Poštnina pimin t gotrma Leto XIII., štev. 277 LJubljana, nedelja TJ. novembra 193* Cena * flln U pravruštvo: upiDljana. Knafljeva ulica a — Teteton št. 3122. 3123, 3124 tu p—. i ;n tudi sam oddal proti njim več saelov iz revolverja. Njegov spremljevalec Sokolov je bil ubit. V bližini se nahajajoč} tajnik notranjega ministrstva Panica je priskočil Filipovu na pomoč, vendar pa so napadalci Izkoristili splošno paniko in pobegnili. Panica jih je zasledoval ln streljal za njimi. Nenadoma se je eden izmed napadalcev zgrudil. Ko se mu je Panica približal, pa se je zopet naglo dvignil, vrgel proti njemu ročno bombo ln bežal dalje. Bomba je eksplodirala, vendar pa n,! nikogar ranila. Pa^ niči se je naposled posrečilo napadalca dohiteti in prijeti. Gre za 26 letnega Geor-gija Permenčijeva, člana Protogerove skupine makedonstvujuščih. Hudo ranj.ii.cga Filipova so pripeljali bolnico, kjer se bori s smrtjo Nenapadalna pogodba med Francijo in Rusijo Francoska vlada je definitivno odobrila pogodbo, ki bo še ta mesec podpisani. Pariz, 26. nov. AA. Davi je predsednik francoske vlade Herriot predložil ministrskemu svetu besedilo pogodbe o nenapadanju in besedilo spravne konvencije, o katerih sta se francoska in sovjetska vlada sporazumeli. Ministrski svet je besedilo odobril. Pogodba je podobna paktu, ki sta ga sklenili Poljska in Rusija. Izmenjava podpisov francosko-ruske pogodbe o nena-padanju in spravne konvencije bo izvršena 29. novembra. Podpisala bosta v imenu Francije Herriot, v imenu Rusije pa pariški poslanik Dovgalevski. Na željo francoske vlade bo Rusija priložila pogodbi izjavo, v kateri bo potrdila, da hoče upoštevati, kolikor bo le mogoče, rumunske interese pri bodočih pogajanjih za zaključitev pogodbe o nenapadanju med Rumunijo in Rusijo. O tej pogodbi piše »Matin«: Kakor znano, sta to pogodbo parafirala pred letom dni generalni tajnik v zunanjem ministrstvu Bethelot in sovjetski poslanik v Parizu. Dovgalevski, vendar pa ja bil sprejem te pogodbe vezan na zaključitev sličnih po- godb med Rusijo na eni m Poljsko ter Rumunijo na drugi strani. Ti pogoji so sedaj delno izpolnjeni. Sicer ni bila sklenjena ru-munsko-ruska pogodba, o kateri je Rumunija prekinila pogajanja z Rusijo, toda ru-munska vlada ie že večkrat naglasilla francoski vladi, da posebne razmere Rum unije ne smejo več tvoriti ovire Franciji za zaključitev tega pakta. Zato je francoska vlada sedaj na pogodbo pristala. »Matin« dodaia. da se bodo istočasno, ko pride do izmenjave podpisov, začela r Parizu trgovinska pogajanja med obema državama. Havas poroča iz Varšave, da bo Poljska po vsej priliki jutri ratificirala pakt o nenapadanju z Rusijo, ki ga j« sklenila meseca julija t. 1 Bukarešta, 26. nov. AA. Zimam ii minister Titulescu ie v senatu v odgovoru na neko interpelacijo izjavil, da je ves rumunski narod soglasen v tem. da ne kaže skleniti z Rusijo pogodbe o nenapadanju. ker bi okrnila rumunske pravice Odpor proti politiki kancelarja Doilfussa Govorice o možnosti vladne krize tičnih eksperimentov — Dunaj, 26. novembra, d. V parlamentarnih krogih so se razširile govorice o možnosti skorajšnje vladne krize. Posebno nezadovoljstvo je zbudilo v krogih, ki so v ožjih stikih z zveznim kancelarjem dr. Doll-fussom, ker se gotove skupine okoli ministra dr. Rintelena neprestano pogajajo * velenemci. V parlamentu se obravnavajo predvsem zunanjepolitična vprašanja. Govorice o pomenu raznih potovanj dr. Doilfussa nikakor nočejo potihniti. Ker pa še ne obstoja nobena jasnost o dejanskih načrtih vlade, sedanja nesoglasja še niso merodajnega značaja. Zato «e tudi vesti o bližnji krizi še ne presojajo povsem resno. — Polemika zaradi zuiiatijepofi-Božično politično premirje S potovanji dr. Doilfussa se bavi tudi »Der Abend«, ki pravi med drugim: Smatramo slej ko prej za zelo veliko nevarnost, da »e vlada dr. Doilfussa spušča preko čisto gospodarskih dogovorov na področje _ političnih razprav z obema fašističnima državama, Italijo in Madžarsko. Vsekakor ie nespretna režija, s katero so bila prirejena ta potovanja, dosegla, da se tudi inozemstvo podrobno bavi z možnostjo italijansko - avstrijsko-madžarskega državnega bloka, s čimer naj bi se zmanjšal vpliv Male antante v Srednji Evropi. Že samo to. da govore v inozemstvu resno o taki možnosti, je za nas dovolj škodljivo. Italijanske koncesije Avstriji in Madžarski Dunaj, 26. novembra, s. Po vesteh iz agrarnih krogov je Italija po svojih zastopnikih v Budimpešti H na Dunaju sporočila, da je pripravljena dati Avstriji in Ma» džarski na razpolago prosto luko v Trstu. Naduri« koncesija Italije, ki je važna za avstrijsko lesno trgovino, obstoji v tem. da bo Italija nabavila v Avstriji 7000 do 8000 vagonov lesa, zlasti brzojavne droge ii železniške pragove. Ruski vohuni v Rumuniji Bukarešta, 26. novembra AA. Policija je aretirala več članov vohunske družbe, ki je bila v službi Rušite. Volitve v Belgiji Bruselj, 26. novembra, g. Jutri bodo v Belgiji parlamentarne volitve. Pričakujejo se važne izpremembe v dosedanjem vod-gtvu države, ker manjka socialnim demokratom do absolutne večine 14 glasov. Domnevajo da bo na mesto dosedanje katoliške liberalne koalicije stopila socialistično liberalna koalicija, ker so katoliki in liberalci pri zadnjih občinskih volitvah izgubili mnogo gliasov. Prepoved nemškega komunističnega lista Berlin, 26. novembra AA. Vlada je ko-munisfčno glasilo »Rothe Pahne« prepovedala za tri tedne. Razlogi niso znani. Povišanje prispevkov za nezgodno zavarovanje Beograd, 2b. nov. p. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje je izdal odlok o povišanju prispevkov za nezgodno zava-rovarije. V smislu določb člena 29. zakona o zaščiti delavcev se poviša prispevek za primer nezgode od 6 na 7 Din za 100 D:n zavarovanega zaslužka in za nevarnostni odstotek 100. To povišanje stopi v veljavo 1. januarja 1933. Prispevek za nezgodno zavarovanje bo znašal torej za vsakih 100 Din zavarovanega zaslužka tolikokrat po 7 par, kolikor znaša nevarnostni odstotek, v katerega je obrat uvrščen. Zakon o zaščiti kmetov Beograd, 26. novembra, p. Skupščinski odbor, ki razpravlja o načrtu zekona giiede zaščite kmetov in urudiitve kreditnih odnošajev, je danes ves dan nadaljeval podrobno razpravo o drug-em členu tega zakona, ki govori o tem, kdo je kmet v smislu do-loSb tega zakona. O tem vprašanju se je razvila zelo obširna in vsestranska razprava. Mnenja o definiciji pojma »kmet« so dokaj različna in so posamezni govornilai iz po edinih pokrajin razlagaili in utemeljevali svoje predloge glede tolmačenja tega Sena. Razprava še ni končana in se bo v ponedeljek še nadaljevala. Od tolma* čenja tega člena je namreč v glavnem odvisno, na koga vse se bodo nanašade zaščitne doJoabe zakona in kdo se bo mogel okoristiti z ugodnostmi, ki jih bo zakon nudil. Beograjska »podganskacc afera Beograd, 26. nov. p. Sinoči j« beograjski občinski svet na dolgotrajni seji obširno Tazpravljal o takozvani »podganski« aferi, ki je vzbudila v javnosti mnogo prahu. Kakor znano, je mestna občina odredila enotno zatiranje podgan in miši v Beogradu. Nekateri organi občinske uprave pa so pri tem postopali pristransko in priporočali nabavo preparatov samo ene tvrdke, ki j® bila vrh tega mnogo dražja od drugih. Govori se, da bi bila dotična tvrdka zaslužila več milijonov. Zadeva je bila že tudi v parlamentu. Občinski svet je po dolgotrajni razpravi sklenil, da se uvede disciplinarna preiskava zoper tri uradnike mestne uprave in da se zadeva vrh tega prijavi državnemu tožilstvu. Beograjska javnost z napetostjo pričakuje izida te afere. Gladovna stavka v mitroviški kaznilnici Beograd, 26. nov. v. V znani kaznilnici ▼ Sremski Mitrovici je tudi okrog 140 kaznen-cev, ki so bili obsojeni zaradi komunističnih deliktov. Ti so pred par dnevi začeli z gladovno stavko m so odklanjali zavživa-nje hrane. Postavili so se na stališče, da se jim ima kot političnim obsojencem priznati takozvana »custodia honesta«. Postavili so celo vrsto zahtev glede boljše prehrane, »vobodnega čitanja knjig in časopisov, uporabe tobaka in strožje ločitve od ostalih kaznencev. Minister pravde g. Boža Maksimovič jo poslal v Sremsko Mitrovico inšpektorja 'svojega ministrstva, ki ;e zaslišal stavkujo-če in preiskal njihove pritožbe. Predloženim željam je ugodil, kolikor je bilo to mogoče v okviru zakonskih predpisov. Politični kaznenci so se z njegovimi ukrepi zadovoljil' in v sredo prenehali z gladovno stavko. Minister pravde je potrdil ukrepe svojega inšpektorja. Egiptski poslanik v Beogradu Beograd, 26 novembra, p. Egiptski poslanik Ah Omar bej, ki je akreditiran na juigoslovenskem in rumunsrkem dvoru ia ki ima svoj srakii sedtž v Bukarešti, je danes prispel v Beograd, kjer ostane pnbl»žno dva tedna, da stopi v stike z našimi gospo« darskimi krog' v pogledu poglobitve medsebojnih gospodarskih odnošajev. Danes ie bil spreiet od ziunanjega ministra g. Jef-ta&L Konferenca |iig©sl©weslclh škofov v Zagrebu Senzacionalne vesti inozemskih listov o poteku in o sklepih š^c Savske konference Pred tednom dni se je vršila v Zagrebu konferenca jugoslovenskega epi-skopata. O komierenoi menda ni bilo iz- dano nikako službeno poročilo, pač pa so sredi tedna prinesli praški *Narodiny Listy«, dunajske »Neues VViener Tag-blatt« Ln mnogi drugi inozemski listi o poteku konference in njenih sklepih naravnost senzacionalne vesti. Poročila, ki so v inozemstvu vzbudila veMko pozornost, izčrpno slikajo potek konference in so videti precej točna. »NaroNarod-ny Listy«: Posamezni škofje so sicer označili brošuro kot v svojih izvajanjih pretirano iti po svojem vplivu cerkvi celo škodljivo, vendar pa so se pridružili sklepu, da se pošlje vladi pismen protest zaradi konfiskacije. Protest je bil takoj sestavljen in od večine prisotnih škofov podpisan. Le nekateri škofje, med njimi barski Dobrovič, kotorski Uccelini in djakovski škof dr. Akšamo-vič so odklonili podipis. Na konferenci je bila nadalje postavljena zahteva, da se prizna katoliški cerkvi pravica svobodnega ustanavljanja verskih šol in svobodnega nastavljanja učiteljstva na teh šolah, kakor tudi zahteva, da se prizna cerkvi izključna pravica nameščanja veroučiteljev na vseh državnih m javnih šolah, tako da bi smeli vero-učitelje nameščati, premeščati in postavljati samo škofje. Tudi vsi ostali učitelji nai bi se postavili pod nadzorstvo cerkve, ki bi potom posebnih škofijskih odborov nadzirala njihovo krščansko in moralno življenje. Nadaljnja točka razprave je bMa zahteva po pravici snovanja katoliških telovadnih in športnih društev in po preklicu cele vrste odlokov prosvetnega ministrstva, kd niso v skladu z očrtanim stališčem cerkve do šole. Zmernejša skupina škofov — nadaljujejo »Narodny Listy« — je v razpravi opozarjala, da je baš v zadnjem času prosvetno ministrstvo pokazalo veliko naklonjenost do teženj cerkve in je med drugim zopet odredilo molitev pred in po pouku ter dosedanjo fakultativno udeležbo učencev srednjih šol pri nedeljski službi božji in pri verskih vajah proglasilo za obligacno. Druga skupina škofov pa se s tem ni zadovoljila. Iz njene srede je prišel predlog, naj se s posebno spomenico pozove pa-peška kurija, ' da zahteve škofovske konferenco kot papeški ultimat diplomatskim potom dostavi jugoslovenski vladi in izsili izpolnitev teh zahtev z grožnjo prekinitve diplomatskih odnosa jev in odpoklica papoškega nuncija. Zagrebški nadškof dr. Bauer, ki je predsedoval konferenci, je nučSno pozval v Zagreb papeškega nuncija msgr. Pellegrinettija. Nuncij je na ta poziv prispel v Zagreb in ves dan konferiral z zbranimi škofi. Naslednji dan se je zopet vrnil v Beograd. KakoBeoitet Din 14—. Ogl« peg. p-V. S. Ur. Ob občnem zboru ZKD Po velikih izkušnja prvem desetletju svojega de ovanja nadaljuje naša Zveza kulturnih d.uštev piocLno svoj prosvetni pokret. Na strašijo se tegobe dunašnjdh časov, sa ue zaveda, da /c baš dandanes kar na mirnejše .n v č.rr. izdatnejši meri posebna D^ažifjv duha, poglabljanje v nešieta vnašanja vede, bistritev razuma v obilju gospodarsk.n, socialnih in politični« problemov. Pa tudi pošteno razvedr.io je potrebno, da odvrača od morečih skibi in ustvarja družabno harmonijo. Zveza kulturnih društev hoče vršiti svoje vzvišene naloge s tem, da v okviru vseh danih možnosti — a mnogokrat in marsikje tudi preko hudih zaprek in nasprotovanj — širi prosveto, izobrazbo med najširše narodne plasti. Ne pozna in ne prizna nikakih stanovskih razlik — služila bi rada vsem, ki hreipene po viru znanja Ln lepote. Območje njenih prizadevanj ni uklenjeno v meje naših mest in večjih podeželskih središč, marveč vse idealno hotenje sili daleč ven na deželo in bi poslednjo vas rado zajelo v svoj krog. Kako velika je potreba ljudskega izobraževanja, o tem vobče ni treba izgubljati besed. Neoporečno je tudi, da lahko našemu ljudstvu damo mnogo, zelo mnogo. ALi dvoje je potrebno: da imamo čim več sposobnrih, idealnih, požrtvovalnih prosvetnih delavcev in pa da semena prosvete ne padajo na ka-menita tla. Slovenec ni ocSporen pirati napredku, dovzeten je za pametno, koristno in praktično stvar. Vendar je često treba zlomiti prirojeno skepso, nezaupljivost. In še so druge ovire, zlasti dandanašnji težki čas jih je nanesel toliko, da bi črnoglednik kmalu obupal nad vsako možnostjo uspešnega in zlasti še prostovoljnega izobraževalnega dela. A mi, ki poznamo naše prosvetne delavce, ne obupujemo. Nasprotno! Danes, ko se zbero ti vrli pionirji na velikem letnem občnem zboru Zveze kulturnih društev, ponosno kažemo nanje in uspehe njihovega delovanja stavlja-mo za zgled vsem, ki bi mogli in morali vršiti enake naloge. Pozdravljamo naše vrle prosvetne delavce tem pri-srčneje, ker vemo tehtata razmere in čas, v katerem živimo, in ker znamo ceniti ne samo gole rezultate, temveč še bolj njihovo bo7bo, vztrajno rušenje predsodkov, mračnjaštva in za-plotništva, premagovanje vsestranskih težkoč, ki jih je splošna gospodarska kriza žal tudi izobraževalnemu pokre-tu nametala pred noge. V teh pogumnih borcih za širjenje obzorja in dramlje-nje k vsemu, kar je lepega, koristnega in plemenitega, zremo poroštvo za bodoči razmah prosvetnega dela v takem obsegu in v taki intenzivnosti, kakor si to želi naša ZKD od vsega svojega po-četka. NSso še zatomile vse zarje za goro — današnji zbor pionirjev ZKD naj vrže novo luč v bodoče dni. Direktor Anton Jn& predsednik ZKD. Poslanec Krejči med volilci Poličane, 23. novembra. Narodni posdanec g. Anton Krejči je preteklo nedeljo zopet pohitel med svoje vo-lilce, da jim obrazloži današnje politično stanje v državi, delo parlamenta in da poizve njihove težnje in želje. Najiprej j« imel dobro obiskan shod v Makolah. Navzočih je bido okrog 200 poslušalcev m je bil ob koncu izvoljen pripravljalni odbor za ustanovitev krajevne organizacije vsedržavne stranke, kaitere ustanovni občni zbor bo prihodnjo nedelno. Tudi shod v Studenžcah pri Polič an a h je bil prav dobro obiskan ter so se h koncu še mnogi vpisati v novo stranko. Popoldne se je vršil shod v sokolslki dvorani v Potjčanaih, ki mu je prisostvovalo do 150 oseb. G. poslanec je v obširnem govoru tolmačil razine zakonske načrte, zlasti zaikone o zaščiti kmeta, o občinah in decentralizaciji državne uprave. Omenijal ie znižanje državnega proračuna ter govoril o naših neprijateljih, ki lzipodlkopuiejo ugled države na znotraj in zunaj. Dotaknil se je tudi navideznega padca dinarja, bi so ga v veliki meri »-ovzročili tudi brezvestni špekulanti, govoril je še o izvozu in priporočal zadružništvo. Poljčanski župan g. Prešern, ki je vodil zborovanje, se je g. poslancu ob tei prilii-kii iskreno zahvalil, da ie ieposloval več vagonov koruze. Za g. poslancem je spregovoril še g. profesor Prane Škof iz Maribora, poudarjajoč, da more le složno, stvarno in sistematično delo privesti do resničnega izboljšanja v državi. Po sho-dn je bifl tudi v Potjčanah izvoljen pripravljalni odbor za ustanovitev krajevne sreske organizacije JRKD, katere ustanovni občni zbor bo v nedefio 27. novembra. županska zveza o novem občinskem zakonu Zanimiva anketa županov s poslanci in senatorji — Stremljenje županske zveze gre za čim večjo občinsko samoupravo LJubljana, 26. novembra Nil vzbudil kmalu načrt kakšnega zakona toliko zanimanja vseh plasti prebival- Vlak povozil vojaka na straži Beograd, 28. novembra p. Na savskem mostu je danes opoldne povozila lokomotiva, ki je tam manevrirala, vojaka Og-jena Stojiča, ki je bil na straži. Stojič je nesrečo zakrivil sam. Zagledal se je v neki drugi prihajajoči vlak in pri tem ni pazil na lokomotivo, ki je privozila po drugem tiru. Prišel je pod kolesa in je bil na mestu ubit. stva po vsej državi kakor baš načrt zakona o občinah. To tudi nikakor ni čudno, če pomislimo, da je občina tisti temelj državne uprave, s katerim imamo vsak dan opravka. Vsak državljan želi, da je zgrajena baš ta začetna ceHca države najbolje, da vztreza tako poedincu kakor tudi celotni povezanost: državnih oblastev. Županska zveza je sklicala kot predstavnik zastopnikov vseh občin v naši ba-novini za danes dopoldne v posvetovalnici ljubljanskega magistrata sejo širšega odbora, da prouči po dolgoletnih Izkustvih svojih članov zakonski načrt In da nu-di senatorjem in narodnim poslancem navodila in nasvete za njihovo obravnavo zakonskega osnutka zakona tak, da bo zakon o občinah prinesel res tisto tesno zvezo med narodom Jn upravnimi oblastvi, ki ;e potrebna za uspešno delovanje javne uprave. Soji je predsedoval predsednik Zveze šentviški župan g. Babnik, o predlogu samem pa je poročal tajnik Zveze g. dr. Fux. Te važne sede so se udeležili župani odnosno njih namestniki iz Maribora, Slo-venjgradca, št. Jurja ob južni železnici, škofje Loke, Trbovelj, Ptuja, Jesenic, Črnomlja, Rogaške Slatine, Beltincev, Mot.ni-ka, Blok, Velike (Loke, Lesc Trebnjega in Zagorja. Navzoči so bili tvudj podpredsednik senata dr. Fran Novak, senatorja Ivan Hribar ln dr. Vladimir Ravnibar ter narodna poslanca Mravlje in dr. Rape. Predesdnik je pozdravil vse navzočne, posebej še senatorje in poslance, nakar je tajnik dr. Fux Izčrpno poročal o stališču županske zveze glede zakona o občinah. Županska zveza stremj za tem, naj zakon pred vsem zaščiti in zavaruje samoupravo občin. Bodočnost in napredek občin sta pTed vsem odvisna od tega, kako ln v kakšnem obsegu bo novi zakon uvedel načelo samouprave. Ne sme biti beseda samouprava le prazen zvok, temveč mora imeti dejansko in globoko zajeto vsebino. Vse občine žele, da se uvede kar najširša samouprava, tako da občina ne bo le temelj- Organizacija mladih intelektualcev Prejeli smo: Sodobne kritične življenjske razmere eo živo zadele tudi našega inteleligenta. Danes imamo tudi inteligenčni proletanjat. inteligenčno brezposelnost. Po desetih, petnajstih letih študija v težkih gmotnih raz« mera/h prihaja absolvent učiteljišča ali univerze z dežja pod kap. Podobno se dogaja tudi drugim, ki so pohajali strokovne srednje šole. Dokler je namreč študiral, je užival podpore v dijaških kuhinjah in domovih razne olajšave it)d. Študent 6e prerine že kako »skozi«. Vsa ta študentovska za&šita pa ob diplomi preneha, študent dobi naslov učitelja, profesorja a'!i kogarkoli in z njim — živi! Podpora z doma je medtem že zdavnaj Odrekla. Vedno nove Te* dukcije, zniževanje proračuna itd. — to so vse pojavi, ki mu ne dajejo niti malo upanja na skorajšnjo zaposlitev. Dve leti ze je pot v državne službe zaprta Zdaj si pe predstavljajte, v kakšno bedo je pahnjen marljivi dnplomrranec, ki je s študijskima uspehi zadostil v polni meri vsem predpisom. Celo leto, morda ze dve in več leži njegova prošnja za nastavitev nerešena in še za bodoče prav mč upanja. Šolski obrait se reducira, da pn tem trpi vse pouk. že nastavljene učne moči se preostrem eoju jejo. Zamislimo ae t to, kako vsa ta črna atmosfera uničujoče vpliva na mladega mte-ligeota — idealista! Kako naj mlada človek ki je zadostil vsem zahtevam javnega življenja, sploh živi, kaj še, da bi si — kar je v teh letih normalno — om^ljal druži, no' Ali res ni rešitve za to naraščajočo breaposelno inteligenco in je brez zagovora obsojena v smrt? , . Marsikaj bi se kljub temu krrtv.