IU1I. leto. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravniStvu prejemati: celo leto......K 22— pol leta........ H — četrt leta........550 na mesec......._ 1-90 celo leto......K 24 — pol leta........ 12 — četrt leta........6*— na mesec.......» 2"— Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih ■■■rnijih po dogovoru. Upravništvu naj se poiiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. TJ radništvo 1 Knaflov* ulica it 5, (v pritličju levo), telefoni št. 34. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. št ti. .Slovenski Narod* velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25— pol leta........13* četrt leta........ 6 50 ......2-30 na mesec za Nemčijo: celo leto.......K 2S - za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30* • Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Vpravaištvo: Emmllova ulica st 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 89* Nemčija in Srbija. Avstrijski diplomati so s svojo zavoženo politiko na Balkanu doživeli velike poraze. Toda ti porazi bi ne imeli tako dalekosežnih posledic, če bi ne vplivali v prvi vrsti na avstrijsko narodno gospodarstvo. Kakor smo že večkrat poudarjali, je glavna posledica te nesrečne politike ta. da smo skoraj popolnoma izgubili balkanski, predvsem srbski trg. Srbija je pa obenem izgubila avstrijski ♦rtr za razpečavauje svojih poljedelskih produktov. Toda za to si je pa znala poiskati drugih odjemalcev in je tudi otvorila svoje trge industrijskemu uvozu iz držav z razvito industrijo. Predvsem se Nemčija polašča polagoma vseh tržišč, katera je izgubila A vstro-Ogrska. Kake načrte ima naš zaveznik za bodočnost, odkriva raj-hovski Nemec O. Kessler v uvodu k >vojemu razmotri vanju o gospodarskih razmerah v Srbiji. Od rajhovsko-nemške strani — pravi O. Kessler — se z večjim zanimanjem zasleduje razvoj Srbije, odkar ta nima sklenjene trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko, katero stanje traja že del j nego dve leti. Pred par leti so nemški trgovinski industrijski krogi smatrali Srbijo za terro ineognito«. A vstro-Ogrska je /nala držati v svojih rokah vse nitke, ki so vezale srbsko trgovino s tujino, ter onemogočiti vsako direktno zvezo te dežele z ostalimi deželami. Se le earinska vojna je povzročila v tem o zim velike izpremembe. Pod pritiskom te je bila Srbija prisiljena iskati si novih trgov in takoj s po-(•• tkom se je pokazalo, da je Nemčija -amo dobro razpečeval išče za srbske poljedelske produkte, temveč tudi najboljša doba viteljioa industrijskih izdelkov za srbsko potrebo Naravna posledica teg-a je bila. da -<> se jeli nemški trgovski in indu--'rijalni krogi vedno bolj zanimati za to deželo. Navzlic temu pa vladajo v tujini — in zlasti v Nemčiji -— napram Srbiji še mnogi predsodki in velike f 1 note. Teh se navzemljejo iz avstrijskih časopisov ter jih brez vsakega : ^daljnega preiskovanja potoni nemškega ti>ka dalje širijo. S stalila habsburške monarhije se mogo-■ e to smatra za opravičeno, da se vse pod vzame. > čemer bi bil srbski narod v očeh kulturnega sveta diskreditiran, da bi se s tem prepreči le vsako zbližan je h kulturnemu vzhodu. To širjenje napačnih uazi-ranj je imelo za posledico, da jc nemško trgovstvo gojilo napram Srbiji gotovo zdržijivost, kar je značilo za nemško narodno gospodarstvo izgubo velikih dobičkov. Predvsem je potrebno, da se na obeh straneh (nemški in srbski) izpreme-ni tlosedanja nezaupnost v solidarnost in mišljenje interesiranih zastopnikov v vzajemno priznavanje. Nemški trgovci morajo priti do zaziranja, da nudi srbski trg ravno isto varnost in enake ugodnosti, kakor druge kulturne dežele. Na drugi strani mora pa tudi Srbija svojo pozornost obračati ne toliko na prednosti nemških izdelkov in udeležit ve nemškega kapitala, temveč priti mora do prepričanja, da reprezentanti nemškega kapitala zasledujejo samo gospodarske cilje, in niso priprege političnim ciljem. Le v tem slučaju «e bo nudila nemškemu kapitalu enaka konkurenčna svoboda, kakor se jo nudi drugim zemljam. Vslecl tega ni tako nujno, da si nemška trgovina priskrbi .boljše informacije o Srbiji nego doklej, temveč da si zna pridobiti zaupanje srbskega naroda. To se pa doseže razven z dipioma-tiČno in konzularno delavnostjo z nemškim tiskom, ki se mora končn:> opro>titi tendenčnega vpliva avstro-ogrskih listov. Nemški tisk, kakor tudi nemški trgovec mora bolj nego rrej opazovati srbske razmere z lastnimi očmi, obiskovati deželo, študirati jo ter dobiti tako lastnih nazorov. Mnogo se je v tem ožim že storilo. Nekateri nemški časopisi imajo že zdaj v Srbiji svoje poročevalce in nemški trgovei stvarjajo s Srbijo stike, ne le samo s pomočjo ageniur, temveč tudi s posredovanjem lastnih potnikov. Posledica tega delovanja se lahko opazuje iz stopnjevanja nemške trgovine v Srbiji. Velikega pomena za gospodarske stike s Srbijo je hitra zjrraoba transportnih podjetij. Nemški industrijski izdelki in srbski poljedelski produkti so nakazani na prev-z skozi habsburško monarhijo. Donavsko jadranska železnica, ki vodi skozi Staro Srbijo k Jadranskemu morju, deluje v tej smeri, predvsem -evoda \ italskeni interesu. Italija in Rusija ste protežirali to železnico. Toda tudi za nemško trgovino bo ta zveza ugodna, če se uvede pravilna zveza nemških paro p lov ni h prog s črnogorskim pristanom Barom. Pot čez Crno morje je predolga, proga Solun - Ristovac se nahaja v turških rokah, a plovba po Donavi, kakor tudi železniške proge se povsod dotikajo Avstro-Ogrske, ki je že večkrat skušala s prepovedjo prevoza onemogočiti srbsko trgovino. A vstro-Ogrska je bila končno pripravljena po aneksijski aferi, ko ji je turški bojkot prizadjal težke udarce, dovoliti kompenzacije Srbiji in Crni gori v obliki transverzalne železnice: Srbija - Bosna - Crna gora in Jadransko morje. — Od srbske I>olitike je zdaj odvisno, da doseže take dogovore glede svobodne trgovine na tej neizmerno važni želez?iiški progi, da bi mala besedica »Bosna« na imenovani progi ne bila usodna. Toda šele donavsko-jadranska železnica prinese Srbiji osvobojenje iz odvisnosti od Avstrije. Srbski narod je preveč močan, da bi dopustil, da postane njegova dežela provinca avstro-ogrska. Iz tega priznanja popolnoma .lasno vidimo, kakšne koristi ima naša monarhija od zveze z Nemčijo. Nemški listi so v službi vsenemške misli. Zatorej s tako vnemo zagovarjajo trozvezo, ki ;*e na veliko škodo gospodarskemu razvoju in napredku naše države. Iz tega članka je pa tudi razvidno, da ravno pisanje nemških listov in v zadnjem času tudi naših slovenskih klerikalnih, predvsem »Slovenca« grozovito škoduje avstrijski državi, koristi pa edmole Nemčiji. In ravno tisti, ki najbolj u pijejo in najglasnejše oznanjujejo svoj veliki patriotizem — to so avstrijski Nemci, slovenski in hrvaški klerikalci — so največji sovražniki celokupne države. Nemci jo hočejo spraviti v popolno odvisnost od Nemčije - klerikalci jo pa hočejo gospodarsko popolnoma oslabiti, da jo napravijo potem tem lažje dostopno svoji nečedni, sebični politiki. JloronsM trjovcl, »zdramite se! Dopis iz Trsta: Večkrat smo že v tem listu poudarjali, da je Trst — to veletrgov-sko mesto in edini avstrijski emporij — zelo važna točka v gospodarskem in političnem pogledu za vse avstrijsko Slovanstvo, a za nas Slovence in Jugoslovane sploh pa še posebej. Pri vsem zanikanju od italijanske strani, vendar le ostaja dejstvo, da stoji Trst na slovenski zemlji, da ie obdan okoli in okoli s slovenskim prebivalstvom in da slovenska stvar v Trstu zadnja leta neverjetno napreduje na vseh poljih. Ali ta napredek bi bil še veliko večji in hitrejši, ako bi bilo one podpore od zunaj, katero storiti in vršiti bi bil vsak dolžan, ki se zaveda, da je »Slovenec, da je — Slovan. Iz Trsta — kakor že rečeno velc-trgovskega obmorskega mesta — se naročuje in odpošilja vsakovrstno blago v vse kraje naše domovine, kakor tudi v druge slovanske dežele. — Ako bi