p
o s aneme številke i H a v t. v e Bin —‘75, (j cb r r. d djab Din 1*50.
,T/\r.	vsnJc	dan,	razve*
qc:.V!,c in praznikov, ob 18. on s 'tatuiv i>;:i nnslfdn eff.n dne ter stan* snanernr. no poati D 10 — te^r.ivo D 18' — . dostavljen^^aom D * *' 'i0, na izkaznic« D 10*—t insnrati po dno-ovoru.
N*roi‘n sv pri upravi »TABORA*, VArilBOR, Jurčičeva ulica itev. *
%^SC3^sm^
Aj.
snoma
$a2bite kombinacije
Nasprotnikov demokracije.
Maribor, S. dec.
. Flenavna reja demokratskega po-Man :kr-ca kluba z dne 7. t. m. je -zgodo* ?.’1’ ;':o varnosti v razvoju strankinega ‘jkdjrnjn in v političnem življeuju cele ,[^ve. Od RS demokratskih poslancev J® 33 bilo navzočih 76. Redakcijski ko* n!;le je predložil kompromisno reso lu-C1i°, kj Se |?l;»si:
, ‘Poslaniški klub demokratske stran-,'® le na sestankih dne 6. in 7. deeem-Potem ko je slišal referat predsed* Ljube 'Davidovima o razgovorih, ki •)1Jl le vodil z raznimi političnimi gru-r^L med njimi tudi s Hrvatskim blo-? ^ potom ko je konstatiral, da v teh j®*s°vorih ni bil niti za trenutek opu-jj® Programski pravec stranke in po-V-nte n j? Vidovdanske ustave, in ker 1® Ugotovil, da so ti razgovori dejansko Prenehali, odločil:
ri <■<» v uov: situaciji, ki je ustvarje-dežni si j e vlade, vodijo poga-e)n.ta pKnio 7 onimi parlamentarnimi '•r‘ ’tn3mi. katere sprejmejo za foazo Rajanj Vidovdansko ustavo, v smislu , V" strankinega kongresa z dne 30. ^ 1321.«
s7 to resolucijo je glasovalo 45 po-mr/ti njej 30, 4 so se vzdržali psovanja, ker je resolucija dejansko jk[0x taktike predsednika David oviča, l{r-'^l'a -ie tudi izzvala zadnjo vladno 16 Davidovič še pred glasova* Vpt;51 0 resoluciji, videč da je ogromna
tnn poslancev za resolucijo, izvajal
k v	.	t
vBsrivence in podal sledečo izjavo:
I »Moje u ver jen je je, da s samo reso-'lpijo nesoglasja v klubu no bodo de-,1’titivno odstranjena. Lek za ozdrav-lerijn vidim v sklepu, h kateremu sem i6 odločil in ki je za mene definitiven: .f^aliajem se na časti predsednika ^ u.ba, ker ne morem nositi polne od-za nadaljno taktiko kluba, »„ j kor sem mnenja, da predlagana Pj”, 0,l,Jcija preveč omejuje pravice Cinika. Ostanem pa še dalje član tpg-a *n stranke in sprejemam nase 6cp\.v bodočnosti polno strankino di-hri °- Prosim, da o tej moji izjavi ne
rt'3Prn->Tl:_i_ 1.	•_ ____l-l:_
Čfik>rfV^ate, kor je nepreklicna, affl-it^j, .a io sprejmete tako iskreno, ka-
Dj,i.i® ^mišljena. Prosim tudi vse svoje
0 J	da so v svoji taktiki ne puste
1 ^ a‘i Po osebnih vezeh, ki jih imajo toj, ,.ilnb ampak da ravnajo tako, ka-
veleva čut odgovornosti do .y *’ države in naroda,« v *. eoma. poslancev, bi so glasovali a s re*°luciji, je naknadno izjavila, ^ato° Vasovali proti resoluciji samo &i-eu’ da .so omogočili Davidov iču ča-.p^ ^<ik in da se prepreči njegovo Hit0v £ ° Ponižanje. Vsi so pa za ohra-koalicije in režima.
'T1°ldent se je zgodil včeraj
r°s]Anee Vel jkovič, bivši mi-
Wr,’ riL,!0!	^	Sasa	dela	na	to, da bi
b 4il demokratsko 8|,ranko na njene
Kri v*6®, ™e deIe’ 5e sklical za po-dnekonferenioo v svoje stanovanje.
* n i • * posfenoev. Veljkovič KoP i? izstop iz demokratske Hi. Bavidovič Pa ie io
' VS?8, v demokratski stranki je pre-'• KjdoT i® d«dej še dvomil o no-81 li demokratske stranke, se je Nlo’- 'f dni 0 niej* ^Prloati. Menda ^;i	®tranka	v državi je na zno-
.o konsolidirana, da bi mogla >,°vUo v']vaT' kakor ga je tokrat po-demokratska stranka, N (W,.Cna flneva 6. in 7. dec. sta sija-lt!nnoilt njene moralne sile. Nič p® ^“čiKlujorao njenega odlio*
1BO
StcriP-ee Navadne (?b —‘75, cb nedeljah Lis S*iS-
ORRDNISTVO m,	* Mart,
boru, JarčivVva »L Su 4, i. nad« strop’r. Telefon lircruvb. Št, 2-UPRAVA •e natinj* v ‘leevi alici št C, pritličje, dt30o Telo*
»oo it. 24. S Ho po' Inočeicovni raeup gle» 11,787.
N» naroči'* br« deuarja «• •uira. — Rotopisl s« «« vraeajo.
”r.rv--:rr
i, '^jTtti&jacz^zrsaiB* •
Maribor, nedelja 10. decembra 1922.
Števšika: 279.
Telefonska zveza z Zagrebom |e bila danes žal zopet .prekinjena, vsled česar so izostale najnovejše vesti.
Pašič sestavlja novo vlado.
Pogoj} Demokratske stranke.
Beograd, S. decembra. Danes je kralj poveril Pasiču mandat za sestavo nove koalicijske vlade, ki naj v parlamentu reši predvsem uradniški, invalidski ter agrarni zakon, nato pa razpiše volitve. Radikalci bi sicer radi izrinili demokrate iz vlade in se koalirali s kakimi drugimi strankami. Vendar jim je s skle-pomm demokratskega, kluba v tem pogledu zaprta pot, ker se morajo tudi oni
naslanjati le na stranke, ki stoje na temelju vidovdanske ustave.
Beograd, 8. decembra. V današnji seji je demokratski klub sprejel z ozirom na sestavo nove vlade sledeče sklepe: 1. Dozdajna koalicija se naj obdrži. 2. Podrobnih pogajanj s strankami, ki so za revizijo ustave. 3. Uradniški, invalidski in agrarni zakoni se morajo sprejeti še v tem parlamentu.
Razdelitev dolgov Avstro-Ogrske na nasledstvene države.
Pariz, 8. decembra. (Izvirno.) Re-paracijska komisija je v svoji današnji seji sklepala o razdelitvi dolgov avstro-ogrske monarhije med nasledstvene države v smislu člena 20.3 senžermenske mirovne pogodbe. Kakor se govori, se razdele dolgovi med vse, v bivšem državnem zboru zastopane dežele, in sicer tako, da odpade 36% na Avstrijo, 42% na Češkoslovaško, ostalih 22% pa se raz-
deli med Jugoslavijo in Italijo. Od madžarskih dolgov odpade 50% na današnjo Madžarsko. Državna imovina bivše av-stroogrske monarhije v nasledstvenih državah se še ni ocenila in tega tudi v doglednm času ni pričakovati. Dclegatje avstrijskega finančnega ministrstva nadaljujejo cenitev, sporazumno z repara-cijsko komisijo.
Turške zahteve glede morskih ožin in otokov.
L a u s a n n e, 8. decembra. Komisija za teritorijalne zadeve je danes nadaljevala s proučevanjem vprašanja morskih’ ožin. Ismet paša je sporočil odgovor turške delegacije na zavezniške predloge ter zahteval pojasnila pri nekaterih točkah. Čičerin je odgovoril na lord Curzo-nova izvajanja pri zadnji seji. Ponovil je v glavnem izjavo, ki jo je podal francoski delegaciji ter sl pridržal še odgovor turški delegaciji. Spalajkovič, Stambulijski in Venizelos so izjavili, da se njihove vlade strinjajo s predlogom zaveznikov glede svobode morskih ožin. Na popoldanski seji je lord Curzon pojasnil stališče zaveznikov v vprašanju, ki ga je dopoldne načel Ismet paša. Baron Hayaski je izrazil upanje, da se bo posrečilo spraviti turško zahtevo v sklad z zavezniškimi predlogi. Čičerin je izjavil, da si pridržuje pravico, da na eni prihodnjih sej natančneje pojasni stališče ruske delegacije. Čaka pa še na podrobni materijah Prihodnja seja bo pozneje pismeno sklicana.
Lausanne, 8. decembra. (Izvirno.) Na današnji seji je Ismet paša v vprašanju morskih ožin izjavil sledeče: Turška delegacija želi, da se režim morskih ožin ustvari na sledečih temeljih: 1. Garanci-
Gršlča armada se pripravlja za nov napad?
London, 8. decembra. >Daiiy Ex-press« poroča iz Aten: Vrhovni poveljnik grške armade general Pengaios je v nekem razgovoru s poročevalcem nekega angleškega lista izjavil, da je grška armada v slučaju, da se mirovna pogajanja izjalovijo, takoj pripravljena, da znova napade Kemaliste,
Bolgarija demontira.
Ljubljana, 9. decembra. Bolgarsko poslaništvo na Dunaju dementira vesti iz Beograda o resnih nemirih v Sofiji. Na tozadevno vprašanje je poslanik izjavil, da je sprejel iz Sofije brzojavko, da vlada tam popolen mir. — Resnica je samo vest o nemirih maee-donskih vntašev v KustendilUi, ki pa so že zopet zadušeni.
Imenovanje generalnega komisarja za Avstrijo.
Dunaj, 8. dec. (Izv.) Kakor se do-znava iz antantnih krogov, je že imenovan generalni komisar za Avstrijo. Mesto komisarja prevzame bivši župan
ja glede varnosti morskih ožin, Carigrada in Črnega mroja. 2. Omejitev vojne moči na vodi, ki prihaja v Črno morje, tako, da ne tvori nobene nevarnosti za obalo morskih ožin in Črnega morja. 3-Nastanitev vojnih ladij vi Črnem morju naj se prepove. 4. Svoboda prehoda trgovskih ladij v mirni in vojni dobi. V času bo izvrševala kontrolo Turčija. Turška delegacija k temu še dostavlja: Mar-marsko morje ne spada med morske ožine. Demilitarizirani pas krog Bospora je brezpomemben. Določba da se v tem pasu ne sme nahajati nobena utrdba, bodisi na suhem ali na vodi, popolnoma zadostuje. Turčija mora imeti v Carigradu in v morskih ožinah svoje arzenale in druge pomorske naprave. Meje te cene so preobširne. Izmed štirih otokov pred ožinami se mora priznati in potrditi na Imbrosu, Tenedosu in Samotraki suverenost Turčije, dočim mora Lemnos ostati popolnoma samostojen. Na polotoku Galipoli se mora priznati gotov minimum za obrambo.
Lausanne, 8. decembra. (Izvirno-) Konferenca bo bržkone 23. decembra prekinila vsa dela ter jih nadaljevala še le 2. ali 3. januarja.
rotterdamski dr. Alfred Zimmermann, ki bo že v prihodnjih dneh dospel na Dunaj. Istočasno se vrnejo na Dunaj finančni delegatje zveze narodov, da instalirajo novega komisarja.
BORZA.
C u r i h, 9. dec. (Izvirno) Predhorza. Pariz 37.70, Zagreb 1.775, London 24.24, Berlin 0-065, Praga 16.82, Italija 26.70, Newyoo-lk 530.50, Duna j 0.0075, žigosane krone 0.0076; Budimpešta 0.*93, Varšava 0.0325, Sofija 3.95, Bukarešta 3.32.
Zagreb, devize: Dunaj 0.1075— 0.1T25, Berlin 0.85—1.05, Budimpešta 3.10—3.40, Milan 362—365, London 330.O 335.5, Newyork 73—74, Pariz 509.5—514.5, Praga 230.5-233.5, Varšava 0.44—0.54, Bukarešta '47.5—49, valute: dolar 72—73, aK, 0.1103, čK 229, levi 50,i leji 49, lire 358—362, franc, franki a04.o—509.5, švic. franki 1370, belgijski franki 457.5-462.5. Efekti: Jadranska 370, Ljubljanska kred. banka -00, Slavenf&a banka. 105 -107. Štev. eskompt. banJka 145, Union 600-625, Ljubljanske strojne tovarne 155, Trbov premog, družba 280.
nega dozdajnega predsednika. Davidon viča, ki je pokazal pred vso javnostjo polno zavest odgovornosti in ki se je s predsedniškega mesta umaknil v vrste redova; ne da bi le trenutek mislil na to, da izstopi iz stranke, nasprotno, ki poziv k izstopu iz stranke z vso odločnostjo odbija.
Radikalci, ki so računali z razcepom demokratsko stranke in so se že videli v ulogi predominauitoega elementa v političnem življenju države, so se Im-, do zaračunali in se danes zavedajo, da so moraiične postojanke demokratske stranke po zadnjih sklepih močnejšo kot so bile kedaj. Zato se še vedno pustijo obletavati od klerikalcev in raznih drugih malih frakcij, ki jim ponujajo svoje zavezništvo v vladi na račun demokratov. Ako bo stavila radikalna stranka svoj strankarsi interes nad narodni in državni, je mogoče, da se spusti v koruzni zakon s temi skurmi-nami, da z njihovo pomočjo izvede nove volitve — proti demokratom, katerih oslabljenje je nujna in vroča želja radikalne stranke. Ako bi imeli v radikalni stranki večino ljudje Protičpvega kova, bi se to brez dvoma zgodilo, —i Dvomimo pa, da bo v to privolil Pašič, ki bo na podlagi sedaj razčiščeno situacijo brez dvoma, dobil od kralja poverilo, da sestavi novo vlado na podlagi dozdajne koalicije. Nasprotno bo tudi Pašič prisiljen, da enako odločno, kakor so to storili demokrati, obračuna v svoji stranki z vsemi onimi, ki se igrajo s temelji vidovdansko ustave in ki iz sebičnih partizanskih razlogov} skušajo nadovezo.vati pogajanja z naj-gršimi separatističnimi elementi.
Položaj je razčiščen, demokracija! stoji kakor trden zid sredi političnega valovja, delo se naj nadaljuje, v korist države in naroda-
Politične vesti.
* Katastrofalni volilni red za štajerska mesta. »Slov. Narod« si jnaročil dopis iz Celja, v katerem prerokuje črno bodočnost Mariboru, Celju in Ptuju* Sedanji voiilni red bo omogočil, da bo-do v teh mestih zopet zavladali nem-curji in Nemci. Skrb gotovih gospodov; v Ljubljani za naše kraje je sicer hvalevredna, žal, da se vedno pojavlja ob nepravem času in v takih oblikah, da resno dvomimo o n,jeni iskrenosti. — Vsem ljubljanskim prerokom bodi povedano, da se naši narodni in napredni krogi dobro zavedajo resnosti položaja; in da prevzamejo nase polno odgovornost za zaščito naših nacionalnih interesov. V tem oziru naj nas Ljubljana' pusti pri miru. Mi v štajerskih mestih1 ne bomo delali političnih »zelenili kadrov«, ampak bomo združili vse napredno politične življe v enotno falango, ki! bo v stanu prekrižati Nemcem in nem-čurjean njihove prezgodnje račune. — Recepte ljubljanskega f rogata ega šta« ha na hvaležno odklanjamo.
