GlASlLO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE    DELOVNIH   LJUDI   ZA GORENJSKO
jj'1'0 X1"-. ST. 45 — CENA 10 DIN
AKTUALNO VPRAŠANJE
SREDA, 13. APRILA 1900
ZLOČIN  V HRIBIH
V teh dneh so pričele cve-teti na Govejku in Kozjeku bele blagajke. To sta edinstvena kraja, kjer na dveh manjših površinah rastejo te lepe gorske rože. Zaradi teh rož je v spomladanskih dneh na stotine turistov po teh krajih. Zlasti na Govejku, kamor prihajajo iz ljubljanskega in gorenjskega področja.
Če bi vsak turist odtrgal le po eno cvetico, bi že to naraslo na tisoče. Toda številni turisti jih natrgajo cele šope. Še huje pa je to, da se bla-gajk, ki rastejo V obliki ma-
lega grmička, ne da zlahka odtrgati. Zato jih večina turistov, vsaj četrtina, kar iz-ruje s koreninami vred. Ce bo šlo tako naprej, bomo kaj kmalu zatrli to lep« gorsko rožo. Ti kraji pa bodo postali oropani privlačne planinske flore, ki danes privablja toliko obiskovalcev. Tega se prav gotovo zavedajo tudi medvoški planinci, zato bi b;-lo prav, če bi tam napravi'! več napisov in opozoril, da je trganje te planinske raritete — blagajk prepovedano in da so zaščitene. To, kar se dane3 dogaja, je zločin nad prirodo
S seje presedstva okrajnega sindikalnega sveta
Upoštevati
mnenje delavcev
Priprave na konference ObSS ■ Razširiti občinske plenume
Kranj, 11. aprila.
Seje Okrajnega sindikalnega sveta, ki je bila danes v Kranju, so se udeležili tudi predsedniki občinskih sindikalnih svetov. Razpravljali so o poteku in vsebini minulih občnih zborov sindikalnih organizacij, o pripravah na občne zbore sindikalnih svetov, ki so predvideni v drugi polovici aprila ter o nekaterih organizacijskih spremembah, ki jih narekuje razvoj sindikalnih organizacij.
ftled
se v teh dneh živahno pripravlja na turistično sezono (beri reportažo n? 5. strani)
— Foto: Franc Perdan
Samofinansiranje
M°t*ERNlZACIJE TRGOVINE
^ stanju  trgovske  mreže pri ai Pogosto razpravljamo: nt se-2 občinskih in okrajnega Ijud-jSI«    odbora,    na koherencah "E itd. Povsod ugotovijo, da f tr&ovska mreža na Gorenjskem ^toanjkljiva, slabo opremljena in j  10 je potrebno modernizirati. ■0 zahtevajo  večji   osebm pre-J2J*' prebivalstva, pa  tudi vse proizvodna kmetijskih prt-Gibčnih artiklov, ki jih s slabo ^%ov$ko mrežo pač ne bo možno r'du posredovati potrosniJcu. '9*1 kje dohiti   sredstva za ernizacijo   in   razširitev tr-
*0Ci fov«
c mreže? To je bilo eno po-^Pnbnih vprašanj tudi v razpri-tna nedavni konferenci delegatk U ^^kalmh podružnic trgov-gostinskih in turističnih de-2toCV' Tu 50 poudarili, da je trni j° trcba tretirati kot sestav-J del komunalne politike, zato ^ Potrebno, da bi zveza ali kdor-pTl<z^lral »2 nje večja sredstva, f«t'Jew ,J(, 2at0i fcfr J0 potrebe
n^ . velike. Pn^ospodarjeni de->e treba pustiti podjetjem sa-hn*' ^a bodo z njim lahko sama l^fHrala ;>/, e ticije za moderni-ornrz"   m   rj7-'urltcv trgovskega
»«!",°''* z*kon je zakon   m kje ini' denur   za samofinansiranje ttticij v trgovini?
ritv em modernizacije in razsi-blf.C trR°vs-kc mreže pa ni Vro-pn^1 c Prt nas na Gorenjskem, ini P* v vsej državi. Zato bo, po ci}°rmac'lab, zavzela moderniza-nih tr,i0v>ne in gradnje skladjsč-tia.i^nst°rov eno važnih mest v "etn ,,em Perspektivnem pctlet-Pril j 7"čel veljati s
jo )f>dnjim letom. Prišlo bo tudi i*iv ater'l> sprememb v načinu £Z| ttr*n')a v trgovini in do pre-s,, sistem tako imenovanega
U i ans,r<i>iia. Menijo namreč, bi ' ta gospodarska panoga, če Ul}"Vl'dk ustrezne instrumente, |r< f° Jtn*nsirala modernizacijo in Hj,'/1'0 potrebnih skladišč iz svo-ku *[tnih skladov ali iz prtspev-fn'ut ' ^' Ra dajala teritorialnim '^us"" S prehodom na samoj:-tovin!"*^ ^' investicije v tr-pruin\ '"'h učinkoviteje in bi se ^"»eje uporabljale kot doslej.
*ble ' 50 " /a napredek trgo-*Plni"',"'a'^>" k'nnal.i sredstva i/
iftfca*'?- investicijskega sklada, niiQUZLj Pu »« 'c, da ta sredstva r>, k       t">i'il'l)ena v polni me-
ta>ljfr /.rR"l'»vi- gospodarske <>r tih ,',C/'f >melc dovolj lasi
:vClniiaste^ ** soudeležbo na na
u VOLITVE
y podnartu
''"dnaH1.'1Jo' 1,1 "Dtila. M bile
S seje občinskega ljuaskfga odbora Bohinj
Industrija in gostinstvo -
glavna vira dohodkov v bohinjskem kotu - Narodni dohodek za 8,2   večji - Osamosvojitev obrata LIP -Združitev zadrug v močno gospodarsko enoto
Preteklo soboto so tudi v Bohinju razpravljali in sprejeli letošnji družbeni načrt in proračun. Odborniki so na soji živahno razpravljali o posameznih gospodarskih dejavnostih in o razvoju te doline. To še zlasti, ker so na zborih volivcev slišali vrsto pripomb in predlogov, katere so prcnosli na razpravo obeh zborov ObLO. Največ no razpravljali o kmetijstvu in gozdarstvu ter o trgovini z lesom.
Po sprejetem družbenem načrtu se bo leto« v tej občini po-
veral družbeni proizvod za •/•, narodni dohodek pa za 8.2%. Najve-čji prisipovok k tomu bo dala indust-ija, delno pa tudi gozdarstvo in turizem. V industriji je predvideno znatno povečanje proizvodnje ob znižanju materialnih stroškov. Bistveno se bodo letos povećale tudi investicije, ki bodo dosegle okroglo 402 milijona dinarjev. Od tega je določeno 71 8/» za gospodarske in 29 •« za negospodarske investicije. Med negospodarskimi investicijami ra dvig družbe-
Pred združitvijo vodovodnih skupnosti z obeh stmni Save
Letos 36 milijonov za vodovod
Na vrsti: Podnart, Otoče, na Posavcu hi Dobravi
V nedeljo 10. aprila je bil v Kropi redni letni obc-ni zbor Vodne skupnosti Kamna gorica c okolico. Občnega zbora so se udeležili |*>leg delegatov tudi podpredsednik OIXD Kranj tov. Ivan Bertonrelj. predsednik ObLO Radovljica tov. Jaka Krzen in zastopnik uprave za vodno gospodarstvo I.KS dr. Mahnič.
Vodna skupnost Kamna gorica z okolico, ki Kijcmn na desnem bregu Save v radovljiški občini 23 naselij, je od ustanovitvi-, to je od 25. novembra lf»5fi že zgradila nad 7.000 m vodovodov in uspela napeljati vodo v Lipnico pri Kropi, Kam no gorico, Lanco-vo - Lipnico in do Dobrave. Načrte imajo goUrve še za  19 na-
■<i n,u      nadomestni   * olltve 1 *•»■;» \.1 '1   ' \ oi.ro Radm "m,,i    ''^ lično h mdidatl Je if>     ''lv     I u o\ < h ,i Roenuui
"-"aiu
livoljen /.» Mvegi
Kmetijskih strokovnjakov se vedno primanjkuje
Zamdjl vedno večjega razširjanja posestva na Kmetijski Soli v Poljćah, kjer je posestvo || preraslo okvir šolskega po-' tVt, je Okrajni ljudski od-! oi- na seji 22. marca letos nprejel sklep, da se posestvo PoljCC lodj od Kmetijske šole I >l]('e, ki bo dobila s tem status proračuntkfega zavoda. To bo kmetijsko — živinorejska sola — center za izobraževanje m izpopolnjevanje kadrov za potrebe kmetijstva In živinoreje /a v o Gorenjsko. O tane pa tu tudi še gospo linjska šola kot proračunska ustanova Okr. Ljtldlkegl odbora Kranj.
•elij. za ostala 4 naselja pa upajo, do jih bodo dobili to pomlad od Centralnoga higienskega zavoda LRS. lik legati so na občnem zboru odobravali veliko razumeva-nje ObLO Radovljica, ki je predvidel za let(xs v družbenem na-(itu :W.000.000 din sredstev za gradnjo vodovodov. S predvidenimi sredstvi so sklenili, da bodo letos gradili vodov<xlo v Podnart u, O točah, na Posaveu. na Dobravi in dokončali gradnjo v Kamni gorici in v Kropi. Ker so prebivalci v zadnjih 3 letih po-|ximagali pri gradnji v precejšnji men .s prostovoljnim delom, so na obenem z!x>i'ii sklenili, da bodo tudi letos dali denar pred-v.MTii tistim naseljem, ki lxxlo vložila vir lastnih sredstev v gradnjo vodovoda.
Na občnem zboru je bila živahna ra/.pi'ava tudi o zdru/itvi Vodne skupnosti Kamna gorica z okolico z Vodovodno skupno stjo Radovljica Razgovori o združitvi trajajo že nekaj let. Zato so na pradlog pr^lsednika < )!>!.' > Radovi jica lov laka Kržena sklenili, da bodo ze naslednji leden imeli v RudoVlici skupno posvetovanje o čimprejšnji zdru žitvi. Ker ima Vodna skupnost Kamna gorica nitje vodne prispevke in vodartno, kakor <xstale
Vodil'' skupnosti. o glede Hi predvideno združitev sklenili, da s prvim aprilom t. 1. pričnejo veljati pri Vodni skupnosti Kamia gorica vsi prispekl (vodni prispevek in V(Klarma) v isti vi i m. kot so pri Vodovodni skupnomu Kado\ I jica.
nega standarda je omeniti 36 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanj, 35 milijonov za vodovod in 9,800.000 dinarjev za kanalizacijo, kar vse je zelo potrebno v Bohinjski Bistrici. Gospodarske investicije pa eo v glavnem usmerjene za razvoj gostinstva in turizma (103 milijone), zatem na lesno industrijo na  kmetijstvo, gozdarstvo itd.
Največji poudarek daje družbeni načrt razvoju industrije in gostinstva. V industriji bodo znatno povečali proizvodnjo končnih izdelkov. Obrat LIP Bled, ki je v Bohinjski Bistrici, se bo osamosvojil. Prav tako je vrsto ukrepov za povečanje turizma in gostinstva kakor tudi za izboljšanje trgovine.
V okviru kmetijstva pa predvideva družbeni načrt rdružitev vseh treh kmetijskih zadrug v eno samo močno gospodarsko enoto, ki bo imela večje možnosti za razvoj. Prav tako je predvidena ureditev večjega kmetijskega obrata v Bohinjski Bistrici, melioracija v Srednji vasi ter urejanje pašnih površin.
-on
Letošnji občni zbori, kot so ugotavljali na seji, so pokazali velik napredek v uveljavljanju sindikalnih organizacij. Sindikalne organizacije postajajo vse bolj resnični voditelj delavstva. Značilno je, da ob letošnjih občnih zborih nikjer ni bila več potrebna tako imenovana »organizirana diskusija« ampak so člani dokaj zrelo in konstruktivno razpravljali o važnih problemih njihovih kolektivov.
Med pripravami na občinske konference so poudarili, da je treba imeti pred očmi predvsem zaključke osnovnih organizacij. Občinske konference naj bi na osnovi občnih zborov sindikalnih podružnic ocenjevale uspehe v uveljavljanju načel pri delitvi dohodka, pri uvajanju novega načina nagrajevanja in še posebno pri utrjevanju delavskega samoupravljanja. Delegati naj na občinskih zborih ne razpravljajo v njihovem imenu, marveč v imenu sindikalnih podružnic, ki j'h zastopajo, oziroma v imenu volivcev. Tako naj bi na občinskih zborih prišla močneje do veljave neposredna mnenja delavcev in se uveljavljale njihove zahteve. Prav zaradi nadaljnjega  uveljavljanja sindikalnih
organizacij so predvidevali tudi nekatere organizacijske spremembe. Občinske plenume naj bi namreč razširili. Sedanji občinski plenumi štejejo od 20 pa do 59 članov v najmočnejši občini kranj. Po novem predlogu pa naj bi se občinski plenumi znatno razširili. Tako bodo v plenume vključili več neposrednih proizvajalcev, ki bodo v te organe močneje vnašali mišljenja in zahteve delavcev.      -1. e.
Čim večja organizacija, tem boljši uspebi
Mladinska organizacija Gorenjske oblačilnice je večkrat javljala, da zaradi malega števila mladine v tem kolektivu ni moč razviti nobene dejavnosti. Nekaj podobnega je bilo tudi v kolektivu Zavoda za zaposlovanje invalidnih oseb. Ugotavljali so. da samo številnejša organizacija lahko razvije svojo dejavnost. Zato so se odločili, da se ti dve organizaciji združita. Prvi sestanek so že imeli. V petek. 15. IV, pa pripravljajo dokončno združitev oziroma ustanovitev nove skupne mladinske organizacije.
Priprave za Dan mladosti v Radovljici
Zaključek ob Šobčevem jezeru
Radnvljira, 12. aprila
Po vseh šolah radovljiške občine se že pripravljajo za medsebojno športno tekmovanje, ki bo 1. maja. Tako so ugotovili na sestanku občinskega koordinacijskega odbora za proslavo Dneva Mladosti, ki je bil včeraj. Tekmovanje med šolami se bo zaključilo 20. maja in naslednji dan, 21. maja, se bodo zmagovalci pomerili v občinskem okviru.
Zaključne proslave Dneva mladosti, .ki bodo trajale ves mesec maj, bodo z množično prireditvijo ob Sobčevem jezeru.
Na sestanku so tudi priporočali, naj bi bile pred 25. majem po vseh šolah in mladinskih organizacijah posebne akademije posvečene Dnevu mladosti. Podrobni program pa bodo določili na prihodnjem sestanku tega odbora, ki bo predvidoma v petek, 15. aprila. -1. e.
Pred V.
Pospešiti
kongresom SZDL Jugoslaiije
treba razvoj kmetijstva
Na V. kongresu Socialisti«' KiisUvijc ie dele:: it \ bohin.js s pripravami na V. kongres
kaj vprašanji
• Kot delegat naše občine na V. kongresu SZDLJ bi navedel nekaj konkretnih primerov kmetijskega gospodarjenja v Bohinju.
Na območju občine imamo tri kmetijske zadruge, katerih skupna površina meri 20.122 ha, od tega je gozdov 12.397 ha. V glavnem pa se zadruge ukvarjajo /. živinorejo in odkupom lesa, kar jim nudi največji dohodek.
Lani so se zadruge ukvarjale z rajonizacijo planin južnega pobočja BohinjaN izdelani pa so tudi nacrti za ureditev planin na Pokljuki. Kmetijska zadruga v Bohinjski Bistrici je organizirala Eadružno pitaulfie. Namen pita-lišča kot zadružnega obrata je v tem, da zagotovi predvsem lokalne potrebe t mesom v času 1'insticne sezone. Poleg pitališca je zadruga organizirala tudi žalni'-to ekonomijo v začasni velikosti 19 ha obdelovalne zemlj«-in l 15 glavami živine, kot /a< e kak večjega socialističnega obrata. Ta obrat bo tudi kasneje slu-
ne zveze delovnega ljudstva Joti občini JOŽE BURJA. V zvezi nam je tudi on odgovoril na nc-
žil za vzrejo plemenske živine.
Kmetijska zadruga v Srednji vasi je lani zgradila vodovod s
ID/1 BURJA
planine Konjščica na planino Hskovnlca. Razen manjših investicij po posameznih planinah in
dolini je bil dokončno zgrajen in opremljen mlečni paviljon ob Bohinjskem jezeru, ki je lani v letni sezoni normalno obratoval. Prav tako je bila adaptirana tudi sirarna v Bohinjski Bistrici tako da je lahko izdelovala jogurt za potrebe mlecme restavracije ter domačih gostinskih obratov in trgovske mreže.
Z ozirom na to, da predstavlja živinoreja na območju bohinjske občine pomembno gospodarsko panogo, bodo vse tri zadruge predvidoma vložile 58 milijonov dinarjev za ureditev zadružnih pašnikov, za melioracijo »sren-skih blat« ter za novogradnjo zadružnih hlevov. Za dvig proizvodnje in za enotno politiko na vasi se bodo sedanje tri kmetijske zadruge združile v močno specializirano gozdno-živinorej-sko zadrugo. S tem pa odo le tudi potreba po kmetijsko-pro-izvajalni poslovni zvezi, ki so jo ukinili in bo njeno poslovanje prevzela zadruga. Pri tem pa ima pomembno nalogo tudi organizacija Socialistične zveze Bohinj, saj je prav ona močan iniciator za pospešitev in razvoj kmetijstva v tem delu Gorenjske.«
-č
	fctot			SREDA, 13. APRILA H*
	i ttl V.	& '<ffi 'ti*	IZ NAŠIH KRAJEV	
				
f*H>'
BLEJSKA RAZGLEDNICA -
Kopališče z gradu
(Foto: Franc Perdan)
Kranj
Na minulem rednem letnem občnem zboru foto-kluba so ugotovili, da je bilo delo kluba precej boljše kakor prejšnja leta, vendar se število članstva — 70 po številu, kar ne more dvigniti. Vodstvo kluba si je resno prizadevalo pritegniti v klub nove člane in je v ta namen tudi pripravilo več začetniških fotoama-terskih tečajev, in sicer na osnovni soli France Prešeren, na Gumarski in Mlekarski soli, na osnovni soli na Primskovem in nadaljevalni tečaj v tovarni Sava. 122 tečajnikov je uspešno zaključilo s tečajem, vendar se niso vključili v članstvo in redno delo k'luba.
Na zboru so ugotovili, da je članstvo v minulem letu zabeležilo nekaj vzpodbudnih uspehov. Zastopani so bili na številnih razstavah doma in v inozemstvu.
Na zvezni razstavi v Beogradu so zasedli tretje mesto za Beogradom in Zagrebom. Sodelovali so na razstavi v Tokiu in na mednarodni razstavi v Clichuju v Franciji, kamor so povabili le 10 najboljših znanih fotografov z vsega sveta. Člani kluba vsako leto izdelajo koledar z barvnimi fotografijami za tovarno Iskra v Kranju.
Po zaslugi Občinskega sindikalnega sveta v Kranju so pred kratkim dobili lepe prostore v Sindikalnem domu. V novih prostorih bodo uredili tudi atelje, ki bo hkrati tudi sejni prostor. Njihov glavni namen je pritegniti čimveč mladih fotoamaterjev. Letos bodo praznovali pomembno obletnico, 50-letno delovanje kluba. Celoten program praznovanja bodo se izdelali.