čnemu m žalostnemu položaju za vse nase javno življenje dalo izboljšati, če b' biloi vec strnjenosti, jasnosti, organiziranosti. Ročni delavec ima danes svojo močno strokovno organizacijo. Ustvarile so jo razmere ki danes silijo trudi umskega delavca, da si jo omisli čim prej. ako noče .da se razmere poslabšajo še tam. kjer bi se z organizirano močjo lahko izboljšale. Starejše generacije so danes napram prizadeti najmlajši skoro brez vsake b^ede, brez dejanja Zato ® bomo ustvarili organizacijo cm satm. \ ea-no ie še godovi na pritrdila reku da je »v slogi moč«. Zato se obračamo do vseh sotminov, da se zavedo in odzovejo nsse-mu klicu! Naša organizacij« »Zveza mladih mteh-2 en tov«, ki stopa danes v življenje, naj dobi mesta povsod, kjer vzdihuje nas -o-rp^. V močni, složni skupnosti se bomo potef eovalri za svoje pravice pa tudh protesnrali mott socialnim knvieam kakor -;gojwm kogreškam. ki se dogajajo dan^s v našem javnem in kulturnem svetu, s ^po- meni camn. predavanji in re*mm deUwn. Društvo bo tako kakor si ga bomo ustvarili mi v razmerah in rosnim delom Društvo bo tako. kakor si ga bomo ^tv*rb mi v rairmerah in se ga oklemli Zaio J enikrat: Sodeluj slednji nas sotrpin! Nas Sirarn je stanovski, zato pa ^calno-vzgojni in' narodno-kultum. Gre za re^ bodočih generaetj. za rterese nas vseh, za interese naSe feutar«^^^ ^ Obrtniška zbornica v Banfalukl Banialuka, 26. novembra n. Kakor znano, določa uredba o industrljskih trgov-,klh in obrtnih zbornicah^ da se ustemnd v Banialuki obrtnika zbornica Priprave so sedaj končane, zbrano 1e članstvo in določeno tudi že predsedstvo. _ DOBRO KATVTTl se nravi % nsfnikom »TJKAR« kaditi- TTsfnik flaje f'*toJ*>-bačnn aromo. radr/in* nfho*^ m dm-e škod!iive debate. T>ein»e b^r kemičnih pr?nom«*kov. Je eV«ranfnp oMIke. Cena Din 50.— s noš+nlno vred. Nenadomestljiv za bolnike in rekonvniescen-te. Znanstvene analize na nm*oi*itik mnogo šip. Izpred resice porote ,Jutro« je svoječasno precej obširno poročalo o tako imenovanem »kmetskem pnii-tn« na istrski Podgraščini, ki je imel za posledico, da so italijanske varnostne oblasti pozaprle skoraj vse moške prebl-val^* v Javorju in Podgradu. Ljudem, ki niso mogli več prenašati pritiska davčnega vijaka, k} je, kakor znano, pod fašističmlm režimom v rokah zasebnih družb in posameznih zasebnih zakupnikov in ravno zalo tako neusmiljeno neizprosen, niso mogli dokazati nič kaznivega, pa so jih po daljših zaslišavanjih po le po predobro znanem načinu morali izpustiti v svobodo. V zaporu sta ostala edinole »Ivan Valenfiič in njegov sin Ivan, ki je šele letos prižel od vojakov; ta dva so obdolžili, da sta huj-skala ljudstvo proti predstavnikom oblasti. Oba sta prošlega petka, ko se je pri-čelo jesensko zasedanje, stala zara-di svojega >zločina« pred reško poreto. Izid te razprave je »Jutrovjm< bralcem menda že znan. Oče Valenčič ja bil oproščen, ker ga je po sreči czadela, amnestija, fci je bila Izdana za desetletnioo fašš-stovskega režima, sina pa je porotno sodišče oprostilo zaradi — pomanjkanja dokazov. Sodišče se je vsekako hotelo pokazati ravno tako >milostno«, kakor je bil sam fašistični! režim ob svodi desetletnici, pa je oprostilo še sina, ko je bi! Itak že oproščen oče. V ostalem pa se je mladi Valenčič branil, da je le hotel prositi karabir njerje, naj izpuste aretiranega očeta, ki tTi je nadlegoval v svodi pijanosti, da rri pozival l\:u< s>'a na odpor ^roti orožnikom, rri-če. ki jih je bilo zasliSan'!h cela vrsta, eo vse izpovedale slovenski in je bilo seveda treba tolmača. Javni tožilec je bil, pač z ozilrom na to, da je 'bila ta razprava prva po fašistični desetletnici, izredno dobrohoten, pa je predlagal najnižjo kazen treh let, ki naj bi se potem odpustila v smislu amnestijskega odloka Kakor rečeno, pa je bilo sodišče še bolj milostno Ln je naravnost oprostilo obtoženca. Razprava je bila še prav posebno zanimiva zaradi govora, s katerim je državni tožilec pozdravil porotni sodni dvor ob otvoritvi jesenskega zasedanja. Državni tožilec dr. Lucich (Lučič) je hotel porabiti tudi to priliko, da b; dal celo tu, v sodni dvorani v svetišču resnice in pravice, duška svoji iredentistlčn! zagrizenosti. In je izkoristil v ta namen okolnost, da tudi za^ drska provinca pripada področju reškega porotnega sodišča. V svojem bobneče svečanem nagovoru je pozdravljal predsednika, prlsednike ter »predstavnike junaške Reke iu pohabljene dalmatinske zemljo<. Ta iredentistični blagoslov državnega tožilca bo gotovo veliko pripomogel k izrekanju pravice pred reškim sodiščem! Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Spremenljivo, deloma oblačno, toplo. _ Situacija včerajšnjega dne; Huda barometr-ska depresija prevladuje po vsej severni in centralni Evropi, deloma pa se je pričela pomikati proti vzhodu. Proga visokeea pritiska se ie ustalila nad Francijo, Sredozemskim morjem. Grčijo in Malo Azijo. Minimum nad Jadranom je izginil. Tudi pri nas je pritisk v splošnem narasel za 3.5 do 5.5 mm, naiboli v centralnih krajih države. Temperature so padle za 1 do 2 stopinji v Sloveniji in zapadni Hrvatski, narasle ponekod za 1 do 4 stopinje, drugod pa ostalo nespremenjene. Dunajska vremenska napoved za nedelj«« Milo spremenljivo vreme bo trajalo dalje, na nekaterih krajih prehodna razjasnitev. Zvočni kino Ideal Najboljša nedeljska zabava! Smejali se boste do solz! Oglejte si izvrstno šaloigro 2e)tm poročit« Renate Mtiller, Hormann Thimig Fritz Griinbaum tn Szoke Szakall Predstave ob S., 5., 7. in 9. zv. Na novi zvočni aparaturi! ljudje strokovne knjige. Bil je nekaj časa tndl odličen vzgojitelj v vojni akademiji, zlasti pa vedo ceniti njegove sposobnosti v operativnem oddelku glavnega generalnega štaba. Rektor zagrebške univerze v Ljubljani Ljubljana, 26. novembra. Rektor zagrebške univerze g. dr. Albert Bazala je danes dopoldne obiskal rektorja ljubljanske univerze g. dr. Slaviča. V njegovem spremstvu je odlični gost posetil slavistični seminar prof. Nachtigala, filozofski in pedagoški seminar prof. Vebra in Ozvalda, zoološki institut prof. Hadžija, kriminalistični seminar prof. Dolenca, elektrotehnični institut prof. dr. Vidmarja, .n-stitut za visoke zgradbe prof. Forscerja, institut za arhitekturo profesorjev Plečmika in Vurnika in druge zavode v poslopju tehnične fakultete na Mirju ter slednjič kemični institut prof. Samca v podzemlju prve drž. realne gimnazije. Odlični gost se je mogel prepričati, v kako skromnih razmerah se na vseh teh znanstvenih zavodih vendarle intenzivno ivrani, Jelšanah, Materiji, Matu-Ijah, Premu in Ilirski Bistrici, poleg teh pa v Ilirski Bistrici, Moščenicah in na Reki Se posebne doklade na zemljiški davek. Tržaški občinski proračun Te dni se je sestal tržaški občinski svet, da razpravlja v občinskem proračunu za prihodnje poslovno leto. V načrtu proračuna je predvidenih 136,189.390 lir dohodkov in 135,889.390 Ur izdatkov. Kakor kažeta ti dve števili, se bo zaključila občinska finančna bilanca v prihodnjem letu z aktivo 400.000 lir. Med razpravo pa so prišle na dan postavke, ki so pokazale tržaško občinsko gospodarstvo v vse drugačni številki. Listi, ki so jih objavili, jih niso komentirali. Iz njih sledi, da se bodo dohodki občine znižali za 2,188.140 lir, in sicer pri trošarinah, pridobnini in koncesijskih taksah za javne lokale, izdatki pa se bodo povečali za 2,045.480. Razliko 4,233.620 nameravajo kriti s fondi iz 10-milijonskega posojila, in SOmilijonskega posojila ter z novim posojilom v višini 2,140.000 lir. Zanimivo Je pri tem ugotoviti, da bo občina na račun države zaradi centralizacije Šolstva ln drugih poslov precej razbremenjena. Na drugI strani pa je v proračunu predvidenih več postavk, ki so posredno ali neposredno prav militarlstičnega značaja. Tako bodo dali fašistični »Balilli« 758.490 lir, strelski organizaciji 97.000, za Šolsko ladjo »Patria« 20.000 lir. HM; J P Grobnica nadškofa dr. Sedeja v cerkvi na Sv. gori Kakor znano, je bil pokojni nadškof dr. Frančišek Sedej začasno pokopan na pokopališču na Sv. Gori. Jutri bodo prenesli njegove zemske ostanke iz začasne grobnice v kripto, ki so jo pred tem pripravili v cerkvi. Prenosa krste s truplom se bodo udeležili zastopniki civilnih in cerkvenih oblasti. Poitalijaneeni priimki Goriški prefekt je podp-.sal te dn! dekrete za spremembo slovenskih priimkov v občini Koprivi. Občinska oblast, ki je seveda v fašističnih rokah, je poslala goriški prefekturi kolektiven predlog za spremembo večjega števila slovenskih priimkov v trgu ln sosednjih vaseh. Priimki so bili spremenjeni 16 osebam. Vsi ti ljudje so se imenovali Cof. Priimek ie bil spremenjen v Zoffi. Tudi na tržaški prefekturi se je v zadnjih dneh spet nabrala kopica dekretov o poitalijančenju jugoslovenskih priimkov. Dekreti, ki jih je bilo 58 in jih je prefekt podpisal, so že v veljavi. Spremenjeni so bili poleg drugih naslednji priimki: Kuzma v Cosma, Moderc v Modi, Cač v Ciacciii, Kosmač v Cosma, Hrvat v Corbatti, Krp ščak v Crescia itd. Zaradi bega čez mejo Blizu Podkraja v Hrušici so karabinjerji pred dnevi ustavili 22_ietno Julijo Bajče-vo iz Vipave in jo aretirali, ker ni imela istovetnostne izkaznice niti kakih drugih dokumentov Odvedli so jo na karabinjer-sko postajo, kjer je baje izpovedala, da je hotela zbežati brez potnega lista v Jugoslavijo in je v Podkraju iskala osebo, ki h; ji pokazala pot skozj gozdove. Pridržali so jo v zaporu, naslednjega dne pa oddali sodišču. Litija za. tujski promet Litija, koncem novembra. Litija je po svoji legi središče Zasavja, pokrajine, ki jo naši planinarji in izletniki nad vse radi posečajo. Letošnjo pomlad je priredil agilm litijski Fotoklub, eden prvih naših fotoamaterskih udruženj v naši banovini sploh, zanimivo razstavo. Odkril je širši javnosti mnogo še nepoznmih prirod/nih lepot Zasavja. Razstava, ki so jo poset i li tudi župani vsega našega okraja, je sprožila misel organizirane propagande za lepote naših krajev s čemer bi se povečal tujski promet Končno pobudo za ustanovitev Tuj-sko-prometnega društva pa je dalo nedavno predavanje v ljubljanski »Krki«, ki so se ga udeležili tudi nekateri naši občani. Te dmi se je vršilo ustanovno posvetovanje. Vodil ga je župan g. Lajovic, ki je poročal, da vrže tujski promet v Sloveniji letno po lOO.OOO.UOO Din, a v Zasavje prihaja dozdaj le majhen odstotek tega zneska. Ob soglasnem pristanku je bil izvoljen naslednji odbor: pred->ed»ik župan Lajovic, njegov namestnik notar Grašič, tajnik učitelj Zupančič in odborniki dr. Ukmar, inž. Kob-ler. Končan. Gorenc. Šribar, Bizjak in Ron-ko. Tujskoorometno društvo bo izdalo propagandne razgledn.ee. zgradilo kopališče, sprožilo vprašanje vodovoda, pazilo ua olepšavo kraja in v letni sezoni bo ipkuša-lo doseči znižane voznme na vlaku, da bi omogočilo Ljubljančanom in ostalim Zasav-cem kopanje v čisti strugi. V posebnih propagandnih brošurah pa bodo prikazane vse zanimivosti Zasavja Vsa naša javnost spremlja gibanje za pospeševanje tuiskega prometa pn nas s posebnim zanimanjem; saj ima ta pokret ne samo privabiti v naše kraje novih prijateljev, temveč tudi s tem pomagati našim ljudem materialno. Složno sodelovanje vseh bo gotovo rodilo lepe uspehe. Velik požar v Brstjeh Ptuj, 25. novembra. Na doslej nepojasnjen način je nastal ogenj v stanovanjskem poslopju posestnika Antona Bezjaka v Brstjeh Poslopje je stalo na travniku bolj na samem Pod eno streho je bilo tudi gospodarsko poslopje, obstoječe iz hleva in škednia Ogenj je nastal blizu polnoči, ko je vsa družina s štirimi otroki trdno spala in so jih morali šele sosedje prebuditi, da so si rešili golo življenje. Plamen je naglo zajel vso streho, ki je bila z opeko krita, ter uničil poslopje do tal, ostalo je le golo zidovje. Zgorela je tudi vsa krma in drugi poljski pridelki Rešili so si le obleko in pohištvo. Na pomoč so prihiteli ptujski gasilci z motorno brizgalko, s katero so črpali vodo iz potoka Rogoznice. Tudi gasilci iz Spuhlje so pomagali ogenj omejevati. Skoda znaša okoli 50.000 Din dočim je bila hiša zavarovana le za 20.000 Din. Vodnikove knjige pridejo Prihodnji teden se prične razpošiljanje Bolj ia bolj tonemo v zimo, ali ena žetev nas še čaka. Velika žetev, ki smo je vsi prijatelji lepih knjig najbolj veseli S prihodnjim tednom prične Vodnikova družba razpošiljati svoje knjige. Vnaprej pogumno trdimo, da bodo vsi člani, M so Vodnikovi družbi ostali zvesti, letos zelo, zelo zadovoljni Res so hudi časi, tarnanja je več ko preveč. Toda poglejte, preštejte in pretehtajte: bornih dvajset dinarjev je tudi dandanes pravcata malenkost za štiri krasne knjige. Knjige so pripravljene Vse knjižne družbe v Sloveniji so letos računale z upadkom števila svojih čiartov. Tudi Vodnikova družba je letos vestno razrnotrivala dejanski položaj. A vendar se je njeno stanje obrnilo v zadovoljivo stran. Vprav v teku zadnjih treh tednov se je v zvestih srcih prijateljev lepe knjige znova, kakor prejšnja leta, vzdramila tista dolžnost, ki jo mora čutiti vsakdo, kdor le more žrtvovati. malenkostno dajatev za svojo in narodovo prosveto. Število članov se je začelo približevati lanskemu. Res je, izostali so nekateri, zlasti oni iz delavskih revirjev. Nič se ne da pomagati, sila je hotela tako. Vemo pa, da še nadalje ostanejo kakor so bili, in knjige Vodnikove družbe jim bodo prišle v roke. Prebrali jih bodo in čim bodo zopet zmogli, bodo poravnali članarino. Pogrešamo pa nekaj takih, zlasti iz mest in iz takih slojev, ki bi članarino še z lahkoto zmogli, a tega ne store zgolj iz malomarnosti in iz tistega nesrečnega prepričanja, da sta dva litra vina še vedno več vredna kakor štiri knjige Vodnikove družbe. Poverjeniki so letos imeli dosti opravka, kakor je sploh že od vsega početka nabiranje članov za Vodnikovo družbo težavno delo. Saj veste, zakaj. Poverjeniki Vodnikove družbe so le možje in žene. ki jih vodi idealizem. In mnogi so baš letos z vzornim prizadevanjem ne samo ohranili stare člane, temveč še nove pridobili Hvala jim! Razpošiljanje letošnjih knjig Vodnikove družbe se bo pričelo prihodnji teden. Iz polne skladovnice bodo najprej razposlane zbirke v Ameriko, Nemčijo, Francijo, daleč po Jugoslaviji in drugam, da jih bodo oddaljeni člani prejeli skoro istočasno, kakor mi v ožji domovini, ah vsaj pred božičem. Za temi pridejo na vrsto ustanovniki Ljubljana z okolico, takoj nato pa srezi po alfa-betskem vrstnem redu. Ker Vodnikova družba pri razpošiljanju knjig še upošteva delitev na dve oblasti, pride letos prva na vrsto bivša ljubljanska oblast, ker je lani prednjačila mariborska. Tako torej v Sloveniji letos prvi prejmejo knjige člani v brežiškem, črnomeljskem itd. srezu. Poverjeniki, ki so svoječasno sporočili družbi da pridejo osebno po knjige, naj počakajo na obvestilo, da so knjige pripravljene. Čim namreč izide v »Jutru« obvestilo, da so krni"* dotiska-ne. se že zglašajo v pisarni Vodnikom družbe najgorečnejši poverjeniki in člani ki pa jim pisarna ne more taikoj ustreči. Zato so naprošeni za kratko potrpljenje. Vsa oddaja se bo tudi letos izvršila v najlepšem redu. Čim bodo knjige v hiši, bo pač temu in onemu zapoznelcu žal, da še ni plačal članarine. Saj je knjiga človeku dvakrat bolj prikupna, če je njegova last, kakor pa če jo imaš zgolj izposojeno. Toda letos še ni nič zamujenega. Kdorkoli še želi postati član Vodnikove družbe, lahko to kratkomalo stori na ta način, da se nemudoma priglasi pri poverjeniku ali pa da kupi na pošti položnico, zapiše nanjo številko 14.520 ter nakaže 20 Din za knjige in 7 Din za poštnino. Vodnikova družba namreč izda vsako leto preko 13.000 Din za sam ovojni papir in za motvoz; a čim več je naročnikov v enem kraju, tem manj je stroškov za dostavo. Kakor rečeno, prav zadovoljni boste letos člani Vodnikove družbe prejeli in prebrali knjige. Naj vam krajšajo zimske večere in naj vas tudi za bodočnost učvrstijo v zvestobi do knjižne družbe, ki je v svojem kratkem obstanku dala Slovencem že ogromno naklado, dragocen zaklad znanja in razvedrila. Zimska pomlad na dubrovniski rivieri Dubrovnik, 25. novembra Dubrovnik elovj danes bolj kakor kdaj t>rej po vsem svetu. Letno ga obišče okrog 40.