* Elokaški napad na Hermena Wea-deia. No smo nedavno objavili izvleček iz repega članka znanega nemškega, publicista g. Hermana W cini el a o našem ujedinjenju, ki je izšel v »Prager Presse«. smo umestno pripomnili, da bo izzval hrvatske separatiste. In res se je oglasil »Hrvat«, ki je v pomanjkanju argumentov izlil na g. Wea ita ,vso polno pristnih zagrebških psovk. Očimi mu, da je plačanec našega, zunantemt ministrstva itd. G. Weade| jo dal »Hr--f1 U-ii	odgovor	v	ent	zadnjih!
t u	Pre^b	k»r	pravi, da
i lotel »Hrvata« izročiti sodišču, pa oot .siromaSni nemški rdsaieli niimj .sre;i:,tev, da bi začel proces v državi, katere valu i a stoji z nem ško valu to v razmerju 126; L Samo tej okoltiosti naj W > Ut-vt u - *hvaji, da m1’ ge bo sodi-
šoe udarilo pečata obrekovalca 5« laž- j hraltar. Italija bi bila s tem občutno njavea«. — To je kulturen. Zagreb! Ce oškodovana, ker se vsa, italijanska eks-ne pišeš tako, kot ei misli parger v Via- panzivna politika koncentrira v Sredo-ski ulici, pa dobiš blokaški analhema! zemslcem morju. Italija ne moro prista-* Madžarska propaganda. V zad- ti na angleški načrt glede Dardanel, njem času ee opaža, da vodi budimpe- ne more pa, na drugi strani dopustiti, titanska, vlada v raznih centrih evrop- da prodre v Sredozemsko morje Rusi-skih držav nenavadno živo propagan- ja. Italija zahteva popolno enakoprav-do, za katero izdaja velike vsote. Ta nost, da si zasigura bodočnost tako po-propaganda stremi za tem, da razširi litično, kakor vojaško, no samo na Sre-V državah velike antante kakor turli | dozemsfceim morju, temveč na celem
malo čim več neresničnih vesti. S to propagando hoče Madžarska na najrazličnejše načine diskreditirati češkoslovaško republiko in Jugoslavijo t.er Rumunijo, servirajoč najneverjetnejše vesti o razmerah v teh treh državah, katerim neinformirana javnost često
svetu.
* Na Madžarskem iščejo veloizdaj-nilte. Na zadnji seji narodne skupščine je zahteval poslanec Bogya v posebni interpelaciji, na j se uvede zoper politiko, bi so osumljeni veleizdaje, kasen-
Bo? dveh gigantov. Fr»neoskJ parlament o militarizmu. •
Zadnje dni novembra je bila v fran- kar. cela r Cimo zah Ir vojaškem- pro-fja zapusti Porenje. 3
cos&i zbornici debata o vojaškem- prod ja zapusti Porenje. Nemči,! računu. Govorilo jo več poslancev, za- kovati z industrijsko mobillmcilo. stoipnikav raznih strank. Referent de sedaj proizvaja 500.00-1 ton dušika.
- j Franci-hoče IdjU' Žo
Lamazie je dejal:	Je	zgodovinska in
zemljepisna fatalnost,-da mora Franci-, ja biti zid proti vsem nasilnim poskusom. Francija mora sama stražiti mejo ob Renu. Izgleda, da so mobilizirani' vsi šovinistični živi ji v Italiji, Angliji, Poljski, Bavarski,-Prusiji, Turčiji in slednjič v Grčiji. Franciji js treba pri-.
tudi res nasede! Razen 'že obstoječih	To	s<?	oni	politični	vodi-	hraniti	morel^o	bolest-':
agentur v Parizu in na Dunaju, je o-snovala bud im peš tanska vlada tako agenturo tudi v Berlinu. Ta agentura ima namen oskrlr -ti s poročili iz bu-idimpeštanskega vi v angleško in ameriško javnost. Kakor izg-leda, pa ta agentura v Berlinu ni našla onih pripravnih tal. kakor je pričakovala, ker se sedaj preseljuje v Rim. Horthy in Madžari se nadejajo, da najdejo na temelju svojega »historičnega prijatelj stva« pri Mussoliniju in italijanskih fašistih večje razumevanje, nego so ga našli v Berlinu. Istočasno skuša jo Madžari s podvojeno silo razširiti svojo propagando tudi na Dunaju, ker upajo, da bodo v Dunajčanih radi težkih gospodarskih prilik našli istotako vztrajne prijatelje svojih političnih osnov. Nas zanima predvsem nova madžarska agentura v Rimu, osobito še, ker je guverner madžarskega kraljestva, Horthy, nedavno sprejel v av-dijenco zastopnike italijanskih nacijo-natističnih in borbenih društev. Večina teh zastopnikov je pripadala fašistom in uacijona.listom. Hort.hy je italijanske zastopnike sprejel najiskrenejše ter jim razkazal in razložil vse naprave in uredbe madžarske vlade. Tako shrbe Madžari za propagando v s vrh o dosedanja svojih ciljev, dočim prepuščamo mi informativno službo o naših razmerah in vprašanjih tujcem in lastni usodi.
telji, ki širijo revolucijouamo propa gando v prilog male antante. Nadalje je zahteval preiskavo zoper radikalnega poslanca dr. Ruperta, ki se je izdajal za zaščitnika državnega, reda, dočim je za. časa protirevolucije, ki je sledila dobi proletarske diktature, poveličeval usmrtitev 21 boljševikov, ki so bili obešeni v gozdu pri Devetzseru.
'a^s/cevn.
cčcM-avcdo^?■
m
tno preseneče-
nje. — Poslan. Fabry je izjavil, da moramo imeti vedno pred očmi, da Angliji in Ameriki ni treba biti v strahu za meje. Drugače je s Francijo; njene oči so vedno obrnjene na vzhod. Sigurnost Francije pa leži v zasedbi Porenja, v razoroženju Nemčije, v garancijskih' pogodbah, v Zvozi narodov. Nemški
čim je pred vojno proizvajala Je c! ton. Garancijske pogodbe še niso P* pisane. Francoska vojaška oi\gaad«iflft je tedaj poglavitna garancija za varnost Francije. — Socialistični poslane® .Pavel Gencourt je obžaloval, da jn®J-a Francija držati pod orožjem '33000 mož, vendar pa je varnost Francu®, vedno tako ogrožena, de ni drugegall’ hoda. Govorili so tudi še drugi poas® ci, na kar je vo
so
pozOril na dejs: polovico znižala iiii za tretjino s Štvo. Kdo šo škem militarkn lažem i proračun
minister Maghnoto-da jo Francija f ško službeno do» VO]®’
as
krčila izdatke za hkn govori o fran®! in? Na to je bil F'e“'
sprejet.
o nalivjiero in naliv svinčnik
TAJNIŠTVO DEMOKRATSKE STRANKE V MARIBORU za oblast-no organizacijo stranke in za Maribor
je odslej stalno v Cankarjevi ni. št. 1, Bruseljska konferenca. Reuterjev I pritlično. Tam so tudi klubski lokali
urad doznava iz zanesljivega vira, da bo Belgija sklicala konferenco v Brus lju samo pod pogojem, če se zavezniki sporazumejo glede reparacijskega vprašanja. Na jbrž se bo konference u-deležil Bon ar La w osebno.
* Razdelitev dolgov bivše Avstro Ogrske. »Pet it Parisien« poroča: Odbor etookovnjakov, kateremu je reparacij »ka komisija poverila bestavo načrta za razdelitev dolgov bivše Avstro-ogr-rfce monarhije med nasledstvene države, je dokončal svoje delo. Komisija bo jutri sklepala o predloženem načrtu.
* Italijanska megalomanija. »Idea
za seje strankinih organizacij in za sestanke strankinih pristašev. Tani naj oddajejo člani stranke vse svoje želje, zadere, prošnje itd. Tam so na vpogled volilni imeniki za Maribor. Uradne ure so od 8.—12. ure dopold. ter od 16—18. ure popoldne.
Repertoire:
Sobota, 9. dec.: Jalnuševč&ni, A.
.	.	,v	-	-	-	,	Nedelja,	10.	dec.	ob 15. Namišljeni
Nazionale« piše, da namerava A nglija | bolnik, izv. — Ob 19 % Nečak, izv. in
kuponi. Gostuje g. Knittl iz Zagreba.
Slovansko časopisje in Francija.
Značilno je, kako so razni listi regi- v oprezni, a vendar jasni germ&noftJ®" strirali to debato v francoski zbornici. j stilizaciji. Nekateri, ki tudi tekoče ' Kolikor srno mogli zasledovati v jugo- j sti registrirajo po enotni metodi, s° slovenskih, čeških in nemških listih J zatekli k francoskim virom. Drugi , smo opazili, da zlasti na slovanski sira,- j jih enostavno prepisali iz nemški® ni ne vidimo nič enotnega. Nemško ča-, atov, ki so jim iz lahko umljivih ^ sopisjo je izkoristilo to priložnost in je l logov lažje dostopni nogo francoski' ^ udarilo na debele strune o francoskem \ Tako se tudi med Slovani širi fco* e militarizmu. Slovanski listi so dobili j francoskem militarizmu, nihče pa . poročila večinoma od nemšldh dopisnih ; misli, komu tako in podobne .v,^1 1 in brzojavnih agencij in so jih prinesli ristijo.
Tisk — najmočnejše orožje.
Dvoboj med Francijo in Nemčijo je ena največjih političnih borb, kar jih sploh pozna zgodovina. To je boj dveh mitoloških gigantov. Temu boju služi o-gromen aparat, ki o njem navaden go-
proti temu načinu propa®®
:tl3«
skrajno težavna, kakor se je pdka^
celo v Indiji. Najtežjo je to, ker s® dence no da prijeti, tako je r.azbh'1^ in abstraktna. — Druga sorodna f
—	 ,n._	x____■	*7
stilniški politik in čitatelj dnevnih ve-; pa jo nemško časopisje, ki sta*® sti niti no sanja. Tisk je postal močnej- j najbolj vplivati na slovanske
še orožje ngo so največji »42« topovi, kjer jo nemški jezik zelo razši«00;^; Vpliv tiska je ogromen in. tega se oba Mnogo se dela na znanstvenem V° -«
rivala dobro zavedata.
j
; tudi tu Jo tendenca večkrat PoV<Vhn^ Nemčija oziroma Nemci razpolagajo za,lori,ta, dovolj je, če so v tu jcu z mnogimi korespondenčnimi un-adi, ki občudovanje pired nemško vedo. od^lajajo vesti širom, sveta. Ta poroče- fijo, literaturo. Francija ne defo
valska služba je pidmeroma po ceni in sistematične propagande, ker ji ' oJn
■v
JJi
se je inozemsko časopisje rado poslu-j treba. Nemčija
.to poražena
ja
žuje. Vesti raznih nemUi agencij najti za vsako ceno izhod iz && p grodo v Anglijo, Ameriko, Rusijo, na | situacije. Francija je zmaigov^cfl roj Balkan, celo na Japonsko. V stilizaciji mora čuvati pred svetom tudi ^ teh vesti, ki sicer- morajo biti kratke in sijaj svoje zmage. V slo vati ^;sc at varne, se kaže vsji sistematičnost in. lah je Francija malo znana.
organizatorična sposobnost nemškega niso zanimali za. nas, mi ne duha. Te vesti so kaplje, ki polagoma, nes si mislimo, da mora iti gora D razdrobo tudi -pečino. Kaplja za kapljo hamediu, a ne Mohamed k gori- .
pada na svetovno javno mnenje; mnoge lamo premalo propagande *» Zjl/fl padejo mimo, druge dolbejo skalo pred- Francozi so na drugi strani s® ^ sodkov, dvomov in nezaupanja. Borba predsodkov.
v Čamaku ustvariti nov Suez ali Gi-
Radivoj Rehar:
Ivanu Cankarju.
(Ob četrti obletnici njegove srrirti 11. XII. 1922.)
I nagnal vojsko policistov in dooarjev, enkrat samkrat. Potem je postal zopet vdan v svojo sužensko usorlo in bil je prepričan, da mu je bilo od vekomaj do vekomaj sojeno hlapčevati drugim. _T	_	.	Ubogi Peter Klepec — slovenski
v saka. velilka doba ima svojega psre- narod! Obupal je bil nad samim seboj, roka; tudi naša največja, doba našega Ti pa, brat njegov v trpljenju, Ti si ve-f*T^j02I1'B Ka	—	njen	prerok	del, da ni več daleč dan, ko bo znova, iz-
Bj bil Ti nesmirtni brat Ivan Cankar! rul tepko in nagnal policaje in dacar-J^t malo im slabotno ne>sogljenče si za- je. Vse okrog in okrog Ti je n-apovedo-gteda'1 tam na ^ notranjski Vrhniki luč val o ta. veliki dan. Sneg je kopnel; na doline šentflorjanske in že tedaj, ko je hrežuljkih prisojnih holmov doline drugim ljudem dodeljeno samo neaka- šentflorjanske, te zemlje Tvoje in noše, ljeno veselje det inskih let, se je Tebi zemlje slovanske, je zacvetel orni teloh, zarezala v arce^ grenka bolečin«.. Čutil vrbe so pognale mačice, zazvonili so si jo, ko je Tvoja mati vlekla, težko^bre- zvončki — bližal se jo čas Velike noči, ??® I*5 blatnem klancu, ko »i prvič vz-1 čas Vstajenja. Prebujen iz težkih po-fluhal njo in njeno trpl.jenje. In pred dob iz sanj sj se napotil po glasu novid-Teboj je vstala njena velika mučeni- nega zvona v nevidmii hram k veliki 8 podoba, katero si vzel in postavil maši in tam si med mrmranjem trpe-na oltar vsemu svetu. Potom si šel kot čih in med kadilom zasužnjenih zazrl grešnik Lrniart v slovansko motropolo, njegov obraz, obraz Gospoda nad Go-- v belo m megleno^ Ljubljano in preko spodi, obraz Boga, in z razprostrtimi topljenja si ^ priro-mal ea irokami si ■aM.ieail samo tri besede, to-križa na gori, odkoder ei da najvišje in naj svetejše kor jih je ke-uz« trpeči, obraz druge matere — do- daj premogel človeški jezik: movine. Trepeooč ai padel pred tem	O Moti, o Domovino, o Bog!
obrazom no kolena, klečal si dolgo, dol-	Tedaj si dopolnil svojo pot	in	ai	ve-
e°	V^a	v	se^’i	c!vo:i'	d°l> ni več daleč poslednja postaja
no bolečino, topljenje dveh mater. Tam Tvoje križeve poti - in pootal si pre-epodnj je stal Tvoj m nas narod rac- rok, velik, najvašji! aalj^ m ponižan, Troj in naš -brat Pe-	Mati! Domovina! IW
ter‘Štepec. Enkrat samkrat se jo bil	O, čul sem tedaj te Tvojo	tri	he»e-
PMfaM svooe nadnaravne moči; enkrat de; čul sem jih preko gora in dolin v
Francija straši po Evropi.