-an
Otvoritev gospodarskega izobraževalnega centra*
Jesenice
Včeraj popoldne so na Jesenicah otvorili nove prostore Gospodinjsko izobraževalnega centra, ki so ga ustanovili že 1. 1958, a do danes ni imel svojih primernih prostorov. Te so sedaj dobili z adaptacijo nekdanje meščanske šole. Otvoritve so se med drugim udeležili tudi predstavniki ObLO, Železarne in družbenih ter gospodarskih organizacij z Jesenic in pa predstavnici okrajnega in republiškega Zavoda za napredek gospodinjstva. Posebno priznanje so dali predsedniku gradbenega odbora Lojzetu Božiču, ki ima največ zaslug za ustanovitev Gospodinjskega izobraževalnega centra na Jesenicah. Prostori le-tega so med najlepšimi in najbolj sodobno opremljenimi v Sloveniji.
ŠE VEDNO VELIKO ŠTEVILO BOLNIKOV TBC
Kranj
V minulem tednu je imeila sekcija za borbo proti tuberkulozi pri Okrajnem odboru RK Kranj redno sejo, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki občinskih odborov RK, predsedniki občinskih protituberkuloznih sekcij, direktor bolnišnice za TBC dr. Tomaž Furlan, zastopniki socialnega varstva in drugi. Na tem pomembnem posvetu so govorili o tuberkulozi na Gorenjskem. Ugotovili so, da na Gorenjskem tuberkuloza ni tako razširjena kakor v drugih predelih naše domovine, vendar je na vsakih 13.500 prebivalcev še vedno 894 oseb z aktivno tuberkulozo. V zadnjih letih je število poraslo celo na 926. Ta porast gre v večini primerov na račun priseljenih oseb iz drugih republik. Vsekakor bi bilo potrebnih več fluorografskih akcij, saj sta bili od leta 1953 le dve, in sicer za občini Skofja Loka in Železniki. Za izboljšanje dela so sprejeli več pomembnih sklepov. Določili so tudi, da bodo v okviru protituberkuloznega tedna v oktobru izvedli široko protituberkulozno akcijo.
-an
	NAŠ RAZGOVOR	
		
Edini za matematiko
Z jeseniške gimnazije smo povabili na razgovor dijaka 4. letnika EGONA ZAKRAJ-ŠKA. Tudi on nam je v zvezi s pripravami na zaključni izpit, ker so dosedanje obvezne mature v srednjih šolah ukinjene, odgovoril na nekaj vprašanj. »■Vaši osebni podatki?« »Rodil sem se 11. julija 19-11 v Ljubljani.«
»Ali vseskozi obiskujete gimnazijo na Jesenicah?«
»Da. Tu hodim v šolo že četrto leto. Prav tako pa sem tudi na Jesenicah končal osemletko.«
»Kako pa ste vi sprejeli sklep Sveta za šolstvo LRS o ukinitve obvezne mature?«
»V glavnem sem ta sklep kot vsi ostali sprejel z velikim veseljem, kajti vsak pričakuje, da se bo precej laže
pripravil na zaključni izpit. Čeprav bo morda sedaj več dela, se bom učil še z večjim veseljem, ker si bom izbral tisti predmet, ki mi je najbolj všeč.«
»In kaj menijo o tem profesorji na jeseniški gimnaziji?«
»To ne bi vedel povsem točno odgovoriti, ker še nobeden ne ve, kakšen bo ta izpit.«
»Zanima nas, kakšno temo ste si izbrali za zaključni izpit?«
»Točno kaj, še ne vem. Bo pa nekaj iz matematike.«
»In za kaj se boste odločili po končani gimnaziji?«
»Prav gotovo za matematiko, ker mi je ta predmet tudi v gimnaziji najljubši.«
»Ali aktivno delate v mladinski organizaciji?«
»Letos ne preveč, ker me čaka veliko dela pri študiju in zaključni izpit.«
»Ali ste član Zveze komunistov?«
»Ne. Upam pa, da bom kmalu stopil v vrste komunistov.«
»In za konec, kakšno željo imate v življenju?«
»Morda sedaj samo eno, in to, da bi uspešno opravil zaključni izpit.«
$ Povedali pa so nam, da je O Egon Zakrajšek edini na $ jeseniški gimnaziji, ki se Q je odločil, da bo delal za-® ključni izpit iz matemati-g ke. Vsi drugi dijaki 4. let-® nika pa so se odločili za © druge predmete, in to za £ kemijo, fiziko, zgodovino © in slovenščino. Malo pa se $ jih je odločilo za tuje je* %  zike. M. 2
J
S seje šolskega odbora šobe ,,Simon Jenko" v Krap/u
Prvi predlog pravil osnovne šole
Simo 13,5 odstotkov učencev s slabim redom
V petek, 8. aprila se je sestal šolski odbor šole »Simona Jenka« v Kranju na svoji drugi seji skupno z učiteljskim zborom. Po 'več kot triurni razpravi o zdravstvenem stanju in šolskem uspehu po posameznih razredih so ugotovili, da je zdravstveno stanje učencev te šole zelo slabo. Popolnoma zdravih in brez kakršnihkoli napak je le 58 učencev ali 10,9 odstotka.
Na podlagi vsestranske analize tega stanja je bilo sprejeto priporočilo, da bi zobna ambulanta poslovala dopoldne in popoldne in to vsak dan; le s tako organizacijo bi v grobem lahko zadostili potrebam učencev. Odločili so se tudi za druge ukrepe, da se n. pr. s pomočjo in sodelovanjem zdravstvenega doma ter staršev na eni strani in šole na drugi strani izboljša zdravstvena oskrba otrok itd.
Druga, nič manj važna razprava — učni uspehi na šoli — pa je pokazala dobre rezultate in prizadevanje vsega učnega osebja, saj je samo 13,5 odstotka učencev, ki imajo negativne ocene iz več kot dveh predmetov. Za vse te učence s slabim uspehom so sedaj zadolženi posamezni člani šolskega odbora in učiteljskega zbora. Povezali se bodo s starši in ugotavljali vzroke za slabo napredovanje posameznih otrok. Sprejeli pa so tudi priporočilo,
da šolska skupnost ter mladinska in pionirska organizacija nudijo vec kolektivne pomoči učencem s slabimi uspehi.
Kot tretja točka dnevnega reda pa so sprejemali predlog pravil osnovne šole, ki po svoji vsebini in obliki daje konkretno obliko dela tako šole in družbenega organa s točno opredelitvijo pravic in dolžnosti od učenca, učitelja, šolskega odbora  pa do
ravnatelja šole.'To je prvi predlog pravil, izdelan po novem zakonu.
Izvoljeni člani šolskega odbora so svoje delo na šoli vzeli za resno in doslej še ni bilo primera neopravičenega izostanka. *>a tudi delo v treh komisijah, ki jih jo imenoval šolski odbor, poteka resno, z občutkom odgovornosti.
I. J.
v J
L J
UGLEDNA ES P11RANTISTK A V KRANJU
KRANJ
V petek, 8. aprila je obiskala Kranj ugledna italijanska cspe-rantistka in pisateljica Cloliu (ontemo iz Torina. Po ogledu mesta in njegovih znamenitosti je imela ob 1!) uri predavanje s skioptičnimi slikami o Italiji in njeni kulturni zgodovini. Po končanem zanimivem predavanju je zbranim poslušalcem odgovarjala na razna vprašanja. Gostja se je pohvalno izrazila o espe-rantskem delovanju v našem mestu, kakor tudi o organizaciji e-porantskega gibanja v Jugoslaviji. V naši državi bo ostala še dalj časa. Tudi v drugih krajih bo imela podobna predavanja kot v Kranju.
P. J.. Kranj
VPRAŠANJE: Koliko dni dopusta vam pripada, če vam je umrl vaš ožji sorodnik in ste šli v drug kraj za pogrebom. Delate v gospodarski organizaciji.
ODGOVOR: Po 244. členu zakona o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 53 57) določi o pravilniku gospodarska organizacija, koliko izrednega dopusta pripada, delavcu za primer smrti, rojstva, poroke in tako dalje.
F. V., Tržič
VPRAŠANJE: Zdravili ste se v bolnici ,ste samski in vas zanima, koliko boste za ta čas prejeli oskrbnine.
ODCiOVOR: V skladu z 29. členom Zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev (Ur. list fUU, št. 51 .1» vam kot zavarovanki brez družine pripada 50 % nadomestila, v času, ko ste se zdravili v bolnici.
B. P., Skofja Loka
VPRAŠANJE: V Ljubljani ste btili v službi. Sedaj je nastal spor in bi radi tožili podjetje. Zanima vas, ali se laihko obrnete na okrajno sodišče v Skof-ji LOki.
ODGOVOR: Tožbo na delovno razmerje lahko vložite na uradni dan pri Okrajnem sodišču v Skofji Loki, vendar bo ista odstopljena Okrajnemu sodišču v Ljubljani, k| je pristojno ta razsojo v skladu i 59.
členom   Zakona   o pravdnem postopku  (Ur.  list FLRJ,  št. 4 iz leta 1957). P. I., Kranj
VPRAŠANJE: Ker imate družino, ste se zaposlili v gospodarski organizaciji za 4 ure in vas zanima, ali se ta čas šteje v delovno dobo.
ODGOVORI Po 26. členu Zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. i i/, leta 1957) se šteje zavarovanki, ki dela vsaj polovico predpisanega delovnega časa v dr lovno dobo polovico, če je ta zaposlitev edini in Klavni poklic.
B. J., Jesenice
VPRAŠANJE: Na stanovanju imate podnajemnika, ki ima v najemu tudi vaše pohištvo. Ker isti krši hišni red, bi mu radi odpovedali stanovanje.
ODGOVOR: Po novem zakonu o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16 59 in 47/59) je predpisana pismena najemna pogodba, ki se sklene med podnajemnikom in lastnikom. V pogodbi mora biti naveden odpovedni rok, če tega ni, je enomesečni.
K. .J., Kranj
VPRAŠANJ K: Ker ste bili zaposleni več let kot rudar, vas zanima, kako se vam ta čas vračuna v delovno dobo.
ODGOVORI Po 58. členu Zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št.. 51 iz
Sekcija
Kranj«
Društvo LT v tovarni »Planika« ima najbolj razvito in najbolj delavno Avto-moto sekcijo. Člani te sekcije so od društva dobili osebni avto in motorno kolo za praktični pouk pri vozniških tečajih. V zadnjem obdobju je obiskovalo tečaje za šoferje — amaterje precejšnje število članov delovnega kolektiva, od katerih je 48 slušateljev položilo izpit za B kategorijo in 52 za A kategorijo.
Letos imajo v načrtu ustanovitev Fotoamaterske sekcije, za katero zlasti nekateri člani kolektiva kažejo veliko zanimanje.
Ustanovitev Občinske zveze PM
Kranj
Na redni letni občni zbor Društva prijateljev mladine-ki bo v kratkem, se v Kranju že pripravljajo. Na predlog Zveze prijateljev mladine za okraj Kranj bodo namreč tudi v Kranju ustanovili Občinsko zvezo prijateljev mladine, kakor so to naredili pred mesecem na Jesenicah. Kranjsko D PIVI trenutno šteje okoli 300 članov, vendar se je ta oblika dela s tolikšnim članstvom pokazala kot neuspešna. Z ustanovitvijo šestih društev bo delo lažje, lahko pa bodo pritegnili v svoje vrste še več članov. Občinska zveza prijateljev mladine v Kranju bo torej imela precej resnega dela.
-an
1
100 ODSTOTNA UDELEŽBA Britof
V soboto, 9. aprila je bilo v »Oljarici« v Britofu pri Kranju vse dopoldne praznično razpoloženje. Po dveh letih mandatne dobe so člani kolektiva na okrašenem volišču volili nove člane delavskega sveta. Do 10 ure so se volitev udeležili 100 odstotno. Na volitve so prišli tudi vsi delavci iz popoldanske in nočne izmene in celo tisti, ki so v bolniškem stanju. Izvolili so 15 članski delavski svet, med njimi tudi 4 mladince.
ljati cesto od Praproš do
Brda-
Preteklo nedeljo je delalo na
CESTO PRAPROSE—BRDO OBNAVLJAJO
Pred leti so zaprli zelo dobro obiskano turistično postojanko na Brdu. Dom na Brdu nameravajo ponovno odpreti 1. maja. Lega doma, ki je oddaljen 4 km od Posavca, je izredno lepa. Razgled se razprostira proti blejski kotlini in je tako za turizem velikega pomena. Da bi bil do doma možen tudi promet z motornimi vozili, so pričeli obnav-
cesti 24 mladincev in članov 'z otoč, Posavca in Ljubnega, ki J* s vojim delom opravili preko J prostovoljnih delovnih ur. Z j*f" lom bodo nadaljevali prihodffl0 nedeljo in upajo, da se bodo Bi1 hove vrste še povečale.
F. Z-
Uspešno delo gasilcev
Podljubelj
Gasilsko društvo v PodUul^ lju je v tržiški občini eno iz11" najbolj delavnih. Tamkajšnji <!a^ silci so si do strehe zgradili £a silski dom in pri tem opraV " okrog 5000 prostovoljnih del°v' nih ur. Pri gradnji so pom»ga,_ tudi člani raznih drugih org»n zacij. Tudi v Jelendolu so g&sx_ ci uspešno opravili začeto ae Zgradili so sušilni stolp za c^ vi, zbrali so ves potreben m«1 rial za gradnjo in napravili *a mi preko 500 ur prostovoljni dela.
r
OBRAZI   IN POJAVI
—\
leta 1957) se čas zaposlitve na podzemskih delih v rudnikih šteje za vsakih 10 mesecev zaposlitve za leto dni.
B. V., Jesenice
VPRA.ŠANJE: Brez vaše krivde in po nalogu gospodarske organizacije ste bili preti časom dva dni doma. Zanima vas, do koliko prejemkov ste upravičeni.
ODGOVOR] Po 216. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list FLRJ. št. 53 57) pripada dc-laveu, če pride do prekinitve dela brez njegove krivde nadomestilo v višini, ki je določena v tarifnem pravilniku gospodarske organi/arije, toda no sme hiti manjša kol minimalni osebni dohodek.
M. V., Skofja Loka
VPRAŠANJE: V podjetju ste bili /aposleni 4 mesece pred porodom. Sedaj vas zanima, do kolikšnega nadomestila ste upravičeni med porodniškim dopustom.
ODGOVORI Po 38. čl., toč. 2, Zakona o socialnem zavarovanj« (Uradni list FLRJ, št. 51 iz leta 1951) pripada zavarovanki, ki je zavarovana manj kot <> mesecev brez. presledka HO odstotkov nadomestila. Ce pa imate zaposlitev pred prihodom v podjetju več kot 12 mesecev, to Je h presledki v zadnjih dveh letih, vam pripada 100 odstotkov nadomestiLi
1\E DAM SE
Rajko se je od nekod priselil, pravzaprav priženil. Andrej pa je znana domača grča. Njihov rod je bil že zdavnđ poglavar v vasi. Kljub temu je med Andrejem in priseljt-nim Rajkotom nekaj skupnega: oba sta pridna, delavna P gospodarna. In se nekaj je med njima, svojstvenega — oba sta častihlepna in svojeglava. Če sta zadnja izraza morda malce prehuda naj se prizadeti ne užalijo. Tako jih namreč ocenjujejo sami domačini. To so dejaU o njima ondan rta zboru volivcev, ko so razpravljali o cestah, o skupnem pašniku, ki ga je treba očistiti in ograditi in tudi o razpoloženi!* ljudi v vasi.
Začelo se je nekega pomladanskega jutra pred leti, ko je Rajko peljal gnoj na njivo.
»Tod ne boš vozil ti pritepenec, dokler sem jaz živ,* !e na ves glas kričal Andrej in mu zaustavil pot.
»Zmeraj so tod vozili. Druge vozne poti nimam,* se Je branil Rajko m se nekaj časa prepiral. Potem pa je kar pognal junca mimo Andreja in se ni pustil kar tako ugnati.
Začela je pravda za pravdo, ki se danes ni končana. Drug za drugim sta iskala pravnike po Radovljici, po Kranju tudi po Ljubljani. Razprave na sodiščih so se nadaljevale-Enkrat se je vrnil bol; opogumljen Rajko, češ da so mu dali prav in da mu nihče ne more zapreti edinega dovoza, drugič pa se je vrnil z visoko glavo Andrej, hvalil svojega advokata m pripovedoval po vasi kako bodo »/.rihtali* Ra)~ kota.
Taki so odmevi tožarjenja in sporov med njima. Andrej večkrat zagradi pot do Rajkovc njive in preži kdaj bo ta prišel. Potem se navadno vname znova prepir, znova letata k advokatom, navajata nove obtožbe, citirata nove žalitve podobno. Ljudje pravijo, da sta že veliko zatožarila m znosila advokatom. Kljub temu nihče ne odneha. Toda že od začetka, koj tisto pomladansko jutro, ko sta se prvič spri* in ko je Rafko spravil junca v hlev, so mu sosedje svetoval' naj se ne zalita, ampak naj se lepo pobotata. Toda on j* svojeglavo vztrajal: »Ne dam se!* Prav z istimi besedami se zmeraj konča vsak poskus, da bi Andreja umirili ni prepričali, da tako pravdanje nima smisla. »Ne dam se'* pravi-
Tako se Andrej in Rajko toiarita in kričita drug rtad drugim oh vsaki priložnosti ko se najdeta na polju, v gostih1 — kjerkoli. Toda to še ni vse. Bilo je lani ob nekem šolskem izletu, ko so se otroci dobesedno stepli zaradi tega. Anthc"']' sin je zmeraj očital Rajkovi Marjeti, da je njen oče podlež, da si lasti tujo zemljo itd. Marjeta pa, kot je pač že menda prirojeno, je vse to vračala v polni meri in še z velikim1 obrestmi povrhu. Vse psovke, kar jih je znala iz ceste te uporabila. Hkrati pa je med nekaterimi součenn nasla vesnike* in spor je domala razdelil razred v dva nasprotujoča si tabora.
Nekaj piulobnega je v vasi. Andrej je prejšnja leta dajai sosedom kotel /a žganjekuho. Seveda /a lepo odplačilo. Laftl pa je skoraj vse odpravil z grdimi psovkami in očit ki. 'Kar k Raikotu pojdite po kotel, ker drhte z njim,* je kričal M dvorišču. Ra/ko pa je prej nekaterim sosedom dostavlja* mleko v zbiralnico. No, lani jeveni, ko se je menda vrnil razočaran z neke razprave, je vsem očital, da držijo z Ari' dre jem m naj za to kar sami nosijo mleko kamor hočejo-Takih stvari je veliko z ene in z druge strani. Nekateri va~ ščam, čeprav tik pravda prav nič ne zanima in so bili Prt' jazni z enim leot z drugim, so se nehote znašli sredi sp<>r>(-Seveda se večina vasčanov (udi moiakoma, kako da tako trmasto vstraiata vsak pri svojem m obsoja tako početje.
Rajko kakor tiitli Andrej pa pravita, da \r nista prisl>t do zadnjih vrat in da bosta pravdo še nadaljevala, čeprav 1° ne dela časti rte enemu m ne drugemu, K. M-
J
SREDA, 13. APRILA 1960							[i
	NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO				i zfš		i
							
r
GOSPODARSKE VESTI
P/a/z proizvodnje na kmetijskih posestvih
% Nove ladje za Argentino.
Strokovnjaki reške ladjedelnice »3. maj« in Splitske ladjedelnice bodo v kratkem končali izdelavo obsežne dokumentacije za 6 trgovskih ladij, ki jih bosta ti ladjedelnici zgradili za argentinsko trgovsko mornarico. Nove ladje bodo imele nosilnost 11 tisoč ton in hitrost 17 morskih milj na uro. Vrednost celotnega naročila bo znašala 23 bilijonov dolarjev.
• Elektrifikacija dalmatinskih otokov. V kratkem bodo končana dela pri graditvi daljnovoda Mostar—Ston, ki 00 oskrboval z električno energijo polotok Pelješac. Od Stona pa bo že v maju zgrajen 35 kV daljnovod do Ogre-biča, od koder bo zgrajen Podmorski kabel na Korčulo. S tem bo Korčula povezana s hidroelektrarno Jablanica. Pozneje pa bo na ta daljno-
bo obratovala dvakrat tedensko kot del redne letalske zveze Beograd—Rim.
9 Avtobusna zveza Ljubljana—Niš. Beograjsko avtobus-nopodjetje »Lasta« je v kooperaciji z ljubljanskim turističnim podjetjem »Kompas« odprla novo avtobusno zvezo Ljubljana—Niš. Avtobus odhaja iz Ljubljane zjutraj, v Niš pride še isti dan zvečer, naslednjega dne zjutraj pa se vrača v Ljubljano.
£ Uvoz opreme za gostinstvo. Na nedavnem sestanku predstavnikov gostinstva in uvoznikov, ki je bil sklican na pobudo Jugoslovanske investicijske banke, so obravnavali dosežene rezultate pri uvozu opreme za gostinstvo. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da bo treba še precej prizadevanj, če bomo hoteli uresničiti letošnji program uvoza opreme za gostinstvo.
vod in kabel priključen tudi ki predvideva uvoz celotne °tok Lastovo.
• Velik izvoz v letošnjem Prvem četrtletju. V letošnjem Prvem četrtletju smo izvozili *a 35 milijard dinarjev blaga, kar je za 5 milijard dinarjev več kot lani v istem razdobju. V izvozu so udeleženi industrijski izdelki s 26 milijardami, medtem ko smo kmetijskih proizvodov izvozili za 9 milijard. Med industrijskimi izdelki smo izvozili največ Usnjenih izdelkov, lesa in pohištva ter izdelkov barvaste in črne metalurgije, medtem k° so med kmetijskimi prohodi na prvem mestu poljedelski in živinorejski proizvodi.
% Nove mednarodne letalske zveze. Vzhodnonemška žalska družba »Interflug«. je Pred kratkim odprla redno žalsko zvezo med Vzhodnim prtinom in Beogradom, pre-*° Budimpešte. Razen te družbe bo vzdrževala to zve-Zo tudi nemška družba »Deu-
■
V.
Htehe Lufthansa«, medtem ko b°do letala JAT vzdrževala 2vezo z Vzhodnim Berlinom Preko Zagreba in Prage. Te ni je bila odprta tudi nova letalska zveza Zagreb-Rim. ki
opreme za 17 ekspresnih restavracij in 26 dnevnih barov, prav tako pa tudi uvoz naprav in strojev za posamezne industrijske objekte, jedilnega pribora in druge opreme, ki je potrebna za gostinstvo.
0 Prve domače stereogra-mofonske plošče. V zagrebški tovarni gramofonskih plošč »Jugoton« so pričeli izdelovati stereogramofonske plošče, ki se bistveno razlikujejo od dosedanjih mikroplošč. Na nove plošče je zvok posnet dvodimenzionalno in zaradi tega napravi reprodukcija vtis neposrednega glasbenega doživetja. Poslušalec ima ob igranju občutek kot da se nahaja v koncertni dvorani.
® Novi priključki za traktor »Zadrugar«. Na letošnjem mednarod. kmetijskem sejmu v Novem Sadu bodo razstavili nekaj novih traktorskih priključkov za traktor »Zadrugar«. To bodo rahljati z napravo za dodatno gnojenje ter priključki za nakladanje, ki jih izdelujejo v tovarni kmetijskega orodja in strojev »Lipos« v Tuzli.
Upoštevajoč ekološke in gospodarske pogoje, v katerih se nahajajo in se bodo razvijala posestva v kranjskem okraju, je na posameznih posestvih predvidena naslednja proizvodna usmeritev:
Posestva Hrastje, Žabnica in Skofja Loka, ki so v bližini močnih industrijskih središč, bodo redila v glavnem molzno živino. Poljedelstvo bo tu podrejeno živinoreji. Kot tržni višek poljedelstva bo nastopal le krompir in manjše količine pšenice. Krmna žita bodo na posestvih uporabljali sami. Posestvi Hrastje in Skofja Loka bosta tudi pitali mlado govedo, Hrastje pa zaradi bližine mlekarne, ki daje precejšnje količine odpadkov, tudi mesnate prašiče.
Posestva Poljče, Bled in Preddvor se bodo specializirala na živinorejo in sadjarstvo. Poljedelstvo bo tu služilo izključno le za potrebe živinoreje. Posestvo Kranj pa bo v glavnem pridelovalo zelenjavo.
Podatki plana proizvodnje na kmetijskih posestvih v letu 1963 kažejo, da bodo posestva lahko že v kratkem zagotovila 50 % sedanjih količin organiziranega odkupa mleka v okraju ali 22 °/o celotne prodaje mleka, predvidene po planu za leto 1960. S tem bo
istočasno rešen tudi pereč problem preskrbe Jesenic z mlekom.
Pomemben faktor bodo postala posestva tudi za preskrbo z govejim in svinjskim mesom, zlasti pa še z zelenjavo. Od ostalih pridelkov bodo leta 1963 imela kmetijska posestva v primerjavi s sedanjim celotnim odkupom v okraju naslednje viške: govejega mesa za 11 % več, prašičjega mesa za 4% in krompirja za 7% več.
Plantažni nasadi jablan, ki bodo osnovani že letos na površini
48 ha v Poljčah, Preddvoru in na Bledu, predstavljajo dolgoročno investicijo. Predvidoma bodo v letu 1970 že lahko dali približno 250.000 kg jabolk, nato pa postopoma iz leta v leto več tako, da je v letu 1975 že možen pridelek 500.000 kg najkvalitetnejših jabolk. Nasadi črnega ribeza, ki so prav tako osnovani na omenjenih posestvih na površini 13 hektarov, bodo polno obrodili že v letu 1964. Od njih pričakujejo približno 50.000 kg tega močno iskanega sadeža.
Promet bo treba modernizirati
V začetku aprila je bil v Beogradu prvi kongres Zveze prometnih tehnikov in inženirjev Jugoslavije, na katerem so predstavniki gospodarskih organizacij železniškega, rečnega, cestnega in ptt prometa razpravljali o najrazličnejših problemih s področja napredka prometa, med drugim o modernizaciji prometa, o sedanjem stanju prometnega omrežja in opreme, o organizaciji prometa itd. V referatu o
Tovarna .Jelovica" na Trati bo
že letos izpolnila petletni plan
.j
Medzadružni lesni kombinat »Jelovica« na Trati ' pri Skofji Loki zaposluje 466 ljudi. Podjetje si je za tretje obdobje svojega razvoja postavilo nalogo, da z istim številom delavcev in z manjšo uporabo surovin doseže večjo proizvodnjo. V ta namen so že uvedli premijo za znižanje lastne cene proizvoda, ki zajema vse zaposlene. Normative so revidirali za 22 %. V proizvodnem procesu prihajajo zdaj na industrijsko izdelavo spalnic, pohištva in še   nekaterih ostalih
Iz dela Sveta za socialno varstvo ObLO Skofja Loka
8^ ^ili smo .se na Janeza Ko- tako da moramo dajati mesečno 1eB i takega delavca, zaposle- podporo kar 150 ljudem, ki ni-0(jj^ na Občinskem ljudskem majo lastnih sredstev za preživ-jj/j ru v Skofji Loki, da nam ljanje. Po domovih za stare in It; ^^'kiij o delu in problemih, onemogle imamo 38 oseb. Invalidov in invalidskih upravičencev je v naši občini 516.
Na Trati pri Skofji Loki imamo težave z mladoletnimi prestopniki. Morda bi vključevanje v organizacije, taborništvo itd. pomagalo reševati ta problem.« In ob koncu še, kakšne želje
2   srečuje pri svojem poslu. •"Hla nuis, kaj pravzaprav Svet   za   socialno var-
^dif^ ^Vot ni samo zatO da bi Doro >>r°vežem« le denarno podle >, k°< navadno mislijo ljud-' ?*Se delo večje 'Vanj;
skupnosti v naši občini končno začele z delom in del sedanjih problemov, ki jih moramo sami reševati, prevzele tudi nase. Prav tako si želimo, da bi se zmanjšalo število socialnih pod-pirancev, da bi lahko ostalim nudili večjo podporo. Socialne probleme bi vsekakor laže reševali, če bi nam pri ugotavljanju dejanskega stanja naših lju- povečal za 44,3 % (od 644 mili j O-
artiklov. Podjetje teži za izdelavo končnih izdelkov, medtem ko bodo postopoma opustili proizvodnjo polizdelkov in grobih izdelkov. Končni izdelki, na katere se bodo specializirali, zahtevajo sicer več več dela, pa manj materiala.
Podjetje ima v načrtu gradnjo novega objekta, v katerem bodo izdelovali iveraste plošče; te so podobne lesonitu, le da so debelejše. Izdelovali jih bodo iz lesnih odpadkov.
Z načrtno organicazijd dela in z izpopolnitvami ter rekonstrukcijo obratov so v »Jelovici« že ob koncu lanskega let?, dosegli višino planirane proizvodnje za leto 1961. Ob koncu letošnjega leta pa predvidevajo, da bo petletni perspektivni plan »Jelovice« v celoti izpolnjen.
Izdelki Medzadružnega lesnega kombinata »Jelovica« na Trati (furnir, trd rezan les, montažne hiše in delno tudi zaboji) so zelo iskano blago na domačem in na tujih tržiščih.
Od leta 1956 do 1960 je število delavcev v »Jelovici« poraslo le za 3,5 %, medtem ko se je v istem   razdobju  bruto dohodek
razvoju prometa med leti 1947 in 1955 je bilo poudarjeno, da v tem razdobju ni bilo večjih teženj po modernizaciji. Med večje uspehe v tem razdobju bi lahko šteli le graditev novih železniških prog za osni pritisk 24 ton in graditev avtomobilske ceste Beograd— Zagreb ter graditev nekaterih drugih sodobnih cest. Dalje ugotavlja poročilo, da večina voznega parka v železniškem prometu izhaja iz časa pred prvo Svetovno vojno in nekoliko let po njej.
Podobno je bilo tudi stanje v pomorskem prometu, vendar je bilo zaradi nabave in graditve novih sodobnih ladij precej ladjevja zamenjanega. Slabše rezultate pa smo dosegli v modernizaciji naših pristanišč. Sistematična gradnja pristanišč se je pravzaprav začela šele s petletnim planom za razdobje 1957—1961, ki pa bo že kmalu dala pomembnejše rezultate.
Intenzivnejši razvoj je dosegel tudi cestni promet neposredno pred pričetkom izvajanja petletnega plana gospodarskega razvoja, predvsem glede modernizacije voznega parka in cestnega omrežja. V zadnjih letih se opaža napredek tudi v ptt prometu, to je v uvedbi in graditvi UKV omrežja in v telefonsko-telegraf-skem prometu kot tudi v večji uporabi moderne opreme.
Na kongresu so sprejeli resolucijo o smernicah za bodoče delo in o nalogah, ki poudarja, da se bodo Zveza in njene organizacije trudile za ustanavljanje znanstveno - raziskovalnih ustanov, laboratorijev in študijskih skupin, da bi s tem lahko čimprej uvedli čimsodobnejšo prometno tehniko in organizirali najbolj racionalne tehnološke procese transporta. Velikega pomena za nadaljnje delo bo tudi okrepitev zvez in sodelovanja z drugimi družbenimi organizacijami, posebno s Socialistično zvezo, društvi ekonomistov, sindikati in Ljudsko tehniko.
ima širši značaj pristojnosti v okviru Ja družbenih in socialnih jj^-ernov. Rešujemo proble-^ n°?-ak<>nskih otrok, skrbimo ^rj^l^loletniko, za borec i/. ^0&. otroke padlih staršev v rne ' Nadalje rešujemo proble-vSfxJ^0rn<)«lih in le-tem nudimo
in načrte imate pri vašem delu?«
»Želel bi, da bi stanovanjske
di pomagali vsi družbeni činitelji v naši občini. S skupnimi močmi bi prav gotovo več storili in pravilneje poslovali.«
V. R.
nov dinarjev na 937 milijonov dinarjev). To zgovorno dokazuje, da v »Jelovici« plan, ki so si ga postavili, uspešno izpolnjujejo.
V. R.
drisko pomoč-, zatiramo al-
Teži
in   razne   vrste bo-
zimo za tem, da lajša-
jte" "aY° Povsod tam, kjer se sko pL^fy^aJ° tl-r 7. vsestranska ■ ^očjo pomagamo povsod, je to potrebno.« ^ bi
Na vrsti so kolesarji
H,
^bi0"aJb<)1J perečih socialnih >>N '"ov v škofjeloški občini?«
J)fobual<0nski  otroci  —  to je 0lm' ki ,s<> iz leta v leto ve-do 1959 se
nam   lahko povedali
ho
og 2o_-~ w «w «: je rodilo om      nezakonJskih otrok na
irna °k- Di
območju. Imamo primer, raatj   7 nezakonskih
%l   8 l)i vsaj delno resili ta
°tr,
. >blorn  i •
,(i,1io   ,'     korali poostriti mo-Rov<,most moških — oo-
5*evaReka,terih ~ ki noć°J° h °lrok\ Vzdržovalnine/ za svo-u^iškf 6" ^°kro Imamo razvito S *WV8 užbo' sai Je 12 otr<>k'
neureJenih družinskih k^in-irn <Hkl;mih v varstvo V^ilhi . k' skrbo za zdriiv 1,1 " skrl <lXv°J m vzgojo otrok, rt1 Pr<.?i ™ori,m<> letos posveti "vclun borcem. V
v!° 0to* ";",,ih **vetiu       0 moraU tudi j,       mnogo pozornosti. If^ecoi ♦ *
^pji. 1!"y-'»v imamo s preužU "%t i.  vl «<>»Podnrji jih do
tit
naši oor-tem
zmo/.ni
rji jJ preživljati,
Kot smo že pisali, se je v nedeljo, 3. aprila, pričela po vsej Sloveniji in tudi v našem okraju velika akcija za vzgojo v cestnem prometu. Vendar pa so se že ob začetku pojavile nekatere težave, predvsem nerazumevanje nekaterih do te koristne akcije. Tak primer se je Ig lil v Osnovni šoli v Žirovnici in v Zgornjesavski dolini, kjer vodstva šol niso za to akcijo pokazala nobenega zanimanja. Kaj slab odnos do cestno-promeine vzgoje sta pokazali tudi občinski komisiji v Bohinju, kjer je promet sorazmerno zelo razvit, in v Zireh. Doslej še nobenega predstavnika teh dveh komisij ni bilo na nobeno sejo, ki jo je v ta namen sklicala okrajna komisija za propagando in VZgOJO v prometu. Nasprotno pa moramo pohvaliti ostale občinske komisije in šole, ki so se tega dela oprijele precej resno.
PAZI: NA CESTI NISI SAM Kolesarska akcija je prva v skupini podobnih akcij zato, ker so  zakrivili  največ prometnih
nezgod prav kolesarji. Namen akcije jc izboljšati red in varnost na cestah ter zmanjšati število prometnih nesreč, v katerih so soudeleženi kolesarji.
9 Lani je bilo v Sloveniji 5300 prometnih nesreč, ki so terjale 250 mrtvih, okoli 4000 hudo poškodovanih in več.tisoč laže jj oškodovani h. Med temi je bilo 60 mrtvih in nad tisoč hudo poškodovanih in še več laže ranjenihh kolesarjev.
Od leta 1954 do leta 1960 jc naraslo število motornih vozil od 8000 na skoraj 60.000, razen tega pa kroži po naših cestah med majem in oktobrom še 310 tisoč vozil inozemskim turistov, nad pol milijona naših kolesarjev, deset tisoče vprežnih vozil in množica pešcev. Ves ta promet pa zahteva določen red in disciplino, ker bo le tako manj nesreč.
O Lani jo bilo na vseh cestah kranjskega okraja skupaj 537 nesreč, in to na cesti I. reda 192, na cesti II. reda 104, na cesti III. reda 125 in na cesti
IV. reda 55 nesreč. V vseh teh  primerih  so na cestah precej  nesreč  zakrivili tudi kolesarji.   Največ   žrtev je bilo zato, ker niso nakazovali smeri, ko so zavijali v levo; sledi vožnja brez luči in odbojnega stekla, nesreče zaradi     vinjenosti, vožnje vštric, vožnje z odprtim dežnikom v roki, vožnje neprikladnih predmetov itd. Letos boste morda tudi vi številka v statistiki prometnih nesreč pri ONZ. Lahko pa si pomagate.  Udeležujte  se predavanj o prometni varnosti, berite propagandni material, ki je tiskan  nalašč  za  to  akcijo, seznanjajte se s prometnimi predpisi in sploh storite vse, da boste tudi vi pameten in discipliniran koristnik cest.
^ Prav gotovo se bo med akcijo zaostrovalo kaznovanje kršilcev prometne varnosti. Seveda pa ta strogost tudi po tej akciji ne bo popustila. Sicer pa je vse to namenjeno le vaši varnosti, čuvanju vašega življenja.
Sodobna oprema
na II. mednarodnem sejmu obrti v Beogradu
Ena od najvažnejših nalog II. mednarodnega sejma obrti, ki bo od 1. do 10. junija v Beogradu, je omogočiti obrtnim gospodarskim organizacijam, da nabavijo sodobne stroje, orodje in drugo opremo za modernizacijo svojega dela. V ta namen so predvidena tudi precejšnja sredstva, razen tega pa je zagotovljena ena milijarda deviznih dinarjev za uvoz te robe iz inozemstva. Zaradi tega so določeni tudi uvozniki, ki bodo na sejmu lahko realizirali plane uvoza opreme in strojev za obrtne gospodarske organizacije.
Razumljivo je, da so realni izgledi za sklepanje pogodb na tem sejmu vzpodbudili mnoge znane inozemske firme, da so prijavile svoje sodelovanje. Čeprav prijave še vedno prihajajo, lahko rečemo, da bo obrt imela dovolj priložnosti, da v solidnem asortimanu moderne opreme najde vrsto eksponatov, ki bodo zadovoljili njene potrebe.
Domačo proizvodnjo strojev in orodja za obrt bo na sejmu prikazala sama industrija in pa specializirane trgovske organizacije, inozemske stroje in opremo pa večje število znanih podjetij iz več držav. Mnoga od njih so že stari razstavljalci na sejmih tehnike in na Prvem sejmu obrti v Beogradu, nekatera pa se zdaj pojavljajo prvič na jugoslovanskem trgu.
Poznana ameriška industrija šivalnih strojev »Singer« bo razstavila specialne stroje za šivanje tekstila in kože. Razne čevljarske stroje bo prikazala italijanska firma »Siri« iz Benetk, prav tako pa tudi zahodnonem-ška tovarna »Frobana« iz Vu-pertala.
Porast števila avtomobilov in razvoj avtomobilske industrije v Jugoslaviji zahteva izboljšanje raznih servisov za popravilo avtomobilov in gum. To je vzpodbudilo nekaj inozemskih firm, da se orientirajo na proizvodnjo take opreme. Med njimi so tako-imenovana »avtomobilska hiša« »Hansmann« z Dunaja, firma »Kari Zangl« iz Munchena itd.