(K)0 gostov. To starinsko mesto ob sinjem Jadranu vabi v svojo sredo in okolico občudovalce kulturno zgodovinskih spomenikov in ljubitelje čudovitih prirodnih krasot V neizbrisnem spominu ostane vsem, ki pridejo sem željni oddiha, na letovišče ali zimovanje. S svojimi krasnimi harmoničnim} linijami, čistim ozračjem in bujcio prirodo blaži, osvežuje, krepi in ozdravlja ljudi iz šumnih mest. Drugod nagaja poleti prah, pozimi megla ln brozga. naš Dubrovnik pa brez prestanka blagoslavlja prijazno sonce in milo podnebje. j Da, tudi pozimi ima Dubrovnik svoje izredne čare. V novembru in decembru že cVeto rastline na prostem, proti koncu ja-l nuarja razkazujejo mandljeva drevesa svojo krasoto. Ker se morje tud; pozimi ohladi le na 14 stop. C, se pogumni kopalci kopajo vso zimo; zlasti je številna skupina v Gospinem polju, 5 minut od Dubrovnika. Tem je zima neznana, ob božiču celo okrasijo božično drevesce na skali kraj morja in se pogumno mečejo v objem va-lov. Umetniki peresa i.n kista dobe tudi pozimi obilne inspiracije za svoje ustvarjanje, zato je Dubrovnik med njimi posebno cenjen. V vsakem letnem času je zanimiv ogled Dubrovnika in okolice. Vskadanjj sprehodi nas vodijo od Pil skozi grajska vrata, kjer se še točno vidijo naprave za spuščanje mostu. Vab; nas cerkev Sv. Spasa, frančiškanski samostan s starinsko lekarno (iz leta 1320), dalje dominikanski samostan, stara kovniea denarja, knežji dvor, krasna stolna cerkev iz čistega belega marmorja Dalje Stradun, jezuitska cerkev, star; del mesta, imenovan Karmen, pravoslavna cerkev. Posebno zanimivo je ogledati stare jetnišnice, kjer je poleg zločincev trohnelo tudi premnogo nedolžnih žrtev. Prijazne dubrovniške ulice te vodijo do predmestja Ploč-e, kjer osvaja očara joči pogled na otok Lokrum. Krasna je vožnja z avtobusom okoli Lapada do romantične Rijeke, do veličastnega izvira, mimo petrolejskega vrelca. Vsa dubrovniška okolica ima tudi pozimi večkrat dnevno udobne parobrodne, avtobusne in tramvajske zveze. Tako se gostu nudijo prilike za sila lepe izlete. Treteno, otok Lopud, Mljet, Kupari, Mlini, idiličjK Cavtat z obilnimi zgodovinskimi znamentostml, zlasti še i veliko Meštrovi-čevo umetnino: Račičevim mavzolejem. Pohitiš pa lahko tud.1 v Boko Kotorsko, odkoder se vzpenja cesta v mogočnih serpentinah mimo Lovčena na Cetinje. Razume se, da ima gost v zimski sezoni po dubrovniških hotelih in penzionih še več udobnosti kakor poleti in tudi cenejše izhaja (50 Din dnevno pač n] pretirano). Najidealnejše zatočišče s krasnim razgledom je Gospino polje s cerkvico Milostljl-ve Matere Božje in s kapucinskim samostanom. V neposredni bližin.; stoji umetniško zgrajena vila — pension Merkur s prostranimi terasami za sončenje, tik morja in velikega borovega gozda na en>; strani, dočim so na drugi strani nasadi oljk, vinogradi in vrtovi južnega sadja. V tem idiličnem kraju že dve leti domuje in gospodinji pristna Ljubljančanka, ki vodi pension v popolno zadovoljstvo domačih m tujih gostov. Kar je Slovencev tod, se radi oglašajo pr.; gospej Pretnerjevi, saj se jam nudi z balkonov in teras oča-rujoč pogled na Dubrovnik, na otok Lo-krum in daltfe do Cavtata. Gostom so na razpolago gondole in ribolov in je tudi čez zimo poskrbljeno za zabavo. V elegantni moderno urejeni vili vam je na razpolago zimsko kopališče, radio in draga razvedrila. Letos je tu letovalo mnogo odličnih gostov tudi iz inozemstva, zdaj pa so v oskrbi gospe Pretnerjeve tudi trt filmske zvezdnice in nekaj oseb iz ugledne beograjske dražbe, ki nameravajo preživeti zimo v tem prekrasnem kraju. Priporočamo Slovencem, ki so potrebni okrepčlla ali jih pot dovede v Dubrovnik, da se tu ustavijo. Za potovanje na dubrovnlško riviero so ugodni popusti, če najmanj 10 dni ostaneš v Dubrovniku, je povratek po železnici znižan za 75*/», a za potovanje s parobrodom velja 30% popusta. Pridite, ej, pridite kaj pogledat, kako Je pozimi v Dubrovniku! L 80 let čvrste Litijanke Gospa Katarina Pogačnikova s Frtice je praznovala obenem s sivo jim godom tudi čestit jubilej, 80 letnico rojstrva. Je pristaa soprogi litijskega sreskaga tajnika g. Plisa. Francaij, njem sin, se je lotil očetovega poklica; znan je kot velik veseljak in ne-ugnan šegavec, na njegov dem v Zavrstnik poroma rad vsakdo, ki ai hoče olajšati du« šo od dnevnih brig in skrbi. , Gospa Katarina je kljub visokim letom še mladostna in krepka. Še je pridna decna in na polju, za razvedrilo stopi še s škaf-cem perila k Savi. Siva in plete brez očal. Prav rada razdere kako okroglo, in kadar pri Flisovih zapojo, stara mama ne molči. Dve hčeri, Miri n TonSko, ima poročeni v Avstriji, lani je praznovala god v nemškem Gradcu, in tudi letos je menila: Na pomlad pa bom spet 6topiia gori, da vidim, kako se spreminja svet... Take so še naše stare, pristne korenine, ki ne poznajo n/itri bolezni niti zdravil. Mladostni stari gospe želimo še mnogo jubilejev! Prof. Jean Lacroix novi lektor za francoščino Ljubljana, 26. oktobra Novi lektor za francoščino na ljubljan-sfki univerzi prof. Jean L a c r o i x je pričel pretekli teden predavati. Njegova predavanja posluša letos izredno število slušateljev in slušateljic. Mislim, da je največ zanimanja za predavanja o sodobnem francoskem romanu. Kajti resnica je, da naš inteligenčni naraščaj najmanj pozna baš sodobno francosko literaturo. Francozi, 'M nas tu pa tam obiščejo in nam predavajo ter navežejo stike z nami, ne morejo razumeti, da tako slabo poznamo sodobno francosko literaturo. Obenem pa priznavajo, da izredno dobro poznamo i9., 18. in klasično 17. ter celo 16. stoletje francoske književnosti. Pravijo celo, da poznamo starejšo literaturo preveč dcbro in natančno. Enako sodbo je izrazil novi lektor. Slovence je na mah vzljubil. In vsi, ki so doslej imeli priliko, da so ga spoznali, so vzljubili njega. Prof. Lacroix je prišel k nam ne samo kot profesor romanist, da bi nam predaval o francoski književnosti, temveč tudi kot sodoben človek, ki ve, da je mogoče razumeti tujca le na ta način, da se približa njegovi duhovnosti, individualni kulturi, njegovemu značaju, navadam in razvadam. Pravil nam je, kako ie živel v Bretanji. šel je med ribiče, se z njimi pogovarjal, z nj mi ribaril... Tako je prišel tudi med nas. Kako bi ne mogli spoštovati človeka, ki išče na ta način stike z nami! Tem bolj po izkušnjah, ki smo jih imeli zadnje desetletje s tujci, ob katerih smo čutili, da nas opazujejo nezaupljivo in celo zaničljivo z visokega piedes-tala. A prof. Lacroix se je že v kratiki dobi svojega bivanja pri nas priučil sloven-sikim besedam in rečenicam, ki so potrebne v vsakdanjem življenju. Prof. Lacroix je dovršil svoje jezikovne študije na pariški Sorbonni. Nekaj let je poučeval francoščino na francoskih srednjih šolah. Jugoslavija mu ni neznana dežela, pred leti je prepotoval dobršen del naše domovine. Pozna Zagreb, kjer je že predaval, Beograd, Južno Srbijo in zlasti dobro našo Dalmacijo, katere lepote in slikovitosti ne more prehvaliti. Najbolj pa ga vabijo naše planine, saj je navdušen turist in smučar. S triglavskimi stenami ga je seznanilo že glasilo francoskega ALpinske-ga kluba. G. lektor nam bo v svojih javnih predavanjih pokazal lepote francoskih Alp, seznanil bo pa tudi Francoze z lepotami naših gor s članki v glasilu francoskega Alpinskega kluba. Nadalje nas bo Okušal seznaniti s Francozom in njegovim življenjem s predavanji, ki bodo obravnavala, ne morda suho literaturo, temveč sodobno življenje in nehanje njegovih rojakov v najrazličnejših praktičnih panogah. S tem bo izpolnil veliko vrzel v medsebojnem resničnem seznanjanju med velikim francoskim narodom in nami. m. z. Vesel pojav v naši domači industriji Naša domača velepražarna kave m tovarna hranil »Projac, d z o. z.. Ljubljana, Aškerčeva ulica 3. se je udeležila medna- Litijanka; poročena je bila s popularnim dimnikarjem Pogačnikom. Zdaj je že lepa lata vdove ia živi pri svoji hčeri Angeli, 'rodne razstava živil v Bruslju (Bruxellesu), kjer je dobila najvišje priznanje — grand prix z zlato kolajno in diplomo za prvovrstno kakovost svojega izdelka, dr. Pirčeve sadne kave. To brezdvomno dokazuje odlične hranilne vrednote dr Pirčeve sladne kave, kajti strogo mednarodno razsodišče, ki je prizna- Vedno ne9°vana Poleti vesel 50/60 'ovor/J ' • ?Zpo-: ° seda ! P" ^ dama I p„ poPo/no . . oblek: drz°"i». o preP P° de choque l me ' ZaT6- °no P*Ue heure lo prvenstvo naši domači pražarni izmed vseh tovrstnih proizvodov, ki so bili zastopani na razstavi vsega sveta, je s tem potrdilo vse odlične vrline dr. Pirčeve sladne kave. Na doseženem uspehu velepražarne in tovarne hranil »Preja«, d. z o. zM se moremo le veseliti, kajti s tem je za svoj izdelek v inozemstvu dosegla najvišje stro-kovnjaško priznanje ter s tal pokazala domačim odjemalcem, da smejo s polnim zaupanjem segati po tem izdelku. Tovarni »Proji« iskreno čestitamo na doseženem uspehu in želimo najlepši nadaljnji procvit Podjetje je doprineslo dokaz, da tudi domači proizvodi ne le dosegajo kvalitete inozemskih izdelkov, ampak jih še mnogo nadkriljujejo. Skupščinska razprava o kmečkem zakonu Beograd, 23. novembra. Kakor je »Jutro« menda že poročalo, je odbor Narodne skupščine, ki je bil izvoljen, da prouči predloženi osnutek o ureditvi kmečkih dolgov, po desetdnevnem delu ob koncu preteklega tedna zaključil načelno debato. Odbor šteje 31 članov; razen enega, ki je bil odsoten, so vsi glasovali v načelu za zakon, vendar večinoma s pripombo, da bodo v podrobni debati vztrajali pri svojih predlogih, iznešenih tekom načelne debato. Skoro vsi so mnenja, da bo treba zlasti nekatere paragrafe bistveno spremeniti. Kakšno važnost pripisujejo narodni poslanci vprašanju kmečkih dolgov, o tem priča najbolj dejstvo, da so odborovim sejam polnoštevilno prisostvovali vsi člani in njihovi namestniki, poleg njih pa vedno tudi tako veliko število drugih narodnih poslancev, da so se morale seje vršiti v skupščinski dvorani. Zadnji seji odbora, na kateri je bila zaključena splošna razprava in se je izvršilo glasovanje, je prisostvovalo toliko poslancev, kakor jih navadno niti na plenarnih sejah Narodne skupščine ni. Načelna razprava je bila dolga in obširna, včasi tudi ostra, vendar pa vseskozi 6tvarna, dostojna in globoko resna. Seveda so se z vso ostrino križali silno nasprotni si interesi vseh slojev države. Človeška slabost je pač ta, da v vsaki misiji vsak v prvi vrsti vidi svojo ožjo okolico in potem šele večjo enoto ter celoto. Ako pomislimo, da je v odboru devet odvetnikov, pet kmetovalcev, štirje bančniki, dva industrijca, dva duhovnika ter po en zastopnik še cele vrste drugih stanov, si lahko predočimo, kako zelo nasprotna so bila iznešena mnenja in kako huda je bila borba. Zlasti težka je bila borba za kmečko vas. Kljub vsemu je bila izvojevana in priznana neodložljiva potreba nujne pomoči naši vasi, ki ne bo samo pomoč kmetu, marveč vsem slojem narodne eelote. Mnogo zaslug za ta načelni zaključek ima naš kmetijski minister g. Juraj Demetrovič, ki je temu važnemu vprašanja posvetil vse 9voje sile in vse svoje znanje. Kakor je bilo najbrž tudi že objavljeno, je skupščinski odbor določil ožji odsek in mu poveril nalogo, da prouči vse predloge, ki so jih vložili člani odbora ali drugi čini-teljl in poskuša izluščiti iz njh zlato srednjo pot V tem ožjem odseku je vsaka banovina zastopana po enem poslancu. Odsekovo delo ne bo lahko, ako pa se mu posreči doseči soglasje za skupen predlog, bo ta predlog plod težkega kompromisa, na katerem ne bo mogoče več dosti spreminjati. Računati je treba, da bo poteklo še kakih deset dni, preden bo zakonski predlog o zaščiti zadolženih kmetov redigiran v obliki, v kateri ga bo odbor izročil plenumu Narodne skupščine. Po sebi je umevno, da so se, kakor pri razpravi o vsakem važnem zakonskem načrtu, tudi pri razpravi o sedanjem kmečkem zakonu pojavili od zunaj vsi mogočni vplivi, ki se niso uveljavljali vedno na najlepši in najkoristnejši način in ki često niso imeli pred očmi niti interesov našega gospodarstva, še manj pa interese našega kmečkega prebivalstva. Skupščinski odbor, senat, pa tudi posamezni poslanci in senatorji smo bili kar bombardirani z ogromno množino vsemogočih predlogov, protestov in nasvetov Kar ie bilo količkaj resnega gradiva med došlo poplavo resolucij, je odbor vzel v pretres. Tudi to gradivo je bilo izročeno gori omenjenemu ožjemu odseku. Premnogi došli protesti pa so bili taki, da se jim ie že na prvi pogled poznalo, da so v množicah naročeni od te ali one interesirane 9trani. Zmeda ie bila tolika, da je n. pr. isti funkcionar neke skupine denarnih zavodov poslal en predlog, v katerem je zahteval, naj se obrestna mera Se znatno zniža, drugi predlog pa, v katerem je zahteval zvišanje obrestne mere, češ da bi bilo zakonito maksimiranje obrestne mere pogubno za gospodarstvo. Ureditev kmečkih dolgov ne bo mogoča brez žrtev. Toda, če je država v 1. 1930./31. mogla zbrati skoro dve milijardi dinarjev celokupnega narodnega premoženja za stabilizacijo dinarja, kar je pač šlo v prvi vrsti v korist onih, ki posojujejo denar, ie sedaj pač ne samo pravica, temveč dolžnost države kot celine in dolžnost vsakega posameznika, da doprinese vsaj malenkostne žrtve za oni stan, ki tvori ogromno večino prebivalstva in hrbtenico države, pa se po sili razmer nahaja danes v nevzdržnem polo« žaju- Mi kmečki poslanci 9mo prepričani, da bomo vsaj za Božič lahko v obliki tega zakona dali kmetovalcu vsaj del daril, ki jih je on poklanjal vsa leta narodni celoti v mnogo večji izmeri. Ivan Urek. narodni poslanec. ! Jubilej v mirnem zatišju Na svoji graščini v Mokronogu, kamo* »e je letos preselil v pokoj, praznuje danes upokojeni generalni ravnatelj Ljubljanska kreditne banke g. Ladislav Pečenka ob strani zveste življenjske družice gospe lAnuške in sina Ladislava svoj 60. rojstni dan. Ugledali jubilant je po rodu iz Ho-•razdovic v ČSR. Po visoki trgovski šoli je služboval pri Zivnostenski banki, L 1900. pa je prišel v Ljubljano in je z vsemi svojimi velikimi sposobnostmi pripomogel k razvoju Ljubljanske kreditne banke, pri kateri je zvesto deloval celih 32 let ter si pridobil največji ugled v širokem krogu ^znancev kakor tudi med uradništvom. Odličnemu gospodarstveniku in vedno zavednemu Sokolu želimo še mnogo srečnih let. Standard RADIO Najnovejši izum na polja radiotehni-ke. Elektrodinamični zvočnik repro-ducira nedosegljivo lep zvok pri sprejemu vseh evropskih postaj. SUPER33 L Pred nakupom RADIO A P AIR ATA ne pozabite obiskati ali zahtevati ponudbe od specialne radio trgovine RADIOV AL, LJubljana, Dalmatinova ulica štev. 13« TELEFON 3363. 13250 Dom ♦ Francosko odlikovanje naših generalov. Francoski ataše general Le Petit je preteklo sredo v Sarajevu izročil francoeko odlikovanje našim generalom in sicer: veliki križec legije časti generalu Gregorju Rističu, komandantu strokovnih tečajev glavnih vrst naše vojske, oficirski križec legije časti pa generaloma Milivo-ju Antonije vdču in Milanu NikoLiču, komandantoma tečajev za pehotne dn artilerijske oficirje. V počaščenje generala Le Pet.ita je bil prirejen banket v Oficir- Bkem domu. ♦ župnik Janko Barle častni občan šen-čurski. Občinski odbor velike občine Šenčurja pni Kranju je na svoji redni seji 20. t. m. soglasno izvolil za svojega častnega občana g. Janka Barleta, mestnega župnika pti Sv. Jakobu v Ljubljani in bivšega narodnega poslanca. ♦ Vojaške vesti. Na predlog ministra vo:ska in mornarice so imenovani: divi-lijski general Milan Plesničar za pomočnika komandanta 5. armijske oblasti!; podpolkovnik Fran Dekval pa za inšpektorja vardarskega žandarmerijskega polka. Odlikovani so: kontreadmiral Marjan Polič i redom Jugoslovenske krone 4. stopnje, s K. stopnjo pa poročnika bojnega broda Karel Levičnik in Oskar Jeglič, mtendant-Eki kapetan Anton Ošlak ter inženjerski kapetan Ivan Rojnik. ioo% Vaših želja zamoremo zadovoljiti z našo ogromno izbiro blaga za jesen in zimo, in nudimo: Za damske obleke, voin. e od Din 36.— Za damske plašče, voln. » od Din 85.— 2,a moške obleke štof . . od Din 54.— Za moške obleke vol. sukno od Din 114.— Za moške obleke kamgarne od Din 128.— Za moške suknje Double . od Din 73.— Za moške suknje, črno, sivo od Din 115.— dalje. — Flanele. barhent, baržuni, pliši itd najceneje. SPECIALNA TRGOVINA NOVAK - Ljubljana Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi) _ ♦ Izpremembo v poštni službi. V poštni službi so imenovani: Bogoljub Sfiligoj za uradnika 9. položajne skupine na Ljubljani 1; Lidija Arhar v Laškem in Danica Glazer v Kranju za uradniška pripravnici; Rafael Grošelj za služitelja na Ljubljani 1; za pogodbene poštarje pa Anton £kerl v št. Jerneju, Marija Korbar v Dolnji Hrušicj in Kati Jerneje v Mirni peči. Upokojena je poštna uradnica Zofija Modrijan na (Ljubljani 1, napredovala pa sta Stane Podboj v Mariboru v 8. položajno skupino in Josip Falout v Ljubljani za manipulanta v 10. skupini. ♦ Stolico za botaniko, izpraznjeno po nesrečni smrti profesorja dr. Jesenka, je razpisala nedavno ljubljanska univerza. Pretekli četrtek je obravnaval vprašanje zasedbe profesorski zbor filozofske fakultete. Od treh prosilcev je predlagal ministrstvu v imenovanje za docenta botanike dr. Hrvatiča, profesorja na gimnaziji v Varaždinu. Od naših ožjih rojakov se ni nihče potegoval za to mesto. ♦ Duhovniška vest. Prizrenski škof dr. Janez Gnidovec je imenoval bivšega gimnazijskega profesorja v 'Ljubljan.1 Antona Kordina za svojega konzultorja. ♦ Dopust za frekventante višje pedagoške šole. Minister prosvete je odobril študijski dopust za šolsko leto 1932./1933. učiteljem in učiteljicam, ki so bili sprejeti kot slušatelji v višjo pedagoško šolo v Zagrebu. ♦ Kitajski štipendist v Jugoslaviji. V Jugoslaviji se mudi zdravnik dr. Chu Iz Nankinga, stipendist Rockefellerjevega fonda. Posetil je Beograd, Zagreb, Ljubljano in druga večja mesta. ♦ Ljudskim odrom. Gotovo bo vse naše odre spričo splošnega pomanjkanja dobrih ljudskih iger razveselila vest, da je izšla zadnje dni dobra izvirna slovenska komedija »Voda«, ki jo je spisal Jože Vom.be r-ger. Komedija na satirično-humorističen način obravnava za mnogo naših občin prevažno vprašanje napeljave vodovoda. Podaja nam s čudovito pestrostjo življenje današnjega kmečkega človeka, njegove dobre in slabe strani. Zlasti za ljudske odre je komedija zelo hvaležno odrsko delo. Dobi se v vsaki večji knjigarni. V krat- Kaoitalistmfo b cca. 800 ti3o6 Din, staro do 30 let. sprejmem v svrho povečanja trgovine v eksportno in engro trgovino. Za tajnost jamčim. Samo resne ponudbe s potaim naslovom poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »ženitev ni Izključena«. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje Oarometra 8. temperatura, 4. relativna vlaga v %. 6 smer |i, brzino vetra. 6 oblačnost 1—10, 7 »T»ta padavin, 8 padavine v ram — Temperatura: prve Številke pomenijo nai-vifcio, druge najnižjo temperaturo. 26. decembra LJubljana 7. 766.4, 5.0, 90, mirno, 10, —, —; Ljubljana 13. 766.3, 9.0, 80, WNW1, 8, —, Maribor 7, 765.0, 5.0, 90, mirno, 10, —; Zagreb 7, 766 4, 8.0, 70, ENE1, 10, -, —; Beograd 7, 765,7, 7.0, 80. W4. 10. 0.2 dež; Sarajevo 7, 767.1, 4.0, 8.0, mirno, 8, —, —; Skoplje 7, 765.9. 1.0, 90, E2, 6, —, —; Split 7, 765.5, 10.0 80 ENE6, 3, —I Kumbor 7 764 8, 11.0, 90, El, 6, —, —; Rab 7, 766.1, 12.0, 80, NW8. 