se ti slovanski ali vsaj slovenski t rgovei-od jemalci zavedali svoje svete narodne dolžnosti, da bi se namreč vsikdar pri naročbah blaga iz Trsta in korespondencah s tržaškimi trgovci in trgovskimi firmami posluževali edinole svojega materinega jezika, bi s tem neznansko koristili slovenski stvari v Trstu in povzdignili veljavo našega jezika na velikem tržaškem trgu. Ako bi bili naši trgovei in odjemalci blaga s tržaškega trga kon sekventni in v tem pogledu neizprosni, bi po tržaških trgovinah vsa drugače izgledalo, kakor izgleda še danes: tržaški trgovei in tvrdke bi bili primorani sprejemati v službo slovenske in hrvaške trgovske uradnike in uslužbence ter bi s tem naš takozvani srednji stan in slovensko dru žabno življenje v Trstu sploh neverjetno pomnožili, oživili in okrepili. Uspehi tega okrepila bi se kazali na političnem in gospodarskem polju. Ali mesto tega kaj vidimo?! Naši trgovci iz Kranjske, Štajerske, Koroške in tudi Primorja se poslužujejo pri naročevanju blaga iz Trsta in pri tozadevni korespondenci z malimi izjemami — nemškega in neka-terniki iz Primorja italijanskega jezika. In to se dogaja dan na dan! Roka nas srbi, da bi napisali na račun teh narodnih »grešnikov« primerno kritiko in to narodno zaspanost ožigosali. — Ob marsikateri priliki smo že po zaslužen ju okrcali te ga ali onega, ki v tem pogledu greši. Ali stari »grešnik« se spreobrne, ko se v jamo zvrne. Imeli smo mnogokrat priliko slikati, ko se je italijanski ali nemški trgovec pobahal, da ne potrebuje slovenskih korespondentov in uslužbencev, ker se da s slovenskimi in hrvaškimi odjemalci prav imenitno izhajati z — nemščino. In človek, ko to čuje, mora dati dotični k u prav in se od jeze vgrizniti v — jezik, videč posledice nezavednosti gotovih slovenskih trgovcev. Žal, da je med temi tudi takih, ki ob gotovih prilikah na vso moč bijejo na — naroden »boben«. — In da bi že vsak teh trgovcev poznal nemški ali italijanski jezik, katerega se — v svojo sramota in narodno škodo — tako rad poslužuje, ali resnica je, da marsikateri napiše tako »žlobudro«, da se pred tujerodci naravnost osmeši, česar bi vsega ne bilo, ako bi se poslužil svojega materinega slovenskega ali hrvaškega jezika. Zato je pa skrajni čas, da za kličemo tem trgovcem in odjemalcem tržaškega blaga: dragi, spametujte se vendar enkrat, kajti čas je že skrajen! Naročajte potrebno blago v svojem maternem jeziku in zahtevajte vsi od tržaških trgovcev in tvrdk slovenske cenike, kateri bodo vam omogočili potrebne stvari v naročilih označevati s pravim slovenskim izrazom. Ako to storite, ste storili svojo* dolžnost kot Slovenci, ste pripomogli mnogim našim ljudem do kruha, ne izpostavljajte sebe zasmehu pred tujci in koristite neprecenljivo narodnemu in soeijalnemti razvoju tržaških Slovencev. Ničev je izgovor nekaternikov: »Oh, saj me ne bodo razumeli, ako pišem slovenski«. — Dotičnik naj bo prepričan, da bo, kakor hitro bodo trgovci s slovenskim dopisovanjem konsekventni, vsakdo dobival iz Trsta na slovenska pisma in naročila, slovenske odgovore in odpošiljatve. Mi poznamo več trgovcev in tvrdk v Trstu, ki imajo že slovenske kores-pondente, a drugi so izjavili, da si priskrbe takoj slovenskih korespondentov in uslužbencev, kakor hitro jih bo v to prisilila praktična potreba. In v to »praktično potrebo« jih dovedejo edino le naši zunanji odjemalci, ako se bodo dosledno posluževali pri naročanju in dopisovanju le slovenskega jezika. Ali to ne velja samo trgovcem* temveč tudi raznim korporacijam, županstvom in celo nekaterim odvetnikom. Tudi ti se — sicer le izjemoma — le preradi poslužujejo tujega jezika, bodisi v občevanju s kakimi tvrdkami, kakor tudi LISTEK. njeno tajnost. »Zdaj je torej minilo! Zdaj je vse izginilo, na veke je vse izginilo. Kam je šla pravzaprav, kam je izgi-uil njen duh, kje se mudi?« Sedel je ob smrtni postelji svoje zene in gledal v njen voščeni, tihi "braz, v njene steklene, mrtve oči. ki so strmele predse v prazni nič. »Kje si zdaj. Marija, kam gledajo, kaj vidijo tvoje oči ? Ali si nevidna pri meni, plavaš okoli mene in slišiš moje misli? Ali slišiš moje •.lisii, ali vidiš v moje pusto src**, kjer nimam odgovora na vprašanje: Kje si, kaj si zdaj ?« Potipal je njeno hladno roko, in \ es se je stresel pri ledenem dotiku. »Ali je mogoče, da te ni već, ki «-i še pred eno uro govorila z menoj, ki si čutila bolečine, ko je stala pred teboj strašna gotovost bližnje smrti, ki ti je plaha groza leden i la ude? Kje si, kaj si?« Nagnil se je nad njen obraz in 7azdeIo se mu je, da so se nasmehnile njene vele ustnice, in da je pomežik-nila v njenih očeh nenadna radost ?*ad tem, da nikdar ne bo razkrila Liemu svojega bistva. Se vedno se je nagibal nad njo, in objela ga je strast in razkošja, da nepremično gleda v njene oči, in napolnila ga je divja želja, da bere in izve iz njih vso njeno tajnost . . . »Odgovori, kaj si imela reči ? Zakaj se ti je tako mudilo umreti in odpotovati v neznano, temno deželo* Odgovori!« Objel je z obema rokama njen obraz in poljubil jo na mrzlo čelo. »Odgovori! Ali si še tu, ali si kje, ali je vse, kar je bilo v tebi. umrlo, umrlo in izginilo? Ali je vse, kar je bilo tvoj jaz, i»osvečeno troh-nobi in uničenju?« Sedel je na posteljo ob njeno vznožje in mislil. Marija je torej umrla. Pravkar še, ali je minila ura? Se vidi njeno plaho grozo in sliši njene besede, ko je klicala služkinjo, ko jo je hotela poklicati in je njemu s strahom in obupno prošnjo na obrazu mahnila z roko. naj gre od njene postelje, naj se odstrani iz sobe. »Alfred, pojdi, za trenutek —^< so prosile njene ustnice, in visoko in viharno so plule in padale njene prsi. »Tončka, Tončka, sem, poglej v I »reda 1, prinesi . . .« To so bile njene zadnje besede, in izrekla jih je služkinji, plašni in prestrašeni deklini, ki se je jokala pri vratih, vzdigala roke in ni vedela, kaj bi. Zdaj je molila: »8veta Marija, odpusti m naše dolge, ki *i sa 1,as s trnjem kronan bil . . .« In potem je padla na kolena: »Gospa, gospa, v sanjah seru vas videla nevesto---« A Marija, njegova žena, je po besedah: »Poglej v predal, prinesi...« ^zkriknila, vzkliknila, razširila roke in se zgrudila v blazine. Še en dolg vzdih, in oči so se zagledale nekam v prazni prostor, in ostekleneln je groza njenih lic in mrzel smeh je cbletel njene ustne. Ostal je sani pri mrliču, Tončka je v strahu in žalosti zbežala kakor nora od doma. »Kje si, Marija? Kaj so bile tvoje zadnje misli, kaj si hrepenela? Kaj si želela?« Izpraševal je njo, tiho se smehljajočo, z grozo in neznano tajnostjo na obrazu .... In potem se je zamislil. Zamislil se je in zagledal v njeno obličje. Bog si ga vedi, kako je minilo teh dvoje let, kar je bil ž njo poročen, kar je živel z Marijo. Sprva sta se odkritosrčno ljubila in nista mogla biti drug brez drugega. Jpiko rar-košna in sladka je bila ljubezen tistih dni, kako veliko in resnično je bilo čuvstvo, ki je velo in dihalo iz njenih besed! »Podlasček, moj sladki podla šček,« jo je klical, ker je bila tako tiha in nagla, kadar je v svojih mehkih, svetlih aotaičkih pritekla k nJemu* »Klik - klak, klik - klak, klik-klak!« So peli in hiteli,in kakor bi bila to podlasica, ki teče k njemu, gladkih in svetlih las, v belo-zelenem krilcu. »Klik - klak, klik - klak--« je odmevalo še vedno v njegovem srcu. »Ti, ti, ti, moj zlati«, in objela ga je in se vsesala v njegove ustne. »Klik - klak, klik - klak, klik-klak . . .« So peli šolnički, so peli, so peli . . . A pozneje — A pozneje, čez leto dni se je marsikaj spremenilo. To in ono je bilo nenadoma drugače. Njeno prej jasno in belo lice je začelo temneti in se skrivati, njene oči so se polnile s plahim nemirom, nestrpnostjo in strahom. Nekaj je neprestano glodalo in se motalo in snovalo za njenim snežnim, ozkim čelom. Kaj se je motalo, kaj so mislili njeni možgani, kaj so snovali? Ali je to bila njena tajnost? Odhajal je od nje vsako dopoldne ob deveti uri in do dveh je bila sama. Kaj se je godilo tačas t njo? Ali je ostajala sama? Zdelo se mn je otročje in neumno, da bi bil tedaj mislil na to. Ljubosumnost mu je bila neznana in nevredna vsakega moža. Časih je sicer opazil, kadar se je vrnil domov morda nekaj poprej, čudno in v očeh. Ako jo je pogledal ostreje, je zadrhtelo: * »Kaj ti je, Marija?