Predelovalci plastičnih mas bodo imeli na sejmu pester izbor raznih strojev; med drugim bo italijanska firma »Triulci« razstavila svoje stroje, ki so na zadnjem Sejmu tehnike vzbujali posebno pozornost. Kovinsko-predelovalna obrtna podjetja bodo imela na sejmu pester izbor orodja poznanih zahodnonemških proizvajalcev, med katerimi so znana podjetja Heinrich Boker, Stahlvville in drugi.
Posebno bodo na sejmu zanimivi eksponati za uslužnostno obrt. Italijanska firma »La nuova moderna« bo razstavila stroje za kemijsko čiščenje in barvanje, dalje italijanska firma »Eletra« sodobno opremo za brivce in frizerje, firma »Rosacometta« iz Milana razne stroje in orodje itd.
v sezoni w n
Novosti iudi letos - Nekatere predstave so postale splošno priljubljene
Za nami sta dve sezoni zelo pestrega in dokaj kvalitetnega sporeda zabavnih in kulturnih ter družabnih prireditev na Bledu. Izkušnje so pokazale, da je bogat in zanimiv družaben in umetniški spored prireditev privabljal čedalje večje število zvestih poslušalcev dz vrst domačih in tujih gostov.
Na izkušnjah, pridobljenih zlasti v zadnjih dveh letih, je tudi že za letos pripravljen spored poletnih blejskih prireditev. Vse kaže, da so se nekatere od teh že močno priljubile in so zavoljo tega postale že nekako tradicionalne. Med njimi naj omenimo glasbeno zabavno revijo Bled, »O, ti moj Bled -pokaži, kaj znaš!« — Izvolitev MISS BLED, Piknik, razne plesne in druge družabne revije, kii so se že domala ukore-ninile. Predvsem pa je prirediteljem uspelo nekatere ansamble in umetnike pridobiti za vsakoletno sodelovanje. Skoraj stalen gost v sezonskih prireditvah na Bledu je Slovenski oktet iz Ljubljane, dalje solisti ljubljanske opere, ansambel jugoslovanskih narodnih ple-plasov in pesmi LADO iz Zagreba, folklorne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane, Glasbena šola in Prešernov pevski zbor iz Kranja, ansambel narodnih plesov in pesmi z Jesenic, fol-
klorna skupina in pevski zbor z Bleda in drugi. — Omenjene umetniške in zabavne skupine bodo tudi v letošnjem sporedu zastopane z več prireditvami, kajti med občinstvom so si že pridobile simpatije in priznanje. Prijetna novost v letošnjem umetniškem sporedu bo uprizoritev komične opere »Don Pasquale« na blejskem gradu; domač spored jugoslovanske narodne glasbe pa bo letos obogatil ansambel »Dalmacija« ob spremljavi instrumentalne skupine Maria Nardelli. Pri letošnjih prireditvah bo sodelovala tudi Radiotelevizija Ljubljana, in sicer z oddajo »Pokaži, kaj znaš«, 3. junija, 13.. julija je na sporedu televizijska oddaja oddaja koncerta jugoslovanskih opernih pevcev ob spremljavi simfoničnega orkestra RTV Ljubljana.
Letos se bodo začele priredii-ve 1. maja z veslaško regato, ki bo dokončno izločila kandidate za Olimpiado v Rimu. Vrstile pa se bodo med vso sezono v maju, juniju, juliju, avgustu in do konca septembra. Koledar celotnega sporeda in drugih zanimivosti bo objavljen v »Turističnih informacijah«, v majhnem priročniku, ki ga tiskajo vsako leto v štirih jezikih. Izšel bo že do 1. .maja..
jb
44
9577
92
2777
3451
ali oglasi
Prodam Vespo samo za 60.000 dinarjev zaradi denarne potrebe. Naslov v oglasnem oddelku.
1371
Čevljarska podjetja pozor! — Prodam nov čevljarski stroj Pfaf ploh šteparico s kniheblom, preizkušeno za vsako usnje. Naslov v oglasnem oddelku. 1372
Prodam žensko Puchovo kolo. Naslov v ogl. oddelku. 1373
Prodam šivalni stroj, ženski, z dolgim čolničkom. — Pogačnik Frančiška. Suha 62. Skofja Loka.
1374
Prodam vzidljiv desni štedilnik in vezna vrata. Cimžar Alojz, Zg. Bela 21, Preddvor. 1375
Prodam skoraj novo krilno črpalko za vodo št. 4. Šolar Jože, Sv. Duh 58, Sk. Loka. 1376
Prodam ugodno novo frizersko haubo. Naslov v oglasnem oddelku. 1377
Prodam večjo količino semenskega krompirja »Merkur«. Naslov v oglasnem oddelku. 1378
Prodam 1000 lepih sadik vrtnih jagod in dvojna stara železna vrata. Grašič, Polica, Naklo.
1379
Dam t najem ali prodam travnik in njivo na Miljah. Naslov v oglasnem oddelku. 1380
Motorni kolesi — Viktorij;; 250 ccm, Aero sport in AJS 580 ecm, oba lepo ohranjena ugodno prodam. Sušteršič Viktor, Zg. Bitnje 101, Zabnica.
1381
Kupim   žganjekuharski kotel
70 do 80 litrov z napravo za mešanje brozge s pečjo ali brez. Naslov v ogl. oddelku. 1382
Kupim kravo s teletom — dobro mlekarico. Lokar Janez, Jezerska 44, Kranj. 1383
G. D. Primskovo sprejme hišnika. Pogoj: zamenjava stanovanja, ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 1384
Prodani takoj avto Opel Oiimpia Rekord 1955. odlično ohranjen. Ogled od 15. ure dalje vsak dan. Krznarič Pavel, Mojstrana 80 1335
Prodam »Puch« 175 ccm. dobro ohranjen. Pušavec Franc, Vog-lje 61, Šenčur 1386
Prodam konja 2 leti starega. Zgornja Besnica 21 1387
Moped dobro ohranjen ugodno prodam. Ogled samo popoldan od 15. ure dalje. Sempetr-cka 42, Stražišče 1388
Prodam motorno kolo NSU-MAXI 175 ccm. skoraj nov, Naklo 61 pod »Gotovina« 1388
Prodam moped Colibri. Primskovo, Stirnova 10, Kranj 1390 1890—1906, trdo vezan, 40 k<? pr-
16 knjig Rriefmarken žurnal 1890—1906, trdo vezano, 40 kg prvovrstne žime, hrastovo mizo s štirimi stoli, 1 samokolnico, 1 ročni voziček na dva kolesa, ugodno prodam. Kolodvorska 1. Radovljica 1831
Put-h 200 ccm, model 41. ugodno prodam. Ogled v nedeljo 17. aprila. Dolenc, Skofja Loka, PUStaJ 95 1392
Kupim dobro ohranjen pletil-ni stroj št. 860. Tičar Angela, /.ivod za rehabilitacijo invalidov, Linhartova 51, Ljubljana
1393
Tovarniški delavki dam hrano
in stanovanje. Ostalo, po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku
1394
Prodam moped »Simson« ali zamenjam za malo rabljen DKW 125 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 1395
Prodam radijski sprejemnik -Pionir«. Ima še 2 meseca garancije. Naslov v oglasnem oddelku 1396
Iščem starejšo žensk«, ki bi mi 5 ur popoldne pazila 1. leto starega otroka. Naslov v oglasnem oddelku 1397
kvalificiranega voznika motornih vozil (Uradni list LRS, številka 24/1953) prijave za tečaj. Prijavijo naj s>e kandidati, ki žele postati poklicni šoferji, in da imajo pogoje za pripustitev k izpitu, za položitev kvalifikacije iz prometne stroke.
Prijave sprejema tov. Jeranko »Komunalni servis- Mladinska ulica št. 1. Kranj, od 15. do 30. aprila 1960 v dopoldanskih urah. Po njemu se dobijo tudi tozadevna pojasnila.
Upravni odbor
objave
kino
OBVESTILO
Prešernova družba želi doprinesti svoj delež k populariziranju likovne umetnosti med najširši krog delovnih ljudi. Zato se je tajništvo odločilo, da že letos izda
dve barvni reprodukciji
umetniško najbolj dognanih del slikarjev Riharda Jakopiča in Gojmira Kosa. Sliki bosta tiskani na umetniškem papirju.v velikosti 36 krat 24 cm tako, da bosta primerni za vsako stanovanje.
Eno izmed obeh reprodukcij bo prejel vsak član Prešernove družbe, ki se naroči na vseh sedem knjig brezplačno, drugo pa lahko naroči za ceno 150 din. Predvidoma bo Prešernova družba izdala vsako leto po 2 taki sliki in si bo vsak lahko v nekaj letih zbral zbirko reprodukcijskih del največjih naših slikarjev.
Podaljšujemo rok vpisa v članstvo Prešernove družbe za en mesec, t. j. do 5. maja 1960.
Člane vpisujejo vsi poverjeniki Prešernove družbe, knjigarne in uprava v Ljubljani, poštni predal št. 41.
Tajništva
BIVŠI ZAPORNIKI IN INTERNIRANCI!
Muzej narodne osvoboditve pri Institutu za zgodovino delavskega gibanja pripravlja v sodelovanju s sekcijo internirancev pri GO ZB Slovenije za letošnjo jesen razstavo o okupatorskih in-ternacijskih taboriščih in zaporih. Zato vabimo vse, ki še hranijo kakršnekoli spomine (predmete, dnevnike, fotografije itd.), da to gradivo muzeja odstopijo oziroma ponudijo v odkup ali pa samo posodijo za razstavo. Le tako bo namreč razstava lahko dobila popolnejšo vsebino.
Obenem vabimo vse, ki so daljše obdobje preživeli v zaporih ali taboriščih, da napišejo spomine, čim temeljiteje opremljene z datumi, imeni oseb in krajev itd. Skrbno napisane spomine smo pripravljeni odkupiti. 3 najboljše prispevke bomo nagradili.
Vsa obvestila in ponudbe pošljite na naslov: Muzej narodne osvoboditve LRS. Celovška cesta 23, Ljubljana.
ŠOFERJI IN
AVTOMEHANIKI POZOR!
Združenje šoferjev in avtome-hanikov LRS, podružnica Kranj, razii.'-uje na podlagi odredbe o . privljanju strokovnih izpitov za
Bled: 15. aprila ob 20. uri ter 16. aprila ob 17. in 20. uri angl. barvni film »PESEM MRTVIM LJUBIMCEM«.
Radovljica: 13. aprila ob 17.30 in 20. uri franc. cinem. film »ZALJUBLJENCA«; 15. in 16. aprila ob 20. uri ameriški cinem. film »TRIJE EVINI OBRAZI-.
Kropa: 14. aprila jugoslovanski film »SESTAVLJEN PROGRAM 3« in sovjetski film »VELIKI FOZIV«.
Kranj »STORŽIC«: 13. aprila ob 10. uri matineja nem. filma »DEKLE ROSEMARIE«: ob 15.. 17.50 in 20.30 pa ameriški barvni cinem. film s stereofonskim zvokom »MESTECE PEYTON«: 14. in 15. aprila ob 10., 15., 17.50 in 20.30 ameriški barvni cinem. film s stereofonskim zvokom »MESTECE PEYTON«.
Skofja  Loka »SORA«:  15. in
16. aprila ameriški film cinem. »KOMU ZVONI« in »VITEZI OKROGLE MIZE«.
Železniki  »OBZORJE«:  15. in
16. aprila ob 20. uri amer. barv. film ČLOVEK BREZ ZVEZDE«.
Duplica  pri  Kamniku:  15. in
16. aprila ob 20. uri franc. cinem. barv. film »NOTERDAMSKI ZVONAR«.
Kamnik »DOM« 14. aprila ob 17.15 uri jugosl. film »DOBRI STARI PI ANI NO«.
IZID ŽREBANJA JUGOSLOVANSKE LOTERIJE.
ki je bilo 10. aprila v Beogradu Srečke  s  končnicami,  ki so
zaueie dobitek dinarjev:
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so na zadnji poti spremili našega dobrega moža in očeta
IVANA GRMEKA,
finančnega prefrlednika v pokoju
Posebno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč in darovanje vencev.
Žalujoča žena Frančiška, sinovi: Broni, Tone, Stane in Lojze
mm
ci
OBRAT SKOFJA LOKA - BODOVLJE
potrebuje
strojnega tehnika
aH absolventa industrijske (delovodske) šole za pripravo dela in vodenje delavnic. Potrebno je nekaj let prakse.
Prijave na upravo podjetja »TERMI K A«, Ljubljana, Titova 20 b.
20	400
40	400
50	800
60	400
co	1.000
0310	20.000
44190	30.000
64990	100.000
079040	50Q,4Q0
293650	2,000.000
1	300
27591	80.300
61321	60.300
94051	80.000
101141	3,000.300
982	6.000
50812	60.000
»6232	30.000
23	40«
53	400
63	400
83	600
243	4.000
4f>53	20.100
01303	60.000
31113	30.000
00263	50.400
493393	700.000
731373	300.000
00254	80.000
51414	CC.ooo
52874	30.000
93264	50.000
219344	300.000
45	2.000
55	600
02515	100.000
04145	62.000
06255	100.600
31665	30.000
74455	50.600
786	4.000
46528	30.000
81676	50.000
92486	30.000
196146	200.000
618766	300.0C0
7	300
15987	30.300
34D17	80.300
58557	50.300
70727	100.300
94257	;,'\300
938G8	3.000
407'.""17	400.300
168	10.000
72468	50.000
82868	30.000
93868	30.000
404078	1,000.000
139	6.000
989	4.000
16359	60.000
66089	50.000
777889	200.000
MLADA RAST
»Odmevi izpod Krvavca"
»Odmevi izpod Krevavca« — to je glasilo pionirjev osnovne šole v Cerkljah in okoliških šol. Majhna brošuri'ca je to, vendar je v njej vse polno člankov, pesmic in risb. Pridnim učencem pomaga pri urejanju  učitelj  Jože Vari.
Mnogo zanimivega in lepega napišejo pionirji. Kdor prebere to knjižico, s skrbjo in ljubeznijo urejevano, bo zvedel prav vse o delu in življenju tamkajšnjih mladih ljudi. Sestavki učencev se vrstijo v rubrikah »Naše delo«. »Doživeli smo«, »Odprimo našo pošto«. — V zadnji letošnji številki pišejo o svoji pionirski zadrugi o pripravah za mladinsko pravljično igro »Pehta«, o ustanovitvi športnega društva; pionirka je napisala kdaj in kje je videla Tita, drugi so spet objavili zgodbice iz domačega življenja itd.
Zvedeli smo. da bodo v kratkem izdal:: že četrto številko glasila z naslovom »Odmevi izpod Krvavca«. Danes pa bomo objavili nekaj sestavkov jn pesmico cerkljanskih pionirjev.
Šolske in razredne skupnosti
Šolske in razredne skupnosti «e ustanavljajo po šolah Sirom
Slovenije. — Tudi na naši soli smo učenci sedmega in osmega razreda izbrali in skupaj izvolili šolski odbor šolske skupnosti. Potem, ko nam je tovariš upravitelj povedal dolžnosti in pravice te šolske skupnosti »mo pričeli z volitvami. Odbor šolske skupnosti sestavljajo Miha Bohinc - predsednik, Helena Sleme - tajnik, Mira Bobnar, Marjeta Robas in Vido Močnik pa so člani.
Odbor se je po volitvah takoj sestal in se pomenil o bodočem delu in nalogah. Na prvi prihodnji seji pa se bo lotil še drugih nadog in pomagal pri doseganju še večjih učnih i<n vzgojnih uspehov šole.
Učenci 7. in 8. razreda so tudi izvolili svoje razredne skupnosti. Čaka nas samo še delo. k; pa se ga bomo lotili z vso resnostjo.
Naš pes Luks
Mi imamo lepega psa, ki mu pravimo Luks. Je velik, šar-planinski v al č jak in je tudi dresiran. Zna razne umetnije. Če mu vržem kamen v vodo, ga prinese iz vode. Skače čez vsako, še tako visoko ograjo. Kadar skače, skoči tako lopo, kakor bi zaplaval. Z menoj gre v trgovino in nese cekar. Vsi ga imamo radi, ker je priden in čuva našo hišo. Ce kdo pride k nam. laja, da se ga vsak boji. Z muco se ne moreti videti. Ce se zagledata, muca piha. Li.ks se pa zaganja proti njej in laja. Mali . mucek, ki mu pravimo Mišo, pa se ga nič ne boji. Ce prideta skupaj, nekaj časa gledata. Včasih ga Mišo tu:'! s kremplji malo poboža. Ko vidi Luks. da se ga Milo nič ne boji, ga tudi on pusti pri miru.
Naš Luks zelo rad lovi mi*i po polju ali pri kozolcu. Na vrtu za hišo. kjer imamo zasajena drevesa, pa velikokrat ujame  kakšnega voluharja.
Vida  Bohinc,   1. a r.
Toplo spomladansko sonce je privabilo v naravo tudi ml*^e risarje iz osnovne šole v Skofji Loki, ki pridno upodabljaj0 škofjeloško okolico. Pod vodst vom prof. Pavla Bozovičafja' akademskega slikarja, ti mladi ljudje s čopičem in svinčnikom upodabljajo motive iz narave
MLADI ŠAHISTI V POLJANAH
žili. Premaganec, ki je bil prvi matiran, je glasno bruhni1 v
jok. Brž je stopila k nj mlada učiteljica in ga P°'
tola-
žila. Težko se je bilo sprij8^ niti s porazom. Nihče ni rad življenju razočaran in poraz«11, pa čeprav za golo šahovnico. Seveda tudi mali pionir iz JaV°n?a ki je vstal že ob petih zjutraj. °a je prišel na tekmovanje, n mislil, da bo prvi izgubil i£r°] Takih prizorov je bilo še dosti; enim je žarel obraz od ye' sel j a, obrazi drugih so bili za' lostni. Živahni komentarji mla' dih šahistov so se proti kor*cU tekmovanja bučno razlegal' P vsej dvorani. Kar težko j'in ]g bilo umiriti. Velik pokal, ki s je bleščal • na odru, je zmagovalca. Poljanski š;,h^p so ga že dvakrat osvojili- ' ga bodo še letos, bo poVil P . stal njihov za vselej. Zagrize^ so seštevali točko za točko-, ■Samo še eno točko potrebUj.
^ -Vil.«
mo, pa bomo občinski prva ^ je glasno povedal eden ^Lgl poljanskih   šahstov, »in
bo  naš.«  Vendar  ni bilo
ta*»
V nedeljo, 10. aprila, je bilo v Poljanah vse polno mladih šahistov iz celega območja škofjeloške občine. V zadružnem domu so polni optimizma vlekli potezo za potezo in se potegovali za prva mesta. 200 mladih šahistov se je nagibalo nad črno-belimi šahovnicami. Tišino je nenadoma prekinil droban glas pionirčka, katerega glavica je komaj segala čez mizo: »Je že mat!« Prišel je vodja in z resnimi očmi pogledal figure na šahovnici, da vidi, če je res. Seveda, pionir iz Poljan je imel prav — ma-tiral je »vojega nasprotnika. Navzoči so lahiko še nekaj apa-
Mihec in njegova nezgoda
Tekel Mihec je po cesti, da bi v šolo prej prišel, vendar je po vsej nerodi v  stransko  ulico zašel.
Ves se zmeden je ustavil, brž na uro se ozrl, spet je grozen tek zastavil, da  bi  šole  ne zamudil.
A med potjo spet nezgoda, grozna se mu pripeti, padel v jarek je nerada, ker previden bil spet ni.
Ves je moker ven prilezel torbico v rokah držeč, hitro v šolo jo olkuril. ker bila je ura osem preč.
Slavka Sleme, 3. a
NAŠA PIONIRSKA ZADRUGA
Na mnogih šolah ustanavlja- sedov prosili gnoj, ga pi';'Pe Lj*
jo pionirske zadruge in ena iz- na parcelo in sadike do'!>r<> „
med teh šol je tudi naša. Ima- gnojili.  Od  uspešnega  de p>
mo dve parceli. Na eni smo že nja zadruge zavisi denar0"
i o.nd.li 900 sadiik črnega ribe- peh.     Dobljeni  denar 1»
za, na drugi pa prav v zadnjem zadružnikov,  ki se  bodo ^
času — tik pred snegom — 1200 domenili, zakaj bodo dena^^j
sadik. Poskrbeli smo, da bosta rabili. Tudi kmeti'iko
parceli  dobro pognojeni.   Zato v  Cerkljah je moralo P° plr
pripravljamo obširno akcijo, ko viti jeseni veliko poljsk'-n
bomo od  naših staršev  in  so- dedkov.   Tedaj smo jim P1 pir
čili zadružniki  na pomoč-
-" ih j točk je nabrala šahj^ ska ekipa iz Škofje Loke. Y lianci pa so b M drugi, le L točki za prvimi.  Po razdeli ; nagrad  so  se   pionirji zb*Lj. pred zadružnem domom, Se a ^ go razpravljali, nato pa f0, t razšli  na vse strani. Eni drugi,  zmagovalci   in   ti« ti ( ^repu«  turnirja so  lahko >Tj spoznali,   da    zmaguje vse*L l> liši. vselej tisti, ki več ve več  zna.   Vedeli   so,  da  se 0 vsake stvari  treba lot>iti * j resnostjo, tudi šaha — >£re' je stara že več tisoč let.
V. *
sin*1"
birali smo .krompir in
12 dinarjev ol gajbice tekmovali smo kio bo Pj^ji več. 7. in 8. razred sta «*" jol 133 gaj bi c, 5. a 4» in 5. c ^, gajbico. Skupaj smo torfl ^ brali 238 gajblc in zaslu#*j flj dinarjev. 4. a in 4. b pa s in posestvu pulila dve uri xC®$y B /Ma 4144 dinarjev. pr ir ženi denar bomo porabili zfl lete. ,(>,;,
Naša   zadruga ni
do1
bi*
Na kmetih
Risar, ki je narisal to sliko, je zagrešil 12 napak. Ugotovi jih. Primerjaj nato dobljene napake s seznanom. ki ga bomo objavili v naslednji številki.
omovana, ven'ar deluje ^'-^ Se bolje pa bo  ko bodo ^ prvi uspehi našega dela. f Maks Kne. It i ha BohlnC 8*
......................********
Rešitev NAPAKI V
1. hruška ne raste v moČv' 3,
2. race ne čepijo na drevj*^, veslača veslata drug proti j0v c.emu, 4. pes je < uvaj in "° K(if ski pes, 5. buldogi imajo ocl^0 rep, 6. lovce Ima škorenj JfJJjfJ na eni nogi, 7. lovec Je '/:\ napačno oko, h. na puŠM * pito narobe,*9. lovce ima P naboji narobe pripet.
ŽIVAHNE PRI
Reporterjevi zapiski o tem, kaj imajo, kaj nimajo, kaj bodo imeli in kaj še manjka turizma na Bledu
Bled je eno najpomembnejših turističnih središč v Sloveniji in Jugoslaviji.
V gospodarstvu blejske občine zavzema turizem najvidnejše mesto. Kljub temu pa je današnja stopnja razvoja materialnih osnov turizma tako v gostinstvu in trgovini kot tudi v komunalnih in drugih turističnih objektih zelo nizka. Investicije v ta namen so bile po vojni malenkostne, porabljene v glavnem za skromno vdzrževanje in obnovo, ne pa za nove objekte.
Glede prenočitvenih kapacitet je Bled v primerjavi s predvojnim stanjem izredno nazadoval: leta 1940 jc bilo vseh postelj 3000, danes pa jih je samo 2334. To pomeni, da ima Bled danes samo nekaj več postelj za turiste kot leta 1913, ko jih je bilo 2100 ali za približno 33 odstotkov manj kot v letu 1940. V primerjavi z letom 1940 se je število ležišč v hotelih zmanjšalo za 21,5 odstotka, v pensionih oziroma počitniških domovih za 56 odstotkov, v prenočiščih i« gostilnah pa za 43,3 odstotka.
Takemu zmanjšanju prenočitvenih kapacitet se pridružuje še ena pomanjkljivost — izredno slabo stanje: objekti so zastareli, močno iztrošeni, predvsem oprema
in inventar, mehanizacija gostinskih obratov je skrajno pomanjkljiva. Po vojni je bilo vloženih v gostinstvo komaj 200 milijonov dinarjev, to pa v glavnem za obnovo, popravila in zamenjave. Bledu primanjkuje tudi objektov za razvedrilo, prav tako pa tudi za prirejanje raznih kongresov, zborovanj in ostalih prireditev.
Pomanjkljiva in slabo opremljena je tudi trgovska mreža, predvsem v ožjem, izrazito turističnem teritoriju okoli jezera.
Po vojni je bilo za turistično dejavnost najbolj uspeš-■o leto 1955, ko so na Bledu zabeležili skupno 46.585 gostov in 176.247 nočitev. Skupno število gostov iz leta 1955 pa je bilo preseženo že v letu 1958, lani pa so presegli tudi že število inozemskih gostov iz leta 1955, in sicer za 2439, prav tako pa tudi število inozemskih nočitev, ki »o lani porasle za 11.372.
Po dosedanjih študijah bo dosegel Bled največjo stopnjo turističnega razvoja pri približno 4500 do 5000 posteljah z vzporednimi objekti, kar bo treba predvsem upoštevati pri nadaljnjem urbanističnem urejanju Bleda.
BLED, prve dni aprila...
Lep sončen zgodnjespomladanski dan. Skoraj toplo — če ne bi bilo vetra — in skoraj — dolgčas...
Jezerska gladina je rahlo valovita; nad njo — ob pre-padnih stenah gradu — jedra jata kavk: kot drobni, temni oblački nad blejskim turizmom, tako se zdi človeku, ki jih opazuje... j
»PRIČAKUJEMO USPEŠNO TURISTIČNO SEZONO!«
r>k.a^°   °ama  je  rekel tajnik finskega   ljudskega odbora
Bied
zelo slabi vremenski pogoji. — Hotel Jelovica je sicer prebre-del zimo brez izgub, medtem ko so v Toplicah zabeležili ne-
Franc Šmid,    iko sva ga  kaj izgube. Tu je večja režija.
obiskala  z našim
5*ed dnevi totOreporterjem.
"Sicer družbeni plan za leto  nekaj  mesecev zaprlo cesto do
delno pa je vzrok za to tudi urejanje kanalizacije, kar je za
hotela.«
»In predvidevanje za prihod-
l960 v turizmu in gostinstvu ne Predvideva bistvenega povečali* prometa.« je potem nada- nje leto?«
»Jeval, »vendar vse dosedanje »Upam«, da se bo počasi priprave kažejo, da bo letošnja čela uveljavljati tudi zimska [Ur«stična sezona boljša kot sezona. To nalogo daje vsem 'Miška. Od 1. maja dalje bodo gostinskim in turističnim orga-P°ln<> zasedene vse hotelske £af>acitete, glavna sezona pa se bo_Pričela junija.«
ciu
Sam
o kratek sprehod po Ble-
nizacijam tudi letošnji družbeni plan. Največji problem so prostori za večje prireditve, zborovanja, kongrese in podobno. Tega na Bledu nimamo.
^ Je Potreben, da človek ugo-
da so priprave na letošnjo  Sicer perspektivni plan razvoja ^stično   sezono   res   sila   žl-  turizma pri  nas pravi,  naj se
P° 1. maja bo pričela obra kovati nova kavarna Park n°tela v Kazini, ki bo imela
Bled razvija v smeri festivalskega mesta, toda kje dobiti sredsta za kombinirano dvorano  za  večje  prireditve,  ki bi
Pr'bliž<no 150 stolov več kot lahko sprejela od približno 200 Prejšnja.
Tud.j dependansa Jelovice —
pzaklja - bo   urejena do
do 1203 ljudi? Treba pa bo prej ali slej resno AVisliti turV. o tem. Taka dvorana je namreč
maja in sposobna sprejeti   tesno povezana z izkoriščanjem
P^ve goste. V letošnji turistični sezoni Do služil svojemu namenu tudi že del sodobno urejenih Bosanskih prostorov na gradu.
sezone bo v bivšem Bun-k^r baru urejena tudi nova mlečna ireistavracUJa, ki Je zdaj §e v zelo neokusni le-Seni baraki nasproti avtobusne postaje ob hotelu Jelovica.
^0 sezone bo urejen tudi novozgrajeni del Grajskega kopali 55a, jeseni pa bodo 2-če!i obnavljati in urejati ^ari trakt-
Oružbemi plan r.a letca tuli določa, da
v. maja usposobljeni' spodn1;
Prostori   (restavracija, kuhi-
n3a. točih   a in sanitarije)
gostilne Ml ino, do 1. iunra
Pa delno tudi ze sodo. da bo t<)
že   v   lečo5nsl   se*. >:ii
»tako
hotelskih kapacitet v sezonskih in izvensezonskih mesecih. Prav v letošnjih zimskih mesecih smo morali zaradi pomanjkanja primerne dvorane zavrniti več kongresov in posvetovanj, n. pr. v januarju kongres gradbenikov.«
RES
oddajali ležišča.
ziftv.sl-*° ^a *e kilo z letošnjo z naslednjo vsebino: W, ■?  S07-eno?«    sem vprašal
*|J*Ja Smida. lo Povpraševanje je bi-
in   jj   0- Prelvsom Iz Zagre
eooTada,   vendar   so   h.li  van hotel Petran je danes zase-
maja bo dograjena nova avtomobilska cesta na Blejski grad. Dela so v teh dneh v polnem teku
den s strankami. Bivši pension Rikli (ta Švicar je bil ustanovitelj tujskega prometa na Bledu!) tudi služi deloma kot stanovanjski objekt, deloma pa kot kegljišče (!). Hotel Evropa je tudi nekaj časa služil za stanovanja delavcev jeseniške Železarne. Tudi hotel Za.ka je zdaj postal stanovanjska hiša. Vile v okolici železniške postaje Bled-jezero so zasedene z delavci. Kako naj se potem razvija tujski promet?«
Če že v zadostni meri ne skrbimo za povečanje gostinskih in prenočitvenih kapacitet, skrbimo vsaj za solidno vzdrževanje le-teh! Skrbimo za čistočo, za zunanjo ureditev, da bomo na Bled kot biser ne le Gorenjske, pač pa naše širše domovine, res lahko ponosni!
dez, da je Bled pripravljen na sezono. Posebna komisija, ki jo imenuje Svet za turizem in blagovni promet, bo v aprilu nadzirala izvajanje tega določila.«
(Smernica Lz družbenega plana za leto 1960. - Mnogo sreče!)
NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI: KVALITETNI SPOMINKI IN PROPAGANDA
To ne velja le za Bled, pač pa  za vso Gorenjsko!
Mi ne znamo popularizirati naših prirodnih lepot, kulturnih spomenikov, narodopisnih posebnosti itd. Ne s prospekti in ne s kvalitetnimi spominki! Kaj je vzrok temu?
Na Bledu več trgovin prodaja spominke, med njimi največ in najbolj kvalitetne DOM. Znana je tudi Jula Molnar, ki
V srednjem traktu Blejskega gradu   bodo uredili moderno reprezentančno restavracijo s stekleno steno
poiskal naslove: najprej sem zavrtel telefonsko številko 244 (Alojzij  Jare, Zagcrice):
»Da, pridem takoj! Pred Turistično društvo!? Da!«
Ura je bila enajst dopoldne, ko se je pripeljal črn »Opel Kapitan« in parkiral pred Turističnim   društvom   ob Park-
HOTEL UNION HOTEL?
Bled je imel leta 1910 3000 postelj,   danes pa le še 2334 Sicer perspektivni plan razvoja turizma ha Bled'1 predvideva za naslednja leta precejšnje  l jol.,.šav.? gleda prenočitvenih kapacitet (samo v Jelovici bolo število postelj pove-mora.'o  biti .*» čali od sedanjih 61 na 185), vendar se to letos še ne bo po-znaMo.
Zakaj tako zmanjšanje postelj v primerjavi s predvojnim stanjem?
Dopisnik Jane? Florjamčič nam je pred časom poslal dopis
Tak je ►►Hotel Union« od znotraj — tipična gostilniška soba (zgoraj) in tak ponosen napis vidimo zunaj (desno)
»Hotelska dejavnost po vojni ni bila deležna večjih investicij. Na Bledu so hotele doslej le podirali. Nekdaj zelo upo.šte-
Prav te drobne stvari pa pogosto zanemarjamo. O tem se — ,.;>1 — na Bledu lahko prepričamo ob slehernem koraku!
O Zasluži hotel Union, ki je pod upravo Parkhotela, res to ime? Ko sva ga s Franceijnom zadnjič obiskala, je ležal na tleh pred p iltom velik pc?s, popolnoma nemoteno. Pa tudi sicer o hotelu ni ne duha ne sluha. Ce že ne moremo drugega., zakaj namesto hotel ne napišemo gostlna? Povprečna gostilna, no, to bi šlo, čeprav bi človek ob prihodu na Bled pričakoval kaj boljše,.
£ Poglejmo mlečno restavracijo (Zajtrkovalnico) nasproti avtobusne postaje ob hotelu Jelovica! Lesena baraka nikakor ni v ponos Bledu! Sicer bodo letos uredili mlačno restavracijo, vprašanje pa je, če bodo barako tudi odstranili!
•?i Pa ureditev samo ožje okolice jezera (da o širši okolici ne govorimo!)? Cesta proti železniški postaji? Oglasna deska nasproti železniške postaje? Ureditev hiš, dvorišč, fasad? Pa ograja ob cesti pred hotelom Toplice? In še vrsta takih in podobnih drobnih pomanjkljivosti?
Turistično društvo sicer skupno z občinskim Svetom za komunalne zadeve in krajevnimi odbori ter osnovnimi organizacijami SZDL letos že tretjič prireja tako imenovano »aprilsko aflecijo« za ureditev naselij, kaže pa, da to vse skupaj le še ni rodilo zaželenih sadov!
»Tudi zunanje okolje pri gostinskih objektih naj kaže vi-
izdeluje narodne noše: so zares kvalitetne in jih poznajo po vsem svetu. To pa je menda edino, čemur lahko rečemo kvalitetni spominki, ne pa ceneni kič. PrJ spominkih Mine Tome je kvaliteta namreč že precej problematična, prav tako pri spominkih, ki jih prodajajo na blejskem otoku.
Letos bodo na Bledu ustanovili Zavod za zaposlovanje invalidov, ki bo izdeloval spominke; upajmo, da kvalitetne, obenem pa take, ki bodo značilni za Bled oziroma za Gorenjsko! Pojdimo v etnografski muzej, pa si tam poiščimo motivov zanje!
Pa turistične edicije? In propaganda sploh?
Tudi s tem se lahko vse prej kot pohvalimo!
Razen Turističnih informacij, ki jih vsako leto izda Turistično društvo v slovenskem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku in ki bi bile lahko — brez zamere, prosim! — precej lepše opremljene, in razen prospektov posameznih hotelov, imamo sicer barvni prospekt Bleda in pa »premostitveni« prospekt na štirih straneh s črno-belimi fotografijami, ki je izšel lani, to pa je malo in — skromno. Tudi tu ne znamo iskoristiti možnosti, ki nam jih nudi narava sama!
»HALO, TAXI...«
»Na Bledu so štirje taksiji! Toda le eden je, ki je v redu, ostali pa so stari vozovi, prav nič primerni za Bled.«
V  telefonskem  imeniku sem
hotelu. Priznati moram, da sva bila s Franceijnom kar precej presenečena: pričakovala sva namreč starejše in slabše vozilo. Pa so nama pozneje pove-dal'i, da je to tisti edini !axi na Bleau, ki nekaj velja, vsi ostali • pa so...
»Na železnilko postajo Bled-jezero!«
In  račun? — 600 dinarjev!
Pa ostali trije?
Po telefonu sem jih poVical popoldne približno ob 13.50 uri: Marjina Vidica ni bilo doma, odšel je že zgodaj zjutraj in se še ni vrnil; tudi Valentina Pi-bra ni bilo doma, odšel je na Jesenice; Ivi :v'.>k Bere ^a avtomobila še nima pripravljenega;
sezona se prične šele 1. maja...
Na Turističnem društvu so nama povedali, da se blejskih taksijev tujci le malo poslužujejo. — Razumljivo!
NA GRADU - PRESENEČENJE: STARI SLOVANI
Po 1. maju se na grad ne bo treba več vzpenjati peš, pač pa se bomo lahko peljali z avtomobilom po lepi cesti, ki jo zdaj gradijo. In na gradu se bomo lahko okrepčali v bifeju v spodnjem traktu, ki bo do sezone pripravljen za gostinstvo, ali pa v moderno opremljeni reprezentativni restavraciji v srednjem traktu, ki bo imela stekleno steno, skozi katero bemo lahko občudovali jezero z okolico.
Tudi tistim, ki nimajo svojega vozila, ne bo treba hoditi na grad peš: že za letošnjo sezono predvidevajo namreč stalno avtobusno zvezo.
Zdaj pa še — presenečenje: Stari Slovani. Da, delavci, ki delajo cesto na grad, so naleteli na okostja; prišel je arheolog kranjskega Mestnega muzeja Andrej Valič s pomočnikom in kaj kmalu sta odkrila 18 staroslovanskih grobišč, med katerimi je bila pomešana starejša ilirska keramka. Našla sta tudi puščice, tipični srednjeveški novec, obsenčnl obroček in srebrn slovanski prstan.
% Priprave so živahne, uspešna bo verjetno tudi letošnja turistična* sezona. Hoteli Toplice, Jelovica in Parkhotel pripravljajo načrte in investicijske elaborate za generalne rekonstrukcije in modernizacijo. Potem se bodo močno povečale tudi prenočitvene kapacitete. Perspektivni plan razvoja turizma je začrtal jasno pot nadaljnjemu razvoju Bleda. Kaže, da se je nekaj premaknilo. Sicer pa — zadnji čas!
Andrej Triler Foto: Fr. Perdan
Od Parkhotela do železniške postaje Bled - jezero:  600 dinarjev
KULTURNI RAZGLEDI
SE DVE PREDSTAVI
V okviru občinske revije gledaliških družin v Kranju, sta bili v soboto in nedeljo v Prešernovem gledališču še dve predstavi. Dramska družina iz kranjskega Dijaškega doma je uprizorila Kulundjiča Usode, Jezerjani pa so se predstavili s Tiemaverjevo dramo Mladost pred sodiščem. Obe predstavi sta bili dobro obiskani, gledalci pa so igralce nagradili z navdušenim aplavzom.
Z nocojšnjo predstavo straži-ške »Svobode« Dnevnik Ane Frank, bo občinska revija v Kranju zaključena. — Sinoči je dramska skupina iz Podbrezij uprizorila Korenovo »Vohunko 907
OBČINSKA REVIJA TUDI NA JESENICAH
V teh dneh je občinska revija gledaliških družin tudi na Jesenicah, ki pa se odvija povsem drugače kot v Kranju. Družine, ki so se prijavile za tekmovanje na reviji, nastopajo na svojih odrih, obiskuje pa jih potujoča komisija. Prav zaradi tega je še težko dati oceno dosedanjih predstav, ker bo morala komisija obiskati še precej družin. Predvidevajo pa, da se bosta obe komisiji, kranjska in jeseniška, še konec meseca se-šli in na skupnem posvetu izbrali štiri najboljše družine, ki
bodo nato tekmovale na okrajni reviji, ki bo v Kranju. Okrajno revijo bo ocenjevala republiška komisij a.
CERKLJANI GOSTOVALI V ŠENČURJU
V nedeljo zvečer je dramska skupina iz Cerkelj gostovala s Korenovo »Vohunko 907« v Šenčurju. Ce gremo mimo gledališke vzgoje Senčurjanov, moramo o predstavi zapisati, da so Cer-kljani »Vohunko 907« uprizorili dokaj kvalitetno. Za zahteve a-materskih odrov sta predvsem zadovoljila gledališki jezik in i-gra, ki bi na ustreznejšem odru prav gotovo prišla še bolj do veljave. Prav zaradi tega bi se Cerkljani bolj upravičeno uvrstili za zaključno tekmovanje na kranjski občinski reviji gledaliških družin, kot so se Duplja-ni.
PRVIČ NA JESENICAH
Gojenci Srednje glasbene šole iz Ljubljane bodo v Cufarjevem gledališču na Jesenicah priredili samostojen koncert. Program bodo izvajali solisti, vokalisti in instrumentalisti ter simfonični orkester. Ker je to prvo gostovanje gojencev Srednje glasbene šole iz Ljubljane na Jesenicah vlada tod za koncert, na katerem bo nastopilo nad 60 mladih nadarjenih glasbenikov, veliko zanimanje.
V ponedeljkovi številki našega lista smo že poročali, da so v soboto zvečer v kinu Storžič v Kranju prisostvovali premieri dveh najboljših jugoslovanskih kratkometražnih filmov — TRIJE SPOMENIKI in NA SONČNI STRANI CESTE - tudi njihovi ustvarjalci: France CERAR (na levi) — snemalec filma - Na sončni strani ceste«, Matjaž KLOPClC (v sredi) — režiser tega filma in Dušan POVH — režiser filma »Trije spomeniki«. Občinstvo jih je pozdravilo z burnim aplavzom in jih nagradilo s šopki nageljnov (Foto: Franc Perdan)
Gmajne in košenice so hitro ostajale za nami, kajti vožnja po avtomobilski cesti dovoljuje hitrost, ki jo pač zmore vozilo.
V Novem mestu, središču Dolenjske, so nam pravili o tekstilni tovarni Novoteks, o delavski univerzi in o drugih pomembnih krajih, ki naj bi jih obiskali. Se posebej so pripovedovali o tovarni avtomobilov. Več let so vztrajno delali, preden so tfih sploh priznali kot tovarno te vrste. Toda zdaj izdelujejo skoraj vse dele že sami in dajejo na trg kvalitetna vozila, pa naj jih nekdo prizna ali ne. Toda, žal, tudi tja nismo utegnili.
Ogledali smo si samo novo tovarno zdravil »Krka«. Za uvažanje zdravil je šlo iz državnih blagajn veliko, veliko denarja. Toda v zadnjih letih smo že veliko prihranili. K temu je prispevala tudi tovarna »Krka«. Pred sedmimi leti so začeli. Polagoma so se uveljavili. Povpraševanje, pravzaprav zahteve, po zdravilih so bile vedno večje. Danes imajo že skoraj 300 delavcev, 60 jih štipendirajo. Delajo na tri izmene. Nekatera zdravila in zdravstvene potrebščine izdelujejo izključno samo oni. Skupna letošnja proizvodnja po vrednosti bo že presegla milijardo dinarjev. Hkrati so nam pripovedovali tudi o gradnji nove tovarne, kamor se bodo selili po etapah in še znatnejše povečali proizvodnjo. Kazali so že načrte nove tovarne. Zelo nas je iznenadilo pojasnilo o propagandi. V te namene izdajo letno nad 20 milijonov din. Imajo 7 propagandistov, ki stalno potrjuje in obiskujejo zdravnike, katerim pojasnjujejo nove vrste zdravil, ki' jih že tovarna izdeluje itd. In še nekaj zanimivega so pravili. Delavcev, zlasti moških, se ne dobi več niti na Dolenjskem. Nove tovarne so zaposlile vse. Samo še dekleta iščejo službo. — Tudi tam je industrija že močno razvita.
Zatem smo krenili po avtomobilski cesti proti Zagrebu. Naš sopotnik, domačin, je pripovedoval o krajih, gradovih in zanimivostih pokrajine, po kateri smo potovali. Med drugim je pokazal ob cesti na levi neko domačijo. Posestnik tega posestva se je obesil, ko so delali cesto. Grunt so mu razpolovili. Njegove  njive  im košenice so
bile deloma na eni deloma na drugi strani avtomobilske ceste. Prehod preko pa je dovoljen oziroma mogoč le na pripravljenih nadvozih in podvozih. Zato je kmet začel obupavati. Hodil je iz pisarne v pisarno, okrog inženirjev in prosil, naj gradijo cesto drugod, naj mu ne razdvajajo grunta. To, seveda ni bilo mogoče. Toda on, ki je zmeraj gledal na svojo posest kot na edino možnost življenja, ni videl več rešitve. — Vzel si je življenje.
Ta dogodek smo komentirali kot posledico hitre spremembe v teh krajih. Avtomobilska cesta je nenadoma vnesla drugačen način življenja med ljudi. Posamezniki, ki so iz roda v rod mirno živeli v osamljenih vaseh, so se nepripravljeni znašli v vrvežu prometa, ob široki avtomobilski cesti, ki jih je približala industrijskim središčem. Ta sprememba nujno vnaša nove navade, nove poglede na svet, vnaša mehanizacijo in splošne spremembe gospodarskega sistema in tudi spremembo v obdelovanju polj, v kmetovanju nasploh.
Med takim kramljanjem liin opazovanjem okolice smo krenili z glavne ceste na levo in zavili proti Krškem. V Tovarni celuloze in roto papirja smo si ogledali, kako iz lesa izdelujejo celulozo in papir. Delo je dokaj mehanizirano. Vsak dan izdelajo en vlak (25 vagonov) celuloze, lesovine in časopisnega papirja. Vrednost proizvodnje presega že zdaj 8 milijard din letno. Kot so pravili, pa bodo zdaj razširili to tovarno z novim agregatom in podvojili proizvodnjo papirja.
Naslednji obisk nas je oddaljil od tovarn in industrije. Sli smo v »»Dolenjske Benetke« (Kostanjevico ob Krki). To je majhno mestece, obdano z globokim jarkom vode — spomin na nekdanjo obrambo in na srednjeveško ureditev, kot so številni gradovi, samostani in obzidja po teh krajih. Toda dandanes se ponašajo z lepo kulturno tradicijo. Zlasti gledališko. Od čitalniške dobe preko Cankarjevih Hlapcev in Pohujšanja, kar so uprizarjali že po prvi svetovni vojni, pa do današnjih Dolenjskih kulturnih festivalov, ki jih prirejajo v Kostanjevici, se vleče živahna
prosvetna dejavnost tega mesta.
Krenili smo še v tamkajšnjo osnovno šolo. Ogledali smo njihovo zbirko slik. Pred leti so začeli zbirati slike. Pisali so znancem in svojcem, ki so kjerkoli po svetu, a imajo »slikarsko žilico«. Ko so dobili prve slike, so se še bolj navdušili. Danes imajo 180 pomembnih slikarskih in nekaj kiparskih del, ki so jih v tamkajšnjo šolsko zbirko prispevali Lojze Do-linar, Božidar Jakac, Ive Su-bic, Lojze Perko, Kralj in drugi znani naši umetniki.
Na upravi šole so pravih, da je zbiranje teh slik vzbudilo med otroci veliko zanimanje za slikarstvo. Hkrati pa je to zanimiva razstava v tem osamljenem kraju.
Zadnji obisk je bil k samotar-
•   • •
tuzijancev, ki je edini pooblaščen, da sme razgovarjati z »zunanjim svetom«.
Zadnja etapa je bil Otočec Novo življenje, kji je zadnje čase v teh 'krajih, še posebno z avtomobilsko cesto, je tudi tu zelo značilno. Nekdanja mogočna graščina je preurejena v privlačen turistični objekt Pre vhodom, na velikem dvorišču so bili avtomobili z oznakami »TS«, »ST«, »K«, »Roma* in tako dalje. Ta, še pred kratkim neznan, vendar lep kraj ob Krki, danes privablja toliko gostov iz raznih krajev. Potniki z lastnimi vozili zelo radi zavijejo iz glavne ceste do Otočca, ki slovi tudi po dobri pristni dolenjski kapljici.
Ko smo se vračali, smo ugotavljali, da je danes Dolenjska
Avtomobilska cesta je Dolenjsko spremenila v novo pokrajino
jem v kartuzijanski samostan v Pleterje. Kartuzljane štejejo med najstrožje rede. Vsi, tam jih je kakih 30, živijo v svojih celicah. Samo k nočnemu obredu, zaviti v bele obleke, pridejo skupaj. Toda nas je zanimalo kaiko in kje so oni tam skrivali partizane v času NOB. Od turških vpadov, ko so nekajkrat razdejali ta samostan, pa skozi stoletja do danes so prestali razne viharje in potrese, vendar so vzdržali. O tem nam je pripovedoval  eden  izmed kar-
čisto prerojena. Kam je izgini1 Jurčičev Deseti brat? Kako so spremenjeni potomci Stritarjevih, Levstikovih in Trdinovi11 junakov. Izginili so strahovi iz Gorjancev, nekdanje čarovnic' grajske dekle in tlačani so P0' stali samozavestni člani dela^" skih svetov.V nekdanjih grofev' skih sobanah se zbirajo turist1' preko polj se vije široka a'Vt0' mobHska cesta in preko mladega rodu nastaja ondot nekaj P0' vsem novega.
K. Makor
Živahen razvoj
tiskane besede na Gorenjskem
Objavljamo izvlečke iz referata, pripravljenega za posvetovanje vseh tovarniških in lokalnih listov kranjskoga okraja. Posvetovanje bo na pobudo ideološke komisije Okrajnega odbora SZDL konec aprila v Kranju.
I.
Nagel gospodarski razvoj, zlasti v zadnjih letih, je vplival med drugim tudi na izredno hitro povečanje časopisne dejavnosti na Gorenjskem. Razen »Glasa Gorenjske«, ki izhaja že od 1947. leta, so od 1952. leta sem začeli izhajati še naslednji časopisi oziroma revije: Zelezar, Tržiški vestnik, Iskra, Planika, Tiskanina, časopis Zelezar, Sava in Loški delavec. Trenutno pripravljajo lasten časopis še v podjetja »LIP« Bled. V prihodnje bo lasten časopis začela izdajati tudi Okrajna trgovinska zbornica in verjetno še druge sorodne ustanove.
»Glas Gorenjske«, ki je do 1956. leta izhajal enkrat na teden na povprečno 6 straneh, je od 1956. leta do vključno 1959. leta izhajal dvakrat, na teden na povprečno 13 straneh, d 1. januarja 1960 pa izhaja trikrat na teden na povprečno 18 straneh, razen tega pa mu je priključen še Uradni vestnik okraja Kranj.
Vsa ta pestra založniška dejavnost, ki se je razvila hkrati s krepitvijo materialnih odnosov delavskega in družbenega upravljanja, vsekakor zahteva spričo izredne politično-vzgojne funkcije, ki jo opravlja, da se posebno skrbno prouči.
Ni dvoma, da je solidna informiranost prebivalstva osnova, da se vzbudi interes za sodelovanje ljudi v komunalni samoupravi.
Se zlasti je pomembno dobro informirati delavce o stanju in problemih v podjetjih. Tisk je zategadelj lahko močno sredstvo za mobilizacijo ljudi za posamezne politične akcije. Tovarniški tisk lahko močno poživi in aktivizira delo kadrovsko-social-ne službe v podjetjih, mobilizira ljudi k večji delovni storilnosti, za boljšo kvaliteto, za sistematično strokovno izobraževan je, za dobre medsebojne odnose, za moderne organizacijske metode, za dajanje racionaliza-cijskih predlogov, za upoštevanje veljavnih predpisov in ukrepov itd.
V sedanji fazi našega družbenega razvoja je hitro in solidno obveščanje osnova za nadaljni razvoj naših samoupravnih organov, ljudje želijo biti hitro in točno obveščeni v vseh zadevah s področja našega gospodarstva, notranje politike, zunanje politike in z drugih področij. Cc jih ne bomo obveščali mi, se bodo pač obveščali na najrazličnejše druge načine, kar pa mnogokrat privede do najrazličnejših govoričenj in razburjanj in lahko bistveno vpliva na politično situacijo na terenu ali pa na produktivnost in medsebojne odnose v podjetju.
Analize o obveščenosti delavcev o najrazličnejših vprašanjih, ki so bile izvedene v mnogih gorenjskih podjetjih, so pokazale, da delavci zelo malo vedo o lastnih podjetjih, da so slabo obveščeni o sklepih samoupravnih organov, kaj šele, da bi bili vnaprej obveščeni o njihovih sejah, da jim ni znano kako se jim obračunava dohodek itd., itd. Vse to kaže, da bo treba šo v večji meri kot doslej uporabiti, razen običajnih sredstev za
informacije, kot so okrožnice, razna navodila, lepaki, oglasne desite, razglasne postaje itd., tudi modernejše sredstvo za ob-veščevanje, to je tiskano besedo. Kaže torej, da smo šele na začetku izredno pestrega razvoja te vrste dejavnosti v našem okraju.
Spričo vse večje potrebe, da so ljudje obveščeni o vseh važnih problemih v podjetju, v ko-•muni, v okraju in v širši skupnosti, so opaža, da naraščajo naklade vseh časopisov, tako tovarniških, lokalnih in republiških. Vse večje število tovarniških časopisov torej ne izključuje razširjanje ostalih časopisov v okraju, marveč nasprotno celo omogoča hitrejše razširjanje tiskane besede nasploh. V kranjskem okraju je že preko 26.000 radijskih sprejemnikov, kar pomeni, da smo že dosegli evropsko povprečje, saj na dobrih 5 prebivalcev pride po en radijski sprejemnik. Razen tega se v okraju razpeča približno 12.200 Izvodov »-Glasu Gorenjske« in okoli 30.000 izvodov tovarniških in komunalnih časopisov. Ob tem pa se proda dnevno na Gorenjskem še okoli 8000 izvodov »Dola«, nekako 1000 izvodov »Ljubljanskega dnevnika«, »Delavske enotnosti« in drugih časopisov. Nagel gospodarski razvoj in izredno pestro družbenopolitično življenje, po-gojajo vse hitrejšo afirmacijo tiskane besede.
IT.
►»Glas Gorenjske« izhaja trenutno v 13.400 izvodih, in sicer kot smo že poudarili, trikrat na teden. Od skupne naklade ostane v okraju približno 12.200 izvodov.  Po podatkih ankete, ki
jo je list razpisal preteklo jesen, se vidi, da povprečno prebere eno številko lista 5 prebivalcev. To pomeni, da čita »Glas Gorenjske« povprečno 61.000 Gorenjcev. To število jasno kaže izreden pomen, ki ga ima list kot glasilo SZDL.
Do hitrega skoka v celotni nakladi v letu 1951 je prišlo z združitvijo jeseniškega »Kovinarja« in »Gorenjskega Glasu« v-enoten list »Glas Gorenjsk( . Razen tega zabeležimo, razen normalnega porasta iz leta v loto, hitrejši skok še v letu 19.36, ko je začel izhajati »Glas Gorenjske« dvakrat tedensko in v letu 1959, ko je prišlo do spojitve dveh slovenskih dnevnikov v »Delo«. Karakteristično v.i zadnje obdobje je, da vse bolj raste število stalnih naročnikov pada pa število izvodov prodanih v kol porta ži.
Spričo pomanjkanja ustreznega strokovnega kadra, jo list sicer sorazmerno dober informator, ne obravnava pa se v njom dovolj problematike gospodarskega in političnega razvoja v okraju. V tej smeri bi bilo treba več storiti in se zato mora nujno razmisliti, da se kadrovsko okrepi redakcija.
Razen tega bi morali vsi politični delavci v okraju in v občinah bolj sodelovati z listom in objavljati v njem več svojih prispevkov, stališč in mnenj. Tudi tu se moramo znebiti starih okvirov politične dejavnosti in preiti na nove modernejšo oblike, kajti mnogo večji učinek ima, napisati v svoje glasilo, ki ga. kot smo že zgoraj ugotovili, bere po\prečno 00.000 ljudi, dober članek, kot pa govoriti na mnogih sestankih in konferencah. Zlasti bolje spričo tega. ker venomer ugotavljamo, da .jo sestankov in konferenc čedalje več in preveč.
Občinski odbori SZDL bi morah določiti posamezne tovariše iz občinskega plenuma ali pa celo iz predsedstva za stalne sodelavce z listom. Le-ti naj bi poskrbeli, da se objavijo stališča
občinskih odborov SZDL in da se o njih razpravlja. Le tako bi mogli zagotoviti polno vlogo časopisu, ki je glasilo SZDL.
III.
Osnovni podatki o tovarniških časopisih in revijah, ki izhajajo na Gorenjskem so naslednji:
revija ZELEZAR: pričela izhajati 1952, mesečno v 0400 izvodih; danes izhaja dvomesečno na 32 do 40 straneh, v 7400 izvodih.
TRZlSKI VESTNIK: pričel   izhajati   1952, štirinajstdnevno v 1000 izvodih; danes izhaja štirinajstdnevno v 1200 izvodih, na 8 straneh.
časopis PLANIKA: pričel izhajati 19.57 v obliki 'informativnega biltena, mesečno v 1000 izvodih, na 12 straneh.
revija ISKRA: pričela  izhajati   1955, dvom"; i-no v 2800 izvodih; danes izhaja mmočno na 24 stran tih, v 4300 izvodih.
časopis TISKANINA: pričel   izhajati   1958, mesečno; danes izhaja mesečno na 8 straneh, v 2400 izvodih.
časopis ZELEZAR: pričel   izhajati   1959, štirinajstdnevno v 7300 izvodih.
revija SAVA: pričela   izhajati    1960, dvakrat mesečno na 16 straneh, v 1300 izvodih.
in opis LOŠKI DELAVEC:
pričel izhajati aprila 1960, enkrat mesečno na 8 straneh v 3000 izvodih.
Vsi tovarniški časopisi so v zadnjem letu napravili velik kvaliteten korak naprej. Listi so se začeli dosledno usmerjali n.i koncepcijo, da morajo informirati kolektiv o dogajanju v podjetju, o uspehih in slabostih ter da morajo mobilizirati kolektiv v prizadevanju za večji delovni uspeh. Tudi tehnično so se listi v zadnjem času izboljšali. Pri urejanju, predvsem pa v konceptih listov so še vedno nekatere pomanjkljivosti, ki jih bomo obravnavali pozneje.
PLANIKA
Po vsebini zajema celotno Pr,
blomatiko podjetja. List je
■j/Ao
pester in ima veliko sodelavce^ Do danes je sodelovalo v njc™ približno 200 različnih sodela'>" cev, od tega ■ polovico delavce^-Zelo pozitivno je, da je *l? možno dobiti tudi v vseh javn1 lokalih v Kranju, tako da im*)° vsi prebivalci  Kranja prložnn* seznaniti se z uspehi in pr°b ^ mi kolektiva Planike. Morda " kazalo tudi v časopisu same najti nekoliko več- mesta za ^ godke v komuni in izven nje. pa so interesantni za delavce » bi jih oni morali vedeti. To bi ? lahko — kot pri mnogih drUJP. časopisih   —   storilo   na raCL'^ zabavne rubrike. Na drugi str8' ni pa bi lahko vodstvo
podjetP
uporabljalo časopis še bolj ^° instrument   za  propagando P®' slovne   in   kadrovske politi" podjetja.
Časopis Zelezar
Zajema   celotno  problema ti^ podjetja in j<> po svoji konfp? ciji enako urejevan kot Planih le, da je nekoliko manj Pe?tf„ in da še nima tolikšnega Števi' sodelavcev. Časopis ima zelo vt liko razvojno možnost glede n^ velik kolektiv in zedo bogato J*, interesantno problematiko, ki jo moral obravnavati. Potre*8* pa je več podpore uredniku J uredniškemu   odboru predvse'-s strani političnih organizacij ^ podjetju. Časopis bi moral Pi;"^ ti o izkušnjah in problemih ra voja in dela samoupravljanja podjetju,  o  obratnih delavski svetih itd.
Revija ZI I I ZAR:
Je slabša od časopisa, se je  lani  nekoliko izboljšaj Nima jasne koncepcije in z <*rjj rom na koncept, ki ga ima sedw pravzaprav spričo izhajanja c* eopiaa sploh ni potrebna, a1J J* bi ji bilo treba ustvariti dr£j gačno koncepcijo, n. pr. da bil cilj revije strokovno izon^1 zevanje delavcev v podjetju-
(Nadaljevanje prihodnj
it)
Znanost in tehnika
ULTRAZVOK IN RAST RASTLIN
Uporada ultrazvoka je postaja raznovrstna. Pred nedavnim le bila objavljena še ena, na Prvi pogled čudna, vsebina ultrazvoka. Ta namreč pomaga rasti raznih rastlin.
Poskus je opravil Institut biofizike Akademije znanosti SSR. Ultrazvok je spodbujal rast koruze, poleg katere je rasla koruza pod normalnimi prirod-Bfcni pogoji. Ta je seveda zastala za prvo. Na osnovi tega Poskusa so dosegli hitro rast solate, paradižnika in nekaterih drugih rastlin v toplih gredah.
DERATIZACIJA v PARIZU , Potem, ko so ugotovili, da se Je PH podganah v Parizu pojava epidemija vnetja ledvic in ^ezljive zlatenice, je Medicin-*» akademija Francije pred-lož»la pariški občini, da v inte-resu prebivalstva v najkrajšem
Prekinitev gradnje
. ^Pričakovano, sredi najbolj ^^nzivnega dela, so prenehali Sraditi najnovejšega ameriškega lovca F-108 »Rapier«. Zakaj 110 tako nenadno prekinili dela ?a tem menda veliko Ce* letalu, Pa> da je b
ln za gradnjo doslej porabljenih e blizu 150 milijonov dolarjev. .ri gradnji tega lovskega letala * pri njegovi konstrukciji je ll° zaposlenih okrog 2000 oseb!
Zanimiv letalski film
, V francosko-sovjetski koopro-,'keiji so posneli zanimiv letalih film ki
času preseli tržnice in klavnice, nato pa opravi splošno deratizacijo.
SONČNA ENERGIJA
Sonce razpolaga z ogromnimi zalogami energije. Ugotovljeno je, da je potencialna moč sončnih žarkov, ki padajo na zemljišče okrog 400 kvadratnih metrov, enaka 1000 konjskim silam.
STROJ IN LJUDJE Samo en sam velikanski es-kavator lahko izkoplje v enem letu količino zemlje, ki bi zadostovala za graditev treh Ke-opsovih piramid. Toda: Keopso-vo piramido, visoko 146 metrov, je gradilo 100 tisoč ljudi 20 let.
PROSTOR ZA REZERVNO KOLO
v slehernem vozilu bo dovolj prostora za rezervno kolo — tako pravijo v angleški tovarni Diinlop. Tam so namreč izdelali posebno avtomobilskko rezervno kolo, ki je povsem plosko in ga lahko spravimo kamorkoli v vozilu. Ko ga potrebujemo, odpremo na kolo pritrjeno jeklenko z ogljikovo kislino, ki gumo napolni in napne. Napeta guma je sicer ožja od običajne pnevmatike, vendar zdrži okoli 600 km vožnje, kar je več kot dovolj.
TONE SVETINA
LOVCEVA HCI
Riše Milan Batisia
130.
Prišli so v kočo. Po večerji je stari zadremal. Herman in Minka pa sta posedela ob ognju. Dekle je bilo ta večer posebno igrivo razpoloženo. Herman ji je laskavo govoril in jo božal po roki. Glas se mu je tresel in oči so mu žarele: »-Ali boš šla z menoj? Vsega bi imela v mestu. Rad te imam.« Zaupljivo in hvaležno ga je pogledala. Godile so ji laskave besede. Pustila je, da jo je privil k sebi, jo božal in jo poljubljal. »Ali boš moja,« je šepetal z zvodljivim, mehkim glasom. Minka se mu je smehljala.
131.
Temni oblaki so zakrili mesec. Svit ognja, ki je rahlo vdiral skozi okno, je pripeljal Boštjana h koči. Kakor senca se je plazil od drevesa do drevesa. Hotel je na lastne oči razrešiti to uganko. Kar je videl, je bilo več, kakor je pričakoval. S hrbti obrnjena k oknu, sta sedela objeta. Zaškripal je z zobmi in oči so se mu za-lesketale v nevarnem soju. »Zvodnica! S to bleduhasto grinto! Ali naj ju pobijem? Ne, preumazano bi bilo. Naj ga ima. Kdor je močan, lahko gleda resnici v obraz in gre svojo pot, k svojemu cilju.«
132.
Vendar mu je bilo grenko in prazno v duši. Naslonil je čelo z belo obvezo na steklo. Opazil je, da se je dekle vznemirilo. »Pusti me Herman. Strah me je. Tako, kot da naju nekdo gleda.« »Ne nori, saj slišiš, kako oče smrči.« Nagonsko se je ozrla proti oknu. Obstala je, kakor oka-menela. Naravnost vanjo so zrle jekleno-sive, prodorne oči, užaljeno in boleče.
Brezupno je kriknila in se vsa stresla. Obraz na oknu pa se ni zganil. Miren je bil, negiben, kakor narisan na steklu. K oknu je pogledal tudi Herman.
obetajo-ni znano, govorijo je bilo za njegov razvoj
Bela nevarnost morja
»Norman di j a-Nj e m e n «, F   govori   o   borbi eskadrile lraricosldh  lovskih  pilotov, ki je družno s sovjetskimi le-v II. svetovni vojni borila Uničenje nacističnega letal-J^- Film
Ranega vodo« ^Pelih
je režiral francoski Jean   Dreville, avtor filma »Bitka za težko in  še nekaterih drugih filmov s tematiko iz II.
ovne
vojne.
Kljub sodobnim navigacijskim sredstvom so ledene gore še vedno nevarnost, na katero gotovo lahko računajo Kapitani, katerih ladje plovejo po severnem Atlantiku. Nesreča »Tita-nica«, ki velja za doslej največjo pomorsko katastrofo, je prejkone še vsem dobro v spominu. Vendar pa je ladjam na morju v področjih ledenih gora danes laže kot pred desetletji. Na nevarnost jih namreč opozarja široko razpredena mednarodna mreža za nadzorstvo nad ledom, ki ogroža plovne poti.
Ledene gore v Atlantiku so velikanske gmote ledu, ki so se odtrgale predvsem od gren-landskih ledenikov in jih potem morski tokovi nosijo proti jugu. Del, ki je pod morjem, pa je še veliko večji. Podatki kažejo, da nastane vsako leto na severni zemeljski polobli več kot 7000 ledenih gor. Na srečo so večinoma majhne in se hitro stopijo. Nekatere med njimi pa preplovejo tudi 3000 kilometrov dolgo pot, prej ko popolnoma izginejo. Ves čas seveda nevarno ogrožajo pomorski promet.
Največjo ledeno goro so opazili leta 1860. Imela je obliko črke L, s prvim krakom dolgim 85 in drugim krakom dolgim 48 km. Sicer pa so ledene gore srednje velikosti v povprečju težke okoli 30 milijonov ton.
Radar omogoča ladjam, da ledeno goro pravočasno odkrijejo. Nesreče pa kljub temu še vedno niso izključene. Leta 1941 so zato na zahtevo ladijskih družb organizirali »Mednarodno ledeno patrolo«, katere letala in ladje nenehno križarijo nad ogroženim morjem in sproti beležijo položaj posameznih ledenih gor, smer njihovega gibanja, hitrost, velikost in druge podatke, ki jih nato posredujejo ladjam.
Ne maži, da boš dobro vozil
Tako so svetovali strokovnjaki osmih taksijev v Baltimoru, ZDA, ko so jim pred dvema letoma izročili v uporabo posebej predelana vozila. Seveda ne velja navodilo jemati dobesedno: gre samo za mazanje tormih površin podvozja, ne pa motorja. Ležaj ne površine pri teh avtomobilih so prevlekli s plastjo posebne mase, teflona, ki ga poznajo elektrotehniki že dalj časa zaradi izrednih izolacijskih sposobnosti. Preizkusni avtomobili so med tem prevozili že skoraj po 100.000 kilometrov brez vsake okvare, ostale, ki so jih morali mazati, pa so med tem že kar 36-krait poslali v mehanično delavnico, kjer so jim izmenjali mazivo. Nove ležaj e še preizkušajo, obetajo pa, da jih bodo kmalu zgradili tudi  v standardne avtomobile.
Eksploziven
Oživljanje človeškega srca
Del0r Iz filma B Jih °, Presega vse k   doslej posneli 'Prave za i/del
Sovjetski učenjak N. S. Džava-dajan je iznašel nov način oživljanja človeškega srca, ki preneha delovati med operacijo. Kirurgi se sedaj poslužujejo običajno metode neposredne masaže srca, kar zahteva odpiranje prsnega koša bolnika, ali pa električnih impul-sev, ko položijo elektrode na samo srce.
i Toda električni impulsi, ki jih
%     dobivajo iz specialnega aparata, '■•Fgl   m'50 zmeraj vsklajeni z ritmom, ki H m>   je potreben srcu, da bi ponovno ll§i|L   začelo delovati. Zato je omenjc-ni   sovjetski   učenjak   prišel na idejo, da bi uporabili električne EN IIIJR, ki ga je izdelala hoIly\vocdska filmska   družba   Metro-Goldwyn-Maycr.  impulse, ki jih srce izpušča pri dosedanje rekorde v filmski industriji. Pravijo, da je to najdražji film, kar so  delu. Tu gre za tako imenovani na svetu, hkrati pa spada tudi med  najdaljše, saj traja dobre tri  ure in  pol.  biotok. Ker pa je tok zdravega avo filma BEN IIUR so trajale več kot pet let, snemali pa so ga v Italiji dobrih  človeškega srca zelo slab, je bilo 6 mesecev in ga 9 mesecev montirali v Hollvvvoodu treba    skonstruirati elektronski
aparat, ki bi te impulse okrepil. To je uspelo vrsti sovjetskih elektronskih inženirjev.
Prostovoljnemu dajalcu bioto-ka namestijo na puls roke super-občutljive elektrode, ki lovijo impulse njegovega srca. Tako dobljeni impulsi zdravega srca pridejo do novega aparata, ki te impulse okrepi, nakar pa jih dovaja po kablih do elektrod, ki so na srcu operiranega bolnika. Pod udarci prirodnega ritma začne ob-mrlo človeško srce naglo oživljati in že po nepolni minuti se vrača v normalno delo. Nova metoda bo zelo v prid diagnostiki srčnih obolenj, iznajditelj pa sodi, da bi z biotokom lahko zdravili tudi kronična srčna obolenja, pri katerih še ni pomembnejših poškodb same mišice.
Ko je v soboto zvečer na naftonosnih poljih med Boko in Ko-nakom blizu Zrenjanina pritisk plina začel počasi slabiti, so beli rudarji mislili, da se bo vse pomirilo. Tako se je tudi zgodilo. V nedeljo ob 7.58 je pritisk popolnoma prenehal. Toda zatišje je trajalo samo do 9.40, ko se je zgodilo nekaj, česar se bodo delavci na naftnih poljih še dolgo spominjali. Prišlo je do strašnega izbruha, ki ga je spremljalo hudo grmenje. Plin je bruhal z veliko silo. 42 metrov visoki jekleni stolp se je začel nagibati in se v nekaj trenutkih znašel na tleh. Rudarji niso imeli časa, da bi karkoli ukrenili. Vse se je zgodilo tako hitro, da bi bilo reševanje zaman. Ko se je zrušil stolp na vrtino K03, iz katere bruha plin, je nastalo veliko žrelo s premerom 5 metrov, v katerega se je pogreznilo podnožje stolpa. Plin bruha s pritiskom 500 atmosfer. Vse naokrog leti pesek pomešan z vodo.
Zaradi izbruha plina, so bile prekinjene tudi telefonske zveze. Pot do vrtine je komaj prehodna.
Avtomatizacija
Uprava jetnišnice v Fort Ma-disonu (ZDA), je montirala televizijske kamere v celicah m na hodnikih, tako da so jetniki zdaj stalno pod nadzorstvom. Aparati so nadomestili več sto paznikov.
°ndar se je hitro zbral. Zr zaradi dekleta. »Si videla, da Vjjjn I1rlu 'zbil pero! Kako čudno se je nagnil, ko se je spustil z ■ To je dobro znamenje, veš.«
koga? Za lovca ali za petelina?« je razdraženo vprašala
rman, skrivaj stisnil ga prav gotovo naj-
mvra menda!« jc mirno rekel Herrr fle, '.n tiho zaklel. »Ranjen je in lovec Fric g j0 je skušal potolažiti. **fje pa je Fric?* tej.^a temle robom,« je pokazal v smer, kamor jc odlelel pe-
*poČakajva ga!«
Vrpolje, da ne! Zebe te. Saj se vsa treseš. In Fric se tako °ph koči po bližnjici.«
£°bral je po tleh razmetano orožje in odšla sta h koči.
Za
njima se je kmalu vrnil Fric,
^'Ma     ^ s Petelinom? Ga ni prineslo čez rob?« raJa, ko je zagledala Priča praznih rok.
je osorno po-
»Ni
tfa bilo, grofična! Verjetno zaradi ljudi, ki sem jih videl
frj,. S('D°J v globeli, kjer podirajo macesne,« se je opravičeval
\ ^ *»aberčnikovem macesnovju?!« je skočil Herman, kakor ''tlo^ .'. usekal gad. Nato je predlagal: »Danes ni bilo s petc-JUtrj , zato poskusimo še zvečer, ko prileti na grad in pa f>ld(>(|a'!,ltl'ai- In ker imamo časa na pretek, si gremo zdajle lahko t>!<krhn- **aberčnikov drvešec« Ce je šlo za koristi gradu, se |,  * ni oziral niti na Frajine muhe.
MaS te »z vrta ostanek črnine in se obrnil proti vratom.
S*k-P'' So s' oro^Je> zapahnili vrata in odšli.
Ira in žaga sta jim že od daleč izdajali ljudi.
»Kaj iščete v naših gozdovih?« se je zadri Herman in se oblastno razkoraeil pred možem, ki je klestil pravkar podrt me-cesen.
Ogovorjcni se je ozrl, si popravil dolge, nekoliko osivele lase in zapičil pogled v valpta.
»Mislim, da me poznate, gospod!« jc svobodnjak mrko odgovoril in pristavil: »Kar smo podrli, je padlo na mojem! V graščinskih gozdovih še nikoli nisem odsekal niti toliko, da bi si mogel narediti toporišče za sekiro.«
»Ta gozd je bil Gabrčnikov in je postal po njegovi smrti last gradu!« je rastel oskrbnik.
»Ta gozd je po ženitni pogodbi šc pred Gabrčnikovo smrtjo pripadal meni!« je pribil Hribar in potrkal s sekiro po deblu.
»Zakaj pa mi vi niste iz grajskega dali tistih nekaj debel, ki jih potrebujem za streho, saj največ kujem za grad?« se je oglasil Lenart, ki je s Hribarjevim hlapcem razžagoval debla.
»Ker mi nisi do adventa okočal sani, kakor sem ti bil na-čil!« se je oskrbnik zadri nad kovačem.
»Temu nisem bil kriv jaz, ampak fužinar s Save, ki mi ni pravočasno železa poslal,« se je branil Lenart ter dodal: »In tako se me jc usmilil Hribar in mi dal iz svojega.«
Herman pa, kakor da jc preslišal zadnje besede, se je obrnil k Hribarju in rekel: »Prav, ta les naj vzame kovač, toda zapisalo se bo, da ga jc dobil od gradu.«
Oskrbnik se je spomnil, kako mu je kovač v Zagoricah zadnjič zakoval njegovega vranca in je potlej Lenart moral popraviti. Zato mu navsezadnje le ni bilo vseeno, če bi kovačniea propadla, Lenart pa bi jo lepega dne utegnil popihati v mesto.
Hribar se je zasmejal, kajti ta hip ga jc obšla imenitna misel. »Prav,« je rekel, »če v grajskih gozdovih manjka prav toliko lesa, kolikor ga sedajlc tu leži po tleh, pa zapišite! Zapišite pa tudi, da mu ga je dal svobodnjak Hribar!« Zamahnil je s sekiro in klestil dalje.
Medtem ko so se začeli odpravljati, jc Fraja stopila trdo h Hribarju in mu zažugala: »Kmet, gorje, če te še kdaj najdem s sekiro na tem kraju!« Hribar ni odgovoril. -
Dva dni pred mlajem so v Hribarjevem drvošcu na Mežakli zapele sekire. Hribar je prišel s svojima hlapcema, pomagat pa so mu prišli še Gabrov Janez, Trpin, Hrast in Smrekar. Tudi Lenart je za tisti dan zaprl svojo kovačnico.
Do večera so pomlatili vse bukovje.
»Do šmarnih maš naj ostane vse tako kakor je, da veje izvlečejo sok. Potem pa naredimo skladovnice,« je odločil gospodar, ko so pospravljali orodje.
Popoldne tistega dne je graščak ukazal poklicati gozdarja. Bil je ves iz sebe spričo predrznosti, ki si jo je dovolil Hribar. Od Reparja je zvedel, da Hribarjevi sekajo na Mežakli. Dolgo je premišljeval, kako bi Hribarju preprečil nakano. Nazadnje pa si je le domislil. Oglar Volk naj skuha iz te bukovine oglje. Oglje gre v denar! In to ga ne bo nič veljalo. Volk tako mora delati za grad; za pomoč bo vzel tlačane — ki jih bo p?.č pridržal kak dan več pri tlaki — no, in zvozili bodo tudi tlačani na Savo. V takšne misli zatopljen je pričakoval gozdarja.
Ker Urha le ni hotelo biti, je pod večer sam krenil proti gozdarskemu poslopju že zaradi sprehoda. Ko je prispel do tja, jc videl gozdarja ravno prihajati domov.
»Kje pa hodiš, Urh?« Že popoldne sem bil poslal pote,« ga je ogovoril ne baš prijazno.