6, —. Temperatura: Ljubljana 10.0, 4.0; Maribor 10.0, 5.0; Zagreb 11.0, 6.0; Beograd 110, 6.0; Sarajevo 13.0, 4 0: Skoplje 15.0. _1.0; Split 14 0, 10.0; Kumbor —. 10 0; Rab —, 9.0. Sonce vzhaja ob 7.11, zahaja ob 16.22. Luna vzjiaja ob 6.20, zahaja ob 14.40. kem izide novo odrsko delo istega avtorja, globoka povojna drama z naslovom »Vrnitev«. ♦ Družba st. Cirila in Metoda prosi podružnice, da odpošljejo svoje prispevke za leto 1932. vodstveni blagajni po položnici. Božične in novoletne razglednice se razpošiljajo sedaj onim odjemalcem, ki jih vedno razpečavajo- Kdor jih želi, naj jih blagovoli naročiti pri družbi v Ljubljani. Kos stane 1 Din. ♦ »Službeni list dravske banovine« objavlja v 94. letošnji številki: Uredbo o predpisu varščine za pisarne za posredovanje kunoprodaje nepremičnin, pravilnik o proizvajanju in prometu z izdelki iz zlata, srebra in platine, pripravljenimi za izvoz, ter predpis za preizkušnjo s kockami in z Empergerjevim- gredami pr.i izvrševanju zgradb jz betona in ojačenega betona. ♦ Službo babice razpisuje županstvo občine Krško. Opremljene in kolkovane prošnje sprejema omenjeno županstvo do 10. decembra letošnjega leta. ♦ Zvočno filmsko snimanje kulturnega filma »ženski domači obrti« v zvez.; z lepotami naših pokrajin in naše narodne pesmi se bo vršilo prihodnji teden v škof-ji Loki, v Žireh, Železnikih, Polhovem grad-cu itd. Opozarjamo na to občinstvo, da ne bo spet kakšnih zmešnjav po neopravii-čencih. šole so obveščene o podrobnostih ♦ Pogreša se Anton Dervarič, posestnik v Murski' Soboti, ki je leta 1912. odšel v Severno Ameriko. Delal je v neki tovarni v M.ilwaukeeju, kjer se je meseca junija 1914. baje ponesrečil. Od todaj n,i o njem nobenega poročila. Na prošnjo Katarine Dervaričeve je okrožno sodišče v Mariboru uvedlo postopanje, da se Anton Dervarič proglasi za mrtvega. ♦ poroka. V Vuzenici sta se poročila g. Drago Vollmaier, učitelj pri Sv. Lovrencu na Pohorju, sin uglednega šolskega upravitelja iz Vuzenice, in gdč. Marica Gustin-čičeva, učiteljska abiturijentka iz Maribora, oba vzorna sokoiska delavca. Obilo sreče! ♦ Zvišanje prispevkov za nezgodno zavarovanje. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal odlok o povišanju prispevkov nezgodnega zavarovanja Prispevek se zviša za primer nezgode od 6 na 7 Din za vsakih 100 Din zavarovane mezde in vsak odstotek nevarnosti. To povišanje stopi v veljavo s 1. januarjem 1933. Prispevek za nezgodno zavarovanje bo znašal torej za vsakih 100 dinarjev zavarovane meZ(le tolikokrat 7 dinarjev, kolikor znaša odstotek nevarnosti. ♦ Varujte se nalezljivih bolezni! Vprašanje uspešnega razkuževanja ust in grla, teh prostih poti za kužne bolezni, zanima že od nekdaj vse strokovnjake. Dolga prel-skavanja so dovedla do zaključka, da tekoča sredstva za razkuževanje kljub vestnemu grgranju ne dosezajo najvažnejših organov, ki jih je treba razkuževati, da ne govorimo o deci in odraslih, fci ne znajo grgrati. Z mnogimi poizkusi je dokazano zanesljivo delovanje desinfekcijskega sredstva v takem stanju, da se postopno topi v ustih in zmeša s slino ter tako razkužuje vse dele ust jn gria Gre za okusne pastile dr. Wanderia Anaoot. Te ugotovitve znanosti v sedanji sezoni prehlada, angine, hripe, difterije itd. koristijo vsem ljudem, a zlasti otrokom, ki so najbolj izpostavljeni nevarnosti okuženja. ♦ Nalezljive bolezni v dravski banovini. Kakor se uradno razglaša, je v dobi od 22 do 31 oktobra 1932 na področju dravske banovine za nalezljivimi boleznim.; obolelo 622 oseb, in sicer: za davico 202, za dušljivim kašljem 1-53. za škrlatinko 90, za grižo 66, za tifuznimi boleznimi 44, za ošpicami 23, za šenom 21, za otrpnjenjem tilnika 20, za otročniško vročico pa 1 oseba. ♦ Lokomotiva usmrtila železniškega čuvaja. V Ogulinu je železniški čuvaj Fran Bulat pregledoval progo. Zgrabila ga jdst. občinsko doklado k državnim davkom, bo izdan nakdani predpis do 38.18 odst. j— Električni tok je ubil kravo. Posestnik Peršuh Štefan iz Preterja je poslal po gonjaču na živinski sejem v Ptuj tri krave, ki jih je hotel prodati. Ko je prianel gonjač do periferije mesta na Ljutomerski cesti, Je opazil, da so začele krave brcati in da mu je že padla ena mrtva na tla, med tem ko sta b'li drugi dve v nezavesti, a sta čez čas prišli zapet k zavesti. Neki zlikovci so namreč vrgli na električni vod železno žico, kar je povzročilo pregoretje žice, ki je padla na tla in tako povzročila nesrečo. Zadevo imajo v rokah orožniki. j— Gledališka sezona pri nas se je začela in bo prihodnje gostovanje članov ljubljanske drame v torek 29. t. m. z veseloigro »Roksi«. j— Poškodbam s sablo je podlegel. Kakor smo poročali, je bil 18. t. m. napaden s sablo posestniški sin Josip Horvat iz Le-vajncev, ki je zdaj hudim poškodbam podlegel. Napadalec. lWetni posestniški sin Srečko Koser, ki je znan pretepač, še ni aretiran. j— Vlom v vlničarijo. V eni zadnjih noč-či je bilo vlomljeno v viničarijo v Brezov-cu, ki je last posestnice Koširjeve Adele iz Ptuja. Vlomilci so pokradli posteljno perilo. obleko, odeje, podzglavniike, srebrno jedilno orodje in drugo. Ljubljana, 26. novembra Pretežki časi so, da bi se katerikoli obrtnik, trgovec ali imdustrijec mogel pohvaliti, da gredo posli njegovega p>djetja v visoko klasje. V teh časih vsesplošne krize ni nikogar, ki ne bi bu od sedanjih razmer bolj ali manj jbčutno prizadet Vsakdo si torej pomaga, kakor vs m zna, da se le pre-tolče skozi to dobo z upanjem, da b?:do skoro zopet prišli časi, ko se bo vse življe-n;. ;.o;>et povrnilo v r.ta^i t'r Našim vrtnarjem, posebno trgovskim, se seveda prav nič boljše ne godi, ko drugim obrtnikom in trgovcem. Tudi njim sedaj ne kaže drugega, kakor vzdrževati svoje obrti in trgovine v redu in pričakovati boljših časov, ko bo zopet mogoče računati z dobičkom, ki se bo dal s pridom uporabiti za napredek in razširjenje njihovih podjetij. Vendar pa članki in polemike, ki so bile nedavno priobčene v »Slovenskem Narodu«, očitajo našim trgovskim vrtnarjem stvari, ki bi bile v narodnostnem pogledu res pogrešne, če bi bile resnične. Najhujši je seveda očitek, da so vrtnarji vse premalo zavedni, če naročajo zimsko cvetje v Italiji, ko ga je v našem Primorju in Dalmaciji za našo porabo več ko preveč. Seveda tega našim vrtnarjem, ki so bili vsikdar narodno najbolj napredni, ni mogoče s pravico očitati Njihovo stremljenje za tem, da tudi glede zimskega cvetja povsem osamosvojimo, je precej starejše, kakor pa misli pisec članka »Cvetje, ki skriva kačo«. Kmalu po osvobojen ju, leta 1921. so se odpravili v Dalmacijo sedaj že pokojni vrtnarji Korsika starejši in mlajši in Ferant. Pregledali so vso Dalmacijo in tudi otok Vis, da bi le kje dobili zemljo, na kateri bi se dalo gojiti zimsko cvetje. Seveda je bil ves njihov trud zaman. V Er-cegnovem so sicer dobili v zatišju majhen košček zemlje, pa tudi ta je bil neprimeren, ker daleč pokoli ni bilo vode. Da se obranijo javnega očitka iz časopisov, so se pred kratkim podali nekateri odborniki in Člani vrtnarske zadruge ponovno v Dalmacijo ogledat si, kakšne so prilike za gojitev zimskega cvetja ali pa vsaj za dobavo takega cvetja. V Splitu so si pri obeh vrtnarjih ogledali nasade. Prvi ima 3000 m2 zemlje in ne kul-tdvira zimskih nageljnov niti za eno ljubljansko cvetličarno, drugi pa ima desetkrat toliko sveta in je izjavil, da bi v najboljšem primeru mogel dobaviti tedensko do 1000 cvetov. Vendar je gospa Birkova, ki je Lastnica tega nasada, v treh dneh, ko so biLi v Splitu ljubljanski vrtnarji, zbrala 260 nageljnov in še te večinoma od okoliških kmetov. Čeprav niso Sli vrtnarji r Split kupovat zemljišča temveč cvetje, so si tudi ogledali, kako je z zemljo. V svoji zadrugi so bili obveščeni, da je svet po 2 do 4 Din meter, bil pa je po 200 dinarjev. Ln ta svet, ki ga imata v najemu tudi oba slovenska vrtnarja v Splitu, Repe in Birkova, je ped Marjanom tik Meštrovičeve vile, kjer se je tudi že pričelo zidati tako, da bo v par letih tudi ta, čeprav slabi prostor, ves zazidan. Če bi se torej naši vrtnarji hoteli glede zimskega cvetja osamosvojiti od inozemstva, bi za tako plantažo potrebovali 50.000 kvadratnih metrov zemljišča. In vse to zemljišče bi bilo treba pokriti s stekleno streho, zemljo pa umetno ogrevati. V Splitu bi se poleg tega morali postaviti obrambni zidovi proti bori. sicer bi bile vse investicije za tako napravo tvegan poizkus. Zračunajmo, koliko bi taka naprava veljala, pa bomo videli, da vsi jugoslovenskd vrtnarji z vsem svojim premoženjem ne zmorejo takih investicij: 50.000 m* sveta po 200 dinarjev znaša 10,000.000 Din; kvadratni meter strehe brez lesa pa stane 60 dinarjev, skupaj torej najmanj 3 milijone Din. Od kod naj torej naši vrtnarji vzamejo 13 milijonov? V teh pa niso vračunani stroški za obrambne zidove, če bi se plantaže postavile v Splitu. Ln te ogromne investicije naj bi bile le zato, da bodo naši vrtnarji v zimski sezoni, to je v decembru, januarju in februarju preskrbljeni z nageljni. A če bi mogli naši vrtnarji preskrbeti toliko denarja, bi si tako plantažo lahko postavili doma, ko imamo dovolj zemlje, ki je tudi mnogo cenejša, kakor v Dalmaciji Da se taki poizkusi tudi v malem niso in ne bodo obnesli, sta zadosten dokaz dve velevrtnarji v Mariboru in Beli Cerkvi, ki sta se trudili vzgajati zimsko cvetje ta sta v svoji podjetji vložili težke denarje. Kljub temu pa jih je vsa njthova dobra volja ia denar zavedla v konkurz. Brez milijonskih investicij bi bilo mogoče v Dalmaciji pozimi gojiti nageljne le v Ercegnovem, pa tudi tam šele tedaj, če bi se naneljal vodovod in bi se kmetje oprijeli te kulture kakor sadilci tobaka. Vse dotlej pa bodo naši vrtnarji primo-rani. dobavljati v zimskih mesecih cvetje iz inozemstva. Večina cvetja, ki ga naši trgovski vrtnarji potrebujejo v treh zimskih mesecih, prihaja iz San Rema na Rivieri. Tamkajšnji lastnik svetovnoznane plantaže zjmskega cvetja ima svoje nasade ki leže v Italiji in sega velik del tudi čez mejo v Francijo Da ne bi bili odvisni od Ttalije, so nred dvema letoma nekateri vrtnarji parkrat naročili rože iz Francije iz Niče Ker pa Italijani takim pošiljkam niso dovolili tranzita so odpravili zaboje preko Bavarske, Švice In Avstrije Rože so nreieli naslovniki čez teden dni. kar seveda še ne bi bilo najhujše Škoda pa je bilo truda, časa in denarja, ker rože tako dolgega prevoza niso izdržale ln so med tednom dni prevoza popolnoma segnile. Prevoz iz San Rema pa traja največ 48 ur. Razumljivo je torej, da so naši vrtnarji pokazali veliko dobre volje in poizkusili vse, da bi naročali rože iz države, ki bi bila nam vsem ljubša, ko se v tem po-gledu na žalost ne morejo osamosvojiti. Vendar ne gre, da bi jih zaradi tega obsojali in jih dolžili anacionalnosti. Prav tako Italijanom ne kaže zavidati njihovega milega podnebja, ki omogoča kulturo zimskega cvttja. Kakšna zavist je potem šele na oni strani, ko vozijo iz naše države tja tisoči vagonov naš premog, les, oglje in druge dobrote, na katerih je naša zemlja bogata. In kaj pomeni za nekaj sto-tisočev uvoženih rož proti vsej ostali medsebojni trgovini, zoper katero se nihče ne zgraža, čeprav bii bila osamosvojitev vse lažja kakor v pogledu zimskega cvetja. Prevneto samoljubje in ozkosrčnost ne opravičujeta nikogar, da bi oviral našo trgovino, sicer bi morali okrog naše domovine postaviti kitajski zid in se odpovedati trgovini z vsemi našimi sosedi. In to zgolj zaradi ambicij nekaterih, ki se čutijo v svojem obstanku ogroženi ali zapostavljani. Za take in podobne eksperimente pa so sedaj pretežki časi. ko velja, da si vsak pomaga do boljšega življenja z vsemi poštenimi sredstvi. Repertoarji DRAMA Začetek ob 20. Nedelja, 27. ob 15.: Roksi. Izven. Znižan« cene. — Ob 20.: Veseli vinograd. Izven. Ponedeljek, 28.: Lopez. D. Torek, 29.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. Nedelja, 27. ob 15: Erika. Izven. Znižane cene. — Ob 20.; Manon. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 28.: Zaprto. Torek, 29-: Zaprto (generalka). * Danes popoldne ob 15. se igra v drami ljubka in velezabavna komedija »Roksi«. Njena snov se naslanja na staroznano pravljico o Pepelld in je kaj spretno sestavljena, zabavna, poleg tega pa iskrena in topla. Naslovno ulogo igra ga. Šaričeva, v ostalih ulogah ge. Medvedova, Mira Danilova in gdč- Boltarjeva ter gg. Cesar, Zeleznik, Jan in Plut. Režija prof. Šestova. Veljajo znižane dramske cene. Zvečer ob 20. se ponovi »Veseli vinograde. — Abonenti reda D imajo jutri predstavo v drami. Uprizori se dr« Bartolova drama s-Lopez«. Prihodnja premiera v ljubljanski drami bo Merežkovskega petdejanska zgodovinska tragedija »Carevič Aleksej«. Delo prikazuje v osmih 6likah zadnje dneve mladega care-viča Alekseja, ki je bil od lastnega očeta, carja Petra Velikega, obsojen na smrt. Snov spada poleg Borisa Godunova med najzanimivejša poglavja ruske zgodovine. Pri nas bo prišlo to delo prvič na oder. Naslovno ulogo igra g. Jan. Carja Petra g. Levar, senatorja Tolstega g. Skrbinšek, carico - vdovo Marfo ga. Marija Vera, carevičevo ljubico Jevrosinjo gdč. Boltarjeva. Prevod je oskrbel naš najtemeljitejši poznavalec ruskega iezika dr. Iv. Prijatelj. Režira g. Ciril Debevec. Nedelja v operi. Ob 15. se poje izvirna opereta »Erika« v običajni zasedbi pod taktirko g. šušteršič. Zvečer ob 20. pa bo druga repriza opere »Manon«; glavne uloge so v rokah ge. Gjungjenac ter gg. Gostiča in Betetta. Opero dirigira kapelnik Štritof, režija je Debevčeva Za obe nedeljski predstavi veljajo znižane operne oene. Operna predstava. V sredo bo krstna predstava opere »Adel in Mara«. Libreto je znan in sloni na narodni pripovedki. Porabil jo je naiprvo slavni splitski pesnik Bo-tič v svojem eposu »Bijedna Mare««. Istoimensko dramo je napisal Niko Bartulovič. Skladatelj najnovejše opere je Josip Hatze, po starših je Slovenec iz Vipavske doline. Dolgo vrsto let živi v Splitu kot profesor glasbe, med Hrvati pa tudi pri nas je znan v prvi vrsti kot skladatelj samospevov s prekrasnimi, globoko občutenimi melodijami. V operi »Adel in Maia«. ki jo študira ravnatelj Polič, nastopilo ge. Gjungjenac, Poličeva, Kogejeva. španova, Golobova, Ramšakova ter gg Betetto. Gostič. Banovec, Marjan Rus. MagoliČ. Josip Rus. Drmoia in Skabar. Režija je Delakova. MARIBORSKO GLED4LIŠCE Zaf-rek ob 20. Nedelja, 27. ob 15.: Celjski grofje. _ Ob 20.: Borca ccio Ponedeliek. 28.: Zaprto. Torek. 29.: Gospa ministrovka. A. * V gledališču se bo ob 15 uprizorila izredno učinkovita zgodovinska drama priznanega pisatelja Bratka Krefta »Celiski grofje«. Drama ki obravnava dogodke poslednjih Celianov ob času pravde zoper Veroniko. ie v Linbliani in Mariboru nainri-vlaenejša predstava letošnie sezone. Zvečer se bo pela ob 20. ^upneieva klasična opereta »Boccacpio«. popularno delo. ki se odlikuje oo krasni muziki in zelo zabavni vsebini. Plesni večer Katje Delafcove v eledali2*n bo 2. decembra Katja Delakova. po rodu Dunaičanka se jp šolala pri odličnih dunajskih olesn;b uČiteMi>ah in ori eni naj-večiih današnjih plesnih umetnic, pri Ger-trudi Krausovi Na Dtmafu ie žela kar nai-lepše uspehe Za mariborski naston si ie izbrala sodoben, izbran spored- Dramske cene. Iz življenja na deželi LESCE. Naše izobraževalno društvo je zopet pripravilo občanom nekaj prijetnega razvedrila. Danes popoldne ob 3. se uprizori igra »Babilon«, ki bo gotovo prav vsem ugajala. Le pridite pogledat! MOZIRJE. Sokol je priredil v nedeljo 13. t. m. v dvorani Majerholdove gostilne pod režijo s. Gornikove šaloigro v treh dejanjih »Glavni dobitek«. Predstava je bila dobro obiskana in so vsi igralci, dasi novinci, dobro rešili svoje naloge. Vsekakor je pozdraviti, da je dramski odsek našega Sokola oživel. Pripravlja se še nova igra, »Ulica ŠL 15«. Upamo, da bo vnema, ki vlada med igralci, tudi trajna. MURSKO POLJE — KRI2EVCI. Iz ob-murskih krajev se redkeje oglašamo, eepTav smo tudi v društvenem deiliu prav marljivi. Že davno napovedana ustanovitev strelske družine je privedla do tega, da se je v nedeljo 20. t. m. vršil prvi sestanek članstva, fci se ga je udeležilo lepo število fantov in tudi zrelih mož Sestanek je vodil g. šolski upravitelj Belec, ki ustanavlja strelsko družino. Število članov je do danes 67. Na sestanku se je sikilenaio, da bo 4. decembra ob 9. ustanovni obonii zbor, na katerega bodo povabljeni predataivniki oblastev in zastopniki oblastnega odbora. Naša strelska družina bo ena prvih v našem ©rezu, v samih Križevoiih pa ena najmočnejših organizacij. Kmefcsiko nadaljevalna šola je 4. L m. pričela redmi pouik. 27 bmetskih fanitov z veseljem prihaja v šolo. V n ©delijo 20. t. m. je šola napravila prvi poučni izlet h Kapeli, v banovinsfco drevesnico in fcntmico. Vodila so vodja šole in trije odborniki. Dragi po« učni izlet bo s'ledil v kratkem. S tem se je pričela neka večja živahnost na soli. ker ®i fantje tudi praktično ogledajo vizorna posestva Čebelarska podružnica je na svoji zadnji seji sklenila prirediti 7. januarja ples pri g. Juirešu, da se s tam nekoliko denarno podpre, sajj zaenkrat nima ne denarja ne inventarja. RATECE—PLANICA. Tukajšnji smučarski odsek je s pomočjo kuluka, Tujsko prometnega in Kon6umnega društva ter Hranilnice in posojilnice napravil lepo moderno skakalnico, na kateri bo možen skok do 35 metrov V Ratečah je pripravljenih veliko število sob s posteljami Sobe 9e za zimske športnike lahko zakurijo. Cene nizke. — V kratkem času se bosta napravila v Ratečah tudi brzojav in telefon po zaslugi občine in društev. Zal, da ne moremo dobiti električne razsvetljave, ki je bila že obljubljena, a so nastale zapreke. Ker smo pa Ratečani pridni ljudje in složni, bomo tudi električno razsvetljavo počasi napravili. — V letošnji poletni sezoni je bil pri nas po-set tujcev nekoliko manjši od lanskega, ali napram drugim letoviškim krajem se je prav dobro odrezal. Od 1. junija do 31. avgusta je bilo v Ratečah samo 27 tujcev manj kakor lani v istem času. RUŠE čl o veko Ljubno d edo je začela zopet vršiti naša P r o tituh erkulo ana lif<». Te dmi prične zopet z razdeljevanjem mleka med šolsko mladino, ki jo je šolski zdravnik spoznal za slabotno. Razen tega bo letos omogočeno, da si tudi draga deca za mai denar dobi toplega mileika ob odmoru. Res je instiucija vredna, da jo po svojih močeh podpremo. — Za brezposelne ee je na tukajšnji občini sestavil poseben odbor s pritegnitvijo odgovarjajočih društev, ki prevzame akoijo za pomoč bednrim naše obVidiš, dragi Slovenac« me Je porednost no ošinil advokat Sveto Proti č, >v tej krizi moramo skrbeti za naše želodce po za-drugarskem principu: sleherni dan se shajamo tod In sleherni dan mora eden od nas priskrbeti na mizo rib. Reveži smo, obrtniki, delavci, vidite«. Kajpak, reveži, delavci, obrtniki to niso bili. Sele pred polnoč sem zvedel da bo skoro vsi od sod-nije, s katerimi nimam rad mnogo opravka »Prijetno zadrugarstvo! Se posebej, če se znajde taka vzajemna družba«, sem pritegnil. »Motiš se, dragi Slovenac, pri nas nI nobene družbe, nikjer je ne najdeš! »Zaista!