« Ob takem vprašanju je skoro za* jokala: »Ah, nocoj, se mi je sanjalo, da sem te videla mrtvega . . . Planila je k njemu iu ga objela in skrila svoj obraz. In nekoč se je zgodilo celo to: Marija je padla predenj na kolena in začela jokati in prositi: »Odpusti, odpusti, moj zlati, moj oče!« »Marija, Marija, kaj se je zgodilo?« Dvignil jo je in si jo posadil v naročje. »Odpusti, odpusti, saj te ljubim, samo tebe . . .« In začela ga je poljubljati blazno in strastno, kakor bi hotela pre-vpiti svojo vest, prekričati očitanje svojega srca. »Marija, kaj je s teboj . . .« »Dragec moj, zlatec moj, nič so ni zgodilo!« Zdelo se je, da se je zbudila it sanj. Dvignila je glavo, si obrisala oči in se zasmejala: »Ah, glej, in jas sem mislila, da se srdiš nad menoj. Mislila som, da me ubiješ! Glej, videla sem te v sanjah in imel si krvava roke. Oj, oj.« • oca. ur. ____ vsem ki se jih to tiče, bodi povedano, da tržaški c kr. aradl odgovarjajo stranka«, oitat—i iadajajo odloke v onem jeziku, v katerem je bil vložen spis ali prošnja. — Tudi tukaj ni torej ni kakega izgovora z* posluževali je tujega jezika^ Zato pa »kličemo še enkrat: skrajni čas je že, da preneha ta narodni i ndiferentirnem in to smešenje samih sebe, kajti kdor zaničuje se sam, podlaga jo tujčevi peti! Upamo, da bo ta blagohoten opomin zadostoval in da bodo prizadeti storili zanaprej svojo dolžnost, katero so dolžni sebi in narodu svojemu. — Ako pa to ne bo pomagalo* bomo prisiljeni dotične narodne mlačne že javno imenovati, da bo javnost vsaj vedela, kdo vse so tisti, ki pomagajo tržaškim trgovcem vzdrževati italijanske in nemške trgovske uradnike in uslužbence in ki so pri vseh blagohotnih opominih še no zavedajo, kaj je njih narodna in osebja dolžnost! |__ Korupcijo no Ogrskem. Znano je, da je mažarska politika popolnoma korumpirana. Na čelu te politike stoje navadno ljudje, ki se dajo kaj radi podkupiti, ki pa to tudi prav radi pri drugih prakti-cirajo. Nešteto je že bilo slučajev, pri katerih je bilo dokazano, da so imeli \oditelji mažarsKe politike svoje roke pri najumazanejšin aferah — toda navzlic temu vživajo še vedno vso slavo in hvalo. O neki taki umazani aferi poroča zopet budimpeštanski tednik »Pesti Futar«. Dne 27. julija so se zbrali — kakor poroča omenjeni list — odgovorni uredniki budimpeštanskih dnevnikov v zbornici časnikarskega društva, da se pogovore o zadevi, pri kateri so se začetkoma vsi prisotni a rastno besedo zavezali, da bodo O njej molčali. Med tem se je pa zvedelo, da gre za litografirano korešpon-Heneo »Magyar Tudosito«. Ta je bila ofieijozna korespondenca neodvisne stranke. Odkar se je ta razdvojila služi Kossuthovi stranki. Razven politične »informacije« časnikov v smislu oseminšiiridesetnikov je bila njena glavna naloga, dajati ogrskim listom članke, v katerih se nečimer-ni Franc Kossuth hvali kot državni1: in univerzalni ženij. Par tednov pred padcem koalicijske vlade je dovolil Frane Kossuth izdajatelju korespondence »Magvar Tudosito« dr. Henriku G o n d i, svaka poslanca neodvisne stranke Szunvoga, iz pro-lanina trgovinskega ministrstva za dobo petih let letno subvencijo ■\ znesku 39.500 kron. Ravno 39.500 kron — to pa iz tega vzroka, ker ekzistuje nek ministerijalni sklep, T>o katerem je treba za državne pogodbe, pri katerih se izdajajo zneski 40.000 K ali več. privoljenja krone. Od subvencije za »Magvar Tudosito« je bil en delež izgovorjen maserju in »tajniku« Franca Ko-surba, dr. Aleksandru Pa lavu. S takimi darili je stari gizdalin Franc Kos-puth skozi leta na državne stroške i laeeval svojega telesnega služabnika za masažo obraza. Pripomniti je še, da se noben list. razven par Kossuth o vili strankarskih organov ni oziral na litografiruno korespondenco »Magvar Tudosito« in da so jo vsi metaH v papirni koš. Zopet lepa ilustracija k mažar-skim razmeram. Značilno je pa. da navzlic škandalom ljudje a la Kossuth še vedno vživajo največje, zaupanje ter se njihova politika izvaja v vsakem oziru. Rsuizija \m 3fl železniški prosi LWMjana-Bre30-uico m Urhni&a-Nrilo. V torek, sredo in četrtek se js vršila jk> c. kr. železniškem ministrstvu odrejena revizija trase in postajna komisija za železniški progi, ki imata direktno vezati Ljubi jano-Vrhniko, Idrijo in Sv. Lucijo. Komisijo je vodil vladni tajnik dr. M a -t h i a s. Konsorcij pa so zastopali: župan Hribar, Gabrijel Jelo v -Š e k in Dragotin L a p a j n e. Kot zastopniki oblastev so se udeležili komisije: vlad. svetnik Moric Ste i -n e r od železniškega ministrstva; major Emil Krenneis od vojnega ministrstva; nadzornik John Er-s c h e n in nadinženir Miroslav P i u od ravnateljstva državnih železnic v Trstu; dr. Julij Deutsch ter inženir L. Martine od južne železnice; Josip Lenarčič kot predsednik trgovske in obrtne zbornice; nadsvetnik K 1 i n a r kot zastopnik deželnega odbora kranjskega; dr. Oto K e 1 e r kot zastopnik okrajnega glavarstva ljubljanskega in Karel Ekel, okrajni glavar logaški. V imenu idrijskih rudarskih uradov podali so na zapisnik izjave: Jaro-slav Šofola » c. kr. rudarsko ravnateljtsvo; Jan Busek za c. kr. rudarsko glavarstvo v Celovcu in Vkrjtm Pobi sa domenoko ra teljstvo v Gorici. Izjavile so se pa tudi vse ob progi ležeče občine, katare so z veseljem pozdravljale komisijo kot prvi čin uresničenja te tako vatae železniške svese. — Mnenja v komisiji so bila, ako sa izvzame zastopnika denslnega odbora kranjskega, ki se ni na nobena stran iajevil, soglasna in prav upravičeno je upanje, da bo včeraj izvrštvša as komisija na Kranjskem v kratkem privela do političnoga obhoda la • tem tudi do gradnja železnica. Danes in jutri nadaljnjo se komiaijomov anje na Goriškem; v ponedeljek pa se sni-de komisija v Gorici, kjer stori končni sklep. Dnevne vesti. -f Le junaško naprej! V »Slovencu« v zadnjem času kar mrgoli veleizdajnikov in slovenskih veliko-srbskih irredentistov. Če smemo verjeti besedam častivrednega »Slovenca«, potem so sploh vsi Slovenci, kar jih ni v klerikalnem taboru, ve-leizdajalci in vsi, prav vsi so usluž-beni pri velikosrbski prapagandi. Ne zdi se nam vredno, da bi odgovarjali na te izbruhe moralne propalosti in duševne pokvarjenosti, ker jih itak ve po zaslugi taksirati vsak, ki ima v sebi vsaj še iskrico poštenja, z vso resnostjo pa vprašamo gospode okrog »Slovenca«, kakšnega plačila pa se nadejate, da tako infernaluo podlo in peklensko hudobno sumičite in obdolžujete rojake, ki nimajo druge krivde na sebi, kakor da uečejo trobiti v vaš rog in nečejo mirno trpeti, da bi klerikalna hidra zagospodarila na vsi črti po Slovenskem. — V>okakor si obetate bogato plačilo, vsaj taksno, kakršnega je dobil vaš vzor-mož, plemeniti gospod s Kamna takrat, ko je v parlamentu svoje takratne najožje somišljenike denun-tiral, da škilijo v Rusijo! Ostudno delo to, tem ostudnejše, ker pavšalno sumičite vse vprek, nimate pa toliko poguma — o poštenosti se pri takih propadlih kreaturah sploh ne da govoriti — da bi orišU na dan z dejstvi, f z dejanji in z imen?! Na dan z njimi, učenci Nastičevi! Toda kdaj so imeli špiclji še pogum 1 Ti si upajo streljati samo izza plota in iz zasede, kakor se spodobi taki svojati. Sicer pa še ni vseh dni konec. Tudi takšne baze patentiranim patriotom, ki svoj patriotizem prodajajo vsakomur, kdor jim več ponudi, se da stopiti na vrat. In končno tudi ne preostaja drugega, kakor da se stopi na glavo takim reptilom, ker bi sicer še vedno sikali in kazali svoje strupene zobe. Tudi s /Slovencem« je tako! Treba bo mu pokazati, da so meje tudi v obrekovanju. Stavimo pa, da bo »Slovenec«, ki se sedaj tako junaško usti. v tistem trenotku zlezel pod klop, hrabri njegov odgovorni urednik pa jo bo popihal preko meje, kakor se je to že opetovano zgodilo, kadar bi moral dajati odgovor za »Slovenčeve« lopovščine. Da se je s takšno svojatjo, ki se poslužuje taksnih sredstev, težko boriti, je jasno. V kljub temu pa naj te kreature ne pričakujejo, da jih bomo pardonirali. Prijeli jih bomo za dolgi jezik in tudi se morda gotovi ljudje pripravljajo že sdaj na to, da uteko! -r »Naš narodni boj.