125. številka.
Ljubljana, v petek 5. junija.
XVIII. leto, 1885
Ilhaja vsak dan avecer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatrijsko-ogorske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., /.a jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne prti t vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravništvo je v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativno Btvari.
Ožja volitev na Dolenjskem.
Danes bila je teško pričakovana odločitev. Dolenjska ali pravo za pravo Metličani in Črnomaljci, kajti oni imajo ročaj v pesteh, pokazali so svojo Bedanjo politiško barvo ter izvolili si poslancem profesorja Šukljeja, za katerega je poleg vina, novcev, sladkih obljub in groženj, deloval ves politiški stroj.
O volitvi in glasovanji došle so nam naslednje brzojavke:
Višnjagora. Šuklje 17, Margheri 13 glasov.
Ribnica. Margheri 55, Šuklje 11 glasov.
Rudolfov o. Margheri 84, Šuklje 45 glasov.
Črnomelj. Margheri 14, Šuklje 75 glasov
Krško. Margheri 39, Šuklje 23 glasov, 1 listek prazen
Metlika. Šuklje 112, Margheri 6 glasov. Va-ščani zopet volili z meščani. Protest uloži se na državni zbor.
Kočevje. Za Margherija 76, za Šukljeja 17 glasov.
Kostanjevica. Margheri 23, Šuklje 15 glasov.
Šuklje dobil je torej vsega vkupe 315, grof Margheri 310 glasov. Pri tem pa treba uvažati, da je iz Križne vasi in iz sosednih vasij protizakonito glasovalo 2 t mož z meščani. Ko bi tudi računili, da je izmej teh 24 grof Margheri dobil vseh svojih 6 Metliških glasov, je vender Šuklje dobil 18 nepostavnih, torej 18 neveljavnih glasov. Ako odbijemo te neveljavne glasove prof. Šukljeju, ostane mu samo 297 veljavnih glasov, dočim ima grof Margheri, tudi če odštejemo napominanih 6 glasov, še vedno 304 glasove, torej večino.
Zategadelj uložil se bode, kakor že v brzojavki povedano, proti tej volitvi protest, in, ako je sploh še kaj pravice na svetu, mora ta protest tUdI prodreti. Saj je razvidno iz današnjega dopisa iz Kamnika, kako se je v popolnem jednakom slučaji razsodilo in ne moremo si misliti, da bi za Metliko bile druge postave, kakor pa za Kamnik.
Šuklje in njegovi pristaši bodo sicer danes vriskali in se veselili, a naj ne hvalijo dneva pred večerom, kajti nemogoče ni, da jim vsa današnja
radost zvodeni, in da bode njih prorok moral zapustiti nepostavno prisvojeni si sedež.
Glede volitve same pa moramo priznavati, da so se volilci jako dobro držali. Kljubu vsemu pritisku neso odjenjali iu razloček glasov je — ne oziraje se na volilce Wurzbachove — le neznaten. Da se je jednak pritisk uporabljal v veleposestvu kranjskem, zmagala bi bila gotovo naša kandidata. A kaj hočemo, nekateri gospodje so tako čudni računarji, da jim jejedenglasveč, nego dva. Kjer pa je računstvo na tako slabej podlagi, ondu smejo se pričakovati vsakeršne navskrižnosti.
Častiti volilci III. volilne skupine!
Zopet Vas kliče državljanska dolžnost na volišče; voliti Vam je poslanca za državni zbor. Po resnem posvetovanji z vsemi lokalnimi odbori, prišel je podpisani osrednji odbor do prepričanja in sklepa, da Vam priporoča za državnega poslanca gospoda Ivaii-ji Nabcrgof-n, posestnika v Prošeku, kateri je Trst in okolico že 12 let zastopal na Du-naji ter okolico zastopa v mestnem zboru že 20 let. Že za to naš kandidat predobro pozna naše razmere, potrebe in težnje; da pa jih dobro pozna, dokazal je tudi večkrat, ko se je iskreno potezal za pravice svojega naroda in sli koristi mesta Trsta in okolice; saj so to o svojem času priznali celo italijanski nam Slovencem neprijazni listi.
Naš kandidat je mož jeklenega značaja, mož, kateri zarad svoje poštenosti, svojega stalnega političnega prepričanja uživa neomejljivo zaupanje svojih prijateljev in znancev in spoštovanje celo nasprotnikov, — ali kar je še več, on uživa tudi zaupanje viših krogov in je v najboljših razmerah z onimi možmi, ki so v parlamentu zadnjih 0 let in bodo tudi v novem parlamentu sestavljali odloče-valno večino. To pa je jako bistvena lastnost Tržaškega poslanca, ker se bodo v prihodnjem državnem zboru razpravljale prevažne zadeve Trsta, od
; katerih dobrega rešenja bode mnogo odvisna pri-
j hodnja sreča prve avstrijske luke.
Slovenci Tista in okolice in ž njim tudi pra-
j vični, za pravo svobodo in jednakopravnost imeti
! Italijani ni treba, da si iščejo za državni zbor bolj-
šega poslanca. — Naš kandidat je pri vsaki priliki dokazal, da je udan našemu cesarju, da se strogo drži svoje vere, da ljubi svoj narod in da je navdušen za blagost skupne nam države Avstrije.
Častiti volilci! V nedeljo, 7. t. m. pojdite vsi na volišče; bodite jedini, ne brigajte se za nasprotnike, kateri bodo skušali, da Vas speljejo na krivo pot; ampak vsi volite tako, kakor Vam veleva čast in prava ljubezen do domovine; Vaš poslanec naj bode
Ivan \ab«'i'K«j!
Trst, 1. junija 1885.
Osrednji volilni odbor.
Goriškim veleposestnikom!
V ponedeljek, 8. t. m., vršila se boae volitev jednega poslanca v državni zbor iz skupine veleposestnikov. Volitev je velike važnosti, kajti ž njo poseže prost državljan v področje zakonodajstva. Dolžnost do države, do dežele, do naroda in samega sebe veže radi tega vsakega volilca, da se volitve udeleži ter da voli po svojem prepričanji najboljšega zastopnika v državni zbor. Ker so na Goriškem trije kandidatje za veleposestvo, treba, da si najboljšega zberete. Kandidatje so znani: grof Pace, knez Hohen-lobe in grof Attems. Pustite osobne sposobnosti teh kandidatov v miru, saj te ne smejo biti vedno me-rodajne pri volitvi, a ozrite se na načela, katero imenovani gospodje zastopajo in bodo zastopali, in potem volite.