Talko oltarno v nemških listih in tako ponavlja za nemškimi listi tudi
toliko Tvojih razžaljenih in ponižanih bratov in sinov skupne Matere Domovine. Na vseh štirih straneh sveta smo začul i ta Tvoj klic, začul i smo zvonjenje velikonočnih zvonov in napotili
marsikateri naš o-rgau. Če res s.
[tra&
pač nelolo, ki so je boji. Govo*1
hišico poleg Muima, Ketteja i® ^ nih, ki so bili odšli prod teboj, ®e. j>llo bili dočakali Vstajenja. Kakor.® 0 ^e*
Mozesu dano, veseliti se obl j®'
bl.ie°e
OTUU BtJ OT1J ”- -g fi'
, žele, ampak jo umrl takoj, ko ^0 smo se k veliki maši, k Vstajenju. Pre- j vič zagledale njegove orosene o<^t i bujen iž malodušja se je dvignil Peter n,;, bilo dano Tebi živeti v evg*. Klepec., pograbil s svojima močnima, suženjskega jarma stoletij ree^ rolcama za vaško tepko in jo z enim ga- movini.
mim zamahom izrul s koreninami vred.| štiri lota so že poteki® a{0
Velika je bila ta tegilca, ta metla Petra' dne, kar Te ni več mod jjaan*>£^^e^
Klepca; segala jo od Mure do Soce, od ! kratka leta, toda koliko so i°fPV*AoW Dra ve do Kolpe m daleč, daleč tja. doli ’ i|0 v tem času v Tvoji osvobol®111 ^ proloo zagorskih goric, slavonskih in šentflorjanski! Peter Klepe®;. ^0, vojvodinskih ravnin in kršnoga krasa. slovenski, je zopet padel v r&e ^
zaj tepko in. naj so pusti	i
sti m sreče vse naše oči. Oj, to. je bila J v suženjsko verige. Glej, tako d* m Velika noč, to je bilo Vstajenje!	j	propadli, da ga skušajo V**®** 0
Ibdaj p«, ko smo mi pirovali. ko?fi0 mn godilo boljo poprej, smo praznovali ta veliki praznik, tedaj j ubog pastir visoke dunajsko ^ si Ti naš prerok nenadoma onemel. Za- j Ulanci, ki so ne morejo ^ W ^ šibila »o so Ti kolena, ki so niso »tra-] hlapčevsko narave! sila niti najbolj strmih in najbolj blat- ] danes, ko .so sami .postali “f1 klancev; ostekflenele «o Ti proroške žal, da niso več hlapci!	.
oci in se zaanle v nolio. O Bog! Glas Kje si, Ti veliki vzpod'WW p0t,if radosbiih zvonov »e .ie spKMnenil v veliki prerok, kje si, da bi ?orK? ^ mrtvaško potrkavanje. Vsa dolina šent- nil Petru Klancu v roko nF0?? . ^ florjanska se jo sklonila k tlom; odela ko metlo, da bi po-motol ^	6i ^
se je v črnino in. poromala k Tvojemu florjamske vso to nemngo? mrtvaškemu odam, da ti sporoči zadnji • zapustil «o prej, prodno je ln k0 %ev ’ ■*	~	1	delo? O, kako zelo,	vf
tudi še naš Ivah
eano vse
poztirav, veliki, nesmrtni Ivan Cankar.
Ivo je Kil napočil dan. Tvojo prerokbe, bi To potrebovali t 1‘ „llris aapdgt'i.1; odšel si od nas, da ie- liki, naš uajvečji -
(it
Ji
ivt
Na
Maribor,’ 10. dectMTlsatt
—   ' Vi.rai.-gr
Sirar? ?,/
39 Francija kriva vsega < zla.. kor aahteva previsoke reparacije m ker s svojim militarističnim kopitom Pritiska Nemčijo k tlom. Francija hoče Wos.'rsko zasužnjiti sedemdeset milijonski nemški narod, njen princip je st)rrašfcvo, njena politika krivica. Zakadi Francije ne more biti miru na svetu, Francozi branijo Evropejcem, da ■1 se objeli med seboj kot bratje in si osnovali pacifistične Zedinjene države.
Tako ponavljamo za Nemci kakor toPige in v žil ali nam polje sveti od-P°r proti nasilju in krivici. Le preradi Ppzabimo na se, na svojo lastno agodo-vino na lasten položaj. Francija je kriva v#aga ?i};3 Toda Francija ni edina zmagovalka. Med vojno so bile tesno na 2ieiii strani največje svetovne države. Razlika je samo ta, da je Francija naj-Fč trpela. Kdor mnogo trpi, ne odpu-Kc'a rad in ne pozabi tako hitro. Fran-
coske žrtve neizmerno presegajo angle ške, ameriške, italijanske. Poldrugi mi lijon zdravih in trdnih Francozov je padlo kot žrtev boja proti oni vel enem ški megolomaniji, o kateri je govori Viljem HaheotaoiUerc že pred vojno in med vojno, o zgodovinskem poslanstvu nemškega tnjaroda v svetovni zgodovini Najodličnejši reprezentanti nemške ra se so hujskali množice »nur aushalten« Nemčija je v času svojih zmag odkrito priznavala in utemeljevala svoj impe-rijalizem, čemu se ga sramuje sedaj po porazu? Danes se Nemci trudijo, da bi prepričali svet o svoji nedolžnosti, gie de izbruha svetovne vojne. To je grad dijo®na prevara javnega mnenja. E a čunajo s pozabljivostjo in naglo dov zetnostjo ljudskih mas. Ni je večje su gestije kakor je opravičevanje raznih Hindenburgov, Hohenzollercev in dru g ih.
Nemčija je podpisala mirovno po-
?®*bo [n prevzela vsa bremena. Mogo-^ k, da je bil marsiknk račun zmoten, jhpačen, krivičen. Mirovne pogodbe so 'felo človeških rok in imajo na sebi ^nt človeške nepopolnosti in retivno-6*i, Toda vprašajmo se: kako bi pač Iz-®essla Evropa, če bi zmagala. Nemčija * s**ojimi filiialkami* Kakšne mirovne ||°Koje bi naložili premagancem? Vae ,!ctis — gorie premaganim! so vražje
tol).
V
Ciara pacta, boni' amiei.
med vojno. Kdo se danes ozira na ta preležani papir? In vendar je povsem jasne, da bi bdi diktat nemških zmago valcev neizprosen in krut. Nemčija da nos tripi, o tem ni dvoma. Toda Dekdo bi moral trpeti na posledicah vojne samo fantasti so si lahko zamišljali 1 1918. mir brez aneksij, brez reparacij Evropa je zagazila v ojno in tu ni drugega izhoda kot da premaganci in ob sojencd vzamejo nase kazen. Če mora trpeti lopov, ki na gozdni cesti oropa in ubije popotnika, morajo trpeti tudi
«s©cie, a niti najmanjšega dvoma ni,
* 'd jih izrekla tudi Viljem Hohen-
■*!er in Karel Habsburg. Ne pozabimo! narodi, ki so pogazali mednarodnopra /v1"1.', kakšne načrte so imeli imperi- vo, padli Franciji za hrbet in sleparili j^-di centralnih dr/av! Treba je citati ljudske mase z goljufivimi gesli ls‘e( brošuro in knjige, ki so izhajale I osvojen ju polovice Evrope.
Proč z obema gigantoma?
Nopjči |a se danes trdo bori proti j še vedno trepetati za komaj obnovljene vasovalcem, zlasti še proti Franciji.' pokrajine ob Marni; še vedno mora "a-ncija m se bori s samim seboj, ker skrivati s svojo materinsko roko --
y»
te še.'<t
rdi in novega dela, bi nedvom-' da bo Nemčija ostala na popre vratni
na
vJ*o učinkuje na narodno dušo in, Francija ima. v sosedstvu svoje meje tj lva na politične razmere. Nemška i — kako naj ohrani mirno kri? a so podminirana. Reakcija se ne or-j Pa proč z obema gigantoma? Proč s ,«hzira ]e idejno, marveč tudi dejan-, silo in mir naj zavlada. To so lepe be-*o, militaristično. Kje so garancije, da. sede, zelo lepe besede. Toda v realnem tiekega lepega dne ne obnovi dikta- j življenju je žal drugače, in klic vpijo-"bi i eh živi jev, ki si bo postavila v oega se igublja v puščavi. Ce me ' v Veroni maščevanje nad Francijo in gozdu napade razbojnik, mi ne porna-vfcgimi udeleženci vojne zmage? V gajo lepe evangeljske besede o ljubezni C® Siji obstoja cela literatura o bodo-; do bližnjega. Življenje je večen'boj in maščevanju. Strasti kipe. Erzber-, danes še nimamo ničesar trdnega in fraithenau i« drugi prijatelji nove.' zanesljivega, s čimer bi lahko nadomc-6o°. svobodnejše politične smeri stili silo, l%taii žrtv kroglje. Francija mora 1
Slovanski opazovalci.
l0j- Slovani imamo nedvomno — tte • °to *'n vsak narod posebej —dru-VStUlt^e«e nego Nemci. To je menda že WvVa.3u°. Fred vsem: mi nismo eks-(tjjj 2ivtti, mi se ne širimo na račun dru* ši ,,Car°dov, industrijska kultura še stVr, * VBsila našega nacionalnega hišo k }\ ^Rodovini smo bili skoraj ved-bolr-.-0. Pssivni kot aktivni. Dokler se
v F u si ji ne razčisti, mislimo W;?tan le na Jugoslovane, Čehe, V-L Bolgare. Prvi trije narodi so % p . Cnca svetovne vojne potlačeni, m’ p.°^ n€mško nadvlado. Osvobo-Jtov. p i« zmaga zapadnih zaveznicah. v*l'ticipirajo na mirovnih pogod-^0,„ 3*°v geografičai položaj ni ni-
osvobojencev nas ne sme spraviti z ravnotežja. Bolje je, če smo konzervativni v mednarodnem življenju kot pa preveč napredni in vrtoglavi. Pred vsem nam jo treba jasnosti in sigurnosti. Mi nismo poklicani, da dajemo že sedaj svetu pravico in da razsojamo spore gigantov. Opreznost je boljša kakor prenagljenost. Ne pozabimo na izkušnje v preteklosti in se učimo od sedanjosti. Danes še ne moremo in ne smemo nasesti nemški propagandi in njenim rafiniranim mrežam. To bi se utegnilo maščevati kakor vsaka nepremišljenost. Naši interesi kažejo geografsko, politično in kulturno v smer proti Franciji, kateri bodimo dobri,
^1&'1 •Usodeuv Foljska so na zapadu iskreni prijatelji, nikakor pa ne lakaji na Nemčijo, na vzhodu je Francozi ne goje političnega imperija-
negotovo, razmajano Rusijo. ^ J,f.;:.°VaSxv^ 3° stlačena med Nemce
;|k	^Ug0slavija	leži	na poiiti-
Gt
sWanska država. Prva opojenost1 nem življenju.
lizma nasproti Slovanom; med njihovo latinsko dušo in slovansko dušo je mnogo sorodnih črt, ki jih negujmo na obeh straneh. Predvsem pa iščimo last-
™0etu’ kjer se v dolgih  ________________________________v
^ ti _U1	trdna	in stal- [ no, slovansko orientacijo v mednarod-
I—us.
Kralj in kraljica na potovanju.
^ kr.rf?i .6edaiFa vladna kriza, odipo-
Njo 6 iQ otlpotovala kraljica Marija s hii; J^ntei j°. Odtam odpotuje cela
Dnevna kronika.
\k ya‘.l Aleksander v Sarajevo, ka-
i>v.	-	-	-
Cii __________
r°flbina v Dubrovnik. gbliiS«* «uimo! Dr. Korošec je po <h'v- li«+	volitvah podal dopisniku
din it J!nek<l izjave, v katerih stoji °S>i v komunistična 6tranka ^ u bi jani s pozitivnim detlom
in je velik dobiček za državo... Bolj zitivno delo v diržavi nego jih preganja-državniški je dovceti komuniste v po-ti z izjemnimi zakoni...« Glejte, glejte, Ikako danes govori isti dr. Korošec, iki je kot ^ minister dal kupe delavstva posfcreljati na Zaloški cesti v Ljubljani Hinavec!
— »Narodni list« bo od tega tedna naprej izhajal kot četrtkova številka »Tabora,« na S straneh! 3 bogato vsebi-
no, zlasti iz narodnogospodarske stroke.
— Nov demokratski list »Jugoslavija« je pričel izhajati v Bitolju.
— Dražba lesa v Breznem. V pon-deljek 11. decembra 1922 ob 9. uri predpoldne je javna dražba 10 vagonov različnega lesa v Breznu poleg kolodvora pri I. G.
— Vojvodina za svoje invalide. Invalidski odsek v Novem Sadu je sklenil, da se z novim letom odvzame koncesije vsem privatnim lastnikom tobakarn ter se jih podeli invalidom. V to svrlio je započel odsek te dni s popisovanjem onih invalidov, ki žele prevzeti prodajalne tobaka.
— Zahteve vojvodinskih Židov. Židje iz Vojvodine so predložili ministrstvu ver prošnjo, v kateri prosijo, da bi ministrstvo razveljavilo madžarski kongresni statut, po katerem so se doslej upravljale židovske cerkvene občine, ker žele, da ne ostane nikaka sled več, ki bi jih mogla spominjati na bivši madžarski režim.
— Nakup novosadske mestne bolnice po državi. Te dni jo bila podpisana pogodba med novosadsko mestno upravo in državo o prodaji tamkajšnje mestne bolnice. Država odkupuje bolnico za 8 milijone dinarjev. Ta svota se mora izplačati v teku poldrugega leta. Za ta čas plača država pet odstotkov obresti za neizplačano vsoto. Država bo bolnico razširila in zgradila tudi poseben oddelek za. zdravljenje nalezljivih bolezni.
— Kako postopajo z jugoslovcuski-mi vojaškimi novinci v Italiji. V Italiji se ne postopa, z jugoslovenskimi vojaškimi novinci, kakor hi bilo pričakovati od države, ki se o vsaki priliki sklicuje na svojo dvatisočletno kulturo in neomejeno kavalirstvo. Slovenski poslanec dr. \Vilfan je inierpeliral v tej zadevi v italijanskem parlamentu ter med drugim izjavil: Sedaj, ko so naši fantje prvič nastopili službo v italijanski vojski, se ponavljajo dogodki, ki kažejo dovolj jasno, da vlada ne razume ali hoče razumeti našega položaja, Naši fantje so prisegli ter izpolnjujejo svojo dolžnost. Nikjer pa se niso obvezali, da morajo zatajiti svoj materin jezik, svoj narod in svojo pripadnost. k drugemu plemenu, in nikdo jih k temu ne more siliti. Priporočam vladi, da ukrene potrebno, da se bo z našimi novinci postopalo, kakor z o-stalimi, brez ozira na njihovo narodno pripadnost. Lahko bi navedel vojnemu ministra dovolj primerov, ki bi dokazali, da so v tem pogledu potrebni odročni koraki, da. se prepreči nadaljno nasilno postopanje s slovenskimi vojaškimi novinci.