« »Domoljub« na široko in dolgo razlaer^ .nalogo narodno - obrambnega dela Naravnost smešno je, če se upa li Straža« se drznila celjskemu »Sokolu« dajati lekcije radi sokolskega zleta dne 14. avgusta t. 1. v Celje ter pri tem vpletla celo osebo že umrlega dr. Dečka. češ. »pod dr. Dečkom bi bilo tako z narodnega stališča nečastno umikanje izključeno« . . . To se drznejo reči tisti zlobneži, ki so ravno dr. Dečka ob vsaki priliki napadali ter največ pripomogli v to, da so dičnega vodjo celjskih Slovencev duševno ubili ter pahnili ga v prezgodnji grob. To je višek klerikalne lum-parijo. Fej takemu počenjanju! -r Osebna vest. 1"pravni sodni dvor je uvrstil knjižničarja Ivana R u p n i k a a d personam v osmi činov ni razred. Iz šolske službe. Provizorični učitelj in voditelj v Stndenem Vladimir P o ž a r je v isti lastnosti premeščen na Prem. Suplent Josip Dolgan v Knežaku je imenovan za prov. učitelja in voditelja v Stndenem. Prov. učiteljica v Oneku An-lonija S t a m c e r je premeščena v Koritnico. Provizor. učitelj Maksimilijan Kalan v Motenji vasi je imenovan za prov. učitelja iu voditelja dvora z red niče v Buđenju. — Odobrena učna knjiga. Dr. Josip Pipenhacber, Latinska slovnica. Založil L. Schwentner. Cena K Mi, To, novemu gimn. učnemu načrtu prikrojeno slovnico, odobrilo je c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk kot učno knjigo za slovenske gimnazije. — Romarjem na znanje. Obratno nadzorstvo c. kr. priv. južn. železnice v Trstu javlja: Z ozirom na to, da je pričakovati v praznikih 14. in 15. t. m. nenavaden velik osebni promet, more se dati romarjem in večjim skupinam izletnikov le primerno opravljene tovorne vozove na razpolago. — Nemci o kranjskem oddelka dunajske lovske razstave. Najuglednejši lovski list Nemčije: »Deutsche Ja-gcrzcitung«, ki izhaja v Neudamnm v 25.000 izvodih, in ki šteje najznamenitejše strokovnjake med svoje sotrudnike, prinaša v 36. številki zelo laskav opis kranjskega oddelka mednarodna lovske razstave na Dunaju. Članek se pričenja: »Krain, das herrliche Bergland, vreicbes Rudolf Baumhach, der Kranichfelder-Poet, in seinem Epos »Zlatorog« be-geistert besu n gen bat, — in der form- und inbaltsprachtigen Dich-tung, die von dem »goldgehornten Gamsboek« erzahK, der als Kanin des Wildes auf dna dortigen Fab- zinnen bauste, — ist im osterreicai-schen Reiehshau&e in einer jedes Ja-irsnekendsn Weise ver-Tudi »Slovenskemu lovskemu društvu« izreka poročevalec priznanje. — Pi—Hila išče ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno dmHvo sa 100 oseb, kar v hotelih in privatnih stanovanjih ni več prostora. Someščani, ki imajo prenočišča na razpolago* prosijo se, naj število postelj in sob naznanijo g. Bar letu v »Mestnem domu«. Odškodnina po dogovoru. Sasetnleo svoje poroke praznujeta danes čisto na tihem in le v krogu svoje obitelji g. Vinko M a j d i č , veleindustrijee v Kranju in gospa Matilda M a j d i č roj. Kotnik. Na mnoga leta! Veselica v Starem trgu pri Ložu. Tukašnji dijaki in dijakinje prirede v nedeljo, dne 7. avgusta t. L, ob 8. zvečer v prostorih nase »Čitalnice« zasebno zabavno veselico z bogatim in zanimivim 6poredom. Petje, sviranje na klavir, gosli in citre. Predstavljala se bo burka: Raztresenea. Tudi za zabavo po sporedu je vsestransko preskrbljeno; kakor šaljiva posta, koriandoli, serpentine i. t. d. Posebno zabavo pa bo nudil ples, ker se bo plesalo tudi umetne, figurira-ne plese. Seveda bo tudi za jed in pijačo preskrbljeno. Čisti dobiček se naloži v hranilnico kot fond za poznejše dijaške prireditve v ložki dolini. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Za revne neveste. Takozvani >,Madehenhort« na Dunaju razglaša, da dobita dve revni siroti, ki sta slučajno nevesti, povodom 801etnega rojstnega dneva cesarja Frana Josipa izdatno podporo za nabavo ženit-ne oprave. Prošnje s potrebnimi iz-kazili je vložiti na društveno pisarno, Dunaj, I., Singerstrasse 18, do 20. septembra. Podpora se izplača dne 2. decembra 1910. Tri nesreče na železnici. Ko se ic včeraj zvečer pred Zalogom vračal po progi železniški delavec Mihael Berčič z dela, mu prideta nasproti tovorni vlak in brzo vlak. Berčič prestrašen skoči s proge, po kateri je vozil tovorni vlak na ono brzoviaka. V tem trenotku pa pridrdra brzovlak ter podere Berčiča podse. Ko se je u-stavil.so potegnili izpod njega grozno razmesarjeno truplo Berčičevo. Kolesa so mu odrezala glavo in obe nogi, tako da je bil pogled na ubogo žrtev uprav strašen. — Ponoči se je Zgodila pa tudi na tukajšnjem južnem kolodvoru smrtna nesreča. Ponesrečil se je 291etni delavec iz Tomačevega. stanujoč v Stoži-cah, Alojzij Jerneje, ki je na obračalnici obračal stroje in na nje donašal pesek. Pri tem pride stroj in mesto, da bi zapeljal na ob-račalnico, je zapeljal strojevodja na poleg te se nahajajoči tir, da tam dobi premoga. Na tem tiru jo stal Jerneje in mislil, da gre stroj na cbračalnico in se ni pravočasno umaknil s tira, kljub temu, da je bil opozorjen, da s t oj i prem ikalnik nara v-nost in ne na ohračalnico. V tem ga pa zadene zadnji del stroja, takozvani tender. ter ga podere podse. Ker je glasno zakričal, je strojevodja slroj takoj ustavil. In zopet grozen pogled. Ponesrečencu je stroj eno nogo popolnoma odtrgal, ena se mu je Pa še komaj držala in tudi na hrbtu je imel veliko rano. Ker je ponesrečeni Jerneje še živel, so ga na odredbo pol. kom. prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer je v groznih bolečinah še isto noč izdihnil. Jerneje je postal žrtev stroja po lastni neprevidnosti. Zapustil je ženo in dva nepreskrbljena otroka. — Tudi v Litiji je baje snoČi vlak nekega potnika težko poškodoval, govori se pa da celo usmriil. Koliko je na ti vesti resnice, nam še ni znano. Dva divja moža. Pred kratkim jo je primabal Luka Tomšič, vrtnar v Tomačevem, okoli 3. zjutraj domov, zaprl sobne duri za seboj in začel sirovo zmerjati svojo ženo in ji groziti, da jo ubije. V opravičenem strahu je skočila žena skozi okno. Na to je napadel vrtnarskega pomočnika Antona Hribarja in mu zadal več poškodb. Nekaj dni poprej je prišel zelo razburjen domov, in ker ni nikogar našel, je razbil sobno opravo. Nič bolje, če ne slabše, ravna Frauce Kraljic, posestnik v lški vasi, s svojo ženo. Tudi ta jo je obde-laval najprvo s pestjo, potem s polenom. To mu pa ni bilo še zadosti; pograbil je kuhinjski nož, vrgel svojo »eno na tla, jo držal z eno roko za glavo, z drugo ji je nastavil nož na prsi. Iz tega nevarnega položaja jo je rešil sin Anton, ki je pritekel svoji materi na pomoč in jo rešil pred zverinskim očetom. Bojevita ženska je Hel. Abram, žena železniškega uslužbenca v Viž-marjih. V hiši, kjer ona stanuje, je gostilna in tu se je dne 1.1 m. dopoldne % domačo natakarico sprla. Bojevita Abram jo je pograbila sa vrat in davila. Na vpitje natakarice sta ji prišla na pomoč gostilničar in nje-Pa tudi teh se korajfaa Abramova ni ustrašila, namreč je pretepla gostilničarko s pestjo po glavi in obraaai. Krčmar, ki ni hotel pretepati hude ženske, jo je polil z vodo, ona pa pa mu je v odgovor vrgla lonec z vrelim kropom v hrbet. Na to je huda Lončka stekla po stopnjieah v prvo nadstropje. Gostilničar je zadobil opekline na hrbtu in na desni roki. Nepoklican gost na likofu. Ivan K u r n i k je znan postopač. Delati se mu ne ljubi veliko, pije pa prav rad — seveda na tuj račun najraje. — Dne 19. pr. m. je čevljar Erjavec prodal Kuclerju rabljen šivalni stroj. Kakor je že