« je kimaje pritrdil zbor okoli mize in se zagledal v naju. noč v Valjevu yHm, potem ste vi tn edina prijatna izjema kakor vidim.« »Jok! Mi smo jedan 1 sam!« To bi se reklo: vsak se, čeprav v družbi smatra za svojega lastnega družabnika, ker se noče Bkladati z nazori in navadami drugih Pri jedi, pijači in zabavi že, a sicer svoj svet do ekstrema. Ta paradoks je sol Valjeva, da moraš biti vedno na oprezu, ker nikdar ne veš, kje Jn kdaj si šala in resnica podajata rokL Umljivo je, da »em zato raje poslušal ln le samotar vpadal v pogovor, ki je pod vplivom ružice postajal vse boU razbonlt in zabaven. »Udri briga na veselje«, Je devlza in kakor pester zvočni trak Je šla mimo mene nepozabna noč med šegavlmi in gostoljub niml znanca s pota, zvrhana šal, zbadljilvk, zabavnih prigod in junaških pesmi, kj jih Je iz rokava stresal umirovljenl kasacljski sodnik dr Mladen Lalovlč, ki se je ta ve čer vrnil te Kovlljače brez putike. Vse omizje je znalo citirat; celoten Njegošev »Gorski vdjenac«. Poreznik Marko Pavlo vič Je pesnik lovskega omizja tih in se le včasih vtakne v besedo. Predsednik sodišča dr. Stevan Jovanovič Je redkobeseden pa tem bolj zgovornega štirioglatega mar-kantnega obraza. Izpod košatih obrvi poredno mežika mlademu advokatu Momčilu Mltrovičn in oberoč polni proti polnoči že nasajenemu Protičn kupo, da sta nengna-na kakor mlada plemenjaka. Z debelim hreščečim basom vpada zdajzdaj mesar Dragimlr Vldič In v tem društvu vsako činil za sebe društvo? Skoda bi bilo nagovora, ki satirično osvetljuje naše južnjake in z njim nas vse, škoda če ga na tem mestu ne ponovim Neki seljak ga je v rožnatem navdihu govoril v krčmi svoji druščini: Takole je povzdignil svoj glas: yBože pomozl, bože veseli! Neka je sre-tan rad, od boga beričet (blagostanje) Sa-čuvaj nas bože od zla druga; Crnogorca-penzionera. Bosanca-mučenika, Bačvana-dobrovoljaca, Sremca-junaka, Hercegovca. taoca 1 mnčenika, hrvatske hiljadugodiš-nje kulture, Srbina-oslobodioca, dalmatin-skog latlnluka i ostalog fataluka (muslimani)«. Hotel sem zvedeti, kaj bi rekli o Slovencih, pa se celokupno omizje, sicer dobrega spomina, ni In ni moglo domisliti. Najbrž da mi prihranijo vljuden kislodobrohoten nasmešek. Kaj ko bi skušal uganiti In bi pritaknil — »od opasnog plča Slovenaca« ali pa — »od poplave stranih prevoda kod Slovenac a«. Nekoč Je valjevski prota Miloš načel verski problem in dejal: »Srb daj praznike, katolik svoj post in musliman svoje mnogoženstvo in ustanovimo novo jugoslo-vensko vero!« Kakšna krasna reč bi bila naša država, če bi vse to zmešali Prava balkanijada Aii pa je menil, da bi vse to odpravili? Samozavesten je Valjevčan in si ne da blizu. Najvišje spoštovanje daje domači grudi in navadam ter modro urejevanj državi, ker: »Ako se podela ovca v kabo (molžnjak), vržem govno ven In mleko 1z-pijem . ald da to napravi kdo drugi (v moja čnvstva) ga obesim na prvo drevo!« Prekletstvo naj zadene izdajice in naj nimajo miru v rodnem pokolenju Ko je Vuk Brankovi« izdal Srbe na Kosovem. ga je nairod proklel In prokletstvo Je bilo v tem. da so Brankoviči trovali ln ngonabljali svoj lastni rod. Lazar Brankovič. srbski despot, Je zastrupil svojo lastno mater na gradu Ostrovici blizu slavnega Rudnika, kjer prav sedal išče znanstvena odprava njegov grob, izkopan na dnu nekega jeze ra, ki se Je v stoletjih usušilo Pretresljiv je ta Njegošev epos, ki ga je občuteno recitiral »odmik Janko Vodenlič Kier se mn Je malce zataknilo je brž uskočil zbor poslušalcev. zamišljeno zroč v svojo temno-slavno preteklost, ki je vstajala nad čaša-mj v njihovih rokah. >OJ bog« ti. siva ptico sokole!« Je raadrl moreči molk mladi poet društva s silnim vz kri kom preko oktave Od vrat sem Je sovpadla oiganova violina ob har moniki Neopafceno sta vstopila dva ciea-na ln na Protičevo povelje uglasila otožne sevdalinke Ta večer sta pa slabo naletela. Protičn nista mogla ustreči Bog nas varuj tako strogega kritika! Bolj in bolj pene ln odlične hak&vo' stl ... Glavno je cena fs iz&ernzi hezteoves' je ponosni kan Dagestana podlegel in zapel: »Alah znade šta Je stvarao (njegova je sveta noč) ja te ljubim o Tamaro (budi moja jednu noč!«... Vroča je ljubezen tam v bosanski deželi, kjer pravi musliman: »da više vredj jedan dan klanjanja, nego krstenje četiri godine«. Tako vroča, da pali s svojim ognjem, umira v slasti, sovraži do besnosti... A kaj je to? Advokat Protlč soprepeva, a med tem besni, taktira ciganom, jih ošteva in zopet vpije, da ne znajo svojega posla. Kje je čelo, vijola! ? Osem gosli in ena harmonika? Kakšna potrata moči, nezmožno delo! Ciganska godba propada La je čas, da se gre spet učit. Učit naj se gre! A cigani potrpežljivo in diplomatsko prenašajo zasluženo grajo in zasvirajo ognjevito kolo. Vldič brunda v basu in vleče: »Pošla curaaaaa po drvaaaa, svojo suk-njoooo razdrlaaaaa. . Plešejo divja kola: kokonješče: jedno momče, črna oka,-- na konjiča laka skoka,--in žikino kolo, da škriplje hrastov parket in odmeva v pozno polnoč v dremajoče valjevske ulic« divja, razpaljena južnjaška kri. Naš človek ne razloči vseh fines neštetih kol, za naše oči so si slična kakor jajca. Vedno isto poskakovanje, peta prsti, z noge na nogo, Izmik, preokret, naprej, nazaj, desno levo, v vedno divjejšem ritmu in s kretnjami glave in bokov. Vž'ga pa močno ta poskakujoča vez in združi s svojo dušo seljaka 1 vladara na zeleni trati ali pa na parketu v sijaju obtočni c ... Hladna noč nam boža vroča čela, umirja gostobesedje in ko se znaj deva z Momč'lom v kavarni nasproti »Srbije«, mi pošušteva v ušesih tisoč pozdravov Slovencem, ki jih torej Izročam, v rokah poščemeva občutek presrčnega stiska ob slovesu Dve zjutraj. Z Momčilom pijeva kavo. Nisva dolgo bres družbe. Naj predstavim: mestni policijski načelnik žlk? Gavrilovič, trgovec šajo, in-ženjer Samckresovič — edlnj svojega im^ na in rodu. Prav tako kakor Apostolov!« iz Klenka. ki ga pa celo tod poznajo kot govoranta in donhnana prve vrste.« Zaspano zoro, k! se je začela skozi motna okna krasti v naše pogovore, smo odgnali s par čašami kave in tršatrl načelnik me je opozoril na vlak. Pravkar javlja pondur: še par m'ntit do vlaka, _ in jaz sedim sredi spečega Valjeva In ne vem niti, kje je kolodvor. Torej se je moralo zgoditi !n sem vendar enkrat tekel za pandurjem, ker sicer se mi je primerilo obratno Z zadnjimi močmi sem jo pricvTl na kolodvor in se vrgel v vlak. CrnlSki psiholog prof. Jung je imefl te dni na Dunaju predavanje, v katerem se je bavil s problemom ^notranjega glasu« in osebnosti. Modema pedagogika skuša vzgajati osebnost v nasprotju z drugimi težnjami sedanjega časa, ki hočejo vzgajati kolektivnega normalnega človeka, je izvajal Jung. V teh stremljenjih moderne pedagogike pa je dokaj nevarnega in sumljivega Predvsem tičijo za njenimi metodami vse nedostatnosti in defekti staršev, ki bd radi v otroku dosegli to, kar so sami v življenju zamudili ali česar sami niso dosegli. Ker sami niso osebnosti, prepuščajo vzgojo strokovnjaku, ki pa čestokrat tudi sam ni nobena osebnost. Tu se torej v praksi izkazuje neizvedljivost tega stremljenja. Osebnost je ideal odraslih in je pri otroku ni mogoče nikoli doseči. V resnici je osebnost sploh nekaj nedosegljivega kako- vsak ideal, rte že nar staja, nastaja pod vplivom notranje in zunanje usoce kakšnega človeka torej ia sile, ne pa na povelje. Osebnost je rezultat sile in zavestne moralne odločitve. Človek, ki se razvija k osebnosti, smatra svojo pot za najboljšo Ker pa večina ljudi svojih poti ne smatra za najboljše, se pridružujejt drugi, po njihovi domnevi najboljši poti. Takšnih kolektivnih poti najdemo dosti v vseh področjih in predstavljajo tako zvane konvencije To pri-zaiavanje konvencij po večini ljudi je do-bro — če pa zastarajo, je potrebno, da jih osebnost, ki se ne čuti nanje vezana, spravi s poti. Ljudie so zato vselej pričakovali takšnih odrešujočih osebnosti in jih bodo tudi vedno pričakovali. Osebnost živi po nekem notranjem zakonu, ki bi ga najbolje Imenovali »notranji glas«, »zvanje«. Vse velike osebno* erO so čutile v sebi neko zvanje ki jim je predpisovf1© določeno pot. po kateri so šle, tudi č* bi bila še tako nevarna Iz tega notranjega glasa, kakor iz zakona socialnih konvencij, sledijo vse velike katastrofe. ki nas ogražajo, kakor n. pr. vojna. ki Jo je smatrati za nekakšno psihično epidemijo Ivo mode Moda na cesti Ali ste že skušali proučevati ua cesti ccvo modo? Kar prt d seboj vas vidim, milostiva, kako se mi malce ironično pcsmehujete: »Na cesti?«... Prosim — moje vprašanje je resno mišljeno, kajti ne sarno modni časopis ali modna trgovina, tudi vrvenje na ulici je modna šola, da si ne moremo boljše zamisliti. Kakor pester mozaik je moda na cest., preseneča in osvaja nas z neizčrpnim bogastvom svojih idej, ki se kar prehitro menjavajo pred našimi očmi. Verjemite, da se modni val najintenzivneje lomi ob trotoarjih in celo njegova pena, ki se nas mimogrede prime, nas zamore poučiti in razveseliti. cesto se sprašujemo, kaj je vendar na rovi modi tako izredno simpatičnega? Barve, tvoriva, morda celo nenavadne podrobnosti? Tako točno si človek tega seveda ne more razjasniti, saj vsakogar privlačuje nekaj drugega; na splošno pa smemo trditi, da nas za novo modo najbolj navdušuje njena graciozna neprisiljenost. Letos se namreč zdi, da ne obstoje več tisti »krčevito« učinkujoči modeli, ki so namenjeni le potrpežljivemu risalnemu papirju in ki v praksi klavrno odpovedo Vsaka linija ie i:a svojem mestu! Oglejte si na primer nekaj žen, ki opoldne hite skozi mesto in priznali boste, da zares učinkovito oblečene in da se po-vedajo svoje elegance. Kajti ne s:, no posamezni model1, tudi letošnje modne podrobnosti so elegantne in okusne in razodevajo najvišjo modno kulturo. Gotovo vam ugajajo novi ravni plašči, opremljeni s šalom z persijanca, h katerim nosimo ljubek muf iz istega krzna, obrobljen z volančkom iz istega blaga kakor :• • - : . •••••. ' ,. -v«- -.-.v 7 -1 -,. v - - !"■.'•- ■ . ' rr . ; ' -V<; • ■>} '■ ••» ■ •• ef' £sko je zapisai z oglatimi črkami »HOTEL PRI KRČMI«. Smejali so se turisti in drug za drugem vstopili pod njegovo gostoljubno streho. Lepo je tabernal nekaj časa Dajčman in radosten gladil mošnjiček srebrnikov, lei se je redil kakor polh v dobri jeseni. Že je hodil oštir z rokami v že« pu pred hišo in preudarjal, kdaj bo lahko dal novo obleko svoji rodni hiši. Toda človek obrača, nekdo drug pa obrne. Nekega dne je stopil v hotel financar in osor-no viprašal gospodarja: »Kje imate hotelsko pravico?« Dajčman je pokazal na očrnelo osebno pravico na steni in se odrezal: »Tam čitajte!« Nanosnik si je nateknil zelenec in z muko razbral iz zakajenega pisanja, da daje okrajno glavarstvo Matevžu Dajčmanu pravico za točenje vseh pijač vključno vode. Pa je zmajal zelenec s ščetmasto glavo: »To m hotelska pravica! Naznaniti vas moram. Opominjam vas pa, da takoj odstranite neupravičeni napis s hiše- da se izognete nadaljnjim krš:tvem zakona.« »Vsaj do večeffa počakajte, gospod gotne-zar, da se mi ljudje ne bodo smejali. Bom rekel potem vsaj lahko, da mi je neiki za-vistnež ukradel dragoceni napis« je milo prosil oštir. »Kaj pa vi mislite!« je nasršil obrvi in namršil ruše zelenec. »Takoj odstranite na» pšs, sicer se vam ga bo uradoma 6nelo.« Dajčman se je vdaj in prislonil kratko lestvioo k steni. Uradni organ ga je dobrohotno opiral, ko je lezel nanjo. Kakor da je pričelo biid plat zvona, je naerkrat oživela vsa vas in se smejala oštiTjevemu porazu. Ta neljubi dogodek in 20 kron globe, ki mu jo je naložilo glavarstvo, sta vžgala v sicer pohlevnem Dajčmanovem srcu željo po o svet i. Znan je pa bil Dajčman po vsej flosaT-ski deželi kot velik šaljivec in potegavt. Kdor bi zbral šop njegovih najslabših, bi ga prav lahko čredil z našimi umrlimi humoristi. Takšen umetn'k je bil Matevž Dajčman. oštir, posestnik in cerkovnik v mirni Solčavi. Dolgo je čakal sladkega dneva osvete. Na Miklavževo tega in tega leta je ves dan deževalo in snežilo, kakor se je pač veter obračal. Sam je sedel Dajčman v svoji mračni krčmi in zdehaje motril brozgo na cesti. Tedaj pa je ugledal na vaških uli« cah dva zelenca, ki sta prav počasi gazila brozgo in tiščala glavi v zavihnjene ovratnike. »Za Miklavža bi ju potegnil. Samo če se oglasita!« je opazoval oštir smer njunih korakov. Res, krenila sta proti hiši. »Mica, Ti jima postreži!« je zaklical ženi v drugo sobo, sem pa se je podprl z levico glavo in se globoko zamislil. Hrupno sta otresala sneg z obutve in obleke v veži zelenca »Dober dan!« sta pozdravila vetopivša in naročila vsak šilce slivovke. Medtem ko je nalivala žena kozarčka, je ogovoril starejši zamišljenega gospodarja: »No. kaj pa ti Dajčman. ti je piška crknila? Brž ee nama nekaj zlaži!« Še pogledal ju ni oštiT, ko je zagodel kakor sam zase: »Se mi res ljubi, ko md razbija v glavi kakor v kovačnjci.« Zvrnila sta zelenca ognjeno pijačo sunkovito v grlo. kar se je nakremž.U starejši zelenec: »Špirit točiš, Dajčman, ne pa slivovko!« »Kar dobim. Jože žge se.veda boljšega« je planil z naglo besedo oštir. Kakor zvest« psa na žvižg sta zastrigla oba zelenca hkratu z ušesi pri tej besedi in jo popadla: »Kateri Jože« Oštir je vznemirjeno zamahnil z desnico in hlastnil: »Nobeden!« »Gospod Dajčman, le z besedo na dan!« je že vlekel starejši zelenec svoj zapisniik iz torbe. »Nič nama ne prikrivajte. Sicer —« »Ne bodita čudna gosjx>da, saj jaz niče« sar ne vem. Kar tako sem blekniL,« se je izmotaval oštir. »Na dan z besedo! Zadnjikrat vam rečem. sicer bom prisiljen vas javiti obla-stvu« je postajal zelenec vedno bolj uraden. »Pa. koga drugega vprašajta, saj ve vse dolina kdo žge slivovko vsako noč —z »Kaj vsako noč?« sta planili kakor z žrja-vice uradni osebi. »Kar ven z zl koveem!« Ves v zadregi je oštir menca! še nekaj časa, potem pa je stopil k starejšemu zelencu in mu šepnil zaupno nekai v uho. »A—a—« je zazijal zelenec in ukazai tovarišu: »Pojdiva!« Mrak je že legel na decembrski popoldan, ko sta nastopila zelenca dolgo pot. Dajčman ju je še spremil na prag in tarnal: »Jej. jej! Ta nesrečni moi jezik. Ko lagal, ni bilo prav. sedaj pa je resnico po* vedal, pa je spet narobe.« Ko sta legaila z ženko v gorfei sobi k počitku, pa le ni dal možu jezdk miru, da si je pcmel roke: »Pa sem ju speljal.« »Koga?« je vprašala žena. »Zelenca. Skoraj smilita se mi, pomislim, da sta morala v tem vremenu dve uri v hrib ...« je skoraj sočustvoval z njima oštir, dokler ni sladko zaspal. Vsa premočena sta potrkala po dveurnS naporni poti zelenca na okno samotne kmetije. »Parklji!« so za vreščali otroci in je tisti hip ugasnila luč. Dolgo sta zelenca klicala rn trla, da jLtui je naposled vendarle odprl gospodar, ld se je zavzel, ko je videl uradna gosta: »V takšnem vremenu hodite gospoda tod okoli. Stopita noter na kozarec slivovke.« »Hvala!« sta odklonila vsa upehana zelenca pokrepčilo. »LTradna zadeva naju je povedla v tej pozni uri k vam.« »Uradna zadeva? Kaj bi neki biio?« je pomislil gospodar. »Boste kmalu zvedeli« se je škodoželjno nasmehnil starejši zelenec in ukazal: »Hišno preiskavo bova opravila. Prižgite leščer* bo in nama svetite.« Gospodar je zmajeval z glavo, toda ukaz je le ukaz. Prižgal je leščerbo in zelenca sta šla na delo. Dolge ure sta rabila preden sta pretaknila vse kote in svisli. Polnoč je že minila, ko so se vrnili brez uspeha v sobo. Tedaj pa je gospodar odločno zahteval pojasnila: »čemu se je vršila hišna preiskava?« »Naznanjeni ste bili, da vse noči žgete slivovko.« je pojasnil ozlovoljeni vodnik. Gospodar je bušil v neugnan smeh, da je moral sesti na stol. Začudesna sta ga gledala zelenca. Ko je popad smeha spet popustil, je viprašal gospodar: »Kdo vam je pa natvezil to laž?« ta si brisal solzne oči. »Sami smo in vam lahko zaupam. DajP-man mi je rekel da vi vsako noč žgets slivovko.« je rekel boli ^iho vodnik. Znova je popadel silen smeh gospodarja, ki je polagoma prešel tudi na oba zelenca. Naposled je pa odkril gospodar zagonetko^ »Dajčman vaju je speljal. Staro hišno ime nosi moj dem: Pri Slivovcu, moja žen-ka je pa Slivovka. Kadar je potrebna, jo res nažgem, da bi jo pa vsako noč žgal, pa laže Dajčman.« Ko sta se založila slanine in prave slivovke. sta jo mahnila jezna zelenca domov. Kako so orali z Dajčman o m pa ne pove ta zgodba. Janko Kar, MIKLAVŽEV TEDEN Razno manufaktumo blago in ostanke vseh vrst blagu po izredno nizkih, cenah nudi trgovina Anton Schust-er, Ljubljana, Mestni trg 25. 13623 Mihail Zoščenko: Neznani prijatelj Nekoč je živel mož po imenu Peter Petrovič. S svojo ženo, s Katerino Va-siljevno, je živel. Na Mali Ohti je stanoval. Cisto lepo stanovanje je imel iin razmeroma zelo bogat je bil. Vzgledna domačija, garderoba, polili zaboji... Celo dva samovarja je imel povrhu vsega, likalnikov pa kar petnajst. Toda vzlic vsemu je mož živel preced zapuščen. Sedel je na svojem bogastvu, gledal soprogo im se nikamor ni pokazal. Bal se je oditi z doma. Saj sami veste, kakšen tatinski čas je zdaj. Niti v kino ni hodil. Nu, nekoč pa je Peter Petrovič prejel pismo in to celo po poŠti. Zaupno pismo. Brez podpisa. Nekdo piše: »Eh ti, stari hren, sezuti Škorenj! S svojo mlado soipro-gico živiš in prav nič ne vidiš, kaj se godi okoli tebe. Tvoja žena, stari norec, te vara z nekim meščanom. Ker sem tvoj neznani prijatelj in tako dalje, te vabim, da prideš v Vrt Delovnih, in sicer v soboto ob sedmih zvečer, to se pravi, 29. t. m. Tam se boš lahko prepričal, kakšen frofotajo-či metuljček je tvoja soprogica. Odpri oči, stari hren! Z globokim spoštovanjem! Neznani prijatelj.« Peter Petrovič je preči tal pismo im 0'Strmel. Spomin se mu je vračal. Spomnil se je: Katerina Vasiljevna je nedavno tega dobila dve pismi, nič ni povedala, od koga. In sploh se je sumljivo vedla: zmerom je hotela k mami im zdaj pa zdaj je potrebovala denar za razne malenkostne izdatke. »Nu, buča,« je pomislil Peter Petrovič, »lepega gada sem si zredil na prsih... Toda, ne boš, nihče se ne bo norčeval iz mene, ne dovolim!.. Našel te bom, pretepel na mrtvo ime in mir besedi!« V soboto. 