— Dve knjigi dobi zastonj, kdor kupi knjige Goriško Matice za 24 Din., tega denarja je vredna po svoji obsežnosti in opremi ena sama knjiga, drugi dve sta kot darovani. Sezite po Koledarju, knjigi Zlata srca in Strahovih bukvah.
— Hrvatje za galerijo lepih umetnosti v Ljubljani. Prva hrvatska ste-dioniea v Zagrebu, naj večji denarni zavod Jugoslavije, je naklonila po pokrajinskem namestniku g. Hribarju 500.000 K fondu za zgradbo poslopja galerije lepih umetnosti v Ljubljani.
— Razpust društev. Pokrajinska uprava za Slovenijo je razpustila sledeča društva, ki nimajo več pogojev za pravni obstoj in sicer: »Schiitzen-club« v Zidanem mostu, »Deutscher Verein« v Celju in »Cillier Rudfaivrer-Verein« v Celju.
— Statistika Slovanov. Glasom najnovejših statističnih podatkoy živi danes v 5 slovanskih državah 138 milijonov Slovanov. Rusija šteje 90 milijonov, Poljska 22 milijonov in 500.000, Jugoslavija 10 milijonov, Čevškosiovaš-ca 8 milijonov in 500.000, a Bolgarska 3 milijone in 500.000 slovanskega prebivalstva.^ V nemških državah živita 2 milijona in v, romanskih tudi 2 milijona Slovanov. Rusov živi v Rusiji 90 milijonov,^ v Poljski 6 in pol milijona ter v Češkoslovaški do pol milijona, Foljahov živi v Poljski 15 milijonov, v Rusiji pol milijona ter v Češkoslovaški 100.000. V neslovanskih državah živi
. milijon /00.000 Rusov, v glavnem v Besarabiji ter v baltiških državah; j milijon in pol Poljakov v Nemčiji, okrog 900.000 Jugoslovenov v Italiji Avstriji in Romuniji; 700.000 Bolgarov y Romuniji in v Grčiji; krog pol mili-čkshostovaltov; M Avstriji, Madžar-
ski in Nemčiji, pa tud' .Vuu b-\eiiov živi v Nemčiji-proko tOOhtO. Tako živil v neslovanskih državah Rnr.o'y 2%; Poljakov 9%, Jugoslovencv S%, Bolgarov 18% ter Celični otrok q'v 5%.' Fseh! prebivalcev peterih skvanskH)' držav; je skupno 188 nfiilijohov i,n 500.000, Po-v višina slovanskih drže.v meri 5 milijonov ter 375.0,00 km5, ali 55% celokupne evropsko površine. Nemcev živi v tujih državah 12 milijonov, a Romanov samo 0.4%. Vseh Rusov skupaj na vsem svetu jo 114 milijonov, Poljakov 24 mik, Jugoslovanov.. 12 mjl. Bolgarov pa' 4 milijone. Vseh Slovanov skupaj na vsem svetu jo okrog 180 .milijonov. To jo gotovo impozantno število, toda bilo bi še bolj impozantno, če bi Pili —, složni!
— Poljsko-jugošlovehsfea -'^Vba ss je ustanovila v Zagrebu, Danes 9. t. m. je ustanovni občni zbor.
— Etna In StromboR — zopet sipata lavo. Ze’ pred nekoliko meseci, sta oba ognjenika zopet začela delovati, vendar brez škode in. sta kmalu ponehala. Sedaj pa zopet poročajo iz Sicilije, da sta. ponovno pričela sipati pepel in lavo; vrše se neprestani potresi im on je se strašno podzemsko bobnenje. Obžalovati jo že več človeških žrtev.
— Pasteurjeva stoletnica. Prosvetno ministrstvo je odredilo; da se stoletnica rojstva velikega učenjaka, začetnika bakteriologije Louisa Pasteurja, ki bo dne 20. januarja, proslavi v. vseli naših šolah s predavanjem o Pasteurjp,
— Sedež s..Sinoda in velikega duhovnega sodišča pravoslavne cerkve je premeščen iz Sremskih Karlovcev v Beograd.
— Življenje v Kijevu. ,-Kuricr Lvvov-ski« piše o današnjem življenju v rtw sko-ukrajinskem Kijevu: Kijev s® polagoma prebuja. Vsa kavarno in restavracije so zopet odprte. Slaščičarn©-so kar obložene s slaščicami. Trgovine s sadjem so polno melon, grozdja, jabolk itd. V gostilnah veljajo sledeč® cene: beefdicsk 1,569.000 rubljev, pečena divjačina na 5 milijona rubljev, sito* delica kavo 2 milijona rubljev itd. —* Obleka stan©: plašč — 1 milijardo rubljev, par gumijevih čevljev — 70 milijonov, par navadnih čevljev 25 mil r., ženski čevlji 350 milijonov. Izvoščelc od kolodvora v cent rum mesta stane 5 milijonov rabljev. Zraven tega bogat« stva pa vlada strašna beda. Mimo bo-, gato obloženih trgovin so plazijo bedni in sestradani revčki, katerih je podi diktaturo »prol otavi jata« za milijone in milijone več nego bogatih. Med temi sencami »iz dna življenja« jih je mnogo, ki po svojem znanju in moralni višini segajo visoko nad sovjetske veriž« niške milijonarje, Id pa imajo komaj' kak rabel j v žepu ....
— Imenik bodočih kardinalov. »Cor«
riere d’ Ital i a« prinaša, v eni svojih' zadnjih številk imena imena onih pire« latov, Ivi bodo imenovani v novem kon-zietoriju za kardinale. V Rimu se smatra, da je ta seznam točen. V njem s® nahajajo sledeča imena: Msgr. Loca-telli, lizbonski nuncij; msgr. Bohzano, apostolski delegat v Združenih državah; msgr. Casanova, nadškof v.Toledu; msgr. Toši, nadškof v Milanu; msgr. Reigy Tonebet. nadškof v Orleansu; msgr. Mori, tajnik kongregacijo, koncili ja ter jezuit, oče Ehrle, profesor biblijskega instituta in bivši Prefekt vatikanske knjižnice. Novi kardinali bodo po ogromni večini zopet Italijani; Slovana, med njimi ni nobenega.
— Scnzaeijonalrte izkopi ne. F bji« žini starodavne Tebe, kjer se tokom •zadnjih 16 let sistematično vrši izkopa- • vanje, so odkrili pod grobiščem Icralja Ram^sa VI. novo kraljevo grobišče. Dri odpiranju tega giobišča s® je nudil. kakor sc poroča, prisotnim naravnost ba jni prizor. Vse grobišče jo okrašeno z zlatom, dragulji in slouiovo kostjo V njem je neštovUpo posod za pepel la so naravnost umetuliko dom-še-ne. sredini jo postavljen kraljevski prestol, pravo umetniško delo. in/suto z zlatom, dragulji in rafeuihi kipci. Za prvim prostorom se nahala driivi-prostor, v katerean so razvi-IV no zlate ra-kve, skrinje in posode iz ahrb ostra. V skrinjah so nasii več pisem, pisanih’ na paipiiiasu, iz . terih sc l»o dalo ugo« toviti, v katero dobo spr.dd grobiščem kdo je bil tam pokopan. Sodi. se, da. 36 to grob kralja TataotJsr.raoii:«i ki jb [vladaj od, leto 1S58 do 1370 pred. Krista-*
mm. Mastmi© e© ra, zgodovinarje izred-jR© važnosti.
i — Fašistovsk© čete se »premene ▼ športne sknpftie. V eni zadnjih številk tržaškega fošistovsfcega dnevnika »II Popofo di Trdeste« je objavil general Luigi Oupello članek v katerem pravi, ida se sedanje fašistovske čete ne smejo razpustiti. čeprav je glavni smoter fašizma v Italiji že dosežen, ampak da morajo obstojati še nadalje, samo da se morajo spremeniti glavno v športna udruženja. Goje naj v prvi vreti šport, a skrbe poleg širjenja in pospeševanja telesne tudi duševno kri turo, delujejo naj na prosvetnem preporodu naroda. Kljub temu pa mora jo biti pripravljene tudi še v bodoče na trenutek, ko bi jih’ domovina zopet potrebovala, da se postavijo v njeno obrambo.
— Izgon tujih verižnikov iz Madžarske. Madžarsko notranje ministrstvo je izdalo naredbo, da se mora izgnati iz države vse inozemske verižni-ike in špekulante.
— Mlada Robinsona. Dva tržaška Šolaroka, Karl Mahnič in njegov prijatelj Ivan Taraiboechia sta po črtanju zgodbe o Robinsonu postala tako navdušena za avanture, d« sta te dni v Ca-nale grande v Trst u vkradla nek čoln 'ter se odpeljala, ven na, odprto morje, do poiščete, kak tak Robinsonov otok. iVeslnla, sta ves večer in celo noč in nista, počivala, čeprav sta bila vsa trudna, lačna in zaspana. Iskala sta Robinzonov otok — toda zaman, nista ga našla. Tako ju je naslednjega dne zjutraj našla v bližini Gradeča neka ladja, ki ju je vzela na krov ter ju pripeljala zopet, nazaj v Trst, kjer so iju starši že objokovali, misleč, da »e jima je prigodi la kaka nesreča.
— Kako se je izvršila .iustifikacija grških ministrov. Dopisnik »Timesa« je, poslal svojemu listu iz Aten podrobnosti o usodi obtoženih ministrov, njihovi obsodbi na smrt in usmrtitvi sami. V pondeljek krog polnoči je bilo dokončano čitanio obtožnice in obrambni govori. Sodišče se je na to u-tnakni.lo. Obtožence so odvedli nazaj v rapore, a okolico parlamenta so zasedle vojaške patrulje. Sodišče se je, posvetovalo do 6. ure zjutraj. Dve uri »pozneje je Plastirae potrdil smrtno ob sodbo ter podpisal akt o izvršitvi. Na to so prečita! ministrom obsodbo. Bo-Sanega Gunaris«, so pripeljali v zapor i® klinike. Generala, Hadjanestija so med tem degradirali. Ob 10. uri so dovoliti obsojencem, da se poslednjič pogovore s svojimi sorodniki in diru, Binami ter se od njih poslove. Ob 1L uri so prepeljali ministre na vozeh Goudi pri Atenah, kjer so bili postreljeni. Mrtva trupla so na to prepeljal »a pokopališče, kjer so jih ob navzoč nosti sorodnikov pokopali.
, — Jugoslovani pod Grčijo. Beograd, sla »Demobratia« :';e prinesla v sobotni številki zanimiv članek © razmerju med Jugoslavijo in Grčijo, v katerem maglaša, da živi onkraj jugoslovanske meje vse do zidov Soluna kakih 400.000 jugosiovenskih soploraenjakov, ki so že takoj po »osvobojenju« 1. 1912. čutili zelo težak pritisk svojih osvoboditeljev. Njihove narodne cerkve in šole so ibilfo zaprte ter zamen jamo z grškimi. Sedaj pa, naseljuje atenska vlada begunce iz Malo Azije ravno v te kraje, da bi temlaije razna,rodila ta slovan ski živelj.^ To dela Grči ja istočasno, ko prosi za jug osi o vensko podporo in zagotavlja Jugoslaviji svoje zvesto pri jateljstvo. List naglasa, da, je treba postaviti politiko napram Grčiji na podlago: do ut des!
(	— Francoska odlikovanja zn Itali-
jansko vojsko. Pri razpravi o izrednem proračunu za vojsko, je francoska parlamentarna komisija, za finance odobrila. postavko 255.000 frankov za kovanje im razdelitev vojnih svetinj določenih za italijanske čete, ki so se boni© na francoski fronti.
~1a!ad«trtki l*«« v naši državi. V masi državi, pred vsem v Vojvodini iz-•*a. Yec. m®džarskiih dnevnikov in sicer izhaja v Subotici: »Bšcsmegyei NapJo«, »Dčlbacska« in »Hiriap«. v Novem Sadu pa izhajata »Baoskai Na-Pio« in »Vajdasag«, Najetorejši teh dnevnikov je »Ba«*kai Naplo«, bi izhaja že 20 leto, najmlajši pa jo »Najda-»ag«, ki izhaja komaj drugo leto. V Apa/tmru rahaja še .madžarski tednik
»Duna-Tisza«, v Subotici pa športni tednik »Jugozlav Sportelet«.
— Ameriški kapital za Madžarsko
V soboto so prispeli v Budimpešto vsi k on v, ul j ameriških Združenih držav v Srednji Evropi. 16 po številu, ter pričali pogajanja z vodilnimi madžarskimi gospodarskimi krogi glede dvignjen ja madžarskega narodnega gospodarstva- osobito madžarske industrije, trgovine in prometa. Konzuli bodo o uspehih teh pogajanj obvestili ovojo vlado in ameriški velekapital, Id je pripravljen na večje investicije na Madžarskem.
— Podraženje kruha v Franciji. Iz Pariza poročajo, da je prefekt depar-tementa Sei.ne izdal naredbo, da se s početkom tega meseca sme prodajati kruh kg po 1.10 franka. V Franciji od-rc j,n jejo prefekti od časa do časa cene posameznim živilom.
— Praneesco Nitti. dobil Noblovo nagrado za mir. Kakor poroča inozemsko časopisje, je bila letošnja Noblova nagrada za mdr podeljena bivšemu italijanskemu ministrskemu predsedniku Nit.ti.iu. Nitti je prišel do tega visokega priznanja največ vsled svojega znanega pacifističnega dela »Evropa brez miru«, ki je izšlo nedavno tudi v hr-vatekem prevodu. Zanimivo je, da današnja Italija Nittija ne ceni, ampak ga naravnost prezira in obklada z očitanji narodnega izdajstva.
— Velika tatvina švicarskih frankov. Neka ženevska banka je obvestila našo Narodno banko, da ji ie pred poldragim mescem poslala v priporočenem. pismu 60.000 švie. frankov ter je prosila % a potrdilo sprejema. Ker pa Narodna banka tega, denarja ni spre, jela, je o tern obvestila žene vsko banko ter uvedla preiskavo pri beograjski centralni pošti. Beograjska pošta izjavlja, da toga pisma ni sprejela, ker sploh ni prispelo v Beograd. Radi tega je uvedena preiskava v Beogradu Ženevi.
— Avstrijski nadvojvoda — tihota, pec. Dunajski »Abrami« poroča, da Friedrich Habsburg prod par tedni iz, tihotapil iz Dunaja v Budimpešto več milijard kron. Dne 24. novembra bilo prepeljanih v Budimpešto v ne kem automobiiu 80 vrač blaga, med katerim se je nahajalo veliko srebrnega in zlatega denarja. Največ tega srebr nega in zlatega denarja ter srebrnine in zlatnine sploh se je nahajalo v bi a gajnah Wjener Bankvereina, Teža cele p ošili at ve je znašala preko 3000 kg. Omenjeni list pravi, da se je iztihotap-1 jen je teh vrednot izvršilo z vednostjo in pod zaščito oblasti, čeprav bi se do končne odločitve o vprašanju bivše imovine Habsburžanov to ne smelo zgoditi. Dasira.vno znaša vrednost izvoženega denarja več sto milijard, je Friedrich Habsburg plačal davka in carine le v iznosu krog 100 milijonov aK.