navada, sta šla oba na »likof« in sicer k Štiber-niku na Karlovsko cesto. Tam je za mizo sedel in dolgega časa dremal Kurnik. Kakor hitro je slišal besedo o likofu, je bilo seveda dremanja takoj konec in ko je bilo vino na mizi, se je Kurnik meni nič tebi nič kar sam povabil in prav pridno pri likofu pomagal. Vino v Štefanu se je že nagibalo h koncu in Kucler opomni, da bi se zdaj spodobilo, ko bi tudi Kurnik dal za en liter, ker je celo popoldne pridno pomagal. Kurnik je bil seveda za take besede popolnoma gluh. Kot krona celemu likofu je nazadnje prišla v veliki skledi na mizo solata. Ta je pa že celo mikala Kur-nika, in ker mu niso prinesli nobenih vilic, je pa kar z roko segel v skledo. Zdaj si pa misli človek to ogorčenje Erjavčevo in Kuclerjevo — s tako umazano roko (Kurnik se namreč umiva in preoblači bolj poredkonaa) kar naravnost v solato. In Kucler je Kurnika potisnil od sklede in mu je še povrh prijateljsko svetoval: »Delat pojd, pouš pa sulata jedn«. Voči-gled na solato in z ozirom na to, po Knrnikovem mnenju čisto nepotrebno besedovanje, je pa Kurniku zavrela kri, segel je v žep, potegnil iz njega nož in z njim sunil Kuclerja v roko. Zamahnil je še enkrat, pa je mahljaj prestregel Erjavec s stolom. Včeraj je stal Kurnik pred okrajnim sodiščem, sodnik pa je zadevo odstopil deželnemu sodišču, ker se je izkazalo, da je poškodba na Kuc-lerjevi roki težka. Aretovan je bil zidarski pomočnik Fran Pot oka r iz Ihana, ker je v deželni bolnišnici preveč kazal svojo cliko. Ko so mu pa natančnejše pregledali obisti, so prišli tudi na to, da je Potokar zasledovan v policijske: i listu zaradi prestopka tatvine. Zaradi svoje hude krvi bode najprvo moral obsedeti na magistratu 24 ur, potem ga preselijo pa k sodišču. Delavsko gibanje. Včeraj so se * jnžnepa kolodvora odpeljali v Ameriko 3 Ogri in 3 Slovenci, nazaj jo pa prišlo 22 Macedoncev in 12 Hrvatov. »Slovenske Filharmonije« oddelek koneertira jutri od 8. do 12. zvečer na vrtu hotela »južni kolodvor« (A. Seidl). Vstopnina prosta. — Drugi oddelek igra od polu 5. naprej v hotelu »Tivoli«. Vstop prost. narodna ouram&a. Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje oglasili: 800, 801, 802, 803. podružnica v Cerknici (plačala 800 K); 804. Svetolueijski Cirilmetodarji (plačali 200 K>; 80o. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Podsredi (plačali 100 K). V nedeljo vsi v Kranjsko goro* ker ta dan t. j. 7. avgusta se tam praznuje velezanimivi »borovški semenj«, veselica, ki jo priredita tamošnja Ciril - Metodova podružnica in Gasilno društvo. Veselica bo tudi jako poučna. Krasne narodne noše, tekmovalno kegljanje in streljanje, srečkanje, ples itd., vse bo vzbujalo zadovoljnost udeležnikov in bodrilo jih bo krasno petje. Občudovali pa bodo tudi lahko izurjenost jeseniških in javorniških Sokolov v telovadbi. Posebna zanimivost bo izpuščanje prvega borovškega zrakoplova. »Borovški semenj« se vrši kljub svoji zanimivosti samo vsakih sedem let, zato naj nihče ne zamudi lepe prilike. Metliška podružnica sv. Cirila in Metoda priredi v nedeljo, 7. t. m. s sodelovanjem »Belokranjskega Sokola« na »Pungertu« veliko ljudsko veselico. Veselični odbor, ki je že dalj časa zelo marljivo deloval, je preskrbel za vse ugodnosti in zabave. Zato v nedeljo vse na »Pungert«. DraJtvcno naznanila. »Sokol I-« vabi vse svoje član«5 in bratska društva in prijatelje so-kolstva k obilni udeležbi sokolske prireditve s člansko in naraščajeve telovadbo v Mostah prihodnjo nedeljo, dne 7* t. m., ki se vrši povodom ustanovitve sokolskega odseka v Mostah in katere se »Sokol X.« korporativno v društvenem kroju udeleži. Zbirališče članstva in naraščaja je za društveno telovadnico na Ledini« od koder je odhod točno ob 3. uri popoldne. Telovane dmštvo »Sokol II.« naznanja, da se ssstaaek v društveni telovadnici, kjer se rmzdels nsntnt diplome njureieajn v nedeljo, dne 7. i. m. ne more vršiti redi nentaMh zaprek ter se preloži na nedoločen cas. Srn zdar! Telovadno društvo »Sokol II.« vabi vse člane, da prieotvujejo v nedeljo, dne 7. t. m. ob 9. uri dopoldne v društveni telovadnici malemn sestanku, kjer se bodo razdelile častne p lome tekmovalcem našega naraščaja, katere so dosegli na župni tekmi dne 12. junija t. 1. Tudi starši se prosijo, da se udeleže te male slavno-*ti naraščaja. Razdelitev naraščajevih diplom. trihodnjo nedeljo dobi po telovadbi Mostah naraščaj »Sokola I.« diplome za tekmo ob priliki I. zleta župe Ljubljana I. Diplome obsegajo mie-no vezan 1. in 2. zv. Sokolskoga evangelija z diplomno listo in označenem odstotkov doseženih točk. Pri-t»dnja nedelja je torej za sokolsko iiladino velik slavnosten dan, prire-rvalci prosijo za prisotnost staršev, <.jstrov itd., da *»e more mladina v k rogu svojih najdražjih veseliti svoji prvih sokolskih uspehov. »Olepševalno društvo v Rožni col i ni« priredi v nedeljo, dne 7. av-j -ta 1910 v restavraciji »Rožna doma« s prijaznim sodelovanjem si. ,; -mžalske godbe in slov. del. pevskega društva * Slavec« iz Ljubljana Vili. veliki rožnodolski semenj. Spoved: Ob 3. uri popoldne odkoraka si. • iomžalska godba od »Mestnega do- iz Ljubljane na veliki semenj v 7do dolino. Ob 4. uri začetek veli- • era semnja in sicer: godba, J>etje, —. korijandoli-korzo. šaljiva loterija, ljubavna pošta, ribji lov. cve-!ičnjak. rožnodolski jud, turška ka- a arna, Zeppelinov zrakoplov, ki vozi sekunde v Ljubljano in nazaj. Pe- • • - Lepecn pntn b<> iroste postre- - svojimi delikate^atni iz cekarja. Pekli se bodo prašiči in koštmni na -aznju. Parola na semnju je letos no-- a iznajdba pehtranovih rožnodol->kih štrukljev. Ob mraku umeialni ~rnj. Vstopnina 20 v za osebo, otro-i do 12. leta v spremstvu staršev ^rosti. Ker je čisti dobiček namenjen a vzdrževanje cesta in pešpotov v lovi naselbini, se preplačila hvalež-■ ^prejemajo. Otročja veselica družbenih vrtcev v Hrastniku je prav lepo uspela :n vrgla čistega dobička družbi sv. < irila in Metoda 97 K 42 v. Hvala vrlim prirediteljem! Narodna Čitalnica, »Lira« in >Sokol« v Kamniku priredi dne 7. avgusta 1910 na vrtu »Društvenega dona^ velika vrtno veselico v korist akladu //Društvenega doma«. Iz rosebue prijaznosti sodeluje pevsko društvo »Zvon« iz Šmartna pri Litiji. Začetek veselice ob 4. uri pcpol-<1ne. Vstopnina 40 v za osebo. Zvečer -e vrši v Sokolovi dvorani ples. V -lučaju slabega vremena se vrši vesela v vseh gornjih prostorih »Dru -venega doma«. Prvi zlet telovadnega društva Sokol« v Trebnjem je vspel jako po-oljno. Do sedaj je v obližju Novega nesta prirejal zlete samo novomeški Sokol«. Njegovi fini nastopi in z vso • ieganco izvajana orodna telovadba • vzbujala zanimanje gledajočega hčinstva in si osvajala mlada src^. f>o]enjska metropola je nositeljica in ^z>irjevalka vzvišenosti in plemeni-osti sokolske ideje. Besede in dejala so dala povod k ustanovitvi So--o]a v Trebnjem, Mokronogu, Št. anžu in zadnji naš zlet mogoče tudi ' a Vel. Loki. Po dveletnem obstoju trebanjski Sokol priredil na Veii-Loki javno telovadbo t* pomočjo tokronoŠkega in šentjanškega So-ola. Da se v tem kratkem času niso mogli povspeti vsi člani do popolno-*i. je razumljivo. Z veseljem pa mo-arno konstatirati, da nekateri s prelije* gotovostjo izvajajo težke vaje na orodju. Dobro so uspele proste aje in so imele dosti učinka pri ob instvu.Prihodnje leto upamo, da bo- 0 mlada društva, vstrajna v delu in stjplini, dosegla najlepše uspehe. Po telovadbi se je začela prosta zaba-a na vrtu g. Žlajpaha. Za povzdig«i /abave in dobrega razpoloženja je -krbela z mnogimi lenimi komadi trebanjska godba. Prijetno je bilo ideti. kako so naši kmečki posestni- 1 pri>o>tvali različnim govorom, 'intovo so jim le-ti razpršili vse mogoče predsodke o našem takozvanem brezverstvu". Kaj neki poreče gosp. '.ampe o g. Keku, ki je kot klerikalni "i pa u in baje njih zaupnik pozdra-I Sokole! Navajati misli različnih ornikov bi bilo odveč. Ena misel ta naj bi bila del našega bistva rdejstvujmo to, kar želimo in je r^dno, da živi krepko življenje. V ^lu je naš spas. Mnopro je mož, ki uži jo za svojo požrtvovalnost jav-'O pohvalo, toda naj si bodo v svesti, ;a je delo in njega uspeh največje notranje zadoščenje. Borimo se in Hanio za vzvišene ideje, ki naj bodo nkrnt last eelega naroda. Mirno in nog očno plava naš Sokol in ravno egova mirnost in samozavestna si a nam je porok za zmago. Nič ilu-ornega ni pri nas, ne drži nas sku-~aj terorizem; naša vez je naša vo-ja in ta se mora poglobiti in razši- riti togo, vsnf bPRf VšKStiL ve Sknnšl jo je, Pri gradu je prepovedan vbod na vrt. Za to se pa Ijubesniželjeni fant Peter Benedičič ni zmenil, marveč je šel v grad dekle dražit, končno je šel pa še pod okno svoje ljubice, od koder je korajžno kličoč »Auf« odhajal. To je pa bilo baronovemu stresaju, Alojziju Gregorcu, le nekoliko preveč, kajti udaril ga je s polenom tako močno po levi roki, da mu je zlomil kost podlehtnice. Obsojen je bil na šest tednov ječe. Zaradi nen ravnosti v smislu $ 129 I. b k. z. sta bila v tajni razpravi sojena Viktor Š a b a z Zagreba in Juri Bar, tovarniški delavec na Viču. Prvi je bil obsojen na 13 mesecev težke ječe, drugi soobtoženec je bil pa oproščen. Očeta je branil. Posestnik Anton K r a n j c iz Dolenja je imel prepir z Antonom 2 v o k 1 j e m. Slednji se je dejansko lotil prvega in ga lahko telesno poškodoval. To je videl 19 let stari Kranjčev sin Anton. Da bi branil svojega očeta, oborožil se je z lojenim drogom, s katerim je Zvokija tako močno po glavi udaril, da ga je na tla pobil ter mu razbil lobanjo. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe. Razne strarL * Sin ustrelil očeta. Slaboumni 191etni sin je v sredo ustrelil svojega >ceta, posestnika Ludvika \Vebra v Terezioplu. Sin je nato skočil v vodo, kjer je utonil. : i met no* t v parlamentu. Avstrijski parlament dobi prihodnje leto umetniško okra&je. V centralno dvorano, v takozvano hišo na stopnicah in v atrij, pridejo podobe v visokosti dveh metrov, ki bodo zavzele 126 metrov dolžine. Delo je poverjeno akademičnima slikarjema Lebied-ekemu in Schramu. Zašito srce. Dr. Francis T. Stewart. glavni zdravnik Penns.vlva-iiia bolnice v Philadelphiji Pa. je izvršil zelo važno operacijo. V bolnico so namreč pripeljali 23 let starega Josipa Spencerja, ki se je preje s svojimi znanci prepiral, nakar ga j'3 nekdo napadel z nožem in mu ranil srce. Ker je bil Spercer še živ, ko so ga pripeljali v bolnico, ga je imenovani zdravnik takoj operiral in sicer na ta način, da mu je odprl prsi iu med tem. ko je v dlani levice uržal Tanjenčevo sree. mu je z desnico rano na srcu zašil. Operacija je najbrže srečno uspela, kajti bolnik se za :%edaj dobro počuti in ako ne nastopi kaka komplikacija bode tudi okreval. * Viharji in nalivi na Norveškem. Dne 3. t. m. so v južnem delu Norveške divjali silni viharji. Poleg tega je bil dež, kakor da bi se trgali oblaki. Na neki železniški progi je voda izpod tira odnesla vso podlago. Ko je prišel tovorni vlak, se je proga sesedla, vlak pa se je zvrnil in se zatrkljal šest metrov od proge. Dva železniška uslužbenca sta ubita, več pa je težko poškodovanih. * Lepa ženska. V Varaždinu so zaprli neko žensko, o kateri pijejo listi, da je nenavadno lepa. Omo/.ena je z n a dk on t rotorjem državnih železnic, Czerczmakom, kateremu je pa že pred meseci pobegnila z m-kini žepnim tatom, katerega so tudi te dni v Pragi aretirali. Pri njej so dobili 100.000 K. Žena pravi, da ji je denar oal njen mož, ta pa pravi, da ji ni dal niti vinarja. * Najnovejši trust. Pred dobrim tednom so v Albanv, v državi New York inkorporirali najnovejši trust, ki je glede svojega namena povsem sličen ostalim že obstoječim trustom, ki je pa kljub temu vendarle nov, kajti tu ne gre za združenje velikih podjetij na polju obrti, temveč na polju vere, oziroma skupnega izkoriščanja s pomočjo vseh krščanskih x er brez razlike. Namen novega trusta je, združiti v skupno delovanje rimokatoličane, pravoslavne, protestante, metod i ste, evangeliste, episko-•nalce itd. Načrte za novi trust so izdelali duhovniki raznih ver v Albanv, ki žele, da bi se vse vere spojile v skupno podjetje po vzoru Rocke-fellerjeve Standard Oil Co. Med podporniki nove korporacije je mnogo škofov, kakor na primer oni iz New Yorka, Albanv, Newarka, Cbi-eaga itd. Prva tozadevna, ali pripravljalna seja se je vršila v cerkvi sv. Tomaža dne 20. februarja. Naloga novega trusta bode zelo težavna, kajti v Zedinjenih državah imajo 186 različnih protestantskih organizacij, katere imajo neštevilno mnogo odsekov v Evropi. Današnji čas je Čas »kšefta«! fksnil knnttil Menil a HfTHH! nVVJnpnl! nHp^npi sn TntajH I R. — Dnnaj, 5. avgusta. Finančni komisar Valentin 2un v Logatcu je poklican v daljno službovanje v finančno ministrstvo. Cmn gara in Srbija. Dnnaj, 5. avgusta. Urednik dunajske »Neue Presse«,ki se nahaja na Cetinju in ki je bil sprejet od črnogorskega kneza Nikite, poroča o svojem razgovoru s knezom med drugim tudi o razmerju med črno g. in Srbijo KnezNikita se je naspoti njemu izrazil, da vladajo med črno goro in Srbijo prijateljski odnošaji, da ga pa žalosti, ker pri slavnostih kralj Peter ne bo osebno navzoč, da bo pa sprejem kraljeviča Aleksandra tem prisrčnejši. Med Črno goro in Srbijo ni nikakega naspotstva. Vse govorice o napetem razmerju med Srbijo in Črno goro je pripisovati le nekaterim slabo informiranim listom. Čehi in avstrijski vsekatoliški shod. Praga, 5. avgusta. Današnji klerikalni list »Čech« izjavlja, da se vsekatoliškega shoda v Inomostu udeleži le malo ali pa prav nič Čehov, ker so narodnostne razmere take, da sedaj sploh ne bi bilo več mogoče imenovati ta shod še katoliški. Ogrski ministrski svet. I Budimpešta, 5. avgusta. Za danes napovedani ministrski svet se vrši jutri. Na ministrskem svetu bo poročal tudi hrvaški ban dr. Tomašić o hrvaškem vprašanju in sicer baje v tem smislu, da je mirna rešitev vprašanja še vedno mogoča. Ponesrečena akcija turškega fi načne ga ministra. Carigrad, 5. avgusta. Danes se je vrnil s Francoskega finančni minister Talaat-paša, čigar akcija, dobiti na Francoskem posojilo za Turško, se je ponesrečila, kakor že znano radi preostrih pogojev, katerih turška vlada nikakor ne more izpolniti. Vojska med Turško in Grško. Atene, 5. avgusta. Grška se očitno pripravlja na vojsko s Turčijo. Posebna oficirska komisija se je poslala na Ogrsko, da nakupi za grško armado 2000 konj. Korupcija v ruski intendanturi Petrograd, 5. avgusta. Energični senator Garin nadaljuje z vso vestnostjo revizijo vojaške uprave na Ruskem in neusmiljeno odkriva velikansko korupcijo, ki je vladala med intendantskim uradništvom. Tako je konstatira! v Tanibovu, da je od 32 tamošnjih intendantskih uradnikov bilo soudeleženih na po-neverjenju 29 in da so v teku zadnjega desetletja poneverili vsega skupaj nekaj nad en milijon rubljev. Bombni atentat. Pariz, 5. avgusta. Ko je šla v predmestju Levallois-Perret mimo neke na samem stoječe hiše policijska patrulja, je eksplodirala bomba, ki je celo hišo podrla. Kn policist je je bil težko ranjen. Ko je policija začela preiskovati stvar, je našla pri hiši še eno bombo. Policija je mnenja, o! a se gre tukaj za osebno maščevanje. Zopet ne aretacije srbskih učiteljev v Macedoniji. Berolin, 5. avgusta. »Vossische Zeitung« poroča iz Skoplja, da so bili srbski učitelji znova aretirani radi hujskanja proti razoroževalni akciji. Aretirani so bili ravno tisti učitelji, ki so bili ob priliki godu srbskega kralja Petra izpuščeni na svobodo. Nevihta in neurje na Nemškem. Berolin, 5. avgusta. V Hamburgu in okolici je divjalo včeraj strahovito neurje. V 12 urah je padlo 66,6 mm dežja. Mirovni kongres. Štokholm, 5. avgusta. Včeraj je debatiral mirovni kongres o vprašanju omejitve oboroževanja posameznih držav in izrekel upanje, da se bo-deta našli ena ali dve velesili, ki bo-deta dali tej ideji inicijatvo. Sprejela se je resolucija, v kateri se poživlja, da naj vsa že obstoječa evropska mirovna društva izposlujejo v svojih državah, da se ustanove tozadevne oficijalne komisije. Pološaj na Šneaskem. Zvena med klerikalci in karlisti vedno bolj očitna. Madrid, 5. avgusta. Položaj na Španskem je jako resen in postaja z vsakim trenotkom resnejši. Zveza mod karlisti in klerikalci postaja tudi s vsakim trenotkom bolj očitna. Klerikalci povsod strahovito agiti-rajo za demonstrativni ehod in obhod v San Sebaatjana Vlada odreja vse potrebne korake in zbira v San Se-baetajanu vojaštvo. San Seanttjnn» 5. avgusta. Senator Salin poživlja karliste, naj se vsi udeleže nedeljskega demonetra- VTada se v|ja, da nnftoni preti 5. avgusta Iz _______Novara in Bfakaja prinaja- jo vznemirljiva poročila, češ, da je v krajih izbruhnila prava vstaja Madrid, 5. avgusta. Vlada je ne-deljski klerikalni demonstrativni enad v flen Sebnetjaan prepovedala. Ministrski predsednik Canalejas je izjavil, da je pripravljen, poslužiti se vseh sredstev, da zabrani vsako kaljenje javnega miru. V posamezne province se pošilja vojaštvo, da ukroti revolucijonarne klerikalce. Orožje v španskih samostanih. Madrid, 5. avgusta. V samostanu »k svetemu srcu Jezusovemu« v Tarragavi so se zabavali menihi s strelnimi vajami. Naenkrat se p. Martinu Feranu po nesreči izproži puška ter zadene kroglja šestdeset-ietnega priorja Feliksa Tornerja v prsa, ki je na mestu obležal mrtev. Prebivalstvo je zaradi tega silno razburjeno, ker je s tem dokazano, da imajo v samostanih pripravljeno orožje in streljivo. Nemiri v Perziji. Teheran, 5. avgusta. Obsedno stanje v deželi se razglaša. Prebivalstvo pa se ne zmeni dosti za to odreditev in se zlasti protivi, oddati orožje. Nasprotno bodi demonstrativno popolnoma oboročeno po ulicah. Položaj je jako resen in nevaren. Morilec dr. Crippen taji. London, 5. avgusta, iz Kvebeka prihajajo poročila, da so vesti, češ, da je dr. Crippen priznal umor svoje soproge, neresnične. Dr. Crippen šc vedno taji svoje dejanje in se dela oopolnoma nedolžnega. Največja bojna ladja spuščena v morje. London, 5. avgusta. Jutri se spusti v morje največja dosedanja bojna ladja »Lvon«. »Lyon« ima 26.300 ton in je poleg drugega oborožena z osmimi topovi, ki mečejo krogljc, težke po 1300 funtov. Ponesrečena ekspedicija. London, 5. avgusta, »\Vestmin-ster Gazettc« poroča, da bo trajala turška razoroževalna akcija v ska-darskem okraju 4 mesece in ne, kakor je bilo prvotno določeno, samo štiri dni. Prebivalstvo se brani oddajati orožje, dela na prehodih in prelazih barikade, polaga v drevesa smodnik, zažiga in uničuje živež ter se umika pred razoroževalno komisijo v gore. Revolucija v republiki Honduras. London, 5. vgusta. V republiki Honduras je izbruhnila nova revolucija. Prebivalstvo je napadlo italijanski konzulat in raztrgalo ž njega zastavo. Poslanik se je moral zateči na bojno ladjo. Glavno gibanje pa je naperjeno proti Amerikancem, ki so se morali pred razburjenim prebivalstvom zateči v ameriški konzulat, j Podkupljiv državni tajnik. New York, 5. avgusta. Senator Goge je izpovedal pred sodiščem, da se je dal drzni tajnik Sherman pri prodaji državnih zemljišč podkupiti. Državna zemljišča so vredna 30 milijonov dolarjev, on pa jih je razprodal za veliko nižje cene. Sherman pa se je odgovornosti odtegnil in ga ni nikjer najti. Poslano. Izjava. Z ozimni na notico: »Kandidatura Mazelle« v 153. številki »Jutra« izjavljam to-le: Dotična notica je bila priobčena brez moje vednosti in je vseskozi izmišljena. Kar se tiče osebe gospoda dr. Karla Trillerja moram priznati, kar sem že opetovano storil, da je malo zagovornikov, ki bi se ta k o za v zem a 1 i za svojekliente in se zanje tako brigali, kakor je to storil g. dr. Triller v m o -ji politični pravdi. O kakem predloženem ekspen-zarja ali v previsokih postavkah v ekspenzarjn pa ne more biti govora, ker do danes še ni ti nisem dobil sklepčnega računa. Is tega de jetra samega je še razvidno, da notica, priobčena v »Jntrn«, ne odgovarja resnici. Sicer paje moje politično prepričanje tako ne« omahljivo, da je ni moč i na • vati, ki bije megla orna« jati. Gradac, dne 4. avgusta 1910. JULIJ sTATMJJi^ — Donava lesnih materialij. Pri c. kr. ravnateljstva državnih ioloznie v Trstn se razpisuje javno dobava lesnik maierijaUj zrn 1911. Daljni podatki o Trieatino« od 16. evgsv sta 1910 ter so na razpolago pri omenjenem rnvnateljstvu. — Meshis hranilnica v Kranju- V mesecu juliju 1910 je 261 strank vložilo 134JJ52 It 74 v. 326 strank dvignilo 124.972 K 62 v. 12 strankam se je izplačalo posojil 27.400 K. Stanje hranilnih vlog 4,481.405 K 40 vin. Stanje hipotečnih Dosojil 2,987.451 K 13 v. Stanje občinskih posojil 475.516 K 86 v. Denarni promet 329.640 K 34 v. — Nakup mrve in slame. Vojna oprava v Ljubljani kupi meseca avgusta do konca svečana 1911 1050 stotov mrve, 300 stotov slame za steljo in 150 stotov slame za postelje. — Zakupni razglas. C. in kr. vojaško preskrbovalno skladišče v Ljubljani je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani zakupni razglas c. in kr. intendance 3. voja v Gradcu glede zagotovitve sena, slame, drv in premoga za leto 1910/ 1911. Ponudbene razprave se bodo vršile v različnih krajih v času od 16. avgusta do 16. septembra 1910. Zakupni razglas, ponudbeni vzorci in splošni pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Semenj za ječmen. Dne 23. avgusta 1910 se vrši v Miskolczn semenj za ječmen. Spored in izpisek iz poslovnega reda sta na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Vrhstavbne zgradbe. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo r Trstu odda v postaji Pod brdo proge Jesenice - Trst gradbena dela za podaljšanje nakladalne rampe za 47*00 m in premestitev mostične tehtnice za pavšalno ceno. Natančni podatki opremi ponudb, roku za vlaganje itd. so razvidni iz časopisov »Laiba-cher Zeitung«, »Osservatore Triesti-no«, »Osterr. Zentralanzeiger fur das offentliche Lieferungswesen« od 5. avgusta t. 1. Pojasnila dajeta tudi c. kr. državno-železniško ravnateljsUo odd. III. v Trstu in c. kr. železniško-vzdrževalna sekcija I. v Gorici. — Mednarodna razstava v Londonu 1910. Kakor se naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se bo v času od 3. do 10. septembra t. 1. vršila v Londonu 18. mednarodna razstava za pekarstvo, slaščičarstvo in sorodne obrte. Zaradi zagotovitve določenih prostorov se jo treba kmalu prijaviti. Dopise je poslati na naslov H. S. Rogers, Assi-stant Manager and Secretarv of The Trades Markets and Kxhibition, London, E. C. Palmerston Honse, old Uroad street. — Importne tvrdke v Johanes* burgu. Seznam najvažnejših tvrdk v Johanesburgu, ki pridejo za import v postov, kakor tudi seznam članov komiteja južnoafrikanskih trgovcev v Londonu je v pisarni trgovske i a obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. lovoriii visokoiolc!, oNto-rijenii in srednješolci! Dne 7. avgusta t. 1. (dopoldneV zboruje vse napredno jugoslovansko učiteljstvo v Novem mestu. Sedaj je čas, da tudi mi skupno z učiteljstvom manifestiramo proti vnebovpijoeim krivicam, ki se gode pri nas na šolskem polju. Stvar je gotovo zelo važna tudi za nas, zato pa se udeležimo vsi zborovanja v kar največjem številu! Manjkal ne bo nihče, vsaj od to* varišev z Dolenjske! Kdor se misli udeležiti zborova« njnj naj se priglasi vsaj do 5. avg. odboru »Dol. podr. Presvete«, Nove mesto. Odbor »Dol. podr. Prosvete«. Izdajatelj In odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 1. avgusta: Oton Jaha, sin tovar« niškega delavca, 3 leta. Dne 2. avgusta: Jernej Bahovec, trgovec, 42 let — Hinko Magister, nadzornik mestnih delavcev, 60 let. .