Grof Pace je kandidat političnega društva „Unione", zastopal bi torej načela tega društva, on ne more bili torej naš kandidat. Ni ga tudi Slovenca, ki bi podpiral kandidata društva, kateremu je glavni smoter kratiti Slovencem pravice. Princa Hohenlohe podpira Tržaška vlada, Itittcrji in njih sorodniki in g. bivši državni poslanec dr. Pajer. Kako je zadnji za Slovence skrbel, dasi je vsled prizadevanja slovanskih veleposestnikov prišel v državni zbor, je dobro znano Kaj hočejo Ritterji, katerih jeden je predsednik „Schulvereinov", tega ni treba Vam razlagati, njihova „dobrohotnost" do nas in našega roda je dandanes obče znana. Zastopniki so onih židovskih načel, proti katerim se je izreklo
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski spisal  Renč LefVbvre.   Posloveni' „, * * Stat nominiB unihra.)
Šestindvajseto poglavje.
Bolnišnica.
Dalje.)
Dovolite, rekel sem mu, nikdo vam ne brani dajati svojega denarja; nobeden samosilnik še nikdar ni tako daleč tiral svoje grozovitosti. A pravica, ustanoviti bolnišnico, je vse kaj druzega. Ko bi vsak pritepenec smel ustanoviti tako pribežališče, v kaki nered bi pač zagazili? Kmalu bodete imeli homeopatične bolnišnice in kaj jaz vem, kakšne še?
Homeopatične bolnišnice? rekel je Rose, že tri imamo v mestu in četrta se sedaj ustanavlja? kaj to škoduje?
Rose, dragi prijatelj moj, vskliknil sem; vi, pravoslaven lekar trdite take čudovitosti?
Dragi dohtar, odvrnil je Rose, mi celo v veri ne poznamo uradne prav o verno s t i. Vsakemu prepuSČamo po svojej vesti iskati Boga. In gotovo glede na skrb za telesno zdravje no smemo biti
ostrejši kot smo glede na skrb za dušo. Vrh tega, dragi prijatelj, sva oba augura; oba pač dobro veva, koliko velja uradno zdravilstvo in koliko pravoverne jagode.
Zarad mene! odvrnil sem; le proglasite svobodo mazarstva in otrovanja. Nič me ne osupne več v tej ljudovladi, ki bi na zavezno zastavo imela napisati gaslo opatije Thelemske: Fays ce que tu voudras (»stori, kar se ti zljubi"); a govoriti čem z vami v imenu koristnosti in zdrave pameti. Koliko bolnišnic pa vzdržujete s tem načelom: lais-sez faire.
K večemu sto, rekla je gospa Hopova.
To število me je osupnilo; prej neseni veroval v toliko rodovitnost brczvladnega streženja bolnikom; vender s svojimi razlogi še nesem bil pri konci.
Sto bolnišnic! vzkliknil sem. Gospoda, pomislite to strahovito število: če ravno dela nnjvečo čast kristijanom Parižanom v Massachusettsu, vendar kot izkušeni ljudje sprevidite, koliko mora škodovati ta mnogobrojnost, to poganjanje mej njimi. Dvojna izguba dela in denarja; tam obilost, tu pa popolno pomanjkanje vsaktere pomoči; potrata in revščina.  Nasproti si mislite, da bi obširna vladna
uprava zjedinila te razmetane konce ter te zmotene moči združila. Postavite na vrh te piramide čuv-nega, delavnega, varčnega moža: nemudoma bodo kraljeval red in z redom vse dobtote jedinosti! Zdravnikov častni red (»hierarhija"), redne klinike, urejen pouk, osrednja denarnica, osrednja lekarnica, osrednja pekarija, osrednja klavnica, osrednja uprava postelj in perila, z jedno besedo pravo kraljestvo: kraljestvo streženja bolnikom s svojim glavarjem, s svojimi ministri in s svojimi podaniki. To ni sanjarija ; ta uzor je uresničen v državah, ki so na čelu človeške naobraženosti. Smelo trdim, da bi jaz hvala in slava čudoviti moči vsredhc („centralizacije"), lehko z malim številom velikih bolnišnic in mogočno ustrojbo podvojil število bolniških postelj in vender bi le dolarja več ne potrosil.
Jaz sem o tem prepričan, rekel je Ilumbug. S svojim talismanom more doktor svet prestvariti in z njega vse nerodnosti svobode pregnati. Zato zahtevam, da se mu po istej poti izroči voditeljstvo predilnic, ulivarnic, stavbarskih delalnic, stro-jarnic in vsega druzega. Z osrednjimi delalnicami in s hierarhijo inženirjev bode, o tem nikakor ne dvojim, podvojil i/.delke in stroške zmanjšal.
Vi ste pač nestrpni, rekel sem mu; ali mo
Dunajsko meščanstvo pri zadnjih volitvah tako odločno in slovesno, da je veselja. Da bi njih kandidat bil zastopnik njih načel, o tem ni dvoma, inače bi se ti gospodje zanj toliko ne brigali.
Kdor je torej proti takim načelom, kdor je za to, da nastane mir mej narodi naše preljubljene Avstrije, Kdor hcjče, da se res izpelje jedenkrat jednakopravriost ter poneha zatiranje in preziranje manjših narodov v naši drŽavi, ta ne sme in ne more oddati glasu kandidatu te stranke.
Slovenski veleposestniki! ako ljubite svojo domovino, ako ljubite svoj narod in drŽavo, volite kot poslanca moža, kojemu je cesarjeva želja, da ria-Btane mir mej narodi avstrijskimi, prva točka njegovega programa, moža, kateri hoče biti pravičen vsem državljanom — Italijanom in Slovencem — v naši deželici in delati po svoji moči za blagor Vas in Vaših sodeželanov. Vzgledna disciplina volilcev za kmetske občine naj Vam bode vodilo, kako imate postopati; pridite vsi na volišče in vsi volite grofa 1m«'hinu. Rodoljub.
Ogerska izložba v Pešti.
—.—■ ProizvoJstvo ogerskih dežela izpostavljeno je ta mesec za vnanje in domače oči v izloži-teljnih stavbah v ogerski metropoli. Povabile so se tudi južne zemlje pod Balkanom, naj priložijo proizvode svojih tal, svojih rok in svojih tovaren. To se je zgodilo. V orijentalskem paviljonu se kaže žemljedeljstvo in obrtovanje južnih Slovanov. Mad-jara je sila prignala, da bi rad za kupce imel južne, dosedaj | osmehljivo zaničevane in prezirane sosede. V imenovanem paviljonu se mu sedaj kaže, da ga tlačeni Slovan visoko nadkriljuje v stvareh obrt-nostnih, v spretnosti, razumnosti in marljivosti. Tega seveda madjarska oholost nikdar čutiti neče: si est ita, uon est ita. Stališče ogerskega gledalca je tukaj jedino le stališče učenca in spekulauta. Zemljedelska in obrtna izložba ogerska pa je le majhen del cele izložbe — del Pešte same. Mero-dajni ogerski, v prvi vrsti vladni krogi neso uprizorili izložbe, da bi z njo izrazili stopinjo narodnega gospodarstva ogerskega, nego vse kaže, da hočejo pri tej priliki propagando delati za slavo Budimpešte in za hvalo onih, ki so prestolnico ogerske državue polovice tako visoko povzdignili. Deželna izložba ima vabiti le v Pešto, v prestolnično izložbo; ta je poglavitna, ona je postranska, sredstvo le za namen.
Sami napredoljubivi veseli smo napredka, kjer koli se pokaže in privoščimo ga prijatelju kot sovražniku. Poročila pravijo, da se je ogerska izložba dobro posrečila, da izraža visoko stopinjo ogerskega zemljedeljstva, da kaže nadobudne začetke obrtnosti in da je vsa izložba v ukusni posodi. Kar ogerska zemlja rodi ima staro slavo, njeni obdelovalci imajo stare dobre tradicije. Zavoljo dobrote svoje so ogerski pridelki dolgo še potem mogli prenašati vnanjo konkurencijo, ko jim je že nizka cena od druge strani stopala na vrat. V najnovejši čas pa tudi dobrota ogerskih žit ničesar več ne izda. V Nemčiji, pravi knez Bismarck, rajši jedo slab in drag kruh, samo da je domač, kakor pa kruh iz ogerske dobre in cene pšenice. Proti carinski poli-
tiki ne pomaga nobena izložba. Ogersko si je pruski minister dr. Lucius dobro ogledal, dal si je od pre-udarljlvih ogerskilt državnikov dobro streči in pod nos kaditi, toda komaj je bil potem zopet došel' domov, že nekoliko dni na to je nemški državni zbor naložil tudi na izvzeto rž novo redno carino, tako, da je bilo zapeljivo misliti: post hoc, ergo propter hoc. Izložba na to stran torej poje Btaro pesen, nov je samo elegičen dodatek, da je ogersko žemljedeljstvo zgubilo svoje dosedanje največe tržišče. Ogerski komentari k izložbi sicer pravijo, da nemška carinska politika he rani blagostanja ogerskega. Izložba da kaže velik napredek v ogrski obrtnosti in z boljšo ter širšo delavnostjo na to stran, bodo se nadomestili odpadki od dosedanjih zemljedelskih dohodkov. Ako je v teh komentarih kaj realnih pre-mis in kaj resnice, potem smo z avstrijskega stališča veseli in zadovoljni, da izložba kaj tacega govori. Kajti samo ogerski odnošaji bili bi krivi, če bi Avstrija morala položiti svojo glavo pod nož carinske jednote z Nemčijo. Bati se je bilo, da ogerska polovica ne bode mogla prebiti Bismarckovega udarca v svoje žemljedeljstvo, ter da nema poguma iskati si nadomestila na drugem polji pridobivanja. Da to misli in sicer, soditi po poročilih o izložbi, z vspehom, to je najboljši moralni pojav cele izložbe.
Ali na to neso mislili činitelji ogerske izložbe. Tudi, kakor smo dejali, izložba ni sama sebi svoj namen. Kaj bi tudi bilo v njej, ki bi posebno zanimanje ali celo občudovanje vzbujalo v evropskem obiskovalci, kar bi širilo ime madjarsko in izraže-valo, da imajo tudi kaj svoje kulture Madjari ? Ne, na to neso mogli misliti šovinistični prvaki šovinističnega madjarskega naroda! Nego povabila se jo Avstrija, Evropa v ogersko izložbo, da bi prehodila ulice mesta madjarskega, prestolnico ogerske države, da bi občudovala Budimpešto, da bi jo primerjala s prvimi svetovnimi mesti, s središči držav-uih idej! Petnajst let se je delalo, postavilo se je v tem času za blizu 150 milijonov arhitektonskega videza in sedaj se misli, da se Budimpešta že sme kot „sestra" ponašati poleg „brata" — čarobnega Dunaja. Res je Pešta dosegla veliko, lepo se je razvila v prekratkem času. Toda kako, s čim? Ali je za to Pešta zdravo središče zdrave in srečne države, zadovoljnih narodov? Kje so se jemali milijoni, kdo nam izpričuje to? Tu pač velja: „Da se jeden veseli, jokajo milijoni." Da se jedna uradniška rodbina potegne s centralistično vrvjo v madjarsko prestolnico, zato mora sto in sto slovaških rodbin ostaviti svoj dom in iti v Ameriko; da je jedna jedina Pešta sijajna, zato naj bode vse okrog raztrgano in razdrapano. Pešta je v svojem najnovejšem „napredku" sad najbrutalniše centralizacije in da se ta pokaže, zato madjarski vladi pač ni bilo treba otvarjati še — posebne izložbe.
Občni zbor društva „Narodni dom"
dne 31. maja 1885. (Dalje.)
Koncem leta 1884. imelo je društvo gotovine 37.190 gld. 30 kr. in sicer:
imate za krvavca, za radikalen, za komunista? Ali jaz morebiti ne vem, da ta jedinost na obrtnijskem polji je le goli izmislek?
Zakaj pa? odvrnil jo večni zabavljač. Ali vsredba na obrtnijskem polji ne prihrani po sili dosta moči, ne ustanovi rednega izdelovanja pa hierarhije in reda mej delalci?
Nedvomno, odgovoril sem; a to je le postranska stran tega vprašanja. Ta tlačanska jednoličnost razdrla bi le nravstveni zakon vsega izdelovanja. Kaj pomenja ta izumetnična pravilnost, če oko vo-diteljevo slabi, če osobno napenjanje, zasobno korist, svobodno poganjanje, uničuje? To je kaplja v vesoljno morje. Kar pa jaz vam nasvetujem, je nasproti.....
Je natančno isto, segel mi je Ilumbug živahno v besedo. Zasobna korist, osobno napenjanje, svobodno poganjanje, vsa ta nagibala, katera vi toliko cenite, so tudi nagibala usmiljenja, streženja bolnikom; in tu moram še pristaviti požrtvovalnost, ki se le s svobodo oživlja. Ce država ali občina prevzame nalogo, mesto mene in za-me podpirati reveže, če me ta izredna tlačanska naprava osvobodi, da ne bodem prve krščanske kreposti in dolžnosti izvrševal, plačeval bodem s kislim obrazom mali davek, — in opravljeno bodo vse.  A pustite mi
skrb za reveže in sladkost usmiljenosti, žrtvoval vam bodem vse do zadnjega novčiča. Jaz se malo menim za druge bolnišnice v mestu; še ne poznam jih ne. A ta bolnišnica je moja; ti otroci so moji, jaz jih ljubim, kakor bi jih bil Bog meni samemu dal. Ko izvršim dnevno delo, ko sem žalosten in utrujen, prihajam sem; in sredi malih svojih varovancev izpozabljam vse skrbi. Vprašajte te gospode, koliko jih stane to dobrovoljno streženje bolnikom. Nizko cenim, če pravim, da jim desetino njih dohodkov jemlje. Ne upal bi državi, da bi nam za vladne bolnišnice le dvajsetino jemala. Vsak bi kričal o samosilstvu. Naj se trati denar, naj se zapravljajo moči, priznam to; a treba je gledati na vspeh, in z dokazi v rokah smelo trdim, da je osebno svobodno oskrbovanje revežev trikrat ali štirikrat rodovitniše nego uradno uravnano. Vaš sestav, dragi doktor, neprestano stavi mej voljo in dejanje oviro, ki vse obledeni. Mi pač nesmo bebci, pustite nas delati in opazujte, kaj narod s svobodo dosega. Z državnega stališča je državi v največo korist, pustiti nas izvrševati najblažjo in najbolj človeško krepost in dolžnost; z gospodarskega stališča je tudi državi na največi dobiček; država s tem pomnožuje pomoč in pouk ter ob jednem ugaja znanosti in človečnosti.
uplačanih deležev..... 7000 gld. — kr.
ustanovnin....... 400tr" „  — „
' nabranih darov......rZTKTr t 6T „*
j pri obrestih in prodaji vrednostnih papirjev pridbbljerii(i .   .    3157 „ — „ in za srečke prejetega denarja   13992  n  66 „ Doslej je društveno gotovino, vrednosttie papirje in hranilHične knjižice hranjeval društven blagajnik gospod dr. Josip Stare'.   Ker se je pa dru-
I štveno premoženje, kakor1 je razvidno iz doBlej povedanega, že prav izdatno pomnožilo, izrekel je željo, naj bi ga upravni odbor odveza! odgovornosti, katera je bila združena s tem, da je imel sam hranjevati celo društveno premoženje. Upravni odbor je, uvaževaje razloge, katere je za podkrep-Ijenje svoje prošnje navajal društveni blagajnik, ustregel želji njegovej ter je kupil posebno blagaj-nico z dvojnim zaporom. Ključe do nje imata gg. predsednik in blagajnik. — To blagajnico postavil je upravni odbor z dovoljenjem slavnega odbora „Slovenske Matice" v njeno veliko sobo. Tam ima v posebnej navlašČ za to kupljenej omari shranjeno tudi obširno svojo registraturo, vse računske knjige o loteriji in one dobitke, za katere se lastniki sre-ček niso oglasili.
Ker je slavna „Slovenska Matica" celi dve leti — dokler je namreč imel upravni odbor posla z loterijo — dala mu brezplačno v porabo svoje prostore, čuti se upravni odbor obvezanega izreči jej tem potom za to veliko uslugo svojo najtoplejšo zahvalo.
Častita gospoda! Iz poročila gospoda blagajnika boste razvideli, kako je upravni odbor upravljal z društvenim imetkom in iz poročila nadzoroval nega odseka, v kakošnem redu se nahajajo danes — ko sedanji odbor odstopa — društvene zadeve. Prepričan sem, da bode novi odbor, katerega si boste daned iz\olili, s podvojeno marljivostjo lotil se daljnega poslovanja našemu znamenitemu narodnemu podjetju na korist in opravičena je nada, da Vam bode moj naslednik v prihodnjem rednem občnem zboru mogel glede zanimanja občinstva in društvenega napredka poročati mnogo veselejšega, ko je bilo danes meni mogoče. (Kmimc prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j ubijani 5. junija.
Jutri volijo za držuvnl zbor trgovske zbornice na Moravskem 3 in na Koroškem 1 poslanca, veleposestniki na Češkem 23, Spodnjem Avstrijskem 3 in na Solnogradskem 1 poslanca. Poleg tega bouo jutri oddale glasove trgovske zbornice na Goriškem in v Istri in Šleziji. Na Moravskom so v torek bili voljeni v kmetskih občinah Čehi: Kussy, Skopalik, Začek, Pražak, Meznik, Weber, Šrom in Mikvška, nemški liberalci HUbner, Neusser in Schmidt. čehi neso pridobili niti jednega mandata, pa tudi nobenega zgubili. Voljenih je 10 prejšnjih in samo 1 nov poslanec. Posebno hud je bil volilni boj v Olo-muškem volilnem okraji. Tam je kandidoval vladni pristaš okrajni glavar grof Razumovskv. Mislilo se je že, da je voljen. Tako se je že brzojavno poročalo v „W. A. Z." Pri škrutiniji se je pa pokazalo* da je propal in je voljen nemški liberalec Schmidt. Posebno je to, da so v nekaterih okrajih kandidatje
Gospoda, rekel je polkovnik, dozdeva se mi, da smo se od svojega vprašanja preveč oddaljili. Dvajset tisoč dolarjev zahteva razširjenje in poboljšanje naše bolnišnice. Le jedno moremo storiti. Podpišimo doneske in pozvajmo ostale sodružnike, naj se z doneski udeležujejo. Jaz sam nemam otrok, ter sem te raaličke za svoje vzel; jaz hočem biti prvi ter podpišem tisoč dolarjev.
Pola je hodila iz roke v roko; ko sem jo dobil v roke jaz, storil sem kot Rose, ter petdeset dolarjev podpisal.
Dovolite mi zadnji pomislek, rekel sem odboru. Vidim, da za deset tisoč dolarjev kupimo kaj mal vrt, ali to ni predrago?
Res je dvojna cena prave njegove vrednosti, odvrnila je gospa Hopova; a vlastelj ga ne da cenejše.
To je smešno! vskliknil sem. Zasobnik hoče svojo voljo in sebičnost staviti nad korist revežev I No, gospoda! treba ga je razvlastiti. Ne osrčujte s svojo slabostjo tako ostudne dobičkarije.
Doktor Smith, rekel je Brovvn z zgrbančenimi obrvmi, to je zopet komunizem prve vrste.
No, no, odvrnil sem z ramami zmajaje, ali se ne mora zasebna korist umakniti občni koristi? (Dulje prib.)
nemških in Čeških kmetskih društev dobili dokaj glasov. V jednem okraji nr dosti- manjkalo, da nemški bauerovereinovec ni zmagal proti češkemu kandidatu, v Boskovici je pa češki kmetški kandidat dobil proti ministru baronu Prafcaku 92 glasov. Skoro v vseh kronovinah v Avstriji vrši se mej kmetskim prebivalstvom neko gibanje, ki gre na to, da naj kmetske občine zastopa poslanec, ki ima sam zemljo in jo obdeluje. S tem gibanjem morale bodo razne stranke račurtiti. — V Galiciji so voljeni Poljaki: Chothovski, Ziemialkovski, Popovski, Jarosz, Orzechovski, Kopvcinski, Ruczkos, Tvskie-vicz, Hompež, Jazinski, Tyszkovski, Czartorvski, Los, Abrahamovicz, Kielanovski, Stadnicki, Potočki Kamiec, Volanski, Czajkovski in Groholski, Poljakom prijazni Rusini: Ohrimovič, Sien^aleviČ Mandi-čevski in Ozarkievič ter Rusin Kovalski. Voljenih je 14 novih in samo 13 prejšnjih poslancev. Odločni Rusini so zgubili jeden mandat. Propal je dosedanji poslanec Kolačkovski, zmerni Rusini so pridobili tri mandate. Pritisk proti Rusinom bil je neki velikansk. Iz jednega volilnega okraja se piše nekemu Dunajskemu listu, da davčni nadzornik in okrajni komisar agitujeta na nečuven način. Na stotine volilcem se krati volilno pravo, obrnili so se že naravnost do ministra Taaffeja, da odpravi tako zlorabo. V Črnovicah so levičarji pridobili jeden mandat. Zmagal je liberalni poslanec Henrik VVag-ner. Prejšnji vladi prijazen poslanec Kochanovski je propal. Trgovska zbornica v Črnovicah volila je liberalnega kandidata Poppera. Šlezijske kmetske občine volile so konservativca Swiezy-ja, ki je Slovan, liberalca Siegla in protisemita Turka. Dva poslanca sta nova, jeden pa prejšnji. V zadnjem zboru so šlezijske občine zastopali 1 član Coroninijevega kluba in dva levičarja. - Spodnjeavstrijska zbornica volila je liberalca Mautner-a in Leona. Maut-ner je že prej bil državni poslanec, Leon pa nov. Zgornjeavstrijska zbornica izvolila je prejšnjega liberalnega poslanca dr. Schaupa. — Tirolski veleposestniki volili so za državni zbor Janeza Giova-nellija, Spaura, Ciurlettija in Malfattija. Prva dva sta konservativca, poslednja dva pa italijanska narodnjaka. Prejšnji poslanci bili so vsi liberalci. — Kolikor dosedaj vemo, voljeni so v čeških mestih Cehi: Hladik, Kounic. Jireček, Matuš, Zeithammer, Kaizl, Krofta, Hajek, Zuckcr, Engel in Jahn, liberalci : Bareuther. Siegmund, Meissler, Knotz, Prade, Halhvich, Stohr, Strache, Nitsche in dr. Russ. Iz več okrajev pa izid še ni znan. Kakor kažejo ti dosedaj znani rezultati, Čehi neso nič zgubili, pa tudi nič pridobili. Sploh se razmere neso v ničem druzem premenile, kakor da je novovoljenih v nemških okrajih manj zmernih, več pa odločnih poslancev.
Grof Schonborn imenovan je za Praškega nadškofa. Uradna „Wiener Zeitung" objavila je že to iumnovanje.
Serajevski mestni zbor sklenil je poslati deputacijo na ItoMeiiNko deželno vlado in na državnega finančnega ministra da se Metkovič-Mostarska železnica podaljša do Serajevega, ter se tedaj opusti projekt, da bi se zidala železnica Mostar-Visoko.
v na itf c države.
Itiishi državni svet sklenil je, da se z začetkom prihodnjega leta odpravi glavni davek (po-diišnij zbor.) — Slovanoljub in časnikar Aksakov se je ozdravel in kmalu začne izdajati svoj list „Rusj." — Carska dvojica letos potuje v Kodanj. Tja neki pride tedaj princ Waleški s svojo soprogo. Ta shod ruskega vladarja in angleškega prestolonaslednika ne bode brez vsega politiškega pomena.
V/hodujcriiiuHijsLa vlada ni bila pripravljena, kar poprositi Turčijo, da naj pošlje vojake v Plodiv. Sedaj je pa Turčija, ker se jej ta želja ni spolnila, zaukazala raznim vojnim oddelkom odriniti na vzhodnjorumeliJ8ko mejo. Zbrati namerava tam kakih 8000 vojakov. Ti bi le čakali, da uderd v Vzhodnjo Rumelijo. — Gavril paša je povabljen v Carigrad k sultanu, in kmalu odpotuje tjakaj, Najbrž Turki hočejo kaj od njega poizvedeti o izgredih v Plodivu na Jurjev dan.
Bati se je novih nemirov v Albaniji, ako se obistini vest, ki dohaja iz Carigrada. Ušel je tam internovani mitriditski načelnik Prenk Bib Doda.
Kakor so v Carigradu zvedeli, namerava Italija odposlati večjo ekspedicijo v Berberijo. To je jako vznemirilo turške državnike. Hitro so se obrnili do francoskega poslanika, če mu je kaj znano o tem, in kaj Francozi poreko na to. Ta je odgovoril, da mu o tem ni nič znanega. Kaj bi pa ukrenila Francija, ko bi Italija res kaj takega storila, pa on (poslanik) ne more povedati, ker o tem nema nikakih instrukcij. Sicer je pa francoski poslanik o tem jako hladno se razgovarjal, tako da so Turki kmalu prevideli, da od te strani ni pričakovati pomoči. Sedaj se pa Turki baje mislijo obrniti do Rusije.
Dopisi.
Ib Kamnika 3. junija. [Izv. dop.] V številki 123. z dne 2. junija t. 1. piše Slovenski Narod, da so v Metliki povodom volitve poslanca v državni zbor volili vaščani z meščani, in da se bo pritožba uložila na državni zbor. Zanimala bo torej dotičnike jednaka razsodba, katero je v tej zadevi izreklo deželno predsedništvo v zadevi jed-
nake volitve v Kamniku. Pritožila oziroma uložila sta reklamacijo dva posestnika in volilea tukajšnje vasi Zapreče, katera vas spada pod mestno občino Kamniško, zaradi tega, ker sta bila izločeno iz imenika volilcev za mestne skupine, in ker sta bila upisana v imenik vohlcev kmetskiN občin. C. kr. glavarstvo je to reklamacijo zavrglo in na uloženo pritožbo je deželno predsedništvo z odlokom dne 15. maja 1885 št. 1063 praes. to pritožbo tudi zavrglo z motivacijo, da je ta odlok utemeljen v drugemu oddelku tretje alineje §. 7 novele za državni volilni red z dne 4. oktobra 1882 državnega zakona štev. 142. zatorej se vasi Zapreče, Košiče, Žale in Perovo ne morejo upisati mej vo-lilce za mestne skupine.
Iz Clradca 2. jnnija. [Izv. dop.] Kakor znano, 1 imenovalo je akad. društvo „Triglav" v Gradci slav-Ijenega našega pesnika Gregorčiča častnim udom. Prejemši list, v katerem se mu je častno mesto ponudilo, odgovoril je pesnik sledeče:
Slavno društvo ! Dragi bratje! Na potujčeno zemljo prenesli ste kos domače j prsti ter iz nje naredili si mali „Triglav", da se krog njega zbirate, da si obujate spomin na kra-; Ijevega glavarja naših goni, da si ob njem ponav-\ ljate spomin na domovino ter si srca unemate za-1 njo. Da ste tudi meni ob Vašem „Triglavu" odlo-j čili časten prostorček, me veseli in z iskreno za-j hvalo vsprejraem in v duhu zasedem to častno i mesto.