— Razmejitev med Rusijo in Poljsko. Iz Varšave poročajo, da je razmejitvena komisija za določitev meje med Rusijo in Poljsko dokončala svoje delo Meja. med Rusijo in Poljsko meri 1.412 km.
■— Petrograjsko pristanišče bo, kakor poročajo iz Petrograda, celo zimo odprto. V to svrho so osnovane tri eskadre lori od er cev, ki bodo trgovske ladje^ pričakovale na odprtem morju ter jim nato delale pot v pristanišče, razdirajoč pred sabo led.
Konferenca Rdečega Križa v Varšavi. Liga društva rdečega križa namerava bklicati v Varšavo posebno konferenco, ki se ho bavfla z dolom v vzhodni Evropi. Na konferenci bodo zastopane Rusija, Poljska, Jugoslavija, Bolgarija, Češkoslovaška in Madžarska.
m
— Razmejitev v Prekmurju. V začetku januarja prih. 1. ee sestanejo de-tegaitje za razmejitev med našo državo in Madžarsko. Na tem se«tanku »e bo raz nravi jal o o odloku konference veleposlanikov, ki določa, da ostane v Prekmurju meja, določena v trianonski mirovni Pogodbi. Definitivna rasme-jitev je odvisna od tega, kako bo razmejitvena komisija, tolmačila ta odlok.
— Predaja Železnih vrat. Mednarodna podonavska komisija bo te dni predala Železna vrata rumunskim in mg »slovenskim oblastem, ki bodo jm,-daijevale že zapooota dela.	1
— Smrtna kosa. Pri sv. Barbari v Slov. Goricah jo 8. t. m. umrl na tetro i bolezni trgovec in posestnik g. Josip Kranjc. Zapustil je ženo in malo hčerko. Bil je zaveden narodni delavec, svojo dni izvršujoč član Sokola v Ljubljani, zvest, podpornik raznih narodnih diruštev. Imel je za vse potrebe preblage in darežljive roke. posebno za revne šolarje. Bil je tudi šolski ogleda pri sv. Barbari. Pogreb v nedeljo ob 10. uri. Blag spomin vrlemu možu!
— Čuden prijatelj narave ,,e nek Martin L. v Limbušu. Orožniška patrulja ga je dne 7- t. m. v precej zgodnjih urah zasačila v gozdu, ki je las! Seri t -pavelskega samostana, ko je z dvema tovarišema podiral hrast. Pri nadaljni preiskavi se je ugotovilo, da jo možakar na ta n c čip »nacepil« za, krog 5000 K drv, s katerimi so je hotel oskrbeti za zimo. Z zadevo se sedaj peča drž. pravdništvo,
— Vlom v Pekrah. V noči od 6. na 7. decembra so doslej neznani storilci vlomili pri posestniku Kreuchu v Pekrah tor odnesli krog 2000 K denarja in razne blago. Sumi se. da so vlom izvršili tihotapci, ki so v tamošnji okolici proda jali saharin ter diruzega. dno brez sledu izginili.
— Pomoč praške vlade podkarpat ski Rusiji. Kakor poročajo češki list je vladina akcija za podporo bednemu prebivalstvu v porlikarpatski Rusiji po, kazala doslej sledeče rezultate: V ce lem se je razdelilo med ubožno prebi valstvo 450 kvintalov žita, in sicer za štiri okrožja ushorodske županije, 650 kvintalov za štiri okraje marmaroške tor 000 kvintalov za sedem okra mukačevsko županije. Žito jo delil predstavništvo občin v prisotnosti ko misije treh članov, izbranih izmed pre bivalslva prizadetih krajev.
— Bivši sultan odpotuje v Meko. -Bivši sultan je sprejel vabilo kralj Huseina in bo prihodnje dni odpotoval iz Malte v Meko.
— Ameriški militarizem. Ameriške Združeno države veljajo kot najbolj pacifistične in često se govori o ameri ških akcijah za razorožitev itd. Vse to pa seveda le na zunaj. V resnici se ravno v Združenih državah zadn je ča se vedno bolj množe iznajdbe najstraš' nejših vojnih sredstev. Toda ne samo to, v seji •vvaelringtonskega senata pre Šlo soboto je državni tajnik za vojaške zadeve izjavil, da stalna vojska 125 ti soč mož in 12 tisoč častnikov ne zadostuje več za državno obrambo, ampak jo jo treba zvišati na najmanj 200.000 mož in 15 častnikov. Obenem je tudi predlagal naj bi Združene države zgradile nemudoma izdatno zračno brodov je, glorle katerega zaostajajo za drugimi državami. Tako izgloda v praksi ameriška razorožitev. Kaj poročajo temu naši razorožitvmi kričači?
Celjske
vesti.
Smrtna
«osa.
Dne 3. decembra F umrl v celjski, javni bolnic:	Pavel
Šega, prokurist -Nabavne zadruge v Celju in bivši ravnatelj »Vinarije« v Ptuju. Postal je žrtev zavratne p!.i'P' niče. Bil je dobro znan zlasti v graških slovenskih krogih. Ob preobratu is član jugoslovanskega, zastopništva '■
Gradcu 'n je kot fak vestno . ■ st.
svoja
službo. Zapušča ženo z osetrdc* bčfff ko. — If.togn dne jc umrla v Celju S*1, Frančiška Perhof sooroga Kamno Šeškega mojstra kamnoseške družbe-N. v m. p.!
Težka telesna poškodba. Pred w sirim bkimžiiim sodiščem sc je zaftea-1 jal o dne 5. t, m. šest kmečkih fantg iz Frank-dovega. ker' so v preteP11 smrtno ranili n n glavi nekega Bober ne da bi se moglo ugotoviti, kdo mo J* prižadjal smrtonosno rano. Razora
l.-fl
sc ie že enkra! preložila, kor je
mahi'
cala glavna priča, ki je pa
mrd tč® cfl
Koroške vesti.
Prevalje. (Za obmejno mladino.) V proslavo narodnega praznika je tukajšnja nar. ©mladina po g. St Arkotu, drž. veterinarju, darovala naši šoli sliko »ITjedinjenje«, zrelejšim učencem, pa slike kraljeve dvojico in večje število mladinskih spisov patriotične vso-rine. — Na Miklavževo pa je bilo 85 otrok obdarovanih z oblačilnim blagom ter z obutvijo. Zasluga, da se je moglo tako lepo število revnih otrok obdariti, gre v prvi vrsti gg. Lahovnikovi in Kaffou-ovi in pomočnicam, ki se niso strašile nobenega, truda; nadalje jo po-ivalno omeniti tvrdko Žibert v Ljuh-jani (Prešernova ulica), ki je z znat-nam popustom omogočila nakup večjega števila obutve ter končno tudi posestnike (gg. Lahovnik, Kordež, Kralj, vezjaik), ki so v te n amen d darovali sadja. •— Vsem imenovanim, ki so se izkazali s tako lenimi prispevki, se šolsko vodstvo v imenu obdarovancov iskreno zahvaljuje. Naj bi našel ta lep zgledne z ozirom na dejstvo, da gre za obmejno šolo, mnogo naslednikov! — Šolsko vodstvo Prevalje, 5. doc. 1922.
sKr3!e
Krc
Če-
pom pobegnila kot vojaški dezertsj Nemško Avstrijo. Sodišče ie obsol ^ Adamiču, na 2 leti. Ravnaka na 9 ra cov, Vriska na 5 mesecev, CSril®' K fliča na 7 mesecev in Karla Kro .1' na 4 mesece težke ječe. Brat Franc flič je bil oproščen.
■fe9fcofil«v*«lfi komorni vočer *
1.1 n. V sredo, dne 13. t. m priredb0 ^ kovci v celjskem hotelu Union K0®1'^ ni večer, za, katerega vlada veliko ** nimanie. Program te nov. Pred'!*®1 vstopnic, v trafiki Kovač.	^
Klerikalna Gospodarska zveza v l,ju je prodajala kristalni sladk®r *loV. gram po 70 K, dasi je uradno U-e°' Ijena kot dopustna cena 67 K G . policija ji ie radi tega zaplenite .
7. t. m. en vagon kristalnega slad;'0,, Tatvina na celjskem Andrci6^ sejmu. Kakon* smo že poročali, 1° ska policija postavila na varno nega žeparja, ki se izdaja za Fr* tc0 miana. Nadaljne poizvedbe t so privedle do aretacije mešetari3" ^ Benkoviča iz Osjeka, ki se zadete .tf okoli dve leti v Rogatcu. Pri 0,1 teljf-njegovi ženi so je našlo m,no«0 sn.,a t vega blaga. Tudi se je dognala 2^* ,1 aretiranim, ki je brezdvom.no g.ut©" vse na Vidma na se glaseče dokoF ^
Božšenica ded.
javni- moji, kjer ni prijatelj^ 1 ]<,/-:enov, ki bi priredili deci ta'i0-nCjt& last z obdarovanjem. Najsk^ slovenska obmejna šola je VT\ '
Božic — dan vesolja starih so bliže. Vso se pripravlja, da	^
praznuje ta dan. Marsikatera zaledju ho s pomočjo svojih n n jeB priredila Božičnico z obda1^ ' ubožčkov. Žalostno so pa ra>zto®r'. ^ naših hribovskih šolali oh seve®1 žavni-cen o v,
nast z obdarovanjem.
la je pri c’v‘ jpr hn na Ostrem vrhu 907 m viselo hib, tik državne granice. Ti’>ra? Jeri ca z 160 učenci komaj životefk^gčh ni prispevkov in ne učnih Pra v) ni' kov, otroci (S0% ubožnih ko,,a ^ ;0le majo niti olravaln, niti oblek® 7j;cJjai Sosedna, komaj 300 korakov 0 -jJTO avstrijska šola, pa je z vseiri °
'ožeua.	'	-0	ner
»Schulvorein« sktehi za	h®4
stojanko kar najbolj, ob	(Slf4
žiču priredi 35 učencem t® ’ ...j. jrf vencem!) obdarovanje z	ak'
šolskimi potrebščinami. K43* 3 ^ 3° cija. očividno naperjena Fp0*'1-1 naša sveta dolžnost, da Scbulvereina« paralizira mo. -redih
1 jo 17. decembra nameravamo P
»Obmejno božično slavnost« 3 s3" ritvijo vseh naših šolarjev. '	' m fO*
-judska knjižnica
Narodni dom, I. nadstr.
posluje ob nedeljah od V210.—V211. urr in ob četrtkih od Va19.—Va20. ure
mi no premoremo ničesar, s® tom obračamo na vse prijate j ^ nega šolstva z vljudno prosni ^ ^0(.e, moč! Usmilite se revno °’°^c katero čeka naloga, da kot Ju-gosloveni čuvajo našo d. jo. V zavesti, da jih podipira - v,rš^1 nest v zaledju, bodo z 3eR(l h„veni. svojo nalogo kot zvesti Jug‘ fj!ir < Dobrodošel jo vsak na.im - »oi rf^ denarju, obleki, obuvalu 0 1 rL/jČni00 ščinah. Darove za »Obrnemo uri Sv. Duhu« iz prijaznosti si ^
Bo/
Sv. Dumi«	PabS*'	"
m priobčuje ure^Tstvo ^a ^ ^ Šolsko vodstvo Sv. Duh n*
hu, p. Selnica oK Bravi.
—O
Mariborske vesti.
Maribor 9. dtcambra 1932.
m Smrtna kosa. V tukajšnji javni bolnici je 6. t. m. umrl g. Anton Zora,
finančni nadzornik v pok., vrl Jugoslovan. Blag mn spomin!
in Narodno gledališče v Mariboru
Danes v nedeljo dne 10. decembra 1922 Sest ujeta v Narodnem gledališču gg. tenorist Knittl in basist Flogel člana. Zagrebškega Narodnega gledališča. — Repertoar jo torej sledeči: Sobota, 9. dec.: Jalnuševčani ab B. 10. dec- p o-P o Id n e: Namišljeni bolnik. Izven. Znižane cene. Zvečer; Hoffmannove pripovedke. Gostujeta tenorist Knittl iti basist Flogel.
m Koncert Zikovcev minuli četrtek 3® v vsakem oziru dobro uspel- Mala Gotzova dvorana, je bila, — izvzemši Par verzelj v prvih vrstah »za boljše kroge« — do zadnjega kotička nabito Polna Umetniki so za svoja izvajanja, ki so bila vseskozi na Zikovcem lastni P®etniški višini, želi obilno aplavza in Priznanja. Občinstvo se po končanem koncertnem programu kar ni hotelo • a'azlti, temveč z burnim ploskanjem Prisililo umetnike, da so dodali še en komad. Umetniki so se Mariborčanom tako priljubili, da bi bilo le želeti, da bi nas pogosteje obiskali in nam nudili mnogo tako lepih uric, kakor smo 3m preživeli minulo sredo.
m Pomorsko predavanje v Ljudski Univerzi. V pondeljek dne 11. decem-ra t. 1. priredi naš znani pomorski Publicist g. Rudolj Črnič, poročnik trgovinske mornarice, svoje drago letošnje pomorsko preda-vanje z naslo-voin »Jugoslavpni kao kulturni faktor P kolu pomorskih naroda«. V tem predavanju bo naš izborni poznavate!i Pomorstva opisal vse važne faze, skozi katere je hodil naš narod, dokler ni dosego] današnje popolne emancipaci •le na morju, ki ga vodi v stik z drugi Pri kulturnimi, velikimi in malimi popovskimi narodi. Naše someščane opo ^•jamo še prav posebno na to zanimivo predavanje, k! bo velike važno-? ’ za nas Slovence, ki smo pod pritis-i'001 raz,mer trenutno odsunjeni od na-morja. Predavanje g. Cmiča bo a.m pokazalo vso važnost tega pro-> orna. pa uoamo, da se ga udeleže naj-;rs'. s’°Ji tukajšnjega prebivalstva, zlasti un domača inteligenca.
m Od pošte. Kontrolor Kazimir Beltram je premeščen od pošte Maribor 2 k pošti Maribor 1, kontrolor Franjo 'Klavšek od pošte Maribor 1 k pošti Mar ^ibor 2. poštarica Marija Porenta od wste Maribor 1 k pošti Maribor 2, ena-poštarica Roza Meglič in Ana Zo-ge<3, začasna poštarica Ana Rhat. od po uV Maribor 1 k pošti Subotica 1, sluga ^•• Vogrinc od pošte Gor. Radgona k la ^Maribor 1; službi se je odpoveda-•č Poštarica Marija Volavšek pri pošti Pribor 1.
m Važno za vse delodajalce. Trgov
brez izjeme imeti potrebno dovoljenje-Kontrola se bo v tem ozira še bolj poostrila in bo vsakdo, ki se ga zasači pri prekoračenju državne meje brez tozadevnega dovoljenja, najstrožje kazno-
van.
^L..*	# ^	    o	-	-
. . Srem i j nam piše: Pod tem naslovom javlja Državna borza dela v Maribo-Jio V; *r^0^)ani<! 2 d®6 30- nov. t. 1. urad-^ 1(v> lllora vs»k delodajalec v zmislu j. v- zakona, o zaščiti delavcev, objav-js!1p!n v Uradnem listu št. 74 ex 1922 j afi med dragim tudi nameščence t.
■ Pomočnike in uradnike izključno le jOržavni borzi dela, ne pa, da oddaja ZaJ mesfa kar sam pod roko. K tej ČiLltGvi opozarja trgovski gromi j svoje da zakon ne sega tako daleč, tem-jL Predpisuje § 102 gori citiranega za-da imajo vsa državna in samo-
P^avua oblastva ter koncesijonirana nabavljati svoje delavne moči *jir rivsem po borzi dela. Vsled tega ima j)0e°vski gremij prej kot slej pravico Sl'&dovanja za službe med svojimi v aPi in nastavijenci, kot je predpisano Sjremijalnih pravilih. Pač pa mora 5 d i <^e^a3afcc’ a,ko odpusti več kot v:p vcev na enkrat, še tisti dan prija-. D to državni borzi dela. Toliko v po-•^snilo.
hi Prekoračenje državne meje. Kljub ^novnemu opozarjanju občinstva se ko- .dogajajo številni slučaji pre-p l ace,u-ia državne meje brez potrebne-j0lu .v°rienja. Tukajšnjo oblasti spre-aj« dnevno prijave in izrekajo ob-jeu . znb Obmejni promet je že ure-SiT j!’1-imaj'° Prebivalci obmejnega pa-hod dJ* gotovimi pogoji prost pre-vne meje. Vsi dragi pa morajo
m Prostovoljno gasilno društvo v
Mariboru priredi dne 8. januarja v Gb-tzovi dvorani veselico, v korist društva. Društva se naprošajo, da se ozirajo na ta dan.
m Elitni ples. Oficirski kor garnizona Maribor priredi v nedeljo dpe 17. t. m. v proslavo rojstnega dne N j. Vel. kralja Aleksandra v Gotzovi dvorani elitni ples. Početek ob 21. uri. Vstop samo z vabilom dovoljen, brez vstopnine. Vabila se razpošljejo pravočasno Odbor oficirškog doma
m Plenarna odborova seja MGA. V pondeljek dne 11. t. m. ob 20. uri se vrši v pisarni Mar-Stan plenarna od borova seja Mariborske Gradbene ak cije, h kateri so vnbljni gosti in katere se udeleže tudi odbori dosedaj konstituiranih odsekov. Dnevni red: 1. Pozdrav gostov, 2. čitanje zapisnika zadnje odborove seje, 3. poročilo predsedstva, 4. Stan-MGA, 6, ureditev poslovnika med odborom in odseki; 7. poročilo in nasveti načelnikov ozir. odbora odsekov. 8. vprašanje lokala, 9. slučajnosti. Seja je obvezna za vse gg. odbornike brez posebnega vabila.
m »Japonska noč« umetniškega kluba »Grohar«. Kakor doznava.mo, se širi po našem mestu o »Japonski noči« u-metniškega kluba »Grobar«, ki se vrši dne 20. januarja prihodnjega leta v Gohzovih prostorih in ki bo najsijajnejša prireditev in nekaj čisto novega ne le za Maribor, ampak tudi za našo državo sploh, zlobne govorice, da bodo moralo dame. ki se je bodo hotelo vdeležiti, biti oblečene v japonske kostume, kar pa seveda ni res. Vprašanje toalete bo popolnoma prepuščeno vsakemu posamezniku; prireditelji bi le želeli, da. bi se poeetniki po možnosti opravili čimbolj poletno, oziroma pomladansko, ker bo vsa »Japonska noč« prirejena, bolj v stilu japonske narodne proslave praznika »cvetočih orešenj«. Da se prepreči eventuelno pronapol-nje prostorov, bo poset dovoljen le z vabilom. Vabila se bo deloma razpo-slaJo, deloma pa bodo na razpolago pri predprodaji vstopnic, kjer se jih bo lahko dobilo obenem z vstopnicami. Kakor se nam poroča obiščejo to eksotično prireditev tudi visoki krogi iz Ljubljane in iz Zagreba, številni slovenski in brvatski umetniki, kakor tudi gostje z dežele.
m Trgovski ples priredi trgovski gremij dne 13. prosinca 1923 v Gotzovi dvorani.
m Venček kolesarskega društva »Edelneiss 1300«. Kakor že objavljeno, priredi omenjeno društvo dne 10. januarja v Gotzovi dvorani velik plesni venček. Priprave so v polnem teku, tako da se lahko računa s polnim uspehom. Vabila se bodo v kratkem razposlala.
m Premog za neiiuovite sloje v Mariboru. Mestni magistrat obvešča, da se je rok za prijavo zažel.jene količine premoga podaljšal do vključno 14. t- m. Prijave se sprejemajo v mestnem knjigovodstvu, soba št. 4. Stranke so obvezane vzeti 50% velenjskega premoga od zaželjene količine. Da se večstranskemu vprašanju zamere ugoditi, se opozarja, da imajo tudi vdovo državnih uradnikov in drugih nameščencev, nadalje vpokojenci, delavci in drugi manj premožni sloji pravico za nabavo lega premoga.
m Eksploziva v mestnem področju.
V časopisju so se zadnje dni zopet po-javile^vesti, da se nahajajo v mestnem področju shlacLisca olesp] ozi v, poschno pa vojaške mani cije v Einspielerjevi uliiCi. Z meiodajno strani smo sprejeli pojasni 1 o, da se je doticna niimicija že pved tediai odipremila na varno mesto iz mestnega področja. Vse drugo raz-strelivo pa. kj prihaja od zunaj, bodisi za. vojaštvo, bodisi za privatna podjetja, kakor rudnike itd., ostane na posebnem tiru na tezenskem kolodvoru kjer se takoj ocarini in odpremi na do-’ ločeni kraj. V mestu samem se je izvršil pregled in se ni našlo nobenega slučaja, ki bi nasprotoval obstoječim predpisom. Če pa je komur znan kale tak slučaj, je pač v interesu javnosti, da ga nemudoma prijava oblastem.
m Koncert. Mariborske vojne muzike na Trgu Svobode dne 10. XII. t. 1. ob 11. do 12. ure predpoldne z sledečim sporedom: 1. Majer; »Vrbaske divizije« Marš. 2. Za dražil: »Dvoboj« Ouvertnra.
3. Dvorak: »Humoreska« Ouvertnra.
4. Maicen: »Slovanski svet« Potpouri
5. Smetana: »Fantazija im opere: »Prodana nevesta«. 6. Param: »Mladi vojaki« Marš.
m Za Jngoslovensko Matico je nabral gostilničar v Prešernovi kleti v družbi g. ministra Puclja K 433! Nadalje so darovali gg: Tvojoik. Žinkovič in Vene po 10 Din., g. Cunta 5 Din. Vsem darovalcem iskrena zahvala.! — Posnemajte!
m Seja občinskega sveta mariborskega, so vrši v petek, dne 15. dec. 1922. ob 19. uri v mestni posvetovalnici z običajnim dnevnim redom. Podrobnosti dnevnega, reda se naznanijo gg. obč. svetovalcem pozneje.
m Opozarjamo na današnji inserat tvrdko A. Traun, trgovino s čevlji, Grajski^trg št. 1, kjer se dobi vsakovrstne čevlje v najolegantnejši obliki po najnižjih dnevnih cenah.
m Velika kavarna. Ela Kastelic, lOlotua umetnica na gosli svira v 'Klub baru vsak dan ob 22. uri zvečer. Svira kompozicije od Beethovena, Di-le, Handol-ain Bacha, itd.
m Kavarna v mestnem parku. Vsak dan koncert od 20. do 23 %. ure. Cene se pri koncertu n o zvišajo.	2431
Kultura in umetnost
x »Prodana nevesta« v Newyorku.
Kakor poroča »Prager Presse« bodo,to dni vprizoriii v Nowyorku slavno Smetanovo oporo »Prodana nevesta«. Oporo bodo peli v češkem izvirniku. To bo menda prva v.prizoritev »Prodane neveste« v Ameriki. Nedavno so »Prodano nevesto« uprizorili prvič tudi v Bukarešti, kjer jo doživela velikanski uspeh.
x Petinosemdeseta obletnica rojstva komponista Foersterja. Dno 30. nov. je ljubljansko Narodno gledališče proslavilo Soobletnieo rojstva našega slovenskega skladatelja Foersterja z vprizoritvijo njegove opere »Gorenjski slavček«. Ta opera jo bila menda prva slovenska opera. Onem,' kamro jo dirigiral novi dirigent prof. Jeraj je, kakor poročajo ljubljanski listi, u-spela jako dobro. Razen tega, da nam je podal prvo slovensko opero, si je pridobil Foerster velikih zaslug tudi kot reformator slovenske cerkvene glasbe ter kot glasbeni učitelj, ki je deloval v tem svojstvu med našim narodom nad 40 let,
x Ruska opera v Španiji in v Avstriji. »Rul« poroča: V Barceloni se je dne 16. novembra pričelo gostovanje ruske opere pod vodstvom g. A. Kussevicke-ga, ki je umetniški ravnatelj te dražbe. Vprizarjajo »Borisa Godunova«, »Kneza Igorja« in »Pikovo damo«. Iz Barcelone se podajo v Lizabono, kjer se pri-čno predstave v prvi polovici februarja. G. A. Kussevickij odpotuje po liza-bonskem gostovanju v Anglijo, kjer bo dirigiral več velikih raških koncertov v Londonu, Edinbourghu, Liverpoolu itd. V marcu gostuje njegova dražba v pariški veliki opori, kjer vpad zori »Borisa. Godunova« in par dragih ruskih oper.
x Knjige Goriške Matice. Ko so Italijani zasedli primorske pokrajine, so bili primorski Siovonci odrezani od vseh kulturnih dobrin in vrednot, ki jih imajo in vživajo ostali Slovenci, posebno pa se jo to poznalo pri knjigi, ki radi raznih šikan in odročnosti ni mogla -priti čoz mejo v isti meri, da bi zadostila našemu ljudstvu. Posebno pa je bilo treba knjige za širše ljudstvo, naše Mohorjeve družbe. In res je stopila pri nas na njeno mesto Goriška. Mal ica, Ici je izdala, prvo leto Koledar, drugo leto poleg Koledarja Še eno knjigo, ^tretje im četrto leto pn celo dve knjigi in Koledar in peto (prihodnje) loto namerava izdati poleg Koledarja se tri knjige. Kako priljubljene so bile knjige in kako potrebna in kulturno koristna je bila ta ustanova, nam pove dejst vo, da so se tiskale knjige v 20 do 25.000 izvodih, katerih je šlo le malenkost (nekaj sto lansko leto) čez mejo. Ker je Goriška Matica prepričana, da so v Sloveniji ljudje, ki se toplo zanimajo za življenje primorskih Sloven-
cev,^ posebno ker je med njimi tudi na tisoče Primorcev, jo dahi na razpolago -uda letos nekaj stotin izvodov svojih knjig za razmeroma zelo nizko ceno, da si jih lahko kupi ta in oni, posebno ker imajo knjige tudi svojo stalno vred-host. Prvi književni dar Goriške Mati-e« je Koledar za 1. 1923. ki ima za prilogo zemljevid Julijske Krajine in je 'letos urejen v geslu dobrodelnosti. Med pisatelj j, ki so letos prispevali k Koledarju beremo imena Alojzij Remec, dr, Ivo boili, Joža Lovrenčič, Pran Trat-f 'l.80 prispevali črtice in pesmi. \e<: poljudnih čiankov o raznih panogah, dobrodelnosti, gospodarstvu itd. so spisali dr. Egidij, Franc Pirc, Just Ušaj, Ivan Reščič, dr. ,T. Bačar, arhitekt Radovič, Ivan Mercina ter ostali. Preobširno bi bilo, če bi našteli celo vsebino. Kako je bogato ilustriran nam priča dejstvo, da ima 56 ilustracij poleg bogato risarske opreme slikarja A. Bucika, Draga knjiga je Zabavna knjižica, hrvatske pripovesti v prevodu našega priljubljenega pesnika dr. Al. Gradnika »Zlata srca«. Ta knjiga vsebuje vrsto poljudnih povestic literarne vrednosti in jo posebno pripravna za ljudske knjižnice, prijetno čtivo za vsak kmečki dom. Tretja knjiga je prevod Sirahove knjige v verzih od dir. Andreja Pavlice, z razlago, ki bo tudi mnogim dobrodošla po svoji globoki notranji lepoti. Vse knjige je slikarsko lepo opremil akademični slikar A. A. Bucik, da delajo čast našemu književnemu trgu. Primorski Slovenci, ki živite v Jugoslaviji, kupite te knjige, sezite po njih vsi, ki se zanimate za življenje^ primorskih Slovencev ali nimate^ primernega, čtiva; posebno priporočamo društvom, da obogate s knjigami svoje knjižnice. Knjig ni mnogo na razpolago; sezite po njih. Zahtevajte jih po vseh knjigarnah! V Mariboru1 se dobe pri Weixlu ter v Cirilovi ti-skintu i.
gledaliških igralcev v
Nemčiji. Gledališki igralci v vsej Nemčiji so prd nekaj dnevi vsled obupnega gmotnega položaja posegli po skrajnem sredstvu, stopili so v stav-ko, ki traja še vedno. Zanimivo pa je Pri tej stavki osobito to, da jo zelo živahno in izdatno podpira jo angleški in. amerikanski igralci. Angleški igralci so doslej zbrali za stavkajoče, nemško tovariše že velike s vole, ameriški pa so jim poslali že preko 100.000 dolarjev. Istotako podpirajo stavko tudi berlinski ameriški akademiki, ki so jim tudi ze poklonili 1000 dolarjev.
Prenos kosti Henrika Sienkiewicza v domovino. O priliki šestletnice smrti velikega poljskega pisatelja Henrika Sienfcieivicza, ki se je vršilo te dni, so varšavski listi započeli z akcijo za prenos njegovih zemeljskih ostankov, ki ja je našla med javnostjo obillo razumevanja in je pričakovati, da se bo prenos že v kratkem izvršil.
Objave.
§ MevStni kino. V soboto, nedeljo i&f
pondeljek se predvaja »Najslavmeje delo naj večjega detektiva«, senzacijo, naina pustolovka drama v 5 kolosalno napetih činih. Nastopa, najslavneji detektiv sveta. Harry Hill, v ostalih glavnih vlogah Marga, Limdt in Valiy Arnu heim,
§ Hišni posestniki iz Maribora in
okolice! Pridite vsi ali ste člani našega društva ali ne, v četrtek 14. decembra1 °b 19. uri na veliki protestni shod v Gotzovi dvorani proti nameravani, vpe-Lhvi - za hišne posestnike. — nesprejemljivih naredb in davkov.- Odbor Društva hišnih posestnikov za. Maribor in okolico.
Gospodarstvo.
Gospodarska obnova Rusije.