»Pri Volku na Trati. Pravzaprav sem mu izkazoval les za oglje. Zadnjič ste mi naročili, naj se letos postavi čimveč kop.«
»Da tako sem bil naročil,« je rekel graščak in pikro pristavil: »Povedat sem ti prišel, da je Hribar danes podrl Gabrčnikov drvošec. Kar prav! Povej Volku, naj iz vse bukovine skuha oglje! Hribar je lisjak, a jaz ga prelisičim, ha, ha!*
Tudi gozdarju je ušel nasmešek, pa ga grof ni opazil, kajti mrak je že legal na pokrajino.
V.
Tisti dan pred kresom so pastirji napravljali na Dolgi ježi grmado za kresovanje.
Tudi Hribarjev novi ovčar Janez je imel obilo dela: nabrati jc bilo treba kresnih rož in narezati praproti, da vse to ponese domov, kakor mu je bil zjutraj naročil gospodar.
Te dni po sveti«
TAMBRONI ODSTOPIL
Tri dnd po izglasovanju zaupnice novi italijanski vladi, je le-ta po sklepu vodstva krštan-sko-demokratske stranke in sklepu seje ministrskega sveta, odstopila. Tambroni je sicer skušal preprečiti odločitev o odstopu, ostali člani vodstva, razen pristašev desničarske Andreottijeve struje, pa se niso strinjali z njegovimi argumenti in so zato pozvali Tambroni j a, naj odstopi. Predlagali so sestavo nove administrativne vlade z vnaprej določenim rokom trajanja.
FRANCOSKI PREMIER V AL2IRIJI
Francoski ministrski predsednik Mlchel Debre je v ponedeljek prispel na tridnevni obisk v Alžirijo. Iz Alžira je takoj z letalom odpotoval v Tizi Ouzou, glavno mesto Cabilije, kjer je položil temeljni kamen za vladno poslopje in se razgovarjal z lokalnimi voditelji o načrtu za gospodarski razvoj tega področja.
Francoske vojaške oblasti so objavile »poročilo, da so pripadniki alžirske osvobodilne vojske pripravljali atentat na francoskega ministrskega predsednika. Oblasti so v zadnjem hipu to namero preprečile.
SKLEPI   ALŽIRSKE VLADE
Alžirska vlada je v ponedeljek, 11. aprila, objavila sporočilo, ki pravi, da je sklenila sprejemati tuje prostovoljce ne glede na poreklo. Prednost imajo tehniki. Ta sklep je vlada sprejela na zadnji seji, ki je bila prejšnji teden v Tripoliju v Libiji.
SUKARNOVO POTOVANJE
Po odhodu iz naše države, kjer je bil tri dni gost predsednika republike Josipa Broz-Tita, je predsednik indonezijske republike Ahmed Sukamo za tri dni obiskal Bolgarijo, nate pa odpotoval na uradni obis v Romunijo, kjer se trenutno mudi.
AGRARNA REFORMA
Direktor kubanskega Instituta za agrarno re'ormo Nunez Jimenez je po radiu in televiziji izjavil, da je ta vladni institut doslej odkupil ali razlastil 6,700.000 juter zemlje, ki so jo izročili zadrugam in da bo razen te zemlje razlaščenih še okoli 13,200.000 juter zemljišč. Od vlade je dobilo doslej zemljo v last okoli 7500 revnih kmetov.
TELESNA KULTURA
Mario Klemente je presenetil
Franc Planine precej zaostal
V nedeljo je bilo prvikrat na Gorenjskem v novi strelski dvorani v Tržiču republiško prvenstvo »Za zlato puščico-«. Za odlikovanje se je borilo preko 100 najboljših strelcev in strelk iz Slovenije. Kakor prejšnja leta je tudi letos tekmovanje prineslo presenečenje. Mario Klemente iz Nove Gorice je s 556 krogi od 600 možnih, s tremi krogi prednosti osvojil to največje in najpomembnejše strelsko odlikovanje. Na drugo mesto se je uvrstil Karel Mlinaric iz Maribora s 553 krogi. Franc Planine kot dvoletni zmagovalec se je moral letos zadovoljiti s 550 krogi šele s 6. mestom. Gorenjski strelci so se dokaj   dobro odrezali,
zlasti je presenetil mladinec Franc Bizjak z Javornika, ki se je s 553 krogi uvrstil na 3. mesto (manj desetič). Janez Otrin z Javornika se je uvrstil na 12. mesto, Franc Peternelj iz Save na 31., Tine Luznar na 37., Božo Malovrh na 38.. Vera Otrin z Ja-
vornika na 50., Majda Kralj z Jesenic pa na 95.
Lepo športno gesto je napravil Mariborčan Karol Mlinaric, ki je za uspeh sprejel le diplomo, medtem ko je praktično darilo, zapestno uro, poklonil svojemu sodelavcu pri tarčah. -an
Množično tekmovanje
GORSKI SMUČARJI V VRATIH
Komisija za alpinistiiko skupno z mladinsko komisijo pni Planinski zvezi Slovenije pripravlja ocenjevalno alpsko vožnjo v smuku, ki bo v Vratih pod Trigilavom v nedeljo, dne 24. aprila. Tekmovalci bodo nastopali v tričlanskih ekipah. — Odrejene so tri vrste tekmovanj, in sicer za planince, alpiniste in mladince. V glavnem bodo moraM tekmovalci obvladati razne ovire v snegu, ledu in megli. Predvidevajo, da se bo tega tekmovanja udeležilo približno 15 ekip oziroma 450 smučarjev.
Ze sedaj se povsod pripravljajo, da bodo kar najslovesneje proslavili 1. maj — Praznik dela. Tako bo športna komisija pri sindikalni podružnici tovarne gumijevih izdelkov »Sava« organizirala v počastitev tega mednarodnega praznika množična športna tekmovanja. Na teh tekmovanjih bodo lahko sodelovala
vsa podjetja, ustanove in šole s področja kranjske občine.
Vsi prijavljeni pa bodo lahko tekmovali v namiznem tenisu, odbojki, rokometu, streljanju in šahu. Za vse zmagovalce je sindikalna podružnica pripravila tudi lepe nagrade, pokale in plakete.
Pionirsko atletsko prvenstvo Kranja
Atletski klub Triglav iz Kranja je prav te dni razpisal atletsko prvenstvo za pionirje na področju kranjske občine. Prvenstvo bo končano v petih kolih, in sicer bodo pionirji nastopali v dveh skupinah v A in B. To tekmovanje pionirjev se bo predvidoma pričelo že v nedeljo.
Kranj, Skofja Loka in Brenk
Preteklo nedeljo je bilo v Dijaškem domu v Kranju prvenstvo gorenjskih tabornikov v namiznem tenisu, ki ga je za taborniške enote pripravilo Okrajno starešinstvo. Tekmovalo je 45 gorenjskih tabornikov, ki so bili razdeljeni v dve skupini nad 18 in pod 18 let.
Ekipni taborniški prvak Gorenjske za leto 1960 v skupini nad 18 let, je postala ekipa iz Škofje Loke v postavi Svoljšak, Mrežar in Bohinc, ki je v finalnem dvoboju premagala Kranj I (Celarc, Jocič, Kotnik) s 5:2. Ekipno prvenstvo v skupini pod 18 let pa je osvojila ekipa Kranj II (Kac, Kozmur in Aš) ki je premagala ekipo Jesenice I (Šmid, Buh, Kavčič) z rezultatom 3:1.
V skupini tabornic je bila prijavljena samo ena ekipa iz Kranja. Za prvaka tabornikov v namiznem tenisu je tekmovalo 31 posameznikov. Prvo mesto je zasluženo osvojil odlični Brenk iz Kranja, ki je v nedeljskem tekmovanju igral 12 dvobojev ter vse odločil v svojo korist z rezultatom 2:0. Na drugo mesto se je pri posameznikih plasiral Svoljšak, tretji je bil Smid, četrti Buh, itd.
Na tekmovanju so bili taborniki iz Bohinjske Bistrice, Jesenic, Žirovnice, Radovljice, Kri-žev. Škofje Loke in Kranja.
Pokal, ki je bil namenjen najboljši enoti je osvojil odred »Stražnji ognji« iz Kranja.
LJUDJE  IN DOGODKI
Konferenca solidarnosti
Afrika danes vse bolj stopa v ospredje v mednarodnih odnosih. Izredna mednarodna aktivnost vseh neodvisnih dežel tega kontinenta jo postavlja v ospredje zanimanja svetovnega javnega mnenja. Komaj se je v Akri, glavnem mestu Gane, končala konferenca za mir in varnost v Afriki, že se je v glavnem mestu sosednje države Gvineje, Ko-nakriju začela druga konferenca solidarnosti afriških in azijskih narodov. Na konferenci je prišlo okrog 300 delegatov iz vseh azijskih in afriških dežel.
Otvoritveni govor na konferenci je imel gvinejski ministrski predsednik Sekou Toure. Razen tega je mnogo vidnih državnikov iz vsega sveta — preko pisem in telegramov seveda zaželelo konferenci kar največ uspeha. Tudi predsednik republike Josip Broz Tito je poslal konferenci v Ko-nakriju poslanico, v kateri med drugih poudarja, da jugoslovanski narodi z velikim zanimanjem in s toplimi simpatijami pozdravljajo uspehe, ki so jih azijski in afriški narodi že dosegli v boju za svobodo in neodvisnost ter v krepitvi solidarnosti med narodi na svetu sploh.
Na konferenci bodo predvsem razpravljali o načelih razvoja mednarodnega   sodelovanja na
osnovi politike aktivne koeksi-stence. Načela, sprejeta na prvi azijsko-afriški konferenci v Ban-dungu 1955. leta, se bodo nedvomno na konferenci solidarnosti v Konakriju še poglobila. Ra-
Ob dogodkih v Južnoafriški uniji. Kdor drugemu jamo koplje . ..
zen o tem vprašanju bodo še posebej govorili o popolni odpravi kolonializma na obeh celinah, o splošnem razvoju in še posebej o kulturnem in socialnem razvo-
Izdaja CP »Gorenjski tisk« Urejuje uredniški odbor.
GLAVNI URFDNIK: Slavko Beznik Tel.: uredništva 475. uprave 397 — Tekoči račun pri Komu nalni banki v Kranju 607-70-1-135 - Izhaja ob ponedeljkih tredah in sobotah - Letna naroč. 90« din, mesečna 75 din.
ju Azije in Afrike. Kakor konferenca v Akri, tudi konferenca v Konakriju ne bo mogla mimo zadnjih dogodkov v Južno-afri-ški uniji in mimo francoskih atomskih poizkusov v Sahari. Stališče vseh azijskih in afriških dežel do teh problemov je jasno. Vse dežele, ki so si šele pred kratkim priborile svobodo in neodvisnost in sedaj z velikimi napori in težavami gradijo svojo nacionalno gospodarstvo, obsojajo kolonialno gospodstvo in vse metode kolonialnega zatiranja. Vse te države so pobornice za miroljubno sožitje in krepitev svetovnega miru, kajti one v tem vidijo možnost za svojo popolno gospodarsko in politično osvoboditev.
Azijske in afriške dežele, predvsem tiste, ki so stopile na pot svobodne in narodnostne neodvisnosti šele po drugi svetovni vojski, so vnesle in vnašajo v mednarodne odnose nov duh, duh medsebojnega sodelovanja in zaupanja. Te dežele ne pripadajo nobenemu bloku in niso vključene v noben glasovni stroj v mednarodnih organizacijah, vključno organizacijo Združenih narodov. One po lastni presoji, s stališča kaj je najkoristnejc za mir in sodelovanje v svetu, odločajo o vseh mednarodnih problemih. Zato so izredno vplivne sile pri pomirjevanju napetosti, ki večkrat nastaja med državami obeh blokov.
Konferenca solidarnosti v Ko-nakri potrjuje, da se sile pozitivne nevtralnosti krepijo. Krepitev teh sil pa pomeni nov doprinos k omilievaniu blokov 1;'h nasprotij, k miru in enakopravnemu mednarodnemu sodelovanju
17. aprila, in se bo končalo 10. septembra. Pravico nastopanja bodo imeli vsi pionirji in pionirke s področja kranjske občine.
V A skupini vsakega kola bodo tekmovali pionirji in pionirke v teku na 60 m, skoku v višino in metu krogle.
V B skupini vsakega kola pa bodo tekmovali pionirji in pionirke v skoku v daljino, mlajši v teku na 600 m, starejši pa v teku na 800 m. pionirke pa bodo skakale v daljino, mlajše bodo tekle na 200 m, starejše pa na 400 m. Vse rezultate pa bodo sodniki ocenjevali po finskih tablicah. Prvo plasirani tekmovalci v vseh kategorijah bodo postali prvaki Kranja za 1. 19G0 in bodo prejeli pokale v trajno last. Prvo kolo bo na igrišču Triglava. Tekmovalci pa se bodo lahko prijavili pol ure pred pričetkom tekmovanja.
Šolsko tekmovanje v krosu
Pretekli torek popoldne je bilo za Mestnim kopališčem v Kranju tekmovanje v krosu za učence Industrijske šole »Iskra«. Proga je bila dolga 1500 metrov in jo je pripravil znani športnik Gašper Kordež.
Po pričakovanju je prvo mesto osvojil Miha Hafner s časom 5,36 iz III. B. Ekipno pa je zmagala prva ekipa III. B razreda, druga pa je bila ekipa II. B razreda.
Na tem tekmovanju je sodelo-calo 30 tekmovalcev — učencev IKS »Iskre«. Za uspeh in požrtvovalnost so prvi trije tekmovalci prejeli diplome in praktične nagrade. 2-r
Interni atletski miting
V soboto popoldne ob 16. uri bo atletski klub Triglav organiziral interni miting na katerem bodo nastopili malone vsi atleti kranjskega »Triglava«. Prav tako pa je v zadnjem času atletski klub Triglav organiziral tudi seminar za atletske sodnike, ki bodo lahko sodili že v letošnji sezoni.
Šah med mladino
Preteklo nedeljo, 10. aprila, j; bilo v Dijaškem domu v Kranju občinsko šahovsko prvenstvo za pionirje in mladince. Na prvenstvu je sodelovalo preko 100 pionirjev s 26 ekipami. Občinski komite LMS Kranj jc zmagovalnim ekipam poklonil nekaj lepih nagrad.
Rezultati pa so bili naslednji: pionirji od 7—11 let — 1. Osemletka Primskovo; pionirke od 7 do 11 let - 1. Osemletka Primskovo; pionirke od 11 do 14 let — 1. Osemletka Lucijan Seljak, itd.
SAH V POLJANAH
Na šahovskem prvenstvu v Po-ljanab nad Skofjo Loko, ki je bilo preteklo nedeljo, je postala občinski zmagovalec ekipa škofjeloške osnovne šole.
Rt. Žica Nikolič in Marjana Plut v družbi s psom treningu v Somboru
►Vidro« o*
Med ženskimi predstavnicami Jugoslavije na evropskem namiznoteniškem prvenstvu v Zagrebu se je prav gotovo najbolje izkazala Kranjčanka MARJANA PLUTOV A. Ona si je edina utrla pot v osmino finala, kjer je naletela na Paisjarfovo. Čeprav se je mlada Kranjčanka odlični Rusinji dobro upirala, jo je le-ta odpravila s 3:1.
V zvezi s tem smo jo obiskali in ji postavili nekaj vprašanj:
»Ali si s svojim uspehom na evropskem prvenstvu zadovoljna?«
»Ne, ker bi bilo lahko precej bolje.«
»Kaj pa ostali jugoslovanski tekmovalci?«
»Lahko rečem, da so vsi razočarali, edini večji uspeh,
ki smo ga morda dosegli Je osmo mesto v dvojicah Prl ženskah, ki sva ga osvojili s soigralko Covičevo.«
»Zanima nas, če si v svojem življenju še kdaj igrala bolje, kot na letošnjem Pr" venstvu?«
»Menim, da je bila to doslej moja najboljša igra.«
»Kakšna pa je bila organizacija prvenstva?«
»Odlična.«
»Marjana, kaj ti še manjka, da boš svojo igro še bolj izpopolnila in da boš na prihodnjih tekmovanjih dosegla še večje uspehe?«
»Edina težava je v tem, da nimam dobrega trenerja. Menim, da je bil doslej za mene najboljši trener nekdanji igralec JOŽE MODRIJAN iz Kranja.«
M. Z-
*s_.
J
Šport med mladino
Mladinska organizacija v Lesno industrijskem podjetju Jelovica je ena najbolj delavnih aktivov v škofjeloški občini. Včlanjenih je 93 mladincev in mladink. Pred kratkim so ustanovili tudi Klub mladih proizvajalcev, ki bo usposabljal mlade ljudi za upravljanje v delavskih svetih. Ta šteje 40 članov. Delo mladine v tem podjetju pa ni samo osredotočeno na sestanke in predavanja, marveč se udejstvujejo tudi v kulturnem in športnem življenju. Tu imajo razne športne sekcije, in to nogometno, na-
i J1
miznoteniško, odbojkarsko '» druge. Doslej so priredili že . športnih srečanj tudi z drug1
i po
Podjetji. sg
Prav v zadnjem času Pasrl0 mladina v tem podjetju   re ^e pripravlja na volitve v delav svete   in bodo iz   svojih . vključili precej mladih v org delavskega samoupravljanja-V. *
KRATKA IZ ŠKOFJE LOKE
Preteklo nedeljo, 10. aprila, je bilo na Trati pri Skofji Loki na-miznoteniško prvenstvo osnovnih   mladinskih   organizacij v
škofjeloški občini. Tekmovanja se je udeležilo 13 ekip in je prvo mesto osvojila Gimnazija v Skofji Loki, druga Je bila Vajenska šola, itd.
SMUČARSKA TEKSTILI ADA NA ZELENICI
Sindikalna podružnica v Bombažni predilnici in tkalnici v Tržim bo tO nedeljo organizirala na Zelenici nad Tržičem tekmovanje vseh tekstilcev Slovenije v slalomu in veleslalomu.
nesreče
NESREČA v GOZDU
Prejšnji teden se Je v gozdu pri Tehovcu nad Katarino pripetila kaj čudna nesreča. Ko so gozdni delavci sekali drevje, je posekano deblo zadelo v suliti vejo drugega drevesa, ta pa je padla na zatilnik 26-letnemu Antonu Polcnšku iz Brezovice. Bil je na mestu mrtev.
-an
S ČEVLJI V OTROKA
Bilo jc v soboto, 9. april« Jj£ poldne. Po pločniku mim° ■ (t, nazije v Kranju in onstran -ste, po parku je hodilo vC* pjfj| cev. Nenadoma jc vse vz«c jf krik otroka. Na pločnik« sC Tfc zvijalo   mlado   dekletec,   1110 jf kakih treh let. Ob njem P*^, stala starejša žena, verjelo0 • ra mama ali teta in suvala ka s čevlji v hrbet, noge, kii!j,jij je pač zadela. Zahtevala *9'^0% dekletce gre naprej. Toda 0 se kljub vsem grobostim |U 1 maknil. Samo kričal jc. ^
Ljudje, ki so to opazovaHj ()K se zgražali. Očividno j*' ° ^ dokaj trmast. Zato se je n*°str brez posebnih razlogov up* ' ej. di pločnika in nI hotel p**Lf« Toda lako postopanje P1"0*. .ij«l lemu dekletcu pa so O-Cl .|| ocenjevali kot doka/., da J* tU-prav toliko trme In ŽlVČn08«j|, di pri ženi spremljevalk'- ^ i- a i<- bila le v tem, da s<* 0tr
rejši moramo česlokrat 'in'A ji1
vladati  in  razumeti  otroK«* .„
končno,   da  se  proti   otrO ^ ))(r sploh proti nikomur n« sm.< oir stopati  s  takimi grobostmi roma s silo. , ...