Dragi bratje! Tri glavne vrhe ima velikan, kogar krasno ime Vaše si. društvo nosi, — jednako ima tri barve naša slovenska zastava, tri glavne točke naše slovensko gaslo, to so: „naš Bog, naš j car, naš dom!" Te zastave, tega gasla se držimo v tem znamenji je zmaga!
Pozdravljajoč Vas iz srca kot Vaš tovariš in brat in zahvaljajoč se za naklonjeno mi odlikovanje, kličem Vam in Vašemu društvu: na zdar!
Bog Vas živi!
Z odličnim spoštovanjem
Vaš Gregorčič.
Gradišče 18. maja 1885.
To je bilo navdušenje, ko se je to pismo pri zadnjem občnem zboru prebralo! Vsi udje so ne-navzočnemu pesniku kakor iz jednega grla zaorili „živio!1' Diploma se že izdeluje, ter jo bode posebna deputacija koncem julija izročila novemu častnemu udu.
Domače stvari.
— (Volitev v veleposestvu k ran j skem) bila je danes dopoludne. Oddalo se jo 90 glasov. Izvoljena sta: Schvvegel s 58, Tauferer s 56 glasovi. Naša kandidata bila sta knez Windisch-gratz in Josip Friderik S e uni g. Prvi dobil je 34, slednji 32 glasov.
— (Odlikovanje.) G.Valentin Zeschko, tovarnar v Ljubljani, ki je v soboto praznoval svojo zlato poroko, dobil je za razne zasluge viteški križ Fran Josipovega reda.
— (Vabilo) k LXIX. odborovi skupščini „Matice Slovenske" v sredo 10. junija 1885. leta ob Va6\ uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. — Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXVIII. odborovi seji. 2. Naznanila prvo-sedstva. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Poročili književnega in gospodarskega odseka. 5. Obravnava o resolucijah občnega zbora. 6. Posameznosti. — V Lj u b-Ijani, dne 1. junija 1885. — Za prvosednika: Jos. Marn.
— (Včerajšnje procesije) bile so izredno sijajne, udeležitev pa ogromna. Glavno procesijo iz stolne cerkve vodil je knezškof dr. Misija sam. V procesiji bila je vsa šolska mladež, mnogo društev in zavodov, mestni zastop, načelniki in uradniki raznih oblastev. Red bil je uzoren, ulice z zelenjem, okna s cvetlicami in preprogami okrašene. Na kongresnem trgu nastavljeni bili so vojaki tukajšnje posadke in veteranci.
— (Birmovanje) bode na Kranjskein: v 14. dan t. m. v Gradu, 15. v Kranjski gori, IG. na Jesenicah, 17. v Radovljici, 18. v Kropi, 30. na Vrhniki. V 1. dan julija v Logatci, 2. julija v Planini, 4. v Cerknici, 5. v Starem trgu pri Loži, 6. na Blokah, 7. v Sodrašici, 8. v Ribnici, 9. v Lašičah.
— („Kresu.) Leposloven in znanstven list Sodelovanjem prof. dr. Greg. Kreka in župnika Pav. Trstenjaka ureduje dr. Jakob Sket, c. k. giinn. prof.
v Celovci. Obseg 6. številke: Arabela. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) — Rastialav. Mirto;
— Stari DžuldaŠ in njega sin Mamet. Povest it Življenja v srednje-azijatskih pustinjah. Ruski spisal N. N. Karazin, preložil f W J°s. Remec. '(Dalje.)
— Sonet. Mirko. — Kosova pesen. J. Kostanjevec.
— Narodne pripovedke.   Priobčuje Mat. Valjavee.
— O našem literarnem gospodarstvu. Spisal France-Podgornik. (Dalje.) — O narodnih pesnih koroških Slovencev. Spisal J. Scheinigg. (Konec.) — O rastlinskem oprašenji. Spisal M. Cilenšek. — Što, kaj, ča. Spisal J. šuman. (Dalje.) — f Nikolaj Ivanovift Kostomarov. J. Steklasa. — Drobnosti. — Izhaja v mesečnih zvezkih na 3—4 polah začetkom vsa* koga meseca; velja 4 gld. na leto, 2 gld. na pol leta in se tudi lahko po snopičih a 40 kr. v knjigarnah kupuje. Tudi letnik 18S2, 1883 in 1884 se se dobi in sicer po 3 gld., prvi letnik nam je pa pišel.
— (Rimsk kip iz marmora, darilo za novozidani muzej „Rudol finum"). Hišni posestnik g. Maks Giinzler prepustil je brezplačno v proslavljenje novozidanega deželnega muzeja „Ru-dolfinum" od leta 1843. v njegovej hiši št. 33 na Št. Jakobskem nabrežji nad hišnimi vrati uzidan kip iz marmora velike umeteljne dovršnosti (okrogel bel medaljon z lepo mladeniško v relief-u izdelano glavo z lavorovim vencem) iz najboljše dobe rimske umeteljnosti. Velikodušni darovalec povedal je o zgodovini tega umotvora, da se je našel leta 1808 o priliki prezidavanja hiše Št. 34 na Starem trgu uzidan o tedanjem starem Rimskem temeljnem zidu. Tačas v Ljubljani bivajoči Franeozje hoteli so ta kip od posestnika kupiti za znatno svoto v zlatu, pa on ni hotel tega storiti, temveč pustil je kip uzidati nad hišnimi vrati na Starem trgu št. 34". Poznejši hišni posestnik pečatar Volbenk Giinzler prestavil je za popravljanja svojih hiš št. 33 in 34 leta 1843. ta medaljon iz gornje strani hiše št. 33 na Št. Jakobskem nabrežji na spodnjo stran, dobro poznaje veliko umeteljno vrednost tega medaljona, dal jo Giinzler narediti na hrbet medaljona bakreno ploščo, v katero je urezal Zgodovino najdbe.
— (Z Jesenic na Gorenjskem) se nuni piše v 3. dan t. in.: Prvi občinski svetovalec ni
I svojega brata ubil, ampak taisti se je, ker je bil i pijan, in je pal na tla, sam ubil, kakor je današ-I nja komisija dokazala.
— (Akad. društvo „Slovenija na Dunaj i) napravi v soboto dne (J. junija t. 1. III. redno sejo; dnevni red: 1. Čitanje zapisnika; 2. Poročilo odbora; 3. Volitve: a) dopolnilno v odbor; b) treh revizorjev: 4. Slučajnosti. Lokal: Wieninger,s Loca-litiiten I. Naglergasse L; začetek ob 8. uri zvečer. Gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi
odbor.
— (Literarno-zabavno društvo „Triglav1) ima svoje izredno zborovanje v soboto dne 6. t. m. v gostilni zur Stadt Neu-Gratz in Bicer ob pol 9. uri zvečer. — Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Volitev predsednika. 3. Slučajnosti. Gosti dobro dosli!
— („Na slovenskom oddelku deželne kmetijske šole v Gorici") odda — so — pa le začasno — služba pomočnega učitelja, kateri bo imel poučevati o vinarstvu, vrtnarstvu, o kmetijstvu, koi itnih in škodljivih živalih. Zraven tega podpiral bo učence pri praktičnih vajah na šolski kmetiji in odpisaval na uradne dopise; vse to za letno plačo 600 gld., ki se mu hode plačevalo koncem vsact^a meseca. Prošnje s potrebnimi prilogami, naj se podajo deželnemu odboru poknežoue grolije goriško-gradiške v prvi polovici junija t. 1.
— (Razpisane) so v šolskem okraji Logaškem naslednje službe: Služba učitelja na jedno razrednicah v črnemvrhu in v Ledinah. Plača po 450 gold. in stanovanje. Služba učitelja na čvete-rorazrednici v Starem trgu. Plača 400 gld. Učiteljici se daje prednost. Prošnje do 20. t. ni.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Rudolfovo 5. junija. S poštenimi sredstvi ni bilo mogoče zmagati. Šuklje zmagal s 5 glasi po izdajstvu. Uazjarjenost strašanska.
Celje 5. junija. Oddani glasovi: Celje: Forrcgger 259, Jerman 28. Žalec: Forregger 3, Jerman 39. Vransko: Forregger 12, Jerman 27. Mozirje: Forregger 0, Jerman 39. Ljubno: Forregger 0, Jerman 32. Gornjigrad: Forregger 4, Jerman 57. Vojnik: Forregger 27, Jerman 15.  Vitanje: Forregger 23, Jerman 0\
Konjice: Forregger 39, Jerman 8. Šmarije: Forregger 7, Jerman 27. Rogatec: Forregger 61, Jerman 7. Kozje: Forregger 24, Jerman 17. Sevnica: Forregger 7, Jerman 32. Brežice: Forregger 58, Jerman 12. Šoštanj: Forregger 25, Jerman 24. Laško: Forregger 41, Jerman 5. Vkupe Forregger 590, Jerman 3G9.
Praga 5. junija. Trgovinska zbornica izvolila je sladornega tovarnarja Sala seka in Skoka neka, tovarnarja blagajnic, za poslanca v državni zbor.   Nemci neso prišli k volitvi.
Praga 4. juuija. V Starem mestn izvoljen češki kandidat Bromovskv s 1593 glasovi. Nemški kandidat dr. Schmevkal dobil 571 glasov. V Novem mestu izvoljen dr. Rieger.
Tujci:
4. junija.
Pri Miimn: I'.rrn.T z Dunaja. — Srevanowskič iz Zagreba. — Marcel iz Londona. — HaniBch iz Gradca. — Trampuš iz Gorice. — Člrk iz Trota. — Boš iz Loke. — Manzoni iz Vidma.
Pri avstrijskem cesarji: Graiz, Deutscbmann iz Serajeva.
Meteorologijo poročilo.
i	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	»o-trovi	Nebo	Mo-knna v mm.
S e a *i eo	7. zjutraj 2. pop.' 9. zvečer	741.% m 73946 mm. 741 .ii.ii	9 6° C 17-3UC 124u (J	si. svz. si. \7,1). si. vzh.	jas. jas. jas.	0 00 mm.
4. jnnija [	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	741-66». 740 30aa. 740 84 a«.	10 0" C 204" C 136 C	si. vzh. si. vzh brezv.	jas. ja». jas.	0 00 mu.
kr.
Srednja temperatura 133» in 14*3za 424 in 33*
pod tioruialom
IDvLiiajslaca, "borza.
dne 5. junija t. 1.
'.Izvirno telegratično poročilo.)
Papirna renta..........82 gld.
Srebrna renta .  .   .   .   >.....83 „
Zlata renta...........10« „
5°0 marčna renta.........98 „
Akcije narod-e banke.......859 „
Kreditne akcije.........290
London ....
Srebro.............
Napol. .........
C kr cekini . .......
Nemške marke .......
4°/0 državne srečke iz 1 18.04 250 gld Državne srečke ki 1 18<1* 100 gld ■Y , avstr zlata renta, davka prosta
124
9 5 60 126 168 10*
Ogrska zlata renta 4°/0   ...... 9jj
„ papirna renta 5°/0 - ... 93 5'/0 štajerske zemljišč odvez oblig . 104 Dunava reg srećke 5°/, 100 gld 115
Zemlj obč avstr 4'/,°/, zlati zast listi 123 Prior oblig Elizabetine zapad železnice 113 Pnor oblig Ferdinandove sev. železnice 106
Kreditne srečke.....100 gld 174
Rudolfove srečke.....10  „ 18
Akcije anglo-Hvstr. banke 120 „ 100 Trammway-društ vel i 170 gld a v 212
60 05 30 70
60 20
85 86 85 25 75 20 65
86 7f>
50 25
50
Zahvala.
Za dokaze toplega sočutja o smrti našega preljnbljenega soproga, oziroma očeta
ANTONA VELKOVERHA,
potem za mnogolirojno udeležbo pri pogrebu in za darovane lepe vence izrek:* najprierčnejšo zahvalo
(339)
žalujoča r»cll>inii.
Poročilo velike važnosti!
Zanesljivo in radikalno ozdravljenje
epilepsije
(padavice)
z novim, temeljito izkušenim sredstvom.
Dočim ae je tudi po neprestanej porabi bromovega kalija le v redkih slučajih moglo konstatovati ozdravljenje te bolezni, se je sedaj posrečilo pripraviti zdravilo, ki je pokazalo največje vspehe, zanesljivo in radikalno pomaga v vseh krouičnih slučajih ter je zategadelj velikega pomena za vse bolnike, ki 80 dozdaj zastonj iskali pomoči proti tej strašnej bolezni.
Mnogobrojna spričevala In premije od osob vseh i tanov.
Za ozdravljenje  potrebna zdravila z vodilom, kak.) jih rabiti, razpošiljajo se v originalnih zavitkih proti poštnemu povzetju ali predpošiljatvi zneska 20 frankov ali 16 mark. (110-15) Naročila naj se adresujejo neposredno na me.
S. Rlel>gCll1&ger, specijalist. Berlin S., liraiidenbuTggtraHse 35.
V „NARODNI TISKARNI«
v Ljubljani
so izšle in se dobivajo sledeče knjige:
Knez Serebrjani.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8* 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr,
Junak našega časa.
Komam   Spisal M. Lennontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij.  Cena 40 kr., po posti 4o kr.
NOV.
Roman. Spisal Turgenjer, poslovenil M. Milorrh. — Ml. 8°, 32 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Poletno stanovanje
se odda Podutikom v nekdaj Pauer-ovej vili, in sicer 3 sohe, kuhinja in klet pod jako ugodnimi pogoji. — Na-tanjčneje se izvč pri Mariji Vodnik, Podutik poleg Ljubljane h. *t. 25._(331—2)
Prodaja gostilnice.
Gostilnica, 30 minut od glavnega trga v Gorici oddaljena, v vasi Št. Peter ftt. 2, s 6 sobami, kuhinjo, pod-strešjom, 3 vinskimi kletmi, rastlinskim in gostilniškim vrtom itd., proda se zaradi smrti z ugodnimi pogoji.
Ponudbe pod F. I . «.». 111 Gorica pošte re-atante. (330—2)
Vozni red Rudolfove železnice,
veljaven od I. junija 1885.
Tor"biž:-IjJTj."bljana
Poatajo
ierbiž .  .  . . . odh.
Ratcčc-Belapeč . . „
KrAnjska Gora .  . „
Dovje..... „
Jesenice   .  .  . . „
Javo mik .   .  .  . .
Lesce-Bled   .  . . „
Radovljica (m. p.) . „
Podnart-Kropa . . „
Kranj..... „
Loka..... „
Medvode .  .  .  . „
Vižmarje .  .  .  . „ Ljubljana, Rud. žel. pri h.
Ljubljana, juž. žel. „
Osobni vlaki
1. 2. 3.	1. 2. 3.	1. 2. 3.	1. 2. 3.
razred	razred	razred	razred
p« nnri	zjutraj	popolodne	inor
1236-	7.28	1.10	6.20
1.01	7.44	1.30	6.39
1.22	7.57	1.46	6.53
1.55	8.22	2.19	7.19
2.23	8.41	2.43	7.41
2.30	8.47	2.50	7.48
2.56	9.06	315	8.13
3.03	9.12	3.22	8,21
3.27	9.29	3.44	8.44
3.47	9.46	4.02	9.03
4.06	9.59	4.20	9.20
4.21	10.12	4.34	9.34
4 34	1023	4.46	9.46
4.44	10.31	4.55	9.55
4.50	10.35	5.—	10.—
jjolraj	dopolodne	popnlndnt	neto
LJTiToljaiia-Terbiži
Postaj o
Osobni vlaki
Ljubljana, juž. tal, odh. Ljubljana, Rud. žel. „ Vižmarie . .  . . » Medvode . .  . . „
Loka.....,
Kranj.....„
Podnart-Kropa . . » Radovljica m. p.) . „ Lesce-Bled . . , „ .lavornik . . . . „ Jesenice  . .  .  . „
Dovje......
Kranjska Gora . . „ Rateče-Belaptč . . „ Terbiž .  .     .  . prih.
1. 2. 3.	1. 2. 3.	1. 2. 3.	1. 2. 3.
razred	razred	razred	razred
po nori	tj u 1 u j	dopoludn«	irehr
12.15	6.40	11.40	6.35
12.19	6.44	11.45	6.39
12.29	6.53	11.55	6.48
12.41	7.04	12.07	6.59
12.56	7.17	12.21	712
112	7.31	1238	7.26
1.30	7.48	1256	7.43
1.49	8.05	1.14	8,—
1.55	8.12	1.24	8.08
2.16	8.29	1.46	8.25
2.27	8.39	1.57	8.83
2.47	8.56	2.18	8.49
3.16	9.21	2.48	9.11
3.31	9.37	3.03	9.24
3.48	9.55	3.20	9.38
ijjlrij	dopoludn«	popoludne	inier.
TERIJA.
s
m. ar lr
kot največji dobitek v nnjsreene-jeni slučaji ponuja velika od Haui» burške Ur/m«' zajamčena denarna loterija.
Specijelno pa: 1 prem. a mark t") 00000
1 dobit, a mark 200000
2 dobit, a mark 100000 1 dobit, a mark 90000
1 dobit, a mark 80000
2 dobit, a mark    70000
1 dobit, a mark 60000
2 dobit, a mark 50000 1 dobit, a mark 30000
ti dobit, a mark 20OO0
3 dobit, a mark 15000 20 dobit, a mark
10000
56 dobit, a mark
5000
106 dobit, a mark
3000
253 dobit, a mark 2000 512 dobit, a mark
1000
818 dobit, a murk       5 00
31720 dobit, a mark 1 4 5
16990 ..obit. i „«k 300,200, 150, 124, 100, 94, «7, 40, 20.
Teli  50.500  dobitkov se v petih mesecih In sicer r »edinih razredih gotovo izžreba.
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 areck, od katerih se bode 50.1500 srečk, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno izžrebalo; za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,550.450 mark.
Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri se bodo izžrebali, kakor tudi zaradi največje mogoče garancije za izplačnnie dobit« kov, je ta loter.ja jako priljubljena. To vodi po določbah načrta posebna za to nastavljena generalna direkcija in vso podjetje nadzoruje država.
Posebna prednost te denarne loterije je, da se vseh 50.500 dobitkov že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 51)0 000, specijelno pa na 300.000. 200.000 murk itd.
Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpisan! trgovski hiši in vsak, kdor jih hoče kupiti, naj se neposredno na njo obrhe.
Častiti naročevalci se prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih tu u kali Tudi se denar lahko pošlje po post n i j n ika/.uii i, na željo se naročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda, ki bode 10. j milja, velja 1 vela,        originalnu srečka av. v. gld. ft.50. 1 polovicu originalno srečke av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne Nreeke av. v. gld.—.1M>.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanju, iz katerega se razvidi natančneje razdelitev dobitkov, čas žrebanja, u!"ge različnih razredov. Takoj po žiebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utisnenim državnim grbom, listo dobitkov, katera razločno navaja številke, k! bo zadele. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jam-Btvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo no ugajaj oče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo so madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vsoksko pa pred (286—9)
10. junijem 1885
doposlati direktno na podpisani glavni loterijski burean. Žrebanje prvega razreda Je uradno do« ločeno na 10. dan junija t. I.
VALENTIN & C0,
HAMBURG, Konigstrasse 36—38, HAMBURG.
Vsak ima pri nas to prednost, da dobi originalno srečke neposredno broz vsacega posredovanja manjših prodajalcev, potem dobi ne le v najkrajšem času po sročkanji, ne da bi zahteval, uradno listino o dobitkih doposlano, temveč tudi originalne srečke vselej po načrt« določenih cenah brez vsacega pribitka.
Izdatelj In odgovorni urednik: Ivan Želcznikur.
Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne".
1E
C:D