-------—----------_ j Ustna voda . „EUODIN" i Specnaltteta za ks*«lnn\«». ( Specijaliteta za ncsaelfl = Cena 2 kroni. { 4813 Glavna taloga lekarna I ^ h. H takten v UiMjul. J Živa potreba Je bita, da M O?Ar kuharska knjiga ja ta* mi mtW «B*s*6i v /i. 9 790 •leznaro Kina Vino POTSTOCA Votfo do jedi, ! ekrepca iivce, poboljša J kri in je i § rekooval^scentM in telo priporočeno od sdrav- } niskih avtoritet j Vs&kr&t odlikovano. Wad OOOO odrorniakih sprteorsL j J. SERRAVALLO, t a k. M - TBST-Barkovljs. - II Meteoroloflčno porodio. Vilma nad morje« SSI Srednji zračni tlai73l-f r'~ opazo-« vanja a Stanje «6 baro- « * metra e 2 v mm £ 2 > o v— > Nebo 4.12. pop. 728 8 . 9. zv. i 729 6 23 5 sr. jzah pol oblač. 18 8 si. jzah. 5.' 7. zj. 7299 181 si. jvzhod sk. oblač. Srednja včerajšnja temperatura 21 1°, lionn. 19'6°. Padavina v 24 urah 149 mm. Včeraj popoldne se je ulila dvakrat ploha. Zahvala. 2653 Povodom smrti našega dobrega očeta, soproga, strica, svaka, gospoda Karla Bitsch izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo vsem gg. podčastnikom, osobito pa slav. Slovenski Filharmoniji za dar 50 K mesto venca, kakor tudi vsem, ki so spremili dragega rajnika k večnemu počitku. Ljubljana, 5. avgusta 1910. Žalujoči ostali. Proda se Špecerijska eprov« dobro ohranjena skoro nova po zelo nizki ceni. — Več se poizve pri Viktor Krancu v Rožni dolini št. 150. Akumulatorji EafcaMsuUdtont^za električno razsvetljavo. Male "BeirirasferiJS >*a\ celice od mark 1*— naprej. Žepne v^T; svetiljke. Uiigalne celice. Seznam o elektr. predmetih zastonj. Alfred Lnstbsr. Brazdane 22125. Podružnica: Podmokli > Češko-Riinaubupg 176. x 2| 3) 4 sobami in pritiklinami se oddado za september in november 1. k Poizve se v pisarni hotel pri Maliču I. nadstr. 2626 Za novemberski termin so — OddastS v novozgrajeni vili ob Kunovi cesti, 2 solnčno ležeči stanovanji z 2 sobama in pritiklinami. Poizve se ulica Stara pravda št. 3 od 2.—6. poldne. 2592 2646 Ljubljana Sodna ulica 3. trna v sprejme 3 Dolge 2655 Mostarce Kondicija stalna. Plača po zmožnostih. Učenec blagom pri g. F. GODI nn 2584 nudi tvrdtka 52S1 se odda s 1. avgustom letos stanovanje TOMEC izvoz sukna A uHumpokuJI U S SOaaii, kopalnico, električno razsvetljavo in pritiklinami. Vpraša se pri h*Šniku istotam. Velik ~~~~ popolne se vrši v soboto, dno 6. t. m. 2654 hotelu pri Seidlu (hotel Jntni kolodvor). Začetek oD 8. zvečer. Vsia^niu prosta. *. f. Schaflcr nadzornik c. kr. držav ne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 škatelj tako izborno učinkujočih 711 Salmijakovih pastil (kaftelj lajSajočih, slez razkrajaj o či h) lekarjn PICCOU v LJubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena skatljica 20 v, 11 škatljic 2 K. NaroČila po povzetju. 6 dni! Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine sjar- samo ED. ŠMARDA oblastveno potrjena potovalna pisarna Ljubljana, Dunajska cesta štev. 18 ▼ novi hiši posojilnice*', ft, 1863 NAZNANILO. Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da som moderno urejeno drogerijo In fotomonufokturo ADRIJA" v Jelerbu?^ovI ulici it 5, nasproti Shrani poJtl kjer imam v zalogi materijalno blago, kemikalije za tehnične namene, kirurgične obveze in potrebščine za oskrbovanje bolnikov, veliko zalogo vseh redilnih sredstev za otroke, glavno zalogo parfumov in toaletnih izdelkov tu in inozemskih tvrdk ter popolno zalogo fotografskih potrebščin in aparatov. Blaga Je prvovrstno in svate. Potrudil se bodem veleč, odjemalce zadovoljiti z vzorno postrežbo in zmernimi cenami. Vnanja naročila izvršujem z obratno pošto. Z velespoštovanjem ^ B. ČVANČARA drogiot. ObUsfcroao 4av*l)oaa »roloja itravUsJa loBJž. Praktlaas srafasatam Tesarski pollr z večletno prakso 2606 zmožen slovenščine in nemščine v besedi in pisari, absolviran obrtnošolec Ukčm primerne službe. Prešernu sliki nin ii nfiha m aflon amtlo sasjssjjsj is posesa po potisen poiMija Iv. Bonačv Ljubljani. Coaa illkl S kron. 2073 h.Ivei Oeiger 2648 odpotuje do dne 16. avgusta 11. Naznanjam cenj. naročnikom, da sem se preseli! 2652 na Celovško cesto št. 108 Priporočam se s spoštovanjem And. Lontbor krojač, Zgornja Šiška. Motorno kolo ▼ dobrem stanju se po ugodni ceni "iS- 2586 Podrobnosti pri g. J. Pretnarju, v pisarni, uradu, zavarovalnem, denarnem zavodu (s kavcijo), portirla, laboranta itd. lice pisarniški pomočnik, slovenščine in nemščine popolnoma vešč. Vstop takoj. Ponudbe pod »F. P", na upravništvt »Slovenskega Naroda«. 2590 Učenec ki je dovršil osmi razred ljudske šole v Ljubljani, z dobrimi izpričevali bi rad vstopil kot vajenec pri kakem knjigovezu. Nastop takoj. — Naslov pove upravn. »Slov. Naroda. 2604 litem za takolinfi nastop vestnega in zanesljivega nadmlinarja Biti mora dobro izvežban v mlinarski stroki. Plača po dogovoru. 263£ Anton Polanc valjčni mlin v Radečah pri Zidanem mostu. Dr.EmilVašek v Postojni ne ordinira od 10. io 20. anusta. ! POZOK i Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava, da preseliva svojo gostilniško obrt 25Q6 iz Metelkove ulice 27 na Radeckega cesto 16 v lastno hišo (preje čaks). Dobra kuhinja, dobra pijača, točna postrežba ter nizke cene, nama bode geslo. Priporočava se si. občinstvu za mnogobrojen obisk Andrej in Frančiška Meze. ■sv V nedeljo, dne 7. avgusta otvoritev. C. kr. avstrijske 4fl| državne železnice. Izvleček iz voznega reda. WaBlf«vaB« *»eft Odkod Ii Maallaas (Jai. ieL) 7418 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. 7-2S zj utrni. Osebni vlak v •meri: Grosuplje, Št. Janž, Rodolfovo, Strala-Toplice, Kočevje. 9»I2 dopoldne. Osebni Tlak ▼ smeri: Jese- ?ice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Draždane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin. ll"40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Triič, lesenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst. I SS po po Id n s. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Št. Janž, Strala-Toplice, Kočevje. 3'30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec O*ao zvooer. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec, Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Dusseldorf, Vleissingen, Trbiž. 7*40 zvooer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje Št. Janž, Rudolfovo, Kočevje. lOtO ponool. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Gorica, Trst, Celovec Odaod is Li«»l|a>e (sr4sY*i kolodvor). 7*98 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 20B popoldne: Mesanec v Kamnik. 7'3B zveoor: Meša ec v Kamnik. |l*— ponool: Mesanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih. C. kr. diiaTno-ieleiniSko raTnateljstro ? Trsta. Masa v Lfaallano daiae telazalos), 7<09 zjutraj: Osebni vlak iz Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draždar. Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solne-grada, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Tržiča. 8*S2 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Ru- dolfovega, Grosuplja, Št. Janža. ii-20 dopoldne: Osebni vlak is Trbiža, Gorice, Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Dus-seldorfa, Kolina, Wiesbadna, Frankobroda Monakovega, Solnograda, Inomosta. Badgasteina, Beljaka. 2*09 popoldne: Osebni vlak is Kočevja. Straže - Toplic, Rndolfovega, Grosuplja. Št Janža. e>!7 popoldne: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržiča. 6*58 zvaAar: Osebni vlak is Jesenic v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage. Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. SMO zveOer: Osebni vlak is Berjaka, Trbiža Celovca, Trata, Gorice, Jesenic, Tržiča. sX>7 zveoor: Osebni vlak is Kočevja. Straže Toplic, Rndolfovega, Grosuplja. Št Janža, 11-22 ponool: Osebni vlak ix Trbiža, Celovca Beljaka, Trsta. Gorice, Jesenic Prihod v Linblfano (driavno ioloxnlcs> e>*e zjutraj: Mesanec is Kamnika. lO-ea do po Ide: Mesanec iz Kamnika. 0*IO zveder: Mesanec is Kamnika. IO so po noči: Mesanec iz Kamnika le ob nedeljah in praznikih. Časi prihoda in odhoda so navođeni v srednje 2038 linlirtt! laniltti tarim Priporoča tovarna v Ljubljani. Mena. topotala oneiliena skovomo v Kranja, nasproti gimnaziji se tus] odda v njen Natančneje se izve pri g. Mariji »05 C-D 3*2 30 H4