29. t. m. je Peter Petrovič namah zbolel. Legel je na divan in opazoval soprogo. Ta je najprej vse pospravila, potem pa proti večeru mahoma dejala: »Peter Petrovič, k mamaši moram. Zbolela je. Težko je zbolela.« Napoidrala sa je nos, pomaknila klobuček prav na tilnik in šla. Peter Petrovič se je naglo oblekel, vzel palico, obul galoše — in za njo. Prišel je v Vrt Delovnih, zavihal ovratnik, da ga ne bi kdo spoznal in stopical po stezicah. Mahoma vidi — pri vodnjaku sedi žena in strmi v daljo. Stopi bliže. »A,« pravi, »zdravsitvujte. Ljubavnika čakate? Tako torej. Po ustih bi iih morali dobiti, Katerina Vasiljevna, po ustih...« Ta pa v jok. »Ah,« pravi, »Peter Petrovič, Peter Petrovič! Nič slabega vam ni treba misliti ... Nisem hotela govoriti z vami. toda zdaj vadim, da bo vendarle treba ...« To rekši potegne iz rokava pismo. In v pismu je stalo — sila žalostne reči so bile to —, da edino ona. Katerina Vasilievna. lahko reši človeka, ki je na robu propada. In ta človek prosi Ka-terino Vasilievno nai oride v soboto, 29. t. m. v Vrt Delovnih. Peter Petrovič je prečkal prstno. »Čudno.« je dejal, »kdo neki to piše?« »Ne vem,« je odgovorila Katerina Vasiljevna, »zasmili! se mi je, pa sem prišla.« »Ce je tako, nai bo, ti sedi tu, jaz pa se skrijem za vodnjak. Bomo videli, kakšen je ta možak. To mu jih naštejem, lopovu!« Peter Petrovič se je skril za vodnjak in čakal. Soproga pa sedi na drugi strani — vsa bleda je in komaj diha. Mine ura — nikogar ni. Še ena ura — nikogar. »Nu,« pravi Peter Petrovič, »me jokajte. Katerina Vasiljevna. Brez dvoma se je nekdo pošalil z vami. In z menoj. Pojdiva domov, kajne ... Dovolj sva se izprehodila... Kaj pa, če si je vaš mili bratec dovoli! tole šalo?« Katerina Vasiljevna je zmajala z glavo. »Ne,« je dejala, »tu ie nekaj resnejšega. Morda sc vas je neznane^- ustrašil im ni prišel.« Peter Petrovič je pljunil, prijel ženo pod roko in sta šla. Prišla sta domov Doma pa vse narobe. Zaboji in omare odprte, likalniki razbiti, samovarjev pa ni. Vlom. Na steni listek, pritrjen z buciko: »Pasja hudiča, prej vaju nikakor ni bilo moči spraviti iz hiše Sedita ko pribita ... Tvoje obleke, stari hren mi kakor nalašč niso prav Malce premajhen si. kar ie s tvoie strani zelo grdo. Poklon gospe soprogi.« Mož in žena sta prečitala listek, zastokala. sedla na tla in pričela vekati ko otroka. Urejnfe dr. Milan Vidmar Dr. Aljehin in ameriški prvak Kashdan sta po turnirju v Pasadeni zapustila Kalifornijo in udrla v divjo Mehiko. Seveda so jih mehikanski šahisti navdušeno sprejeli in naglo so aranžirali turnir. Njihov prvaK Araiza je znan z velikega turnirja v San Rerau. Udeležil se je seveda turnirja, ki je združil 10 igralcev. Velemojstra sta opravila temeljito. Dobila sta vsak 8 partij, deveto, ki sta jo igrala drug z drugim, sta remizirala. Tako sta skupno zasedla prvo in drugo mesto. Araiza je dosegel 6 točk, z njimi pa tretjo mesto. Aljehin potuje iz Mehike preko Zedinje-nih držav nazaj v Kalifornijo. Tam bo naposled vendarie naskočil Tihi Ocean, preko katerega mu £re pot na Japonsko in v Indijo. Starega sveta in njegove krize ima očnidno svetovni prvak dovolj. Običajni božični turnir v Hastingsu letos ne bo nič svečanejši, čeprav praznuje svetovnoznani hastinški klub svojo petdesetletnico. Zopet bo 10 mojstrov stopilo v areno. Za nas pa bo ta turnir vendarle važen. Mojster Pire se ga udeleži. Po listi udeležencev vidimo takoj, da ima božični angleški turnir samo dva resna kandidata za prvo nagrado: Pirca in Floh-ra. Ta dvoboj dveh mladih velemojstrov bo zanimiv. Pire je v Sliaču pokazal, da je tudi. največjim igralcem nevaren. Pridobil si je tam sloves, ki ga mora v Hastingu braniti in učvrstiti. B >žični angleški turnir pa se bo vršil bre:: dolgoletnega angleškega prvaka Ya-tesf Yatesa ni več. Smrt nam ga je vzela. Nepričakovano, kakor pred me3eci Colleja. Tatss je bil šele 48 let star. Simpatičnega, tihega moža, duhovitega in drznega napadalca, stalnega sobojevnika na v.- eh velikih mojstrskih turnirjih smo imeli vsi radi Občni zbor »Ljubljanskega šahovskega kluba« se pretekli torek ni vršil. V zadnjem trenutku so nastale težave. Drugi teden pa bo vendarle treba otvoriti zimsko šahovsko sezijo v Ljubljani. Za zimski turnir se že mudi. Preloženo je bilo tudi moje predavanje o končnicah, ki ga je napovedal Radio-Ljub-ljara. V nedeljo 27. novembra pa bom predaval zopet ob 10.30. O preprostih končnicah imam še marsikaj poročati. Ves ciklus bo imel šest predavanj. Iz turnirja v Pasadeni prinašam še naslednjo zanimivo partijo, ki jo je dobil svetovni prvak: Beli: dr. Aljehin črni: Vasquez 1. d2—d4 d7—d5 2. Sgl—f3 Sg8—f6 3. c2—c4 c7—c6 Priljubljena slovanska obramba. 4. St>l—c3 e7—e6 5. Lcl—g5 .... Aljehin eksperimentira. Poteza ni na najboljšem glasu. Pohjavna poteza 5. e2—e3 je najbrže najmočnejša. 5..........Sb8—d7 6. e2—e4 .... Ce igra sedaj beli e2—e3, zavije črni lahko s 6. ... Dd8—a5 v Pillsburyjevo obrambo damskega gambita. 6..........d5Xe4 7. Sc3Xe4 LfS—e7 To ni najboljši odgovor. Z napadom 7. .... Dd8—b6 bi črni opravil več. Aljehino- va ideja 8. Lfl—d3 nato ni dobra: 8..... Db6—b4+! 9. Se4—d2, Db4Xb2 in kmet na c4 je v nevarnosti. 8. Se4—c3 .... Tako je na Bledu igral proti meni Karh- dan. 8. . • . « 9. Ddl—d e6—c5 Orni je preveč podjeten. 10. 0—0—0! .... To je že začetek napada na kraljevem krilu! 10. .... . b7—b6 11. h 2—h4 DdS—c7 črni si zaman domišljuje, da bo na linijo c napadaL Beli ima pripravljen oster odgovor. 12. d4—d5! e6Xd5 13. c4Xd5 .... 2e grozi Sc3—b5 tn d5—d6. Črni mora igrati: 13. ... . a7—a6 14. Lfl—d3 Sedaj pa grozi Ld3Xh7+. 14..........h7—-h6 15. Ld3—h7+ Kg8—h8 16. Sc3—e4! .... Svetovni prvak igra z vso energijo. Napad, ki ga je otvoril na kraljevem krilu ima v prostem kmetu na a5 mogočno oporo. 16..........Le7—d6 17. Lh7—f5 Sf6 X e4 Črni poskuša seveda olajšati svojo pozicijo. Toda nove težave se mu kopičijo. 18. Dc2Xe4 Sd7—e5 Jasno je, da skakač na d7 ne more ostati. Igrana poteza pa zapravlja kvaliteto. 19. Sf3 X e5 Ld6Xe5 20. d5—d6! Le5Xd6 21. De4Xa8 Lc8Xf5 22. Da8—f3 .... Po roparskem izpadu se dama takoj zopet vrže v vrsto napadalcev. 2 2..........Lf5—g6 23. h4—h5 .... Aljehin vidi novo žrtev. 2 3..........Lg6—h7 24. Lg5Xh6! .... Seveda! Na 24.....g7Xh6 bi sledilo 25. Df3—f6+ in 26. TdlXa6. 2 4..........Ld6—e5 25. Lh6—g5 f7—f5 26. h5—h6 f5—f4 27. Df3—d5 f4—f3 Črni čuti, da je zgubljen, pa otepava divje. Aljehin je med tem pripravil nrv udar. 28. h6Xg7+ Dc7Xg7 29. ThlXh7+! .... To je začetek konca, 29..... S <1 Kh8Xh7 Kh7—g6 Le5—f4 + 30. Tdl—hl-f- 31. Lg"5—h5 Potrebno. 32. Lh6Xf4 Tf8Xf4 33. g2Xf3 .... Črni kralj je sedaj v obupni situaciji. 33..........Dg7—d4 34. Dd5—g8-f Kg6—f6 35. Thl—h6+ Kf6—e7 36. ThO—e6-f .... Na nadaljne udarce črni ni več reflekti-ral, zato se je rajši vdal. Partija v starem burnem Aljehinovem slogu. Seja razširjenega saveznega tehničnega odbora se vrši danes v prostorih Jugoslo-venske Sokolske matico v Narodnem domu. Razpravljalo se bo v prvi vrsti o pokrajinskem zletu v Ljubljani leta 1933. ter bodo ob tej priliki pokazali poedini kompozitorji zbranemu tehničnemu vodstvu svoje sestave prostih vaj, da jih odobri, nakar bo takoj izdano besedilo in se bo pričelo z vežba-njem po društvih. Po odobritvi vaj bodo pozvani bratje pričeli s sestavljanjem potrebnih glasbenih spremljav, da jih bodo edini-ce pravočasno lahko naročile. Založila jih bo, kakor doslej Jugoslovenska sokolska matica v Ljubljani. Izšel je te dni Sokolski koledar za članstvo in koledarček za naraščaj. Prvega je uredil br. Švajgar. drugemu pa je bil urednik br. E. Gangl. Jugoslovenska sokolska matica ju je že rnzooslala vsem sokolskim edinicam sirom države. Za ljubljanske Sokole se dobiva koledar v pisarni matice po ceni 10 Din. Kupite! Savezni smučarski irpiti pričnejo danes v Ljubljani in se nadaljujejo tudi še jutri. Vršili pa se bodo tudi še 11. decembra v Celju in 18. decembra na Jesenicah. Godbeni odsek Sokola I. v Ljubljani. V torek skupna vaja pihalne godbe ob 20. — Vsi! Sokolska razstava v Beogradu je bila zarodi velikega obiska podaljšana še do vključno ponedeljka 28. t. m. Ozko sodelovanje sokolstva 8 prosvetnim filmom. Savezni prosvetni odbor je osnoval v svojem okrilju posebni referat za film, ki je izdelal že tudi nekoliko sokolskih filmov. Da pa bi se stvar kolikor mogoče ;*> večala, je bil sklenjen dogovor z Jugoslo-venskim prosvetnim filmom za najtesnejše sodelovanje, od čegar bo gotovo imelo koristi celokupno Sokolstvo. Film IX, vsesokolskega zleta t Pragi je končno dovršen. Vsega skupaj je bilo izdelano okrog 16 tisoč metrov negativnega traka, ki se ga je v končni redakciji izdelalo v tolikšni dolžini, da obsega sedaj normalno večerno predstavo. V Pragi so pričeli z javnim proizvajanjem 12. novembra v treh premijerskih filmskih gledališčih. Poleg tega velikega filma bodo pa izdelani tudi še manjši propagandni traki, ki bodo razposlani v razne kraje. Upamo, da bomo zletni film kmalu videli v Ljubljani. Zveza slovanskega sokolstva prične izdajati svoj časopis, ki bo začetno izhajal v četrtletnem razdobju in bo prinašal v svojih predelih članke in druge notice, ki se tičejo enotnega delovania celotne organizacije. Naš sokolski savez je izrekel tej nameri svoje soglasje in določil kot sourednika za jugoslovenski del lista brata E. Gangla in V. Švajgarja. Predavanja vseučiiišnega profesorja dr. Vajgnera. Poznani znanstveni delavec in proučevalec sokolske telesne vzgoje, dekan medicinske fakultete staroslavne Karlove univerze v Pragi, dr. Vajgner je pričel z vrsto predavanj po večjih čeških mestih. Tako je predaval v Brnu o temi »Pomen telesne vzgoje za narodno zdravje«, dalje v Tišnovu zbranemu učiteljstvu »Načela telesne vzgoje v šoli«, za javnost pa je imel predavanje »o ciljih telesne vzgoje«. Najnovejša številka »Sokolskega Glasnika« prinaša na uvodnem mestu Članek »Gradimo na temelju sedanjosti našo bodočnost«. Nato sledi nadaljevanje predavanja br. dr. Vajgnera, profesorja na praski univerzi »Tyrševa zapuščina zdravnikom« in kratek članek, ki poudarja delavnost va-raždinske sokolske župe, najmlajše v save-zu ter omenja in opisuje njeno razstavo v Beogradu na vsesOkolski razstavi. Ostale rubrike prinašajo polno zanimivih notic iz slovanskega in domačega Sokolstva. Tej številki je dodana tudi priloga »Sokolska prosveta« Edinstven telovadni red za slovansko Sokolstvo. Zadnja seja načelništva Zveze Slovanskega Sokolstva. ki se je vršila v Pragi 11. novembra je med drugim sklenila, da se izdela za vse v Zvezi včlanjene 9okolske organizacije enoten telovadni red in s tem napravi prvi korak za enotno izvajanje telesne vzgoje v vsem Sokolstvu. KMETIJSKI VESTN1K Vzimlienie zelenjave Podružnica Sadjar, in vrtnarskega društva v Ljubljani prireja vso zimo in na pomlad redna predavanja, ki so vsako sredo ob 19. zvečer. Predavajo naši najboljši strokovnjaki o vseh sadjarskih vprašanjih, a pred kratkim je imel društveni predsednik, nadzornik g. Josip štrekelj predavanje z gornjim naslovom, ki iz njega objavljamo le najvažnejša navodila. Kar na gredi pod milim nebom pustimo čez zimo por, peteršilj, radič, mangold, špi-načo, motovileč, zeleno, rožno ali brsteče zelje, ki so najbolj priporočljive nizke vrste, ohrovtu podobno kodravo zelje, ki je dobro šele ,ko ga slana opali, seveda pa tudi črni koren, ki ga le toliko spravimo v klet, kar ga sproti rabimo. Zelenjava ne sme biti preveč dorasla, ko jo spravljamo, zato pa tudi endivijo sadimo pozno, da ozimimo mlado in krepko. Prav tako morata biti mlada tudi zelje in karfi-jola, ki doraste v kleti in naredi cvet. Zelj-natim glavam odrežemo štor 4 cm pod glavo, obtrgamo umazane vehe ter zložimo v klet tako, da se glava ne dotika glave. Ko jo spravljamo, mora biti vsa zelenjava suha, nikdar pa mokra, zato je pa ne moremo spravljati v dežju ali zjutraj, ko je rosna. Tudi ranjena korenjasta zelenjava ni za vzimijenje. Kapusnice t. j. zelje, ohrovt, kodravo zelje, kolerabo i. dr. spravljamo le v 3tanju rašče, torej šele tedaj, ko jim mraz zaustavi rast. Vse listje pri korenasti zelenjavi moremo odtrgati, oziroma odviti, razen pri pesi, kjer listje odrežemo 3—4 cm nad peso. Zeleni odtrgamo le polovico listja, ker je tudi listje vžitno in zlasti dobro za začimbo. Tudi zemeljski kolerabi listje odtrgamo. Zelenjavo spravimo takoj v klet, kakor smo jo vzeli iz zemlje in vedno naj velja staro pravilo: Iz zemlje v zemljo! Navadno prezimujemo zelenjavo v kleteh. Ce je klet plesnjiva in zatohla, jo razkužimo z žveplenim prahom, ki ga vsujemo na žerjavico, nato pa pustimo pri Meti vrata in okna 48 ur dobro zaprta, potem jo pa šele dobro prezračimo. Klet mora biti suha. a ne preveč, a nikdar ne sme bit; pre-topla, ker v taki kleti rastline odženo in listje zgnije. Idealna bi bila klet z enakomerno toploto 5 stopinj C. O hudem mrazu moramo okna pri kleti zapreti, podnevi in v toplih nočeh pa imejmo odprta. V kleti nanosimo zemlje in jo razpro-stremo 15 cm na debelo ter razdelimo na 1.20 m široke gredice. Vso zelenjavo vla-gajmo v zemljo s koreninami in poševno ter nikdar pregosto, ker nam ostane več endivije ali druge zelenjave od 500 na redko vloženih rastlin, kakor od 1000 stisnjenih ,ker se stisnejene rastline vnamejo in gnijo. Za kolerabo, ohrovt in karfijolo mora biti zemlja globoka 20 cm, vložimo jo pa prav tako poševno in razen korenine zasu-jemo v zemljo tudi kocen. Glave se nikdar ne smejo dotikati! Korenje, repo, redkev in krompir ter ko-renjasto zelenjavo sploh shranimo tudi v kleti kar na kupu. Vzimljujemo pa tudi v stožcih in sicer tako ,da za podlago stožca damo 20 cm na debelo zemlje, nato pa to zemljo v kolobarju vtaknemo zelenjavo s koreninami proti sredi kroga, na ta krog zopet nasuje-mo zemlje ter naložimo malo ožji Kolobar zelenjave itd., dokler ne pridemo do vrha. Tako lahko vzimimo tudi ohrovt in karfijolo, vendar se pa glave ne smejo dotikati. Podobno kakor cele stožce, zidamo v kotih tudi četrtinske stožce ali pa škarpe ob zidu. Posebno Nemci radi vzimljujejo zelenjavo v takoimenovanih zemeljskih kojah, torej nekakih provizornih, vsako jesen na vrtu izkopanih kleteh s streho, ki so pa predrage. Bolj priporočljive so pol podzemeljske koje, za katere ob vrtnem ali hišnem zidu 30—40 cm globoke in najmanj 2 m široke ter poljubno dolge jame, 80 cm visoko od tal jih pa pokrijemo z deskami, valovito pločevino ali strešno lepenko, okrog in okrog do strehe pa to ko jo zadelamo z zemljo, gnojem in slamo, cta ne pride do zelenjave mraz. Najcenejše so pa nadzemeljske koje, kjer zelenjavo kakor v kleti vsadimo v zemljo ter jo odenemo s slamo ali listjem, vendar pa te odeje ne smemo stlačiti na zelenjavo, temveč položimo na zelenjavo najprej veje, a ne smrekove, ker bi v zelenjavi imeli polno iglic, nato pa zelenjavo šele odenemo. Tako kojo najlažje napravimo od zidu, nad njo pa naredimo streho in jo zavarujemo proti mrazu, okrog in okrog pa kojo zadelamo s slamo, listjem, zemljo ali gnojem. Razno korenje, repo in peso prezimujemo tudi v okopih, kakoršne delajo tudi povsod na kmetih. Kup zelenjave ne sme biti širši od SO cm, posebno pa pri okopih moramo paziti, da je prostor suh in raven. Ko je kup zložen, ga odenemo s 15 cm debelo plastjo slame ali listja, na to pa namečemo debelo plast zemlje. Ker mora zelenjava v okopu dihati, mora imeti tudi dosti zraka. Vhod in izhod zadelamo le s snopom, pod zelenjavo pa damo iz remeljnov napravljen, dolgi strešici podoben oder, da js pod zelenjavo vedno trioglat kanal, ki se vedno zrači. Okop naj leži od vzhoda proti zahodu, na vrh mu pa napravimo še nekak dimnik iz cevi za prezračevanje. Ob straneh okopa izkopljemo jarek in zemljo zmečemo na okop, da se v jarek odteka voda in je zelenjava na suhem podstavku. Zelenjave ne smemo odkriti takoj pomladi, ko postane toplo, temveč jo imejmo pokrito do pozne pomladi. Toplota namreč največ škodi zelenjavi, zato pa zelenjavo z okopom varujemo tudi proti toploti. Ce prezimujemo zelje v okopu, zložimo vanj glave s kocenom in korenino navzgor, pustiti jim pa moramo tudi nekaj listov. Sicer jih zložimo lahko tudi narobe, če so pa glave odsekane, pa morajo biti koceni vedno navzgor in držale se nam bodo do aprila in maja. Pritlikavo sadno drevje Pod tem imenom označujemo sadno drevje, ki ga vzgajamo v obliki grmičkov, piramid, špalirjev, kordonov in podobno. Naši sadjarji upoštevajo bolj visokodebel-nato drevje, posebno na kmetih, kjer se pod drevjem kosi, odnosno pridelujejo poljski pridelki. Ta način sadjarjenja je toliko upravičen, kolikor se smatra sadjarstvo kot pomožna panoga. Naše gospodarjenje je danes usmerjeno po večini na glavno panogo, to je na živinorejo. Za živino pa primanjkuje vedno dovolj tečne krme, od katere je prav za prav odvisen uspeh gospodarstva. V zadnjih letih pa postaja sadjarstvo vedno bolj intenzivno. Dobe se že sadjarji, ki negujejo drevje tako, kakor vinogradniki svoje trte. Z uspehi so zadovoljni, ker jim plača sadno drevje s svojimi boljšimi in večjimi pridelki v obilni meri trud in izdatke, ki so jih v to potrošili. Pot do izboljšanja gospodarstva vodi torej preko sadjarstva. Kdor želi sadjariti v intenzivnem smislu, ta mora saditi tudi nizkodebelnato drevje ali, kakor pravimo, pritlikavce. Pritlikavci imajo veliko prednost pred visokodebelnatim drevjem. Na njih pridelamo lepše, debelejše in boljše sadje. Oskrbovanje je lažje, ker jih z lahkoto škropimo, obrezujemo in siecr negujemo. Pa tudi pri spravljanju sadja je olajšano delo, ker ne potrebujemo lestev. V naprednejših sadjarskih deželah so glavne oblike sadnega drevja baš nizkodebelnata drevesa. Važno je tudi omeniti, da morajo biti vse sorte cepljene na šibkorastočih podlagah, to je: jablane na dusenovcu, odnosno para-diževcu, hruške na kutinah, črešne in višnje na rašeliki, češplje in slive pa na slivi m&r-janki ali celo črnem trnju. Pri vzgoji teh nizkih oblik uporabljamo kot osnovno izhodišče enoletne ali dvoletne okulante, navadne palmete in grmičke. Kmetijska družba daje sadjarjem razne sadike v letošnjem letu po zelo znižani ceni, dokler traja zaloga, in to od prvovrstnih sort, ki se za naše kraje priporočajo. Janho Kaš: »Tako, da ni!« je mirno odvrnil malic. »Jaz na primer sem bil v mirnem času na Dunaju — pol leta — sploh brez srajce.« Srknil je požirek kave, družba pa v krohot. Narednik ni rekel prav ničesar; plačai je in tiho odšel. Kaj je sicer tudi hotel? (Jim je odšel, je dvignil glas veseli odvetnik France in zapel svojo vsakdanjo himno: »Druge sve devojke rodile so dvojke...