Splošno se mora konštaitirati, da je v Rusiji pričelo znova cvesti gospodarstvo m da je gospodarska politika Ru-Bxje zadnjega časa pokazala znaten uspeh pa tudi izprememhe. Lahko se trdi, da gospodarsko življenje v sovjetski rami ji ni več v cvetu, ampak da je povem tudi že zorevati in da se je gospodarska izgradnja sovjetske Rusije počela energično p rova jati. Ko je pred šestimi meseci sovjetska vlada objavila, da kočo v Petrogradu in v Moskyi
le hiše ropot uredile za stanovanja, mnogi v to niso verovali. Toda ti skep-vremon tirati« 1000 hiš, t. j. da se bodo tiki so se prevariii. V nobenem mestu na svetu se ne zida toliko, kakor v Moskvi. Na stotine hiš, ki so bile poleti še docela opuetošene, je danes zopet prenovljenih. Urejuje se na novo mnogo iparkov, a klopi, katere so ljudje porabili za kurivo, se zopet nadomeščajo z novimi.
Kar se tiče blagovnega prometa, je sedaj najmanje trikrat večji kakor je bil pred pol letom. Tudi ponovna re-montaža 6e ne omejuje le na Moskvo, ampak tudi na ostala provincijalna mesta. Tudi tu se mrzlično dela. Tudi poljedelstvo se zopet obnavlja in o lakoti ne govori nihče več. Robustno in gigantsko telo Rusije z neverjetno naglico obvladuje tudi najtežje udarce, ki ga zadevajo. Zemlja se vrača vedno bolj v normalne razmere. Dočim se je še nedavno večina ljudi rogala gospodarstvu sovjetske vlade, se sedaj nihče več ne čudi, da se zamore v trgovinah zopet kupiti vse, čeprav sicer za goro-stasne oeue. Novi gospodarski kurz je postal nekaj čisto razumljivega. Vlada ne dela več na to, da bi zrušila in uničila stare norme, ampak pušča one, kar jih še obstoja in ustvarja nove. Njena glavna briga je, kako bi že zavržene forme zopet uvedla ter jih zaodela s komunističnimi formulami in kostumi. Zato tudi izvajajo gospodarsko-politične in soeijalne odredbe s svojo novo formo uprav brezobzirno, ker se sovjetske oblasti nadejejo, da bodo nanje pristali tako komunisti s formalne strani, kakor tudi buržuazija z vsebinskih vzrokov.
, Samo na gospodarske podjetnike je obrnila sovjetska vlada vso svojo paž-njo, tako ruski podjetniki ne preživljajo ravno medenih tednov. Z osobito eneržijo se bori sovjetska vlada proti spekulaciji. Ne proti špekulaciji vobče, nego proti oni, ki špekulira na denarnem m ostalem gospodarskem področju, hoteč se izogniti novih gospodarečih^ form. P osebno se obrača proti ve-rižnikom, ki se hočejo okoristiti e situacijo potom »svobodnih cen«. Tu je sovjetska vlada začela ne le energično, ampak tudi vzorno postopati in je bilo v zadnoe&n času aretiranih vse polno trgoveev. Rusija je bila od nekdaj zemlja, !kjer je cvetela korupcija podkupovanja. Caristiona vlada je videla v tem podkupovanju koristno in neizbežno zlo. Sovjetska vlada se je lotila zatirati tudi to zlo ter odredila za pod-imgjive uradnike ostre kazni, ki se t*bko stopnjujejo do smrtne obsodbe. Kakor torej izgloda po vsem tem, so se •©vjeteki mogotci pričeli zavedata, da s« * njihovimi prvotnimi doktrinami me da živeti, ampak da je treba seči po priznanih realnih sredstvih, čeprav so — »btrržujska«.
do 50, polob —, zajec domač (majhen) S-— zajec domač (večji) 10’—.
6. Dirja čin a: Zajec komad 50—55, sme kg —.
7. Ribe: Karpi 17'—, belice —•—, Ščuke —'—, žab« (komad) —■—, raki (komad) .
8. Mlečni izdelki:	mleko (liter) <1 do 5, surovo maslo (kg) 40’—, smetane 15 do 16, čajno maslo 45’—, maslo —•—, sir ementalski 110-—, poleraentalski 50—57, tra-pistni 30—35, groyerski 40'—, tilsitski 40’—, parmezan 100-sirček (komad) 6—7, jajca komad) 1'75—2'—.
9. Pijača: Vino noro 7—9, vino staro 12—14, pivo 5'50, stekL pive 2‘75, žgani e 25-30.
10. Krn h: Bel (kg) 6'50, črn 5*50, ržen —'—, žemlja 5 dkg) komad 050, mlečni kruh —,
11. Sadje: Jabolka I 3'—, n 2'—, »lir# suhe 5'—, marelice —, breskve —■—, kostanj surovi 2—2'2o, kostanj pečeni 4‘—, hruške I 3-—, II —■—, limone (komad) 0'75—1*50, oranže 1—1-50. rožiče 7-—, fig 15-—, dateljni 30-—, mandeljni 40.—, orehi 6'—, orehi luščeni 35'-—.
12. Špecerijsko blago: Kava I 52*— II 4J-—., kava pražena 1 60*—, II 40—50, riž 6'50—11, sol 4’—, poper cel 30—35, poper mlet 35’—, paprika 40—50, testenino 12—14, sladkor v prahu 20'—, sladkor v kristalu 16 50, sladkor v kockah 18'50, kvas 17-50, škrob pšeničen 15'—, rižev 25'—, kis navadni (liter) l-50, vinski 3'— olje namiznog 25—28, bučno 40-— špirit denat. 15'— milo 15—17.
13. Žito* Pšenica 4-50, rž 4'—, ječmen 4'—, oves 3-50, koruza 4'—. proso 4'—, ajda 4'—, fižol navadni 4—5, fižol rajčni—, grah —, leča —•—.
14. Mlevcki izdelki: Pšenična moka C 7 —, 1 6 50. 2 —, 6 5-5-50, kaša 7-—. ješprenj 6'25, otrobi 3-—, koruzna moka 4 50, koruzni zdrob 5—5‘50, pšenični zdrob 7"—, ječmenova moka —*—, aidora moka 1 10-— 2 8-— ajdova kaša (liter) 7'—, ržena kava 10—15, cikorija 20—.
15. Krma: Seno sladko 175—195, seno kislo —•—, otava —-, detelja —•—, ovsena slama 150—162"50, pšenična slama —"—, ržena slama —(za 100 kg).
16. Kurivo: Drva trda 175'—, mehka 120'— (za m’), premo-", trboveljski 4050, velenjski 25-50 oglje 1-25, koks —•— (za 100 kg), petrolej 6-50, bencin 25-—, karbid 4 50 sveče 15--.
17. Zelenjava in podzemljice salata glavnata (kg) —, strucnata —, endivija 1'25—1-50, zelje pozno (kg) 1—1'25, karfijoln (komad) 5—10, špargrljni šopek —•—, kupček špinače 0 50 kumare komad —■'•—, jedilne buče komad —’— grah luščen (liter) — *— fižol stročju kupček —, peteršil šopek 0-25, zeleni šopek 0-25, čebule 4—7, česen 10'—, pora (komad
fl- OX V,AVAnj*	0«0l\	IrAVAnin
nihi iraportvranih stvari za čas tretjega četrtletja se znatno približuje oni im-portiranih stvari v prvi polovici letošnjega leta. Vzrok tega naraščanja je padanje madžarske krone na medna-rodnih tržiščih, ki je postalo najobčut-nejše v dobi od avgusta. Razen padca madžarske Icrone je glavni vzrok porasta vrednosti imiportbranega blaga ®a časa tretjega četrtletja čin jenica, da se je blago uvažailo v večjih količinah, nego se je računalo, jemajoč za podlago statistiko prvega polletja. Večji u-voz se je opažalo osobito pri bombaže-vinastem in volnenem blagu, neobdelanem lesu, železni rudi in strojih, dočim se je vse drugo navadno uvozno blago uvažalo v manjših količinah. Kar se tiče izvoza je treba omeniti, da jo bil znatno manjši kakor pa v prvi polovici leta. To se je opažalo na jbolj pri izvozu živine, ki pa se je v septembru po dvig-rnjenju izvozne prepovedi zopet dvignil. Vsled te prepovedi se v juliju in avgustu sploh ni izvažalo živine v druge države razen v Avstrijo. Eksport moke je padel za najmanje 20 odstotkov. Znatno zmanjšanje izvoza se je opazilo tudi na vinu in mesu, deloma radi prepovedi izvoza svežega mesa, dalje pri olju, strojih in šo nekaterih drugih artikljih. Eksport' žganja, špirita, ja jc in volne pa je nasprotno nekoliko narastek Kakor že rečeno, je im-port znašal v tretjem četrtletju 33 milijard K, a eksport samo 14.600,000.000, kar pomanja nadmoč importa nad eks-poi-tom za celih 18.400,000.000 K, torej nad. polovico, Ta velika pasivnost izvozne bilance ima velik vpliv na vse madžarsko narodno gospodarstvo.
g Anglija za povzdigo svoje trgovine. Na zadnji seji angleške spodnje zbornice je zakladni minister predlagal sprejem zakona, ki dovoljuje naknadni kredit za povzdigo angleške trgovine v znesku 20 milijonov funtov šterli-n-gov. Skupni kredit v to svrho bi znašal torej 50 milijonov. Od te svote bi se dovolil potem tudi kredit za Avstrijo. Minister je povdarjal, da bodo pri avstrijskem posojilu sodelovale Španija, Švica, Belgija, Francija in Češkoslovaška. V drugem čitanju je bil, zakonski predlog sprejet.
države:	Švedska,
Finska 8
-a- :
Tržne cene v Mariboru
dne 1. decembre 1922. (Cene t dinarjih), t. M e*o: Govedina I-HI 14-11, sveži je-Jrfk 18'—, vampi d—'f) pljuča 5'—, ledvice 14*—, goba« —, možgani 14'—, parklji 6-—, vime It'—, loj 10—14. — Teletina I—II 15—14. jetra pljuča 14"—. ledvice —•—. — Svinjetina pra*čje meso 80-33, salo 2750, črevna mast 82 50. pljnča 9*—, jetra 10'-, ledvice 15'—, glava 13'—, noge 9'—, slanina sveža 25—28. papricirana 34-—, prekajena 31.—, mast 32 do 32-50, prekajeno meso 88—32, prekajene noge &•—, prekajen jezik 30*—, prekajena glava 16'—, amerik. mast 27'60. — Drobnica: Košlrunovo meso —, jagnetina —, kozje meso —, kotlički ——.
0-25, korenje vrtno 0'25, korenja navadna 0-25. zelenjava za kuho (šopek) —'—, rdeča pes _ (komad) 0'50, repa 0'50, koleraba podzemljica ! (komad) 0'50, krompir zgodnji fkg) 1'25—1'50, krompir pozni (kg) 1*36—1*50, hren 5'—, zelje kiilo 5'—, repa kisla 2'—
8. Klobase: krakovske 35 —, debrecinske 24'—, hrunšviške 17-—, pariške 18-—, posebne 18-—, safalade 18'—, bronovke 3J’—, kranjske sveže —, prekajen« 4—5, meseni sir 18'— poljske salame —, pretisnjene klobase 18 —.
3. Konjsko meso: I 4—5 II 3—4
4. Kože: konjske, komad 10O—, gove c 6—10 telečje 12*50, svinjske 4'25, usnje gornje 90-120, podphti ICO'-.
5. Perutnina: Piščanee majhen 16*—, večji TO —, kokošji—36 raca 15—2(^og 45
g Češkoslovaški finančni minister Rašin o stabilizaciji valute. Med generalno debato o prora čunu je izje vil češkoslovaški finančni minister Rašin glede stabilizacije češkoslovaške krone, da je to v mnogem odvisno od gospodarskega položaja v sosednih državah. Nemčija danes ne more več škodovati češkoslovaški industriji, a Avstrija mora nastopiti novo pot, da prepreči popolna gospodarski polom. Na tej poti ji bo morala v kratkem slediti tudi Madžarska. Tako se bo v vseh srednjeevropskih’ državah pričelo intenzivno delovati na stabilizacijo valute, kar bo najbolje vplivalo na konsolidacijo gospodarskih razmer v Srednji Evropi sploh.
g Madžarski uvoz in izvoz. Glasom objavljenih podatkov je madžarski im-i part daleč presegel eksport in to že v prvih šestih mesecih tega leta za i 7.700,000.000 madžarskih kron. V času , tretjega četrtletja je bilo izplačanega j v inozemstvo 33.000,000.000 madžarskih j kron za glavne importirane artiklje, dočim je vrednost izvoza dosegla največ 14.600,000.000 kron. Vrednost glav-
Iz življenja in sveta.
Nov evropski zemljevid.
Svetovna vojna je popolnoma iz-premenila evropski zemljevid, zmanjšala število monarhij in povišala število republik. Iz novega statističnega pregleda povzamemo, da šteje povojna Evropa pet velesil in sicer: Rusija,
, Nemčija, Anglija, Francija in Itaiija, | ki obsegajo skupaj 6,130,300 kv. km. (in štejejo 290 milijonov prebivalcev, j Srednjih držav je tudi pet in sicer spa* j dajo sem; Jugoslavija, Češkoslovaška, f Poljaka, Romunija in Španija s S 1,581.300 kv. km. površine in 34 muijb' \ ni prebivalcev. Na to sledi osen: manj* ’ ših držav in sicer: Avstrija, Madžarska, Bolgarija, Švica, Belgija. Holandska, Grčija in Portugal s 530.200 kv. km površine in 49 milijoni prebivalcev, dalje severne Norveška, Danska in 1,243.300 kv. km., toda samo s 35H P?®’ jhivalcev. Končno imamo v Evropi ša | vrsto pritlikavih državic. Tc so Albanija, Ddansko, Lusenburg. Monaka. San Marino, Licbtenstein, Andora, 'vCe-melslo ozemlje, Saarsko ozemlje, Ra*
, ka. -Vir, iz katerega povzemamo | podatke, ne omenja samostojnih držav j Estonske, Letske in Litve. Pozabil 3e tudi na kos evropske Turčije.
Komedije in tragedije z ministri.
Lahkota, s katero so Grki usmrti'1’ ministre, ki eo še nedavno uživali v Grčiji največjo popularnost, je je MnC' nadila tudi one, ki se nekoliko spoznajo v zapletenih balkanskih razmerah Znano je, da je večina grškega ljudstva hotela in zahtevala Konstantinov P°” vrat ek, znano je nadalje, da je bilo v Grčiji zelo malo protestov proti vojn1 z angorsko Turčijo, ker je meščanstvo, ■ki ja politično odločilen črnite!j v hr* čiji, takrat še živelo v velikogrški &b' golomaniji in je bilo preverjeno, da S1 bo Grčija v Mali Aziji sama določevala meje, da, celo preko sevrčska P°" godbe. Ministri, ki so postali žrtev narodnega »razočaranja«, niso storili jih pregreh kot da so zvesto posluša11 ukaze onega Konstantina, ki ga je klicalo »ljudstvo«. Sedaj so izgnali h11*1 princa Andreja, češ, da je zakrivil V°' raz na onem delu fronte, kjer .1° to poveljnik. Taka obsodba je pač lahka; glavni krivec poraza —velik0' grške megolomanije — pa je izven ob; močja »revoluejonarne« justice. Uekti podobnega pripravljajo v Bolgariji- *" Ljudstvo je. kakor znamo, glasova!0^* obsodbo ministrov, ki so med v#° vladali po božji, kraljevi in ljudski^ Iji. »Ljudstvo« je takrat z istim na^T; sem jeni pohitelo v boj nad Srbe, je sedaj šlo glasovat za smrt svojih hi"^ ših predstaviteljev. Zdi se, da so da03'' šnje razmere zelo podobne onim v ^ rean Rimu 2—3 stal,tja pred razdeli rimskega imperija. '
Glavni urednfk : Radi voj Reb*1 Odgovorni urednik:	Rudo«	Od0*'
Nosile
ilK>vih velilciii r e d n o s 1 i
_ oi-pelnike/m pol-
plafe
3379 10-4
Usnjate sutaft
kožuhe, površnike, črne zimske suknje, plašče, dežne ilašče, moške in otročje obleke, pletene jopce vseh velikosti, vseh vrst perila in nogavic, v veliki izbiri, in po znižani ceni priporoča VKJAK, krojaška obrt in konfekcija, Maribor, Vetrinjska ul. 17,
2344
; PATRIA	324
COGNAC
MEDfClNAL
zagre3j
Čisti vinski destilat
i
| ARKO COGNAC MEDICINAI
 .■■■■■■	ram—«..■■■■■■■. --.-	 trnse
Marmor, 10. decembra
tiSSm
yx & ii u iu
Kasarna „FRANKOPAN“.
^sako nedeljo In praznik
Stran 7.
*«rn?rn*»«nrawr
Iščem
prvovrstnega
o’ dock tea.klabaCarli
idružen z glasovirnim koncertom. za sp1u» Dalmacija.
j Naslov pove uprava. 2451 '------ Začetek	ob	15.	url.----j
2460	Se	priporoča	IVAN	KOKOL,	kavamar.	I
Vabilo
L=
na subskripcijo delnic Mariborske tiskarne, d. d. v Mariboru.
Redni občni zbor dne 4. decembra 1922 je sklenil zvišati
delniško glavnico
od K 3,000.000’—, na K 4,000.000’—
ter pooblastil upravni svet, izdati 5000 komadov novih delnic po K 200'— nomlnale, glasečih se na ime, pod sledečimi pogoji:
1. Starim delničarjem se pridrži pravica do nakupa ene nove delnice na tri stare po kurzu K 360*—.
2. Ostale delnice se prepusti po kurzu K 400’—.
3. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 10 in 25 delnic.
4. Delnice participirajo na čistem dobičku podjetja od 1. januarja 1923 dalje
5. Kupnino je polno vplačati pri podpisu.
6. Rok za subskriocijo delnic se prične dne 10. decembra t. I. in traja do vštetega 20. decembra 1922.
7. Kot podpisovalnica fungira Slavenska banka, podružnica v Mariboru, ter podružnice v Celju, Gornji Radgoni In Ljubljani.
S. Reparticijo delnic si pridi 2uje upravni svet.
Maribor, v decembru 1922.
Upravni svei Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru.
ZAHVALA.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube našega predobrega soproga in očeta, gospoda
Anton-a Zorn-a
finančnega nadzornika v p.
izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo.
Osobito se zahvaljujemo g. finančnemu ravnatelju dr. Pova-gg- tovarišem pokojnika, g. policijskemu nadsvetniku Vekoslavu Kerševanu in vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njega zadnji poti. Prisrčna zahvala tudi gg. pevcem za ganljivo žalostinko.
2469	Neutolažljiva	soproga	in otroci.
Podaljšanje roka
za subskripcijo jugoslovanske zavarovalne
d. d. MZora“ v Mariboru.
Pripravljalni konzorcij je sklenil podaljšati rok za subskripcijo   —  delnic do vštetega-----------—
15. januarja 1923.
 Pripravljalni konzorcij inujolo m zavarovalna
d. d. „ZORA“ v Mariboru, Aleksandrova c. 12
2457
Preproge
Zavese
:Ii
1
f Odeje 2349 10—5
I Pregrinjala | Kolibi 1Podofee
I lesene svetilke I
i
Kristalni kozarci p Umetni porcelan	|
| Pohištvo i-------------------
| Maivečla izfeira |
1 Immm cene 1 a   ji
P
fj fpcicvranin jsofolaPra
iiij BCMllOL P$tES$
I MARIBOR
ju Gosposka ul. 20
__________________
I Ceniki zastonj
yj-----------------.
% Ogled orost
Pmmsfisd zaklane
pitane st? Kal e
garantirano 75 odstot, slanine, kilogram po 94 K pri
KHAIFLC SUC„ hlevnlce
stanovanje LOŠKA ULICA štev. 5.	2452
fSSSSSSE!!
Dva hiši v Mariboru
ena dvonadstropna in ena pritlična, pripravna za nre-zidavo, z vrfom, pet minut od kolodvora, se takoj proda. Cena dinarjev 130.000'—. Po?zve se pri oglasnem zavodu Ivo Su š n i k, Maribor, Slovenska ulica št. 15,	2447	2—2
ed (strd)
1 kg 10—40 kron ceneii kot drHgod. Garantiran v v«skem oziru. FA K I RA K, Sv. Peter pri Mariboru.	2434	2—2
kg po 5-50 K od 50 kg naprej. Natančna pojasnila daje oglasni zavod
Ivo Sušnik,Maribor
Slovenska ulisa 15. 2468
pozom
Zimske in športne obleke, ra-glane, površnike, damske kostume in plašče izdeluje najceneje in po najmodernejšem kroju Bominiit Fabjan«? Jurčičeva ulica 5/1.	2(>60
Pristopajte k Jugoslovenski Matici,
Zslezno pohištvo Tspstn. pohištvo Pisarn, pohištvo
oko, slame, drwa, premo#, Sito,
tcrompir, sadja in draage «S®š©Ine kupuje in prodaja R, M D El E J © $ Es Y, tl a f i h O r, Aleksandrova cesta št. 57. Telefon št. 38.	1328
MfiZMANIL©.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem odprl
krojaški atelje
sa dame, g®sp©d@ Sn uofeštu©
ter prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela. Potrudil še bodem vsakomur najtočneje postreči z najmodernejšimi kroji po nizkih cenah.
Za obilen obisk se priporoča	2467
Franc Vodišek, Vojašniška ul. št. 2.
Kiznanilo.
Na moj inserat, s katerim sem objavila otvoritev zajntrkovalnice, naznanjam, da vsled nepričakovanih razmer danes še ne otvorim zajutrkovalnice, ampak samo kavarno, v kateri se bodem potrudila, da moje cenjene goste čim najboljše postrežem.
Za obilen obisk se priporoča	2470
Anica Rehar.
Parni stroj
od 8 do 15 konjskih $38 se kupi.
Naslov pove upravništvo.	2462
i 3
Zavesa
SCT
Posteljna perja
Lmaretfao nfcsfce tm' v julogl pehi&va
Karol Prfe
Harilor
<to«poeka mOm M, SO |
Pitane goske,
la kranjske klobase, fini liker, zdravilni konjak, fini bonbončki fn čokolada, delikatesno in špecerijsko blago _
po,najnižjih cenah. — Gostilničarji imajo popust pri tvrdki Vračarlč & Sorn, Jurčičeva ul. 11. 2564
Vse vrste parila za gospode in ~~ ------- dss^e,.	kakor —.....
srajce,
hlače
PVjErsi® opreme *a neveste. otroško
Judmila
perilo, kombinacije itd.
izdeluj« po naj-nlljih dnevnih cenah
ackner
CenDd toresplešne*
34AR3ROR, koroška cesta št. 31.
AMERIKANSKI
hi msl«IM
Singer šivalni stroj
CL|MAyi
isMi
ta
Mdomsstnl
lastna
netanKm
Singer ofle, nftLsvtta itd-
Prodaja na obroke.
■•far Bivalni atrajl Bouroe & So., Natvporfc.
UazattfiBelJsirelLlinitei
rodtuMni r 'NI D O R, šolska ulica ttct. 2.
ZogTCb, Kar:	VaraJdin,	Osijek,	VSnkovci,	Bjelo-
var, Brod na S*vi, Subotica. Novi Sad, Ljubljana, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tnala, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, Kruievac. NiJ, Skoplje, Veles, Bitolj, Kragujevac, Zaječar ta Sttp. 341 «««an» Zastopstva so v vseh ve^lh mestih. =»
Stolnlna na šeBeznlc! povSšena UT za Din 10"— na uro! ~*H
Za brzo prevažanje dospelih pošiljk se priporoča
JADRAN d.s o.z.
prof REITINGERJEV naslednik.
PISARNA MELJSKA CESTA 1 - TELEFON ST. 35. Največje in najstarejše podjetje za prevažanje v mestu. 32 vozov, 5 pohištv, vozov, 2 tov. avtomobila. 2300 lo-io
Pekovski mojstri pozor!
Suha eapana borova In bukova drva, 1 meter dolga, postavljena na dom, nudi
Drago Sčekič, Raičeva ul. 7
Telefon št 359.
9166
Razglas.
V pondeljek, dne 18. decembra 1922 ob 10. ttri dopoldne se vrši na Ilcu mesta v Mariboru, Mlin« ska uHca št 15
prostovoljna Javna dražba.
Proda se btta z vrtom. V biši se vrši stara gostilniška obrt — poprej znana Šoštaričeva gostilna.
Najnižja ponudba iznaša 2 milijona jugosloven-akft Jeran. Ponudniki morajo pred začetkom dražbe položiti 10 odst varščine. Hiša se proda tudi pred dratbo, ako te kupec želi.
Natančnejše podatke glede dražbeoih pogojev, obsežnosti objekta itd. dajeta sodni komisar dr. Franjo Flrb86, notar v Mariboru ter zastopnik lastnika dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru. 2418 2-2
Solicitator ja,	izurjenega v
vseh po-lih večje odvetniško pisarne z zmotnostjo, da sa-mostopio obračunava, vodi eksekucijo, koledar, evidenco itd., tudi vpc.kojenega sodnega uradnika, spreime odvetniška pi-arna v Ljubljani. Ponudbe pod označbo „Solieitator“ je nasloviti na upravo. 2136 1
Mladenič, 18 let star, bi rad stopil kot učence pri muar-skom mojstra. |Marija Pttkšie, Vosek SL 14, pošta St. f.lcr jeta.	2'5
Brivnica Frana H o Taka na
Aleksandrovi ocah St 22 se priporo.'!*.	3
Dvojica brez otrok i?če mesto hišnika. Pismene ponudbo na npraro lista pod „št. 35“.
2*55
Omara in železna peč za prodati. Kamniška cesta 22, pt.
‘2*60
Iščem za dijaka višjega razreda stanovanje in hrano. Naslov t upravi.	2454 2 1
Zimska suknja, dobro ehra-niena, za gospoda srednje velikosti, se proda. Aleksandrova cesta 11, III. nadstr.. vrata 11.	Moti
Meblovano ali prazno sobe
v sredi mesta išče gospodična. Ponudbe na opravo pod „N. 18-*.	2459
čista »Vinjska most od najboljših srbskih prašičev se prodaja v sodih pri tvidki Jovanovič, Aleksandrova cesta št. 65.	2*58 3-1
Gostilna „Prl treh ribnikih1*.
Vsako nedeljo konce L Začetek ob 15. ari. Se priporoča Karel Prinčič.	2*65
Kuharica, vdova, ne pod 40 let, dobra gospodinja, se sprejme kot opora gospodinje traven sJuškinje k zelo dobri slovenski obitelji na deielo bivše Kranjske sedaj p-■ d Italijo. Znati mor« dobro kuhati, šivati in se razumeti na vrt Vsa druga pojasnila pri M Spur, Gosposka ulica ŠL 50, vrata 6.	2463
Glasovlr (StuUfliigel) se po ceni proda. Vetrinjska ulica Št. 4.	2*48 2-2
Tovarna pohištva Koroška cesta 46, Hochnegger in dru govi, ima v zalogi spalne im jedilne sobe kakor tudi ku hinj.'ke oprave po tvomiikih cenah. Sprejme tudi vsako mizarsko delo. 2346 10—10
HlgljonlSna brivnica se vsem
priporoča. Prvovrstna postrezi ha. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva ulica S.	1856
Stare rabljene steklenice od
črnila, plavila, kakor tudi od olja za šivalne stroje kupuje
Se naj višji ceni tvrdka „ Jelen", larlbor, Meljska cesta ŠL 75.
3428 3-3
Zamenjava stanovanja. — Sortno stanovanje v Sodni ulici z eno sobo in kuhinjo s« zamenja s stanovanjem a dvema sohama in kuhinje, evoot tadi v okohei. Naslov
•V«V	o	5	#	-l.me.al«	lil
iiMi lil 1
»o le stvari, katere vsakdo in vsak dan rabi in to so:
m*.	m	M
sak. Jm?9LM
pove sprava.
5-5
MARASCHINO „MORPURGO“
ČAŠICA TEGA DELIKATNEGA LIKERJA JE NEOPISLJIV UŽITEK! ...........     PRIPOROČENI	—--
COGNAC »DALMATIA*4 MEDICINAL
m DRU« OBRANI LIKERJI, SIRUPI IN tOANM
^a^T^“ka A. M0RPURG0 - SPLIT
Zastopnik: SIGMUND SCHILLER - ZAGREB
2126 2—2	Gunduličeva	ul.	št. 1 (dvorišče)
*w	j«,
nice, listnice, tobačnice, kovče«?;,	kaset«,	dainske torbjce Std.
Vse to sev	|'|ii
244-9	uajvečjr	izberi	dobi	pri	”	jfci
n Bravss, letatsva o, sir. teliriif i i i
11L3B85KP9f®iSP^OSR59^6i-EEE391	JK!V:"".Tvr' 'N:"'1’: . . '»TO
  _____ ____ .ui* **č|pl5£'
i«s*e«issiisseciiiis«t)(aiilieisiivae*k>ssaipa«<*isAa>**‘<‘,4>"'
t?	pssp?
isH
v vseh velikost
ra	in
v
232*
Pdsg&RffiS® w naJmoderneJSm zn.
W81 i najele^asciinejl-fi ©bkk&fl
p® nalnlllils cesiais pjf! II iM MARIBOR
i Grajski trg 2&1
r. s: 'moaameai-ss^aKi: as**
Širite p®to©sI maš lis*1
MBEBMraaaaBEBBaHMgjS^1
EB58S®$2ES3®a^
s?
w. n
J- p
si ii
U> to*
D. D.
«S<6 V-Vt
(praje Jugoslovanska Union-Banka, oziri-ma Mariborska eskompfna banka.)
Zagreb Ljubljana
Bjelovar, Brod n/S„ Celje, Dubrovnik, Gornja Dadgona, Kranj, Monošter (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Sombor, Sušak, Sabac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vriac.
Agencija: Buenos Aires (Argentina).
AFILIACIJE:
Badajsest: Balkan Dank r. t
Spili: Jugoslovanska industrijska banka. Wiien : Bankhaus Milan Robert AIexander.
1933
ca. K 200,000.000 —
Bzvršssl® wa><0 bastčrB®* posle
Žalna Inljn
lastnega Izdelka
'i hwvwh* »%wa« vtvii štfj HEauiBUUl
Komisijska uHooa pri Batki LaSaHc, Gospasha ul.
.srn.	a,	S