Jugoslovani. Kaj moremo zato, če pri nas niso bili dani pogoji za tak razvoj. Zato se pa tem češče spominja naš narod raznovrstnih svetnikov, katere je menda do zadnjega pobral kar iz pratike, da se kateremu ne zameri, To je vendar tudi povsem naravno pri nas, ki smo tako pobožni in brumni, pri nas, kjer bi morala skoro vsaka knjiga, da, menda Posl. vit. Langer je poročal o proračunu kranjske kmetijske šole na Grmu za 1. 1899. Potrebščina znaša za šolo 0882 gld, za gospodarnivo pa '.»4:12 gld., skupaj 10314 gld. Pokritje znaša pri .šoli 5120 gld., pri gospodarstvu pa 7900 gld., in je torej primankljaja 3294 gld. Govornik je nasvetoval, naj se določi program za sprejemno skušnjo in naj se zlasti sprejemajo gojenci iz srednjega stanu Posl. Lenarčič je opozarjal, da bi se število učencev skrčilo, ako bi se težave delale sprejemu učencev. Posl. grof Barbo je ostro grajal razmere na Grmu z ozirom na oskrbovanje čebelnjaka in je — po nekih opomnjah posl. Povšeta, da je ravnateljstvo odgovorno za vse, kar se v zavodu zgodi — predlagal, naj se črta remuneracija 50 gld. tretjemu učitelju za izredni pouk in oskrbovanje čebelnjaka, kateri predlog je bil sprejet. Nadalje je deželni zbor sklenil, zvišati mezdo vinčarju na 360 gld. Posl. vit. Langer je poročal o vodovodu za Novo mesto in okolico. Govornik je obširno in korenito pojasnil celo zadevo in je nasvetoval: 1. Za zgradbo vodovoda za Novo mesto in sosedne vasi Beršljin, Kandija, Žabjavas, Šmihel, Jedinščina, Gotnavas in Cermoš-nice se odobruje od prof. Hraskega izdelani projekt z načelno prenaredbo, da se po njem nasvetovano izkoriščanje vodne sile Težkega potoka za vršbo črepalnice opusti ter se odpadle turbine nadomesti z motorji, ki jih goni bencin. 2. Pri napravi poslopja za stroje se je ozirati na morebitno zvezo vodovoda z vasmi Stopiče, Plemberg, Gorenja in Dolenja Težka voda ter prihraniti prostor, da se postavijo za to potrebne črepalnice. 3. Razširjenje naprave za preskrblje-vanje z vodo v vaseh Vinavas, Pristava, Mihovec, Konec, Koroškavas, Jurnavas in in Grm se sedaj opusti. 3. Vodovod se razglasi za podjetje, katero se podpira iz deželnih sredstev pod vsaka misel, pasirati cenzuro najmlajšega kaplana. O tem bi nam menda lahko zapel tudi prof. Štrekelj lepo pesem. Saj je moral i on marsikaj izpustiti, dasi so po njegovem mnenju izpuščene pesmi popolnoma nedolžne in nikakor ne omadeževajo duševne vrednosti narodove; tudi ne spadajo mej .kvante", niti mej „klafarske", niti mej .kosmate". A izostati so morale radi — morale!! Že jedenkrat sem v „Zvonu" govoril o prestrogi cenzuri (Odbora! Op. stavca) in navel zoper njo Jagičev protest, ki odreka dotičnikom naravnost pravico do take skrunitve. A kaj se hoče, naši mogotci so gluhi za take opomine. Vendar upam, da zagleda tudi zavrnjeni del še kdaj borno brlečo luč slovenske literarne svobode. In ali res ni poezije v naših narodnih pesmih? Priznavam, da je nekaj plevela a koliko je prave poezije! Reveži tisti, ki je ne najdejo! Mari mislite, da je poezija doma samo v gladko opiljenih verzih in zvenečih rimah, kedar v luninem svitu pojo slavčki svoje zaljubljene pesmi ? . .. Kersnik je nekje dejal, da se najde poezija povsod, tudi v umazani cunji, ki leži na smetišču! A človek mora biti za to. Obžalovanja vredni so torej oni, ki je ne najdejo v narodnih pesmih, dasi je toliko humorja in dovtipnosti v njih. Samo čitajte in čutite: Lepo, ravno, široko polje, po polju bela uglajena cestica, za cesto zelena pridržkom, da k stroškom proračunjenirn na 155.00O gll. prispeva država 48° 0, dežela Kranjska 30° 0 in vdeležne občine 22°/0. 5. Da se more z zgradbo vodovoda pričeti še tekočega leta, naj se opusti sklenitev dotičnega deželnega zakona, kateri pa sicer že tako ali tako ni potreben, ker tukaj ne gre za podjetje, katero je izvesti iz deželnih sredstev, ampak le za tako, ki se podpira od dežele. 6. Na vsak način pa si pridržuje dežela dogovorno s c. kr. deželno vlado pravico do največjega uplivanja na oddajo in izvršitev dela, na stavbeno vodstvo, kakor tudi na svoječasno vzdrževanje in vršbo delovanja. Posl. Pfeifer je obširnejše podpiral predlog s posebnim ozirom na novomeško okolico, toda posl. Povše je njegove zahteve glede okolice zavrnil. Konec prih.) V fj uhlja nI. 5. maja. K položaju. Dunajskemu dopisniku .Pester Lloyda' je popisal „odličen češkonem. politik" splošni politični položaj ter mu pojasnil razmere mej nemškimi opozicijonalnimi strankami. .Res da se zdi, kakor bi se skoraj vse nemške stranke podredile vodstvu nemških radikalcev ter kakor bi jim rade sledile. Toda to nikakor ni resnica. Zmerni Nemci so se pridružili le neradi tej struji ter hrepene po trenotku, ko se neha narodno preganjanje, da se oproste svojih voditeljev. Ne le da so zmerni Nemci nasprotniki žaljivega terorizma, kakoršnega izvajajo radi-kalci, ne le da ne simpatizira večina z gibanjem pod geslom .Proč od Rima", ki ima jedino to dobro stran, da so dobili češki duhovniki od svojih predstojnikov ukaz, naj več tako hujskajoče in izzivajoče ne nastopajo, — zmerne nemške stranke so bile vedno brezpogojne soraišljenice in zagovornice avstrijske državne misli ter bodo take tudi ostale vzlic ponesrečenim vladnim eksperimentom". Nemški politik smatra spravo na Češkem silno potrebno. „Ako se lipica, pod lipo mizakamnata; okrog mize pa so stolci, oj stolci pisani in na njih sedijo fantje, mladi in krepki, in pogovor jim teče o brhkih dekletih. Pa se ponese mlad junak, da pojde k ljubi v vas: .naredil bodem ji zibanje, naredil sebi popotovanje". Za lipico pa prisluškava dekle; v srce si je zapisalo in s prstom zažugalo. Potem pa je pohitelo domov in se zaprlo z devetimi .rigelni". Ko pa je fant potrkal na polknica, ni se mu hotela odpreti kamrica, in kakor jek svojega ponašanja mora čuti iz kamrice žuganje: .Pač treba meni ni zibanja, pač treba teb' ni popotvanja!" — Slabe avspicije se kažejo mlinarjem in krčmarjem, zakaj duše, .ki se kuhajo v kotlu" — „Oni so bili mlinari, Mlinari in krčmari: Veliko merce jemali A male nazaj davali." In zvesta ljubica, ki čaka svojega ljubega, se sprehajajo po vrtu pogovarja z rožicami: ,Čemu tak hitro rasete, Mi serce moje žalite ? 0'mu tdk lepo razevetate, K' nikomur v prid ne pridete?" Uprav krasna je belokranjske o „raa« jenem junaku, ki noče leka": „Kaj se beli tam uz sinje morje? Al je gruda spomladnega snega, Al bo pene od sinjega morja, Al je golob lasa jate oatal Al so bele v jatieah ovce itd. sprava poareči" — piše dalje — .je zava rovario politično stališče obeh naj inteligentnejših in najbogatejših avstrijskih narodov, Nemcev ia Cehov, proti vasm eventuval-nostim; ta dva naroda bodeta imela potem odločilni vpliv na usodo države ter bi ga obdržala tudi za vselej. Nemci se hočejo spraviti s Cehi. Ce tudi ae v vročena boju včasih strelja preko cilja ter se v tej ali oni skupščini reklamira za Nemce absolutno gospodovalno stališče, je vendarle poznavalcem oseb in razmer znano, da smatra večina nemških politikov kaj takega z ozirom na zgodovinski razvoj od 1. 1866. in z ozirom na očitni intelektuvalni in materijalni napredek Cehov za izključeno. Nemci žele samo to. da so v državi go spodarji skupno s Cehi, da se zavaruje sedanja narodna posest Nemcev, ter da se prizna nemščina za državni obratni in posredovalni jezik, to pa z ozirom na zahteve dobre uprave". — Izvajanja tega češkega Nemca so jako skromna in zmerna; zahteve Nemcev, kakor jih slika ta dopisnik, so dosti poštene in za Čehe sprejemljive, samo zadnja točka o nemškem državnem jeziku je nevarna. A temu bi ugovarjali, da bi bila v Avstriji dva naroda gospodarja nad drugimi, kajti gospodarjev ne priznamo nikdar, nego se bomo poganjali vedno in proti vsakomur za jednakopravnost vseh narodov. Izgon protestantskega župnika — agitatorja. Dra. Everlinga, župnika v Crefeldu, ki je hotel priti v Gradec agitirat za prestop k protestantizmu, so oblastva pognala preko nemškočeške meje. Wolfovo glasilo se jako togoti. ker se je zgodilo kaj tako nečuvenega in dokazuje, da je prišel omenjeni pastor le zategadelj na Avstrijsko, da bi se osebno in na svoje oči poučil o novem verskem gibanju na Avstrijskem. Zato pa je konferiral samo s svojimi stanovskimi tovariši in s pristaši protestan-tovskega gibanja. No, veseli nas vendar le, da je napela Thunova vlada proti raznim velikonemškim agitatorjem, naj li dohajajo v suknji lajikov ali duhovnikov, druge strune ter da nima več razuma za .študijska potovanja" takih le Everlingov. Ruski jezik na Nemškem. Pod tem naslovom se bavi „K0ln. Zeitung" z učenjem ruščine, katero nujno priporoča zlasti trgovcem in vojaštvu. Častniki, ki znajo ruski, pridejo večinoma v nemški generalni štab. Pa tudi častniki in uradniki vojskine uprave in intendanture že morajo znati ruski. „K«Jlnische Ztg." piše, da sta ruščina (oziroma poljščina) in francoščina za Nemce mnogo potrebnejša jezika kakor italijanski in angleški. Z dosedanjo metodo se ne vstreza več potrebam. Mnogo bi bilo v nemški armadi boljše, ako bi se učila ruščina vsaj fakultativno na realnih gimnazijah in na realkah, in od tega bi imeli v mirovnem časi tudi trgovci in obrtniki korist. Toda kaj bi navajal še dalje! Dokazov, da je v narodnih pesmih dosti poezije ni treba, in marsikatero zrno uporabijo lahko tudi moderni pesniki iz njih, kakor je na pr. nedavno umrli, nepozabni Kette v zadnjem sonetu „Tihe noči* porabil motiv o cvetlicah, rastočih iz groba, ki se združita, pišoč: „Tako si ljuba dva živela 8ta. V deželi naAi rada ae imela sta ; nemili Btarifi! so ju ločili. Umrla sta. Iz ločenih grobov sta roža, lilija črez sveti krov vzkijieli, vzcveteli in se tam združili ..." V „rastlinskih svatbah" so krasna epiteta za gozdna drevesa kakor: breza dolgolaska. lipa sladovica, topel trepetika, verba gerbovača. Skratka „narodne pesmi" so najlepša knjiga letošnje izdaje .Slovenske Matice", kateri se mora čestitati, da ima delo v rokah tak strokovnjak, kakor je prof. Štre kelj. Kritični aparat, ki ga je dodal vsaki pesmi, priča o trudu, ki ga ima z urejevanjem: a pohvaliti je tudi tiskarja, ki točno izvršuje urednikove opazke. (Samo tiste velike Številke nad posameznimi pesnimi so brez ukusa!) Vsa zbirka bode časten spomenik Štrekeljeve delavnosti; zato pa mu lahko kličemo: Le pogumno naprej in naj ga pri II. delu (Zaljubljene pesmi) ne strašijo preveč moderni abderitje na pragu XX. stoletja. Dr. Fr. Vldio. .Kolniache Ztg." torej nnjno priporoča, naj ae ustanovi več kurzov za ruščino, ker so sedanji preveč obiskani, ter da naj se na vojaških šolah ter na srednjih lolah resnejše uči ruščina. — Tako cenijo Veliki-nemci važnost in korist ruščine, na Slovenskem pa se govoriči, da ruščina — Gott sei dank — ni potrebna ter se smatra predlog slovenskega poslanca, naj se uči slovanski, ruski jezik s svojo ogromno literaturo, ki slasti sedaj v marsičem daleko nadkriljuje nemško slovstvo, za .vsiljivo pandavistično demonstracijo"! Ekscelencibaronu Heinu priporočamo ,Koln. Ztg." z dne 2. maja! Zsksj ni šle pariška gardna kspslav Peterburg ? Sklenjeno in tudi že dogovorjeno je bilo, da se pelje gardna kapela v Parizu gostovat v Peterburg. Toda nakrat se je ta misel opustila. Parižani, veliki prijatelji Rusije, so bili zategadelj jako nevoljni, in to še tem bolj, ker so sklepali iz tega dejstva razni nemški listi, da se je razmerje do Rusije ohladilo. Sedaj pa je vzrok pojasnjen. Viljem II. je želel, da bi francoska kapela, ki bi se ustavila v Bero-linu pet ur, prišla igrat tudi prednj. Nemški poslanik v Parizu grof Milnster je izrazil to željo francoskemu zunanjemu ministru, ki pa je — ostrmel. Posledica tej želji je bila, da ni igrala francoska kapela nikjer. Italijanska kabinetna krita. General Pelloux je podal demisijo vsega ministerstva, toda kralj mu baje znova poveri nalogo, da sestavi nov kabinet. Izmej dosedanjih členov ministerstva ne ostanejo: Canevaro, zunanji minister, Nasi, za pošto in brzojav, Barcelli za uk in admiral Pallimbo. Novo rainister-stvo bo moralo opustiti namen, polastiti se koščka Kitajske. Temu se namreč upira vsa Italija, ker bi to že itak siromašno deželo le mnogo veljalo, a ne do-našalo skoraj nobenih koristij. Žalostne skušinje, katere ima Italija z Ervtrejo, jo morajo spametovati. Kolonija v Afriki jo je stala ogromnih svot, končno pa ji je nakopala še dolgo vojno, ki se je po zaslugi Raratierija končala z izgubo velike vojske in večjega dela afričanske kolonije. Italija ima doma dovelj nujno potrebnega dela, in denar najboljše porabi za siromašne kmete in delavce, ki poginjajo ter iščejo po vsem svetu košček polente. Tudi angleški listi svetujejo Italiji, naj skrbi najprej za notranje razmere doma. Dopisi. Iz Mozirja, 4. maja. Na podlagi § 19. tiskovnega zakona zahtevam glede na dopis, naslovljen iz Mozirja, v .Slov. Narodu" št. 99 z dnem 1. maja t. 1., da vsprejmete v prihodnji številki na istem mestu tale popravek: Ni res, da je moj gospod kapelan kdaj prebedel pri taroka. Ni res, da je moj gospod kapelan kdaj prišel s ka-cega svojih mnogobrojnih potovanj slabe volje domov. Ni res, da ima moj gospod kapelan krvnega sorodnika, slabo plačanega dacarja. Ni res, da se bo ta dacar nastavil z mastno plačo za vodjo konsumnega društva. Ni res, da se drugi duhovniki ne strinjajo z delovanjem tukajšnjega gospoda kapelana. Ni res, da se v prvi vrsti jaz, sam njegov župnik, ne strinjam ž njim, ampak nasprotno je res, da se soglašava v vsem. — Anton Kodovšek, župnik. Iz Mozirja, 3. maja Ker bi se vsled dveh dopisov iz Mozirja v Vašem cenjenem listu kot provzročitelj nemirov v Gornjisa-vinski dolini utegnil smatrati naš priljubljeni gospod kapelan mozirski, prosim, da blagovolite sprejeti sledeče dodatke tema dopisoma, posebno zadnjemu: Glavni provzročitelj napetosti in prepirov v Gornje-grajskem okraju je gospod M. Z., kapelan na Rečici, kateri meni, da bode s svojim postopanjem uničil zavedno narodni trgovski in obrtnijski stan. Pa gospodin se moti; kajti pameten Človek ne bode nikdar sedal njemu na limanice, in se celo njegovi gospodi tovariši po njem ustanovljenemu nepotrebnemu konzumnemu društvu upirajo. Vsak količkaj treznomisleč človek uvidi, da trgovci in obrtniki na ni-kak način gmotnemu napredku kmetijstva ne škodujejo, samo prave organizacije je potreba. Združite se torej, zavedni Gornje* savinčani, in osnujte — proti kapelanovemu konsumnemu društvu na ReČioi — za kme- tijski stan pre potreb no kmetijsko zadrugo na podlagi fts v Žalcu v Savinjski dolini dal) časa obstoječega kmetijakega društva. Akoravno js konsamno društvo — umetno delo rečičkega kapelana — sadnji čas duhova jako vznemirilo, ter ae bode mislilo, da so istemu vsi gospodi duhovniki gornjogradske dekanije kot en mož pristopili, tema vender ni tako. Od drugih gospodov duhovnikov a mamo i mirno vestjo pričakovati, da se temu samovoljnemu postopanja rečičkega kaplana niso pridužili in Se ne bodo nikoli, kajti imenovani gospodje so miroljubni in bodo vae opustili, kar bi utegnilo duhove tukajšnega ljudstva vznemiriti. Rečičkega kapelana delovanje za kon-sumno društvo je že obsojeno, akoravno je kupil za svojo krčmo nekoliko sodov vina, Bog istega njemu in njegovim zadružnikom (konzumentom) blagoslovi 1 Ako bode o tej stvari še potreba, pisati hočem prihodnjič še več, za danes le toliko, da se naši gospodi duhovni ne bodo po nepotrebnem sumničili. Dnevne vesti. V Ljubljani, 5. maja. — Osebna vesti. Davčni oticijal Robert Lindtner je imenovan davčnim kontrolorjem, davčni adjunkt Ivan Oswald davčnim oficijalom v X čin. razredu in davčna praktikanta Artur Sedlar in Ivan S tabel j davčnima adjunktoma v X. Čin. razredu. — Deželni zbor kranjski. Poročilo o današnji seji deželnega zbora smo radi ne-dostajanja prostora pretrgali, in sicer pri točki o po sojilu 800.000 gld. mestni občini, pri kateri točki je prišlo do zanimive kontroverze mej poslancema Luckmannom in H ribar jem. — Hrvati in Slovenci. Povodom dež. zbora glede uvedenja hrvatskega jezika kot obligatnega učnega predmeta na realki, došla sta dež. glavarju plem. De tel i naslednja brzojava iz Zagreba: 1. .Ekseku-tivni odbor saborskoga kluba hrvatske oporbe, vjerni tumač osjećajah cieloga hrvatskoga naroda pozdravimo sa oduševljenjem u jučerašnjoj sjednici zaključak Vašega sabora o uvedjenju hrvatskoga jezika u realke te izrečeno dičnim slovenskim zastupnikom najsrdačniju zahvalu na tom velevažnom patriotičkom činu, koji je najsjajniji dokaz ljubavi i jedinstva Sloven-cah i Hrvateh. B resztvensz ky , predsjednik kluba. — 2. Zaključak kranjskog sabora na uvedenje hrvatskog jezika na realkah odgovora nuždi i diže samosviest naroda te znači korak napred na putu ujedinjenja Hrvata i Slovenca. Hvala Vam, hvala Vašim drogovom. Dr. V idr i d. — Na ta dva brzojavna pozdrava je bil da nes odposlan naslednji odgovor: Slovenska dva kluba zahvaljujeta Vaa združena na bratskem Vašem priznanju sklepa deželnega zbora kranjskega o uvedbi hrvatskega jezika kot učnega predmeta na tudeželnih realkah v korist bodočnosti naše slovenske mladine, katera naj uspešno deluje v blagor domovine in države. Hribar, dr. Papež, načelnika klubov. — Deželni poslano! istrski svojim voliloem. .Naša Sloga" prijavlja oklic, s katerim hrvatsko-slovenski deželni poslanci istrski naznanjajo narodu, zakaj so nastopili politiko abstinence. Proglas je jako razsežen. V njem je plastično narisano vse mučeništvo naših zastopnikov; opisana so moralna in fizična nasilja, ki so jih morali pretrpeti; dokazano je, da so vztrajali do skrajne meje potrpežljivosti, a sedaj da ne morejo več, ker jim ne dopušča tega ni čast njihova, ni čast njihovih volilcev. V zaključku pravi proglas, da mora priti čas obračuna z italijansko stranko. Za sedaj pa treba delati izven zbornice za pre-membo odnošajev. Bodimo si v svesti svojih pravic kakor državljani, ki plačujemo davek v denarju in krvi, kakor Hrvatje in Slovenci; ne obupujmo v tem žalostnem stanju; v svesti si boljših dnij naroda v prošlosti, delajmo vztrajno in povsodi za bodočnost istega! V našem poštenem delu za pošteno stvar nam bodo pomagali pošteni, nam bodo pomagali bratje po krvi in jezika in nam pomore Bog! — Vssslioa v ljubljanski oitalniol. Vzpored za veselico, katero priredi „Narodna Čitalnica" dne 6. maja t. 1. v veliki dvorani .Narodnega doma": 1. Vojaška godba (2 komada); 2. .Is moderna poezije", deklamira gospod režiser I neman; 3. čve-terospev, poje kvartet .Ilirija*; 4. .Strah v peasijonatu* — pantomima; predstavljajo gospe, gospodičias in gospodje Is .Čitalnice*; 5. Tamboranje ki; b* .Zvezda-: s) W. O. Broi: Napried! b) M. Adamič: Venček slov. narodnih pesnij. c) Eisenhut: Mazurka 6. Čverospev, poje kvartet .Ilirija"; 7 Tamburanje: d) Marti: Sto čutiš? e) Barborič: Koračnica alov. narodnih pesnij. f) Mi jo Mijo Maver: Hrvatsko kolo; 8. Vojaška godba (2 komada); 9. Tamburanje: g) Czvbulka: Stefanijina gavota. h) W. G. Hrvatska putnica. 10. Vojaška godba. Začetek ob 8. uri zvečer. Godba c. in kr. peš-polka Latour-Thurmburg št 53 iz Zagreba. Godba svira tudi slovanske komade. V dvorani so postavljene mize. Vstopnina je za nečlene 60 kr., za rodbine 3 oseb 1 gld., za dijake 20 kr.; členi in njihove rodbine imajo prost vstop. — Narodna čitalnica, ki se je začela po vsega priznanja vredni požrtvovalnosti nekaterih mlajših dam in gospodov v zadnjem času zopet prav veselo gibati, zasluži, da se zbudi zanjo nekdanje Živo zanimanje v ljubljanskih narodnih krogih, čitalnica je središče .Narodnega doma" in Življenje, ki izvira iz nje, mora prehajati prav blagodejno na ves naš .Dom". Trdno pričakujemo torej, da bode jutrišnji družbinski večer Čitalnice prav dobro obiskan. Vzpričo nemških predstav je moral odbor poklicati iz Zagreba izvrstno vojaško godbo, ki bo vsekakor najpopolnejše vztrezala in ki bo svirala čim največ slovanskih točk. Vstop je odprt vsakomur. — mSIov. trgovsko pevsko društvo" prosi svoje p. n. člene, de se jutrišnje veselice .Narodne Čitalnice" polnoštevilno udeleže. — Občni zbor učiteljskega društva za sežanski okraj se je vršil v Štanjelu. Prišlo je tudi nekaj goriškega učiteljstva. Občni zbor je obsodil znano pisarjenje „Soče" ter se je izreklo obžalovanje društvu „Sloga" radi famoznih pisem, katerih še doslej ni nihče preklical. Na tem občnem zboru je bil izvoljen soglasno častnim členom gospod nadučitelj Medvešček. — , Slavec" klub slovenskih kolesarjev je imel zadnjo soboto svoj ustanovni občni zbor. Začasni predsednik, gosp- Iv. Dražil, je otvoril zborovanje ter razložil v kratkih besedah pomen in namen novega kluba. Po prečitanju pravil se je vršilo vpisovanje členov. Veseli nas, da se tudi gg. podporni členi pevskega društva .Slavec" za ta klub zanimajo, in da so se izjavili za pristop. V odbor so bili izvoljeni gg.: Iv. Dražil, predsednikom, L. Verzak, podpredsednikom, Artur Jakše, tajnikom, Aleksij Gutzl, blagajnikom in Fr. Ks. Stare, odbornikom; revizorje m pa gg.: Fr. Milavec in Ed. Roos. — Vpisnina se je določila za redne člene pevskega društva .Slavec" na 2 gld., za podporne člene pa na 4 gld. in sicer za tiste, ki so že sedaj členi pevskega društva .Slavec"; za pozneje pristopivše pa na 5 gld. Mesečnina znaša 20 kr. za vsakega člena. Sklenilo se je nadalje, da se klub takoj prijavi k .Zvezi slovenskih kolesarjev" ter se izrekla želja, da pristopijo tudi posamezni členi kluba k .Zvezi". — Navzoči predsednik kolesarskega društva .Ilirija*, g. Fr. Primožič, je pozdravil v imenu .Ilirije" novi klub, želeč mu najboljšega vspeha ter izrazil željo, da se .Ilirija" in .Slavec" mejsebojno podpirata. Gosp. Dražil se je zahvalil za pozdrav ter istotako izrekel željo za mejsebojno pomoč in naprosil g. Primožiča, da to si. odboru .Ilirije" sporoči. Končno se je izrekla g. Dražil u zahvala za njegov dosedanji trud. Pristop h klubu imajo le členi pevskega društva .Slavec", bodisi redni ali podporni. Prijave sprejema klubov predsednik, oziroma odbor. — Javne ure v Ljubljani. Kakor se nam poroča, namerava predstojništvo frančiškanskega samostana oskrbeti na pročelji te cerkve transparentno, v nočnem času električno razsvetljeno uro, ako se dotični stroški deloma prevzemo" od mestne občine. Takih javnih, v noči razsvetljenih ur pogrešajo zlasti tujoi v našem mesta — Ii Sodrsžioe se nam pise: Po marljivem prizadevanju pripravljalnega odbora ustanovilo se je tudi pri nas tako potrebno prostovoljno ognjegasno društvo. Dne 80. aprila t 1. imelo je prvi občni zbor pri katerem se i« volil stalni odbor ta sicer: Og. Pran Fajdiga, nsčetaikorn; Ant. Lavrenčič, pedsačelnikom; Ivan Sega, blagajnikom; Fran Mikolič, tajnikom. Odborniki: Og. Primož Pakiž, Fran Ho-dolni ia Jakob LovrenCifi. Namestnika: Gg. Karo! Pa ki 2 in Joaip Ob ratar. — Mastna hranilnica v Novsm mestu. V meseca april 1899. je 162 strank vložilo 67.064 K 72 h, 106 strank vzdignilo 23.525 K 79 h, tora j več vložilo 43.638 K 93 h, 6 strankam se je posojilo Izplačalo 4420 K, stanje vlog 1,238 219 K 89 h, de nami promet 166.699 K 68 h. — Zgradbe šolskega poslopja na Viču se je pričela in bo do prihodnjega šolskega leta baje dovršena. — Napadeni orožniki. 29. aprila ponoči so patrolirali okoli Stošc orožniki, ker se je bilo bati pretepov. Na cesti proti Jezicam pa so fantje s kamenjem napadli orožnike in zbežali. Orožniki so ujeli samo Jožefa Pedšuha ter ga izročili deželnemu sodišču. — Samomor. 2. t. m. zvečer se je 781etna Marija Kecelj v Trzinu v drvarnici obesila. Starki se je menda zmešalo. — Hudiča je vzel orožnik. VČajnčah pri Krivi Vrbi na Koroškem atanujeta v neki kajži dve stari Zenici, ki sta si pridobili tekom življenja precej denarja. Te dni ponoči je iznenadil ženici sam hudič, ki je bil črn in kosmat, da ni mogoče bolj. Zahteval je denarja. Ženica mu je dala hra-nilnične knjižice obeh, toda hudič je bil pameten in ni hotel sprejeti knjig, pač pa je zahteval, naj gre sama po denar, kateri pride drugo noč že točno iskat Ženica je šla druzega dne res po denar, a se domov grede pod nekim križem sredi polja bridko jokala, da mora izročiti hudiču ves svoj prihranek, za kateri je morala trpeti in stradati vse življenje. Slučaj — ki igra tudi v Življenju še vedno največjo vlogo — pa je hotel, da je prišel mimo orožnik. Temu je ženica potožila svojo bol, in orožnik je spremil revico domov. Ko sta ponoči ženici pričakovali hudiča, je ta res prišel, toda orožnik ga je zgrabil za vrat ter ga gnal seboj v — luknjo. Tako poroča „Klagen-furter Ztg." 30. aprila. — Veliksnsko kurje jajce nam je doposlala gospa H. iz Železnikov. Jajce tehta 120 gr. in meri 15 cm. v obsegu ter je 8Vs cm. dolgo. Po sredi se vije nekak pas, kakor bi bili ondi združeni dve jajci. Gospa nam sporoča, da je znesla to jajce majhna kokoš, ki znese vsak dan eno jajce, vsak teden pa eno tako veliko kakor je doposlano. Zares, vse hvale vredna kokoš! — Ljubljanica je vsled zadnjega deževja narasla za 1-10 m nad normalom. — Bela Ljubljana v pravem pomena besede, in to v .krasnem*4 maju, je pač redka prikazen. Danes odela se je naša Ljubljana v svoji barvi, belo in zeleno, kajti na lepo razvito zeleno drevje in na zelene vrtove pada že od jutra obili sneg, ki preti kmalu pokriti vse, ako bode šlo le nekaj časa tako naprej. Bati se je velikih škod na sadnem drevji in po gozdih. Res narobe svet? Po spomladi v zimi imamo zimo v spomladi, katere pa menda ne bode nihče opeval! Snega je že nekaj centimetrov visoko. — Zdrsvstveno stsnje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 23. do 29. aprila kaže, da je bilo novorojencev 19 (=28 21 %«,), mrtvorojenec 1, umrlih 24 (= 3564%0), mej njimi so umrli: za jetiko 7, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 14. Mej njimi je bilo tujcev 7 (=291 %), iz zavodov 14 (=58 2»/o). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 1, za vratico 2, za ušenom 2 osebi. * Rontgenovi žarki. V društvu zdravnikov na Dunaju je poročal dr. Gustav Kaiser o uporabi Rontgenovih Žarkov v zdravilstvu. Po najnovejih poboljšavah se je skrčil čas izpostave, ki je potrebna, da se dobi slika, od dveh ur na nekaj minut. Delovanje aparata se je tako razvilo, da se sedaj morajo preiskovati malone vsi deli telesa. Posebno pri zlomljenih kosteh, za preiskovanje lege in velikosti srca in na vseh notranjih tvorih, je to velike važnosti. Večino teb boleznij je bilo možno zdraviti le zato tako težko, ker ni bilo mogoče napraviti si prave podobe o njenih prikaznih. Tudi alsbe posledice, katera ao imeli Rčnt-gasovi žarki sa kožo ta radi česar jih doslej v mnogih slučajih niso hoteli rabiti, se sedaj popolnoma preprečijo * Povtoriks eksplodirala. Na Dunaja je naznanil revident o. kr. dri. železnic K. Sedel, da Je neka portoriko-smodka, katero je kupil 2. t. m., mej kajenjem eksplodirala ter mu odžgala komad brk. Policija je prepovedala v oni tobakarni, kjer je bila smodka kupljena, nadalje prodajati porto-rike, dokler se stvar ne preišče ter izve vsled česa je nastala eksplozija Za cigaretami so torej začele eksplodirati sedaj še smodke ? * Nečloveški tin. Dne 21. p. m so v Absdorfu zaprli 27letnega Frana BGhma, ker je na veliki četrtek umoril svojega očma v kleti. Bohm je priznal svoj grozni čin Pripovedoval je sam pred sodiščem, da se je odstranil iz kleti, ko je mislil, da je očim mrtev. Naslednjega dne je mislil mej drugimi stvarmi očma na vozu peljati domov ter ga pod kozolcem zakopati. Toda prišedši v klet je videl, da mož še živi; zato je začel uprav nečloveško po njem udrihati, dokler ni očma ubil. Potem ga je peljal domov. Splošno mnenje je bilo, da je BOhmova mati sokriv ka; bila je dolgo zaprta, a ker nimajo nikakib dokazov, jo v kratkem izpuste. Sina pa so odpeljali k okrožnem sodišču v Korneuburg. * Kameni plaz. Iz Bolcana poročajo, daje pri Sopravilli blizu Elesa pridrl pred kratkim velikanski kameni plaz, kateri je hišo dveh bratov, Emanuvela in Teodorja Visintainerjar popolnoma zasul. Ljudje so sicer takoj prihiteli, da bi ju rešili, toda bilo je prepozno; iz razvalin so izkopali dva mrliča. * Kavarna fin de siecle. V Parizu so otvorili uprav strašno moderno kavarno. Po sobah so nameščene razne čudne maske, po stropih se vijejo grozni zmaji, ki spuščajo svoje glave nizdol do gostov. Po zidovih so naslikani razni hudiči in mnogovrstne pošasti. Vsaka miza je drugače barvana. Markerji so oblečeni kakor— hudiči. Nosijo črn trikot z vražjim repom in s konjskimi kopiti. To je pač kavarna najmodernejših satanistov! Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 5. maja. Na občnem zboru zbrani „Slovenijani" čestitamo narodni napredni Ljubljani k sijajni zmagi! Andrejka, Anton Božič. Demšar, Simon, Dolar, Fatur, Jerala. Kukovec, Klešrnk, Kranjc, Merhar. Oekerl, Pernuš, Preindi, Potočnik, Schubert, Tičar, Vodnik in Žirovnik. Dunaj 5. maja. Pri občnem zboru „Slovenije" zbrani iskreno čestitamo liberalni stranki na sijajni zmagi. Živela svobodna napredna Ljubljana! Klerika-lizem se mora zdrobiti v prah! Andres, Bvtzek, Bučar, Dolenc, Ferjan-čič, Jeršinovic, Kandare, Koblar, Ko-matar, Kos, Kovač, Kraigher, Kreft, Logar, Novak, Omersa, Pečnik, Pijano, dr. Plemelj, Poznik, Reissnor, Romold, Skaberne, Sturm, Šerko, Šnklje, Valen-tinčič, Verčon, Vidmar, Vodnik. Zupanič, Zupančič in Zabukovšck. Dunaj 5. maja. Večina tukajšnjih listov se bavi z načrtom vlade, uroditi jezikovno vprašanje z naredbo na temelju § 14. in s potovanjem finančnega ministra dr. Kaizla v Prago. Splošno se spravlja to potovanje v zvezo z jezikovnim zakonom, ki je — kakor piše „Vaterlandu — sad nujno željo krone in zadnje sredstvo, da se reši avstrijska latentna kriza. Dunaj 5. maja. Vsa glasila nemško katoliške stranke pozdravljajo z odobravanjem vladno jezikovno predlogo. „Narodni Listy" sodijo zategadelj, da misli vlada na novo večino brez Čehov in brez radikalnih nemških strank. Dunaj 5. maja. V nižjeavstrijskem deželnem zboru se je primeril zopet navadni petkov škandal. Posl. Kietscheltu je zaklical nekdo, da je „falot". Dognalo se je, da je storil to posl. Gre-gorig. Posl. Kietschelt je dejal na to, da je Gregorig „nesramen lažnjivec". Oba sta bila poklicana k redu. Inomost 6. maja. Danes se vrši nova konferenca italijanskih in nem- ških poslancev radi avtonomije jilžnega dela Tirolske. Konferenca ima le informativen značaj in nikakor Se ne ob- veznega. Narodno gospodarstvo. Kajenje v vinogradih proti spomlsdnim mrazom. Ne kmalu ksk stan se mora boriti s tolikimi neprilikami, nesrečami in utmami kakor stan vinščakov. Zlasti so pa vremenske nezgode, ki mu delajo največ skrbi in škode. Komaj trta prične kazati spomladi nekoliko Življenja in se brstje napenia, pa se vinščak trese pred mrazovi, ki navadno nastajajo v pričetku maja, in komaj čaka, da pratika naznani konec dobe „tri-jakov". Kmetskega vremenskega pravila o trijacih pa ne smemo zasmehovati tja v jeden dan, ker ima dokaj resnice v sebi. Učenjaki s o dokazali, da je spomladanski povratek k mrazu nekaj v vremenski vedi utemeljenega, in da ti mrazovi nastopajo skoraj redno vsako leto v prvi polovici meseca maja. Kmetovalci so tudi opazili to ter so ta pojav spravili v zvezo s svetniki, katerih god se praznuje nekako ravno ob času, ko največkrat pritisne spomladanski mraz, to je na god sv. Pankracija (12. maja), sv. Servacija (13. maja) in sv. Bonifacija (14. maja). Te svetnike imenujejo Slovenci „trijake", Nemci pa Jedene može". Spomladanski mrazovi morejo trtam silno veliko Škodovati ter so skoraj hujši kakor toča; kajti ti mrazovi posmode vinograde celih okrajev ali celo celih dežel, dočim toča navadno pobije le ožje pokrajine. Spoml adanski mrazovi pa niso uima, proti kateri je kmetovalec brez sredstev, temveč se more proti njim prav uspešno boriti. Tako sredstvo je kajenje ali tvor-jenje dima. Spomladanski mrazovi namreč nastanejo, kadar se vreme po hladnih deževnih dneh razjasni in je gore zapadel vnovič sneg, ker ponoči oddaja zemlja svojo toploto viš e stoječim mrzlim zračnim plastem. Ako v taki noči, ko pade toplomer do ledišča (0°) ali še niže, ne preprečimo daljnega ohlajevanja zemlje, oziroma nižjih zračnih plasti j, potem nežni deli ozelenelih rastlin pozebejo. Tako ohlajevanje se prepreči z zaži ganjem tvarin, ki goreče tvorijo veliko dima, da se vleže čez vinograde kakor kaka odeja, ki uspešno zadržuje ohlajanje. Mladim rastlinam pa ne škoduje samo mraz, ampak tudi solnee, ako hitro z vso svojo toploto posije na otrple rastline; zato se ob meglenih ali oblačnih jutrih ni bati slane in zato tudi proti gorkemu solncu pomaga gosta megla dima. Kajenje proti spomladanskim mrazom je nekaj presk ušeno dobrega in je na Francoskem in Nemškem po vinorodnih deželah dobro urejeno. Urejeno pa mora biti, ako naj pomaga, kajti posamezniku ne pomaga delati dima, če ta ne naredi megle čez celo mrazu izpostavljeno gorico. V obrambo proti mrazu se torej morajo zediniti posestniki cele vinske gorice. Da je kajenje uspešno, nanese naj se kadilo na take kraje v vinogradu, ki so po skušnji najbolj podvrženi pozebi. Iz kadila n aj se narede kupci, ki naj so k večjemu 15 m narazen. Kdaj naj se kadilo prižge, zavisi od topline; Če pade toplomer na 2° ali 1° zjutraj od 3. do 4. ure, potem je nevarnost za mraz, in kupci naj se zažgd. Za kadilo naj se porabijo take gorljive reči, kiHivorijo veliko gostega dima, na pr. sveže vejevje igličevja, ali trske sploh, žaganje, pezdirje, slama itd., katere tvarine se poškrope s katranom, ki dela posebno veliko gostega dima. Katran se dobi v tvor-nicah za plin, n. pr. v Ljubljani. Izjava. Izvr šujo soglasni sklep upravnega odbora „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" z dne 3. aprila t. 1., izražamo v ime vseslovenskega in istr&ko-hrvatskega učitelj-stva svojo indignacijo na neprijazni pisavi lista „Soče" napram goriškemu učiteljstvu. Ob jednem pa zagotavljamo vrle goriške tovariše, boreče se tako neustrašeno za izboljšanje svojega bednega stanja, svojih najiskrenejih simpatij ter svojega popolnega soglašanja ž njihovimi težnjami. V Ljubljani, dne 16. aprila 1899. Za „Zavezo slovenskih učiteljskih društev" po Kranjskem, Primorskem In Štajerskem. Drag. Ctantk, L. Jeleno, t, «. tajnik, t. c\ predsednik. Omadeževan. (Povest ts maoaeinske ) ffcfjal x. Vaja v pevskem društvu je bila skoraj končana Ko je na konci velikega oratorija polni, zvonki glas tenoristov predonel ves zbor, ki je bil sicer dobro izvežban, a majhen, bližal se je dirigentu majhen, debel, eleganten gospod, z ostrimi, markiranimi potezami po obrazu. Bil je to znani gleda liški agent Reber. „No, maestro, kje pa je Vaš visoki C?" napadel je agent pevovodjo. »Menda vendar nisem zastonj prišel?" „Tam oni mladenič z zlatordečo brado!1 .Ah, resnično? Rojen Lohengrin!' Agent ga je ogledoval, kakor da bi ga nameraval kupiti. Tenorist niti zapazil ni, da se ž njim peča. Vse druge stvari so mu rojile po glavi. Včeraj, ponedeljek po oni nedelji, ko je bil pri starem predsedniku, je imel prvi, skrivni sestanek s Štefanijo — prvi in zadnji. Obljubila sta si večno zvestobo — nikdar da ne pustita drug od drugega. Njegova majhna Štefanija ga hoče Čakati, naj si bode tudi dvajset let. »Gospod", klical ga je zdaj dirigent. „Vi ste danes tako pri dobrem glasu, morda bi nam še kaj zapeli! Nekdo bi Vas rad slišal!" In čmerni njegov obraz se je razjasnil. „Z veseljem", odgovoril je; bliskoma mu je prišla misel: ravnatelj deželne sod-nije je prišel, ker mu je Štefanija o lepem glasu izvoljenca pripovedovala. Da, hotel je peti, da bode stari gospod vse paragrafe smatral za vijolinske ključe! Seveda je pel „Lohengrina". Pel je s krasnim glasom, priprosto, a z uprav dramatično živahnostjo. Agent je zadovoljno kimal. „Koliko strasti ima ta mladenič", rekel je. „In kako obsežen glaa. Prav za gledališče je rojen! Tega moramo pridobiti". Na preperelem obrazu starega dirigenta je veselo zablisnilo. „Sretto" — hitro še „Stretto" šepetal je komiju. Zapazil, je da je vstopila ravnokar visoka, vitka moška postava v ložo. To, si je mislil, je gotovo intendant dvornega gledališča; nihče drugi bi ne šel kar tako naravnost v ložo. In komi je pel s polnimi, mladimi pljuči „Stretto" iz ^Trubadurja, da so šipe žvenketale. Igraje zapel je visoki C; čuti je bilo, kakor da bi se zibal na polnem blagoglasju svojega, v resnici prelepega organa. (Dalje prih) Razpis častnih nagrad. „Česko-slovenski spolek v Pragi", pod predsedstvom velikega prijatelja naroda slovenskega in zlasti slovenskega učiteljstva, gospoda Jana Legota, je sklenil v svoji seji dne 16. sušca t 1., da bode podpiral slovensko slovstvo in sicer spise za mladino, s častnimi nagradami, izrazujoč prepričanje, da je mogoče narod odgojiti v čitateljski narod le potom dobre in obilne knjižnice za mladino. V to s vrho je določil primerne nagrade ter poveril „Zavezo slovenskih učiteljskih društev", da stori vse v to potrebne korake. Radostno objavlja podpisani direktorij ta plemeniti ukrep naših bratov Čehov ter razpisuje s tem dve častni nagradi po 100 in 50 kron za najboljša mladinska spisa, obsez ajoča najmanj po 21 , tiskovne pole. Spisi morajo biti izvirni in primerni otroškemu duhu. Rokopise je poslati pred-sedništvu „Zaveže" do 1. oktobra t. I. Pisatelj evo ime je priložiti na posebnem zapečatenem listu. Častne na grade se bodo izplačale takoj po razsodbi gg. ocenjevalcev. Vrhu tega dobi pisatelj za svoje delo tudi navadno pisateljsko nagrado po dogovoru z .Zavezo". Direktorij Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Ljubljani, dne 16. aprila 1899. Tajnik: Predsednik: Drag. Česnik. L. Jeleno. Slovenol in Slovenke 1 Ne zabite družbe sv. Cirila In Metoda 1 Darila. Dijaški kuhinji v Kranju bo darovali: Namesto venca na krsto umrlega, Caatnega meSCana svojega, grofa Hohenwartha mestna občina Kranj 2u glđ , namesto venca na krsto umrlega Antona Rakovca g>-spa Marija činkole iz Ljubljane 10 gld , rodbina Drukarjeva iz Ljubljane 3 gld , gg. notar Šlamberger 4 gld., prof. Novak, Stritof in dr. Korun po 1 gld. Tinktura zoper kurja očesa - gotovo najbolj*e sredstvo S za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd. Steklemčica z rabilnim navodom 25 kr. Dobiva se v (20—18) deželni lekarni „pn Mariji Pomagaj" 91. I\cu*t<*k-rt s* IJ iiltljtini. Meteorologično poročilo. Viitn. uftU morjem 30ti-i SruJiiji meni Uftk 73 J. J. Naglas, TnrjaSM trg St 7. Na konjskem semnji dne 8. maja 1899 prodalo me bode prostoročno par mlatil Mit, tovornih iz Janko Travnovega konkurza na Glincah. V Ljubljani, dne* 8 maja 1899. 863-D Dr. Otto Vallentschag oskrbnik konkurzne mase. 101 gld. — kr 1«) , 55 n 119 , 30 n loti , 35 n 119 , 70 n 97 . 35 t 980 B B88 . 40 i» 120 „ 45 n 58 , 92' i n 11 . 78 >! 9 n 55' j i> 44 „ 57' t n 5 , 68 „ Zahvala. Ker mi ni možno, da 3e v tem tre-notku naravnost zahvalim za premnoge izjave aožalja, ki so mi došli povodom smrti moje drage, nepozabne soproge, si usojam izrekati tem potom najtoplejšo in najiskrenejSo zahvalo za blagodejne dokaze prisrčnega sočutja. V Ljubljani, dne 3. maja 1899. ViSji stavbin8ki svetnik (855) Ferdinand Klemenčič v svojem in v imenu sorodnikov. Ces. kr. avstrijske jfc državna železnica. Izvod iz voznega reda eeljaven od dne 1. maja 1899. lata. Odhod Iz LJubljani ju*, kol. Prosa. oex Trbii. Ob 12. ari 5 m. po m>či osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; Cez Selztbal Atisse. ISl, Sulnngra m. /.jutrni osobni vlak z Dunaia via Amstetten, Solnograda. Linca, Steyra, lila, Ausaeea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzenafeste. Ob 7. ari SB mm. zjutraj oaobni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob II. uri 17 min. dupoltidne oaobni vlak z Dunaja via Amateten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Inomoata, Zella ob jeeeru, Lend-Oasteina, Ljubna. Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. ari 57 in. popoludne oaobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Francensfeata, Pontabla. — Ob 9 uri »i m. zvečer oaobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, PUnja, Budejevic, Linca, Ljubna. Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga Is JToveg* mesta ln Ko-deeja. Oaobni vlaki: Ob H. uri il m. zjutraj, ob 2. uri 3i m. popoludne in ob H. uri 48. m zvečer. — Odhod ls Dobljen« d. k. ▼ Slamnik. Ob 7. ari ■ZA. m. zjutraj, ob 'J. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri ?5 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod T LJubljano d. k. is Kamnika. Ob tj. ari 54 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopolndne, ob 6. ari 10 m. in ob 9 uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1) Štev 998. Razglas. (844—1) Na mestu podrtega deželnega dvorca na Kongresnem trgu v Ljubljani se bo zgradil Dotična dela in dobave so nastopno proračunjene: 1. ) Kopanje tal in zidarsko delo okroglo....... 152.300 gld. 2. ) tesarsko delo okroglo „ ....... 13.600 gld. 13 000 gld. 6.300 gld. 28.000 gld. 34.000 gld. 22.100 gld. tesarsko delo okroglo kleparsko delo krovsko delo kamnoseško delo 6. ) kiparsko delo 7. > potrebno železje B.) 4-) 5.) . . 29.600 gld. . . 13.000 gld. . . 4.900 gld. . . 4.750 gld. . . 2.300 gld. dotične ponudbe spreje- 8 ) mizarsko delo 9) ključavničarsko delo [ ..... 10. ) steklarsko delo „ ..... 11. ) pleskarsko delo „ ..... 12. ) lončarsko delo , ..... Ta dela se bodo oddala potom javne konkurence ter se majo pri podpisanem deželnem odboru do dne 27. maja 1899. 1. do 12. ura dopoldne. Vsa natančnejša določila glede ponudab oddaje in izvršitve dela. se zvedo pri .stavbnem uradu in so izkazi posameznih de' ter načrti v navadnih uradnih urah na razgled v pisarni deželnega stavbnega urada, Turjaški trg 5t. 4, II. nadstropje ; kjer se dobivajo tudi proti vplačilu tiskarskih stroškov. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 1. maja 1899. 1. Najnovejša špecerijska trgovina!!! v&r Karol Planinšek ~si prej Schober, Dunajska cesta st. 8. Oziraje se na svoj zadnji inserat, dovoljujem si slavno občinstvo opozarjati na svojo veliko zalogo špecerijskega blaga, kakor: raznovrstne kave, olivnega in namiznega olja, kakao, čokolada itd. Nadalje se istemu tudi priporočam za nakup fine pristne sllvovke, najflnojiega francoskega konjska, troplnovoa in špirita po naj nitjih cenah, zagotavljajoč solidno in reelno postrežbo. (787—6) Na Mestnem trga. Za mesec avgust se oddajo: Jeelias elesjatatsas stanovanje v II. nadstropji. Dvf lepi staatasvaaa|l v III. nadstropji. Vpraša naj se pri Henriku Kenda, Mestni trg it. 17. (837-3) Največje skladišče raznega semena in sicer velikanske pose potem nemške, stsjerske, inkarnat, tur-Sks in travniške detelje, raznih vrst pesnega semena, splošno znano kot najbolja krrna za živino; travnega semena za suhe, mokre, peSčene in glinovite travnike; velika izbera semena zs salato, kumare, peter-silj, zeleno, sladki grah, fižol in vse druge vrste semena za zelenjad.. — Proseč mnogobrojnoga poseta (331-22) Peter Lassnik. j Za spomlad S priporoča 1 AVG. AGNOLA Ljubljaaa, Duaajska cesta 9 [I poleg „Figovoa" tj ■ vojo bogato zulogo | steklenine, porcelana, j zrcal, šip itd. \ posebno pa (606—16) t oprav m* gostilne ^ ▼ mesta in na deželi. [ Vrčki, kozarci in steklenice I po zelo nizkih osnah. Stanovanje v Vegovi ulici st 29 na vogalu Kongresnega trga obstoječe iz 4 sob, kuhinje itd., IS odda s 1. avgustom t. L (858-i) Natančneje se izve" pri hiSniku istotam. v Zenit na •§§»>■ -*§~ ponudba. cfCupččvafcc, piijctttc vnanjo&ti, « £c6to vspčva/cco tujovitto, C€ Želi fttnafu poteči ti S jk» domačijo o3-po/cno goopo3ično, /ii ima neA&fi&o pičfnoŠen/a v gotovini. (851-2) tšPiija&nc (ne anonimne) pO' nu36e naj &c poSifjafo pod „šino 100" uptavniStvu „$fov. Šflaioda". Zahvala. Moj pokojni soprog Valentin Oostiša, c. kr. davčni pristav, zavaroval se je meseca junija 1897 pri feoisOBi rSiewiji' za 2000 gld. za slučaj doživetja 60. leta in za slučaj smrti. Isti je dne 2. aprila t. L umrl in banka „Slavijau izplačala mi je ves zavarovani kapital takoj po njegovi smrti. Vsled tega izrekam jej svojo najtoplejšo zahvalo ter jo priporočam slavnemu občinstvu kot najkulantnejšo in narodno zavarovalnico. V Črnomlju, dne* 30. aprila 1899. (866) Ana Gtostiia l. r. Baron Dumreicherjeva spiritna drožna tovarna in rafinerija v Savskem IVI ar of u na Hrvatskem priporoča tvoji oboi taant, najbolji« la maogokrst odlikovaše (Backerhefe). Olavno zalogo za Ljubljano In deželo imata Peter Strel, vinski trgovec l^|abl|«»M, nam Mestiieas trgm it. S, in Karol Iaaiblln 1731-26) v vearevlla ulicah št M. djer :,k(i deželna slatin3 Tem^t-jl,>ki -vrelec Slyrid vrelec Rogdiec Sldlirid ,..t()vr,, ,rilir;. 7!. ,v iM PV1 ; vžgano na /jniišku. ol l .uuischaf\\Ruhi \ oCher Pristno domače žganje staro »llvovko.droženko in troplnovko, fini brinje ve c in borovnlčevec kupite pri tvrdki Kavčič &, Lilleg v Prešernovih ulicah. k 37. izrednemu občnemu zboru p. n. društvenikov meščanskega zavoda za nastanitev vojakov v Ljubljani kateri bode 7 nedeljo, dae 7. maja 1899. L, dopoludne ob ^ll. uri v telovadnici II. mestne šole na Cojzovem grabnu. -- Raxgo vori i 1. ) Letno poročilo in sklep računa za leto 1898. 2. ) Odobrenje skupil za meščansko vojašnico in parcelo ob Ope- karski cesti katastr. občine Trnovsko predmestje. 3. ) Posamezni nasveti. 1»~ (839-2) Vodstvo meščanske vojašnice v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni niadnik: Josip Nolli. Tinatnlna in tlak »Narodne Tiskarna-. 97