« Vsa gostilna je pritegnila. Pijača je lezla v glavo in kmalu se je spet pretegnil odvetnik in zapel: »Oro klikče sa višine, odzdo nanjeg laju psine. Ni te brige, sivi ptiču, mi smo s tobom Petre Karadjordjeviče...« Vsi so utihnili. Bližnji so mu mašili usta, da ne bi kdo čul nevarne pesmi. Odvetnik France se je pa zasmejal: »Saj je vse ena figa, danes ali pa jutri.« Nihče mu ni pritrdil, le mali profesor Korl je zahihital v roko: sprav ima!« Kakor v panju je vrelo v zakajeni sobi, dokler ni prišla patrulja in napovedala deveto uro. Tedaj se je gostilna izpraznila, le doktor France je še brundal svojo pesem. Drugi dan je dobila kompanija novo opremo; vse noči je bila dobro zastražena in pripravljena za odhod. Na vprašanje, kaj bo z oprostitvijo, je dobil Janez od odvetnika odgovor, da zadeva ugodno napreduje. »Morda se pa res izo^^m fronte«, se je ukradla lepa nada v mlado srce. Pa se mu ni izpolnila. Dne 24. maja zjutraj je kakor kragulj padla med kompanijo vest, da je Italija napovedala vojno. Še tisti popoldan je odšel Janez s pohodno kompanijo brez slovesa z domom, ženo in materjo, in je bil drugo jutro, ko so doma izvedeli za njegov odhod, že v Gorici. m. Vsak čas ima svoje besede, ki zrasejo iz njega in spet izginejo z njim. Kakor je bilo zajeto v besedi tlaki vse gorje stoletnega tlačan-stva, lako je bila v krvavih letih svetovnega klanja poleg fronte strahotna beseda rekvizicija, ki so jo bile tako polne vse glave, da je strah pred njo budil od dela zbite žene in lačne otroke sredi noči iz spanja. Dandanes je izginila ta beseda in je ostal starejšim le trpek spomin nanjo. Mladi rod ne pozna ne te besede ne njene strahotne vsegamogočnosti. V strmi rebri pod Mrzlico je Dušakova kmetija. Dušak je odšel na Jakobovo 1914. v Galicijo in ni bilo vse leto ne duha ne sluha za njim, kakor da se je vdrl v zemljo. Sama je ostala njegova žena s kopo otrok in se gnala brez počitka, da izbije zanje kruha. Oblastno je stopil nekega jutra, ko je Dušakova molzla, v hlev šentjurški Zmrzlovšek, dolg in koščen možak s košatimi brkami, ki je v mirnih časih mešetaril z živino, med vojno pa je bil oproščen vojaške službe, da je rekviriral živino. Gospodinja se je ozrla izza krave ter videla, kako izbira med repi. Na mah je uganila, kdo je prišlec. Vstala je in pozdravila: »Dobro jutro, gospod!« Gospod komisar je samo pokimal na njen pozdrav, vzel iz žepa škarje in stopil k okroglemu volu, da mu zastriže v bedro smrtno znamenje »K. K.«. Začuden je gledal volič tujca in gospodinjo, ki je zakrilila z rokami in v joku kriknila: »Gospod, usmilite se me! Kako bom orala težko Ilovico brez njega!« Ni bilo usmiljenja. Iz hleva je moral volič, ki se je komaj navadil teleg in brazde. Od soseda je morala edina krava mlekarica. Zaman je bilo vse zatrjevanje, da je že štiri mesece breja in da je hiša polna otrok. Vsegamogočen je bil »K. K.«, ki je gonil vsa leta živino iz hlevov na prevzemališča, kjer je stala poleg tehtnice komisija vojne službe oproščenih mogotcev okoli živinozdravnika. »Gospod tiraret, štiri mesece je breja naša sivka. Pustite nam jo, da bodo imeli otroci na zimo mleka!« je prosil brezzobni starec s klobukom v roki. Malomarno je pogledal nemški živinozdravnik okroglo sivko, se zaničljivo nasmehnil: »Breja? Toliko kakor jaz!« In se je obrnil proti krepkemu kmetu poleg sebe: »Tole bi bilo nekaj za vas, gospod župan. Take prima murbodenke ne dobite zlepa.« In res je šla v vagon stara županova muza, župan pa je prišel na lepem do dobre plemenke. Ko je brezzobni kmet to videl, je zavihtel pest in kriknil: »Hudiči! Druhal tatinska! Kaj res ne bo ta prekleta vojna nikoli crknila.« Pristopil je k njemu orožnik in čez nekaj dni je že molil starec v Gradec jekleni rožni venec. Tri mesece je gnil tam na smrdljivi slami, potem pa so ga spravili domov umret in ga niso ustrelili, »ker je bil od starosti bedast«. Tako usmiljen je bil »K. K.«. PREDNAZNANILO! Na mnoga vprašanja, kdaj bo izšel »GRUNT« v knjigi, naznanja avtor, da bo izšlo celo delo v sredi decembra t. L Kdor naroči to res toplo pisano domačo knjigo vsaj do 15. decembra t. L, mu pošlje založba »Z e m I j a« v Ljubljani za popnstno ceno v krasni mehki vezavi po 40 Din, v platno vezani izvod na po 50 Din. Plača se lahko tudi v obrokih, da se da tako prilika tudi malemn človeku za nakup knjige. Po 15. decembru bo »GRUNT« naprodaj v vseh knjigarnah z običajnim 25% pribitkom. Posezite hitro po tem cenenem in lepem božičnem darilo! Vsako jutro je ropotal po vaseh voz z velikimi kantamL Pred hlevi je postajal, da je nalila gospodinja odrejene litre mleka za »K. K.«. Zaman so jokali zeleni otroci in vlekli mater za krilo. Obupno je javkala muca in so cvilili komaj odstavljeni praščkL Begunke z votlimi očmi in udrtimi lici ter podobne cigankam so klele »K K.«, prav tako gospodinje, ki so lastnim ustam pritrgovale mleko za prasce. Kako bi le-ti sicer odrepili brez mleka! Brez masti pa moči ni... Kakor izgubljeni sinovi so bili takrat tisoči ljudi, da so svinje zavidali za oblo jo ... Na zapadni je bobnelo vso jesen leta 1915. in vso zimo. Nove strahotne besede so prišle med ljudi: ofenziva, španski jezdeci, mine, kaverne... Kakor v tujem jeziku so govoriil ranjenci in redki dopust-niki. Le na kratko so jih tolmačili domačim, tako grozne so bile. Janez je pisal z bojišča dolga pisma. Redka je bila beseda o krvi in vojni. Vsa gospodarjeva duša je bila doma, zato so bila tudi pisma polna pramov, telic, pšenice in krompirja. Nežika mu je odgovarjala o srečnih dogodkih v hlevu, mlačvi in sušenju otave. Sredi teh velikih in važnih dogodkov je ostal komaj rob za pozdrave. Le, kadar so pričele prihajati zelene karte z natisnjenim pozdravom: »Zdrav sem, godi se mi dobro!« je stisnilo ženam in materam srce, očetom pa pesti in zobe pri misli: »Spet ofenziva! Morda je že izkrvavela roka, ki je pisala to lažnivo karto.« Spomenik bi zaslužil razvratnež, ki je izumil te karte. Človeku, ki je šel v smrt, so izsilili takšen pozdrav rogajajoči se oblastniki. Kaj je čudno, če jih posnema večno ponižani trpin, če pride do besede in moči... Za vsako reč je bilo tedaj treba karte. Kdor ni sam pridelal žita, je moral na občino po karto za kruh in moko. Trideset gramov moke na dan je dovolil »K. K.« in četrt kilograma sladkorja na mesec. Še celo cikorija je bila na karte in tudi petrolej, kadar ga je kaj bilo, drugače so spet privlekli izza straž čelešnike, v katerih so spet ba-klale smolnate treske... Mila ni bilo. Smrdljiv loj so kuhale gospodinje v apnasti lužnici, da je bilo moči prati perilo in se briti moškim. Po Vseh svetniki že so se pojavile naenkrat čete vojakov po vaseh. »Pokažite nam pridelano žito!« so zahtevali oblastno. Vsaka vrata so se morala odpreti pred njimi Pa so precenjevali, merili in celo tehtali pridelano žito ter odmerjali s skopo roko kmetu: »To bo za seme, to zate in za tvoio družino, to za dninarje — to boš na dal državi.« Na Groblji je vodil rekvizicijo droben dijak enoletnik. Pridelili so mu od kadra tako sestradane vojake, da so komaj nosili puške. Ko so ga vprašali, kako naj se nosijo, jim je naročil: »Glavno je, da delamo počasi. Same so se mučile ženske z delom, zato ne bodite grabežljivi. Delajte kakor evangeljski krivični hišnik: če vidite dvajset mernikov, sedite in zapišite deset. Predvsem pa je treba, da delate počasL Saj fronta in Iebrinške uši vas počakajo.c življenja Tehnika y letu 1913 « Napredek v tehniški stroki je velik Leto, ki se bliža svojemu koncu, je izvršilo polno vsakovrstnih tehničnih naprav, ki ne zaostajajo po ogromnosti prav nič za napravami prejšnjih let. Poleg naj-vijšega nebotičnika v New Yorku in na svetu siploh nam je prineslo zgradbo največje svetovne električne hidrocentrale »Dnjeprostroja« v Rusiji. Na Angleškem so zgradili največji dinamo na svetil, silovita namakalna naprava v Sukurju (Indija) se bliža svojemu koncu itd. V zadnjem času je mnogo govora o novem načrtu inženjerja Honnefa, ki hoče izkoristiti vetrovno energijo za produkcijo električne sile. Dolgoletna opazovanja so ugotovila, da vladajo v višini nad sto metrov stalni, močni zračni toki, ki jih hoče Hon-nef izkoristiti s pomočjo velikih vetrnih koles za proizvajanje električne sile. Ta kolesa bodo montirana na 300 do 400 m visokih jeklenih sto!p;h. Visokozračno energijsko polje deluje z veliko večjo ena-k orne most j o nego vodna energija. Kolesa bodo montirana tako, da se bodo v presita em vetru sama postavljala poševno, tako da vetrovna moč ne bo mogla naprave uničiti. Pri Niederfinowu na Pruskem se bliža koncu gradnja ogromne dvigalne naprave za ladje, ki bi hotele iz Hohenzolle ruskega prekopa v Odro ali narobe. Višinska razlika med obema vodnima cestama znaša 36 m in po starem načinu z zatvorni-rami je trajal prevoz ladij iz ene v drugo dve uri. Z novim dvigalom bo ta procedura trajala komaj 20 minut in bo obsegala tudi ladje, ki bodo mnogo večje nego tiste, ki jih je zmogla stara naprava. V Nemčiji zbuja veliko pozornost tudi novi način inženjerja Korta za prevažanje vla-čilnih čolnov po vodnih poteh. Vlačilec čolnov ne bo več vlekel od spredaj, temveč jih bo potiskal od zadaj, pri čemer se bo njegova zmogljivost zvišala za najmanj 50 odstotkov. sveta Shakespeareov muzej v Veroni Kdor čita ime Verona, se takoj spomni na Shakesipeareovo tragedijo »Romeo in Julija«, na tragedijo ljubezenskega para, ki je postal žrtev spora med rodbinama Montecch jev in Capulettov. Palača Capu-lettov, kjer se je po Shakespeareovi drami odigrala ta žalostna zgodba, še stoji in jo uporabljajo danes za sejmskih dni kot hlev za konje in shrambo za vozove, že pred vojno so jo hoteli Verončani spremeniti v muzej, ki bi hranil vse bibliografsko gradivo okrog Shakespeareove tragedije, nadalje kostume, lišsp in dokumente iz 13. stoletja. Vojna je preprečila izvedbo tega načrta in šele danes se bliža svojemu uresničenju. Mesto Verona si obeta na račun tega muzeja večji dotok radovednih tujcev in tudi fašistična vlada ga podpira v tem stremljenju. Na vse to je treba pripomniti, da je zgodba o Romeu in Juliji seveda izmišljena in da tudi o kakšnem rodbinskem sporu med Mon-tecchiji in Capuletti ni bilo nikoli nobenega sledu. Na rekordno vožnjo Problem modeme zdravniške vede Z-akaj ostanejo pri kakšni epidemiji neki ljudje zdravi, dočim druge bolezen pokonča? Nikogar ni med nami, ki ne bi imel že bacilov tuberkuloze v svojih pljučih. a vendar je le razmeroma majhen odstotek ljudi, ki se jih loti jetika. Otrok, ki ima še neodkrito davico v sebi, prihaja v šolo in v stik z veliko drugimi otroki. Teoretično bi morali oboleti vsi, a vendar jih večina prenese nevarnost. Nagnjenost k bolezni, prirojena odpornost in slične besede so le besede, ki ne zadevajo bistva in stvar le opisujejo. Najnovejša raziskovanja dunajskega specialista za otroške bolezni dr. Nowaka pa so v tem pogledu prinesla nekaj novih dejstev. T>r. Nowak je ugotovil, da zavisi odpornost zoper škrlatinko in dav;co zelo od krvne skupine, h kateri pripada otrok. Izkazalo se je, da so otroci krvne skupine A bolj sprejemljivi za davico nego otroci iz skupine O. Tudi če bolezen prebijejo, jim telo ne more tako pogostoma stvoriti zaščitnih snovi zoper ponovno obolenje, kakor pri otrocih drage skupine. Po dragi strani so spet otroci iz skupine O bolj podvrženi škrlatinki nego otroci skupine A. S tem važnim odkritjem o zvezah med krvno Skupino in boleznijo se otvarjajo čisto novi vidiki za obravnavanje s serumom in zaščitnimi cepitvami. Seveda je pa krvna skupina le eden izmed činiteljev, ki odločajo o odpornosti in neodpornosti kakšnega človeka glede bolezni. Sama krvna skupina še ne odloča vsega, a vendar niti moderna znanost ne ve, kaj poleg te krvne pripadnosti še povzročuje nag- j n jen ost ali odpornost napram kakšni bolezni. tlako Je z življenjem na drugih premičninah Znanost je uganila že vse polno stvari o premičninah, ki krožijo kakor naša zemlja okoli sonca. Izračunala je njih nebesna pota in njih težo, našla je na nekaterih med njimi .tudi vodo in ozračje, podobno našemu ozračju, odgovarja lahko s precejšnjo sigurnostjo, da-li eksistira na njih našemu življenju podobno življenje ali ne. Od tega teoretičnega odgovora do dejanske ugotovitve, da-l-i so drugi planeti obljudeni ali ne, je seveda še ogromen korak. Vzemimo Merkurja, Ta planet, ki ni do-irti večji od našega meseca, kroži okoli sonca v manjši razdalji nego vsi ostali planeti, to je komaj v tretjini zemeljske razdalje. Zaradi te bližine centralne zvezde ga ie sila težko opazovati, vendar je skoraj gotovo, da se ne vrti okrog svoje osi ka.kor zemlja in kaže soncu torej trajno isto stran. Z dragimi besedami: Na eni njegovi strani vlada večna strahovita vročina, vodovje na tej strani se je že davno do zadnje kapljice spremenilo v paro in zemlja spremenila v puščavo; na drugi, nočni strani je vse brezbrežen leden ocean, ki mora ubiti vsako življenje. Organično življenje bi bilo mogoče kvečjemu na zelo ozkem pasu med vročo in ledno poluto, a tudi to ni verjetno. Z Venero je spet smola. Baš tedaj, kadar nam je najbližja in bi lahko razkrili del njenih skrivnosti, nam obrača neosvetljeno stran. Vendar trdijo raziskovalci z nekolikošno gotovostjo, da obdaja to zvezdo neprestana megla gostega, s paro pre-nas:čenega ozračja, pod tem neprodirnim ozračjem pa se razprostirajo neskončne močvirnate planjave. Kako je z življenjem, seveda nam ni znano, če pa eksistira, tedaj mora biti prilično podobno življenju na naši zemlji pred milijoni in milijoni let. Raziskovalci, vsaj ameriški, menijo, da rasejo na teh močvirnatih planja-rah ogromni gozdovi strupeuh rastlin z velikanskimi žuželkami, stonogami in pla- Drobne zanimivosti Moderna bajka V New Torku je preminul 554etni Abraham Lefcourt zgraditelj večine ameriških nebotičnikov. Njegovo premoženje so že pred leti cenili na okroglo vsoto 5000 milijonov naše veljave. Lefcourt je začel kariero kot raznaš^lec listov, pozneje pa je bil snažilec čevljev. S tridesetim letom je bdi že milijonar, pozneje se mu je premo-žennje množilo kar samo od sebe. Milijonarji v Italiji Po najnovejši statistiki šteje Italija 15.000 milijonarjev. Najbogatejši Italijan je senator Agnelli, ki ima poldrugo milijardo lir. Pred njim je veljal za najbogatejšega Italijana veleindustrijec in špekulant Gualino, ki ga je Mussolini poslal v pregnanstvo in ga pomilostil šele sedaj. Senatorja Borletti in Crespi sta istotako milijarderja v lirah in tudi izumitelj senator Marconi je lastnik ogromnega imetja. zilci v dimenzijah naših nekdanjih zavrl-jev. To je seveda vse skupaj domneva. O Marrau in njegovem ž:vljenju so učenjaki in pesniki, strokovnjaki in šušmarji napisali že velikanske skladovnice knjig. Posebno so vsem ugajali znameniti »Marsovi prekopi«, ki vežejo v podobi ogromne mreže »Marsova morja« in ki veljajo pri nekaterih še danes za dokaz silovito razvite inženjerske zmanosti in v zvezi s tem splošne kulture na sosedni premični-ci. Toda najnovejša znanost siploh zanikuje eksistenco teh prekopov in Mars ji velja kvečjemu za grobnico nekdanjega življenja. Ta planet je namreč že davno prekoračil višek svojega razvoja in propada. Gotovo je pa med vsemi planeti zemlji še najibolj podoben. Ima kakor ta svoje letne čase, tople, zmerne in polarne pasove, vodo, sneg, ozračje — a vse to v takšni obliki in meri, da bi ne zadostovalo vsaj za človeškemu podobno življenje. RastFnstvo na njem bržkone eksistira, in sicer rastlinstvo najnižjih vrst. Kako je pa z žival-skim svetom, to nam je in nam bo ostalo gotovo še dolgo, dolgo časa — uganka. Kar se tiče zunanjih planetov, Jupitra, Saturna, Urana, Neptuna in Plutona, nam je samo o prvih dveh znano, da prež vi jata še štadij, ki ju dela bolj podobna soncu nego zemlji. Ta dva velikana nimata najbrž niti trdne skorje, življenje po naših pojmih je na njih torej nemogoče. Ostali planeti pa so predaleč, da bi mogli o nj'h povedati kaj več nego to, da so bržkone ogromne zaledenele oble, zavite v večni mrak in samoto. Sonce jim je namreč že predaleč, da bi jih moglo ogrevati in jim dajati svetlobo. Smuc&rste® drese iz najboljšega švedskega lodna, kompletne, s čepico, iz blaga samo za drese, najcenejše pri DRAGO SCirVVAB, LJUBLJANA Mrs Amy Johnson-Mollison je priletela iz Londona v Capetown v 4 dneh, 6 urah in 58 minutah in s tem prekosila svoječasni rekord svojega moža za dobrih 10 ur. Slika je bila posneta tik preden je letalka na londonskem aerodromi stopila v letalo Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Žena obesila moža V Darmstadtu je stala te dni pred porotniki neka 30-letna Jostova pod obtožbo, da je letošnjo spomlad izvabila svojega invalidnega in šibkega moža na kaščo in ga obesila. Mož se ni niti najmanj branil. Hotela se je poročiti z nekim drugim moškim, a ohraniti otrokom invalidno podporo. Obsodili so jo brez priznanja olajševalnih okol-nosti na osem let prisilnega dela. Cervantes ni več med invalidi Vkda španske republike je dala nedavno pisatelja Miguela Cervantesa dokonč* no črtati iz se/nama španskih invalidov. To se je zgodilo zategadelj, ker je Cervantes polnih 300 iet figuriral na listi pohabljencev, ker je svojčas zvesto služi,! v vojski španskega kralja. Republika je invalidski zbor popolnoma odpravila m 6 tem je izginil tudi seznam, kjer je na prvem mestu blestelo iime slovitega španskega romanopisca. Poskus atentata na francoskega min. sečnika Dieta brez soli za želodčno oteklino Prof. Katsch v Greifswaldu je pričel zdraviti želodčno oteklino in preobilico kisline v želodcu z dieto brez soli oziroma s tako majhno količino soli, da znaša na dan komaj 1 g. Je torej še strožja nego Gersonova dieta. Da zviša nje učinek, odjemlje bolniku tudi nekoliko dni zaporedoma želodčno kislino. S tem prenehajo bolečine pri želodčnih oteklinah v kratkem Času in ker sc zniža količina želodčne kisline, se pospeši ozdravitev oteklin. Dieta brez soli ima ta pomen, da zmanjša množino želodčne kisline, katere klor izvira iz soli. ki jo do- i dajemo svojim jedem. Amerika se pripravlja na veselo silvestrovanje Po uspelih predsedniških volitvah z zmago Roosevelta se pripravlja Amerika letos na veselejše silvestrovanje kakor doslej. Nasprotniki prohibicije upajo, da bo zadevni zakon dotlej že toliko omiljen, da se bo smelo piti pivo in vino. Na sliki vidimo ogromno klet, kjer je spravljenih 50.000 steklenic šampanjca, ki čakajo na »odrešitev« Hitreje od zvok; Bodočnost letalstva je v višinah 1§ do 30 km nad zemljo Prof. Piccard znameniti potovalec po stratosferi, je dejal v nekem predavanju, da tiči bodočnost letalstva v tej zračni plasti, v višinah 15 do 30 km nad zemljo, kjer bodo specialno konstruirana letala dosegla lahko tudi brzino 1000 km na uro, torej dvakrat več nego znašajo sedanje letalske brzine. Neki fizikalni zakoni bodo vzrok, da z letali na propeler človeštvo bržkone ne bo preseglo brzine 1000 km. Drugače pa je z raketami, ki jih poganja odbojna sila z neznansko brzino izpu-hajočih plinov. Z raketami bo mogoče doseči hitrost, ki bo prekašala celo hitrost zvoka, t J. 1200 km na uro. Predstavljajmo si, da bo imela raketa s posadko brzino 1400 kan, Tedaj bodo ljudje v njej doživeli razna presenečenja. Pred vsem ne bodo slišali strahovitega ropota, ki ga povzročajo na dnu rakete eksplodirajoči plini. Isto tako ne bi slišali gramofona, ki bi se vrtel v raketi, saj bi njegovi zvoki zaostajali zanjo, če bi se ljudje pogovarjali, bi videli samo, kako se jim premikajo ustnice, glasu pa ne bi slišali. Zanimiva je trditev nekega ameriškega naravoslovca, da živi neka žuželka, ki leti z večjo hitrostjo nego zvok. Konec taških veieposestev čas neusmiljeno pometa s knezi zemlje Kakor smo poročali, je bil v bližini Nantesa poskušen atentat na francoskega ministrskega predsednika Herriota. Na sliki vidimo košček proge, ki io ie raztrgala eksplozija. Žrtev, kakor znano, ni bilo V zadnjih 16 letih se je izvršila na Angleškem nekrvava revolucija, ki jo šele danes lahko ocenimo v vsem njenem pomenu Plemenitaško veleposestvo izginja. že L 1914, ko so postale naložbe kapitala v inostranstvu brez vrednosti, se je pričel razkroj starega reda. Od tedaj so denar in vrednostni papirji izgubljali čedalje več na svoji vrednosti, država je naložila visok davek na dedščine, ki se je celo višal, medtem ko se je vrednost zemlje nižala. V 90% vseh primerov ne daje veleposestvo nobenega dobička. Cena zemlje je v zadnjih letih katastrofalno padla, a vendar je v večini primerov niti za nizko ceno ni mogoče prodati brez velike izgube. Tako so zašli angleški veleposestniki v najhujše škripce in posest za posestjo izginja. Ista sprememba starega reda se je izvršila tudi v drugih deželah, a nikjer ne brez hudega odpora in težkih socialnih spopadov. Evropsko plemstvo ni dajalo s takšno lahkoto svoje posesti in svojih pravic iz rok, na Ar-gleškem pa se ta proces, kakor je težaven, vendarle vrši v splošnem s stvarnostjo in mirnostjo. Vzrok bo v tem, da je angleška aristokracija v nasprotju z ostalo evropsko v prvi vrsti aristokracija po službi in položaju, ne pa po rojstvu. Tako ni brezpogojno navezana na kakšne stare pravice in na svojo posest. Premnogi angleški lordi in premnoge lady izvirajo iz »najnižjih« socialnih plasti. Tako tvorijo vez med razredi. Seveda brez vsega odpora ta proces ne gre. Veleposest, ki izvira še iz prejšnjih stoletij, si pomaga pač, kakor more in zrna. Da se ohrani, prodaja najprvo svoje dragocenosti slike, starinske predmete na dražbah. Mnogi si pomagajo še na druge načine. Earl of Lytton je spremenil n. pr. svoj razkošni grad Knebworth. ki je že od 16. stoletja sedež njegove rodbine, v muzej in se preselil v manjšo hišo v lastne mparku. Ni lahko ostavljati svoj dom in ga prepuščati obiskom radovednih tujcev, a le na ta način si rodbina Lvttonov za sedaj lahko ohrani svoj sedež. Poslopja, ki rabijo muzejskim svrham, so na Angleškem namreč davka prosta. Vstopnine upravlja Narodni kuratorij za stare spomenike in jih uporablja za vzdrževanje gradu. Na podoben način so si pomagale še mnoge druge aristokratske rodbine. Nekatere dajejo svoje sedeže v najem in živijo na kakšni manjši svoji posesti, a teh je bolj malo, kajti v današnjih razmerah si more le malokdo privoščiti star grad za svoje domovanje. Tako izginjajo mnogi stari plemenitaški Čarovnjalri in čarovnjaštva TriM, ki fih poznajo samo premetenci Med najbolj znamenite čarovnjake spada Kitajec Okito, ki predvaja težko kovinsko kroglo v prostem visu med svojima rokama. Okito zna napraviti celo to, da plove krogla po prostoru, ne oa bi padia na tla. Domnevajo, da mu je tu v pomoč kakšen sistem nevidnih vrvic, a nihče še ni zagotovo dognal njegove skrivnosti. Čarovnik Bellachini si je zaslužil celo imetje z iluzijsko točko, v kateri je lastno glavo nosil v lastnih rokah. Glava je govorila in mimika je bila povsem naravna Po dolgem študiju so dognali, da temelji ves trik na genialno izmišljenem zrcalnem sistemu in so ga začeli posnemati. Hary Houdini je postal svetovno znan po svoji spretnosti, s katero se je znal v nekoliko sekundah osvoboditi vseh vezi. Naj so ga zvezali tako ali tako, nobena vez ni držala. Vrgli so ga celo zvezanega v vodo in je po nekoliko sekundah priplaval prost na površje Svojo skrivnost je Houdini odnesel s seboj v grob. Med čarovnjaštva, ki jim še ni nihče prišel do dna, spada tudi »prosto viseča Grkimja«. ženska leze na par stolov, čarov-njak gre z roko nad njenim telesom in že se ležeče telo dvigne v zrak in tam visi. čarovnjak drži v roki velik obroč okoli telesa in ga giblje sem in tja. da pokaže, da ne drži telesa z ničemer. Arabec, ki ga čarovnjak prebode z električnim, žarečim vrtalom, ni takšna reč, čeprav mu izvrta v telo takšno luknjo, da lahko seže z roko vanjo. Arabec pri tem ne kaže nobene bolečine. Razlaga je ta-ie: Arabec je namreč atrapa z gibljivim Galebja jajca Najnovejša novost rucke kuhinje so jajca morskih galebov. Ruski listi jih priporočajo spričo desolotnih živalskih razmer v Rusiji ne %-mo kot noslastico. ampak naravnost kot enakovredno nadomestilo za kokošja jajca. Velike množine teh jajc leže v Murmansku. kamor je poslala ruska vlada posebne odprave mladine, da poišče gnezda in jih izprazni v prid lačnim želodcem, ki so ostali doma. Srečni lastniki naočnikov Neki ameriški optik je izumil pripravo, ki bo lastnike naočnikov namah postavila v prednost pred ljudmi brez naočnikov. Ta priprava se lahko montira na vsake naočnike ob strani in s pomočio razmeroma preprostega sistema leč pregleda človek lahko tudi to, kar se dogaja za njegovim hrbtom. obrazom in jo nosi tako majhen človete, da ga čarovnjakovo vrtalo ne zadene. Zelo razburljiva je točka, ko čarovnjak »žaga žensko«, danes celo s pomočjo električne krožne žage. Seveda je za vsem tem trik in zobje žage v resnici ne vdirajo v telo dame, vendar spada ta točka še dane3 med eno najbolj napetih. Čarovnija z vilo, ki se prikaže nenadoma v veliki, z vodo napolnjeni posodi in se iz nje dvigne, spada med zrcalne trike, in čeprav gledalci menijo, da poznajo to zrcalno tehniko, vendar jih preseneti vedno iznova. ANEKDOTA Ko je pokojni »tiger« še novinaril in Izdajal časnik »L' Homme Libre« (Svobodni človek), je imel nekoč hud spopad s cen-Kuro. kar je imelo za posledico, da je naslov svojega lista spremenil v »L' Homme E5nchainč« (Zvezani človek). Nekega dne je vdrl v njegovo uredniško sobo neznanec, naslovil nanj nekoliko zmedenih besed in ko ni prejel odgovora, je potegnil lz žepa samokres ter ustrelil na »tigra«. Od vseh strani so prihiteli prestrašeni so-uredniki in neznanca razorožili. Clčmen-ceau, ki je bil ohranil mir, pa je dejal: »Ni nič takšnega! Mož je blazen.« V hipu, ko je prihitela policija in atentatorja zvezala, je ta zakiical: »živela pravičnost!« •— »Ali vam n:sem dejal, da je mož zblaz. Del?« se je obrnil Clčmenceau k svojim tovarišem. Vsak dan mn »Moja žena je res biser! Pomaga mi c&* lo pri pomivanju krožnikov!« odarslTo Zitlžajtno obrestno mero Pod gornjim naslovom prinaša glasilo Zveze slovenskih zadrug »Zadružni vestnik« zanimiv uvodni članek svojega ravnatelja g. Frana Traka, iz katerega posnemamo naslednje: Obresti za kredit igrajo v sedanji krizi največjo ulogo. saj bistveno vplivajo na donosnost proizvodnje. Visoke obresti najbolj čutijo produkcijski obrati in med njimi posebno zadolženi kmetje, kajti obresti so pogosto najdražji proizvodni činitelj. Visoke obresti pa ne povzročajo samo nerentabil-nosti proizvodnje, temveč so tudi nesocial-ne, za upnika samega škodljive. Kolikor bolj postaja dolžnik pasiven zaradi previsokih obresti, toliko bolj je ogrožen kredit sam, po starem načelu: visoka varnost — nizke obresti, nizka varnost — visoke obresti Pameten vlagatelj in rentnik bo raje zahteval popolno varnost za vlogo ali kredit, kakor pa visoke obresti. Končno je prav s pocenitvijo kredita najlažje dosegljivo znižanje produkcijskih stroškov, zakaj pri de-lavskih mezdah in drugih izdatkih ne moremo pod gotovo najnižjo mejo. Znižanje obrestne mere je torej eden glavnih pogojev. da se zaustavi propadanje kmetijstva, industrije, obrtj in trgovine. Zakon o naravni tvorbi cen gotovo precej velja. Če pa pogledamo, zakaj primanjkuje pri nas denarja, tedaj vidimo, da ga dejansko ne primanjkuje, temveč da se je le po-skril in da je pobegnil Poklicati ga je treba le nazaj v službo gospodarstva, pa ga bo hitro dovolj in še preveč in potem bo njegova cena, to je obrestna mera takoj tudi sarra zdrknila navzdol. Ta naravni proces, do k&tereca bo gotovo prišlo, pa je treba le pospešiti. Pri tem nas ne sme motiti okol-ncst. da se vrednostni papirji pri današn-ib tača;ib zelo visoko obrestujejo, čim se bodo razmere obrnile na bolje, se bodo tudi te eni i vrednostnih papirjev naglo dvignili in s tem bo njihovo obrestovanje padlo. Bivši predsednik nemške državne banke dr-Schacht pravi, da določanje obrestne mere prav tako ne moremo prepustiti svobodnemu sporazumu trga. kakor ni mogoče, da se deiavske mezde določajo r>o povpraševanju in ponudbi. Nikakega opravičil* ni, da bi ostala obrestna mera za kapital nekaka nedotakljiva svetinja. Oni, k* menijo, da bo denar zbežal, če mu ne bomo nudili dovolj visoke nagrade v obliki obresti, pozabijo, da ljudje večinoma ne štedijo zaradi obresti in se zlasti danes ne vprašajo, kdo višje obrestuje, temveč, kje je denar najbolj varen, saj ravno »nogavice« ne nud'jo nikakih obre-sti in vendar je danes tam tesavriranega mnogo denarja. P<*s3©va»3e Kfaitlske £&d?sstrijske dražbe Poslovno poročilo Kranjske industrijske družbe za občni zbor, ki se je vršil v petek 25. t. m., ugotavlja, da je bilo poslovanje v minulem letu ze'o nezadovoljivo, ker se je prodaja občutno poslabšala. Družba je bila. žal, primoraria začasno ustaviti obratovale. ker so bile zaloge prenapolnjene. Po šesttedehskem zastoju je obratovanje vzpostavila, toda v skrčenem obsegu. K slič-nim ukrepom so bile prisiljene tudi druge železarne. S sredstvi od povišanja glavnice (od 13.5 na 45 milijonov dinarjev) je družba odplačala del bančnih dolgov. V minilem letu je tvornica v Jesenicah pr'•>!•; izdelovati zvarjene cevi. v tvo-rnic: v Dobravi na ogljene šibike za električne baterije. Valiarna se bo dopolnila z napravami za izdelovanje tanke pločevine, ki jo bodo prijeli izdelovati v prvih mesecih prihodnjega koledarskega leta. Iz bilance na dan 30. junija 1932 posnemamo. .'ia se je bilančna vsota družbe po-novno povečala na 1G0.4 milijona Din (lani 124.1. predlanskim 74.4), kar ie v zvezi z novimi investicijami za povečanje in za racionalizacijo obratov. Račun stavb se je dvignil na 27 2 milijona Din (lani 144.5, pred!. 10.5). račun etroiev in obratovalnih nanrav na 70.3 mili j. Din (23.8. 9.0), račun sirovin in zalog pa na 23.9 mili j. Din (23.3, 21.0) Računa nedovršenih novih stavb, ki je bil v lanski bilanci vnešen z 20.1 milij. Din, letos ni več v bilanci. Bilančna vrednost vseh trajnih investicij (posestvo, stavbe, stroji in naprave) se je dvignila od 23.8 milij- Din v predlanskem lotu na 62.8 milij. Din v pret. letu in na 126.1 milijona Din v letošnji bilanci- V dveh letih je bilo torej investiranih preko 100 milijonov dinarjev. Rašun dolžnikov se ni mnogo eoremenil in znaša 31.4 milijona Din (34.1, 28.4). Na pasivni strani pa tvorijo poleg glavnice 45 milijonov Din. razn;h rezerv in sk'adov v skupni višini 20 miliicnov Din, glavno postavko upniki za 88.2 milijona Din (84.4. 39.0). Račun izgube in dobička kaže povečanje kosmatega dobička, ki je v zvezi z racionalizacijo obratovania in z novimi velikimi investicijami To povečanje pa je šlo v celoti za narasle pasivne obresti in za potrebne velike odpise. Kosmati dobiček je znašal 28.0 milijona Din (lani 18-7. predlanskim 17.5V Med stroški pa so se vzporedno povečale skoro vse postavke, tako davki na 5.1 milij. Din (lani 4 4. predi 3 5). pasivne obresti na 69 milij. Din (2-2. 1.3) in odpisi ra 7.0 milij Din (24. 1.3). Kot nov izdatek obremenmieio račun izgube in dobička stroški za izdaio novih delnic (ob priliki povišan ia glavnice) Fplo"na režiia «e je skrčila na 2.6 milij Din '2 9 4.5). dočim so izdatki za soc. zavarovanje ostali skoro neiznre-menieni pri 24 milij. Din (2.3. ?.3V čisti dobiček »» ie zmanjšal na 2.55 milijona Din (4.84, 4 69) od tega čistega dobička se dodeli 1.25 miliiona Din skladu za investicije (ki se bo tako oovečal na 10.75 milij. DinV dočim se 0.95 miliiona Din prenese na nov račun. — padec an«rJpškf£;i fnnta. Kakor znano, je v letošniem oktobru prišlo do nepričakovane slabosti angleškega funta, ki ie povzročila da se ie disažiio funta na-soroti zlati pariteti povečal od 28 na 31 ®/o Pri pariteti od 25 22 je euriški tečaj devize London v oktobru padel od 18 na 17.30 V prvi polovici novembra se ie fnnt še dob^o držal na tei višini zarinie dni pa je pričel zopet precej popuščati. tako da ie nadel pod najnižji tečaj lanske jeseni. VČerai je bila v Curihu zabeležena za funt notacija 16.8=; kar pomeni da ie nri tem stanju izgubil funt točr»n eno tretjino (33-3 */o) svoje prejšnje vrednosti Nainoveiši padec funta pripisuiejo neiasnosti. ki je nastopila plačila anuitete za vojne dolgove (15. dec.) in glede vprašanja vojnih dolgov splob. Znižanje obrestne mere, ki je kakor rečeno ena najnujnejših gospodarsko-social-nih potreb, pa je v gotovi meri izvedljivo brez vsakih škodljivih posledic, kakor to vidimo v drugih državah, kjer so letos obrestno mero že znatno potisnili navzdol. Obrestna mera za hranilne vloge znaša danes: v Švici 0.5% do 2% v Franciji 2.75% do 3.25% v Nemčiji 3% do 4% v Italiji 3% do 4% v Avstriji 3.5% do 4.5% v Češkoslovaški 3.75% do 4.25% Za kredite je v teh državah obrestna mera za 1 do 4 odstotke višja kakor za vloge, kar je pač odvisno od vrste kreditov in od vrste denarnega zavoda. Za kredite na zemljišča in hiše je nižja, za bolj riskantno trgovino in industrijo pa višja. Pri nas v dravski banovini se danes pla čuje za vloge 5 do 7 odst.; za kredite pri zadrugah na deželi 6 do 7 odst. v mestih in trgih 7 do 11 odst., prj bankah pa 10 do 14 odstotkov. V ostalih banovinah plačujejo za vloge 5 do 10 odst. za kredite pa 12 do 24 odst. in tudi še več. Javnim denarnim zavodom pri nas ne moremo priznati posebne socialnosti, saj- nudijo zelo visoke obresti za vloge, kreditov pa tudi ne dajejo ceneje, nego naše podeželske posojilnice. Prostovoljnega znižanja obrestne mere ne moremo pričakovat} vse dotlej, dokler bo vladalo pomanjkanje gotovine. Zadost na likvidnost denarnega trga pa ne nastopi na »lastno pobudo«, dokler ne bo popustila kriza. Tudi nam ne preostaja nič drugega, da poseže vmes oblastvo, ki naj pomaga denarništvu, da bo sklenilo sporazum glede primernega znižanja obrestne mere. Tudi poskriti denar lahko pomaga država spraviti v blagajne denarnih zavodov, to je v hitrejši obtok če usneva intervencija oblastev pni določanju mezd, najemnin, cen, itd. bo uspela tudi glede obrestne mere Sicer je pa v novem načrtu zakona o zaščiti kmeta že predvideno, da poskrbi država tudi za to. da se obrestna mera primerno zniža Z znižanjem obrestne mere bi bilo tudi najugodneje rešeno vprašanje razdolžitve kmetijstva, saj so prav visoke obresti največje breme zadolženega kmetovalca. če upoštevamo neracionalnost našega gospodarstva in našo revščino na mobilnem kapitalu, tedaj &e bomo morali za enkrat zadovoljiti, če dosežemo znižanje obrestne mere za nevezane vloge na 4 odst., za vezane pa na 5 odst. pri kreditih pa za kmetijske na 6_7 odst., za ostale pa vsaj na 8_10 odst = Znatno povišanje uvoznih carin za le< v Franciji. Ponovne napovedi, da namerava Francija v zvezi s pripravami za postopno likvidacijo režima uvoznih kontingentov povišati carine za le©, so se uresničile Pravkar ie bila izdana uredba, s katero se francoske carine za les povišajo za okrog 60°/o. Med drugim se za navadni okrogli les (tar. št. 128) poviša minimalna uvozna carina od 3.25 na 5 frankov, za tesan ali rezan les (128 bil.) preko 80 mm debeline od 6 na 11 frankov, izpod 80 mm debeline pa od 7 na 12 frankov. Te nove carine so takoj (21. t m.) stopile v veljavo, ker niso v nobeni trgovinski pogodbi vezane. = Zboljšanje gospodarske konjunkture v Nemčiji. Nemški institut za proučevanje konjunkture ugotavlja v svojem poročilu za oktober, da se je konjunkturno oživljenje industrijske delavnosti v oktobru nadaljevalo, število napravljenih delovnih ur se je dvignilo od 36% v septembru na 37.4% v oktobru. Zboljšanje zaposlenosti je tem značilne jše, ker bi morala po običajnem sezonskem ritmu v tem mesecu zaposlenost nazadovati. Zanimivo je tudi, da se je povečala produkcija osnovnih dobrin, kakor premoga železa kovin, usnja itd. Produkcija sirovega železa. je v oktobru narasla za 18% in produkcija jekla za 33%. Tudi v valjarnah se je produkeja povečala za 27%. Tudi v industriji potrošnih dobrin se opaža nadaljnje oživljenje (zlasti v tekstilni stroki), v industriji strojev in elektrotehnič nih predmetom ter v ladjedelstvu pa ni opažati napredka, = Produkcija riža in bombaža v nagi državi. V južnem delu naše države se prideluje marskatera kulturna rastlina, ki si« cer^ra evropskem kontinentu razen ' Italije in Španije ne uspeva. Tu je treba v prvi vršiti omeniti ril, ki ga pridelujejo v okolici Strumice in Kočane v Južni Srbiji. Čeprav se je produkcija riža v naši državi zadnja leta povečala, vendar še izdaleka ne zadostuje za potrebe našega konsurna. saj krije komaj eno desetino potrošnje. Po podatkih kmetijskega ministrstva leto&i.je vreme ni bilo ugodno za uispevamje riža. Zaradi suše sredi poletja riževa polja niso dobivala dovolj vode za namakanje. Vendar letina še ni tako slaba in bo znašal pridelek okrog 300.000 met. stotov, dočim se je pred a državnega rudnika Kakanj sprejema do 9. decembra ponudbe glede dobave 700 m bakrenega kabla in 300 komadov spiralnih strojnih svedrov. Komanda pomorskega ar-zenala Tivat spreiema do 10. decembra ponudbe gle>de dobave 1660 kg kotnega železa in 800 komadov jeklenih oragov; do 14- decembra glede dobave 200 m kompletnega žel- tira. glede dobave pločevine, plinskih cevi itd. Borze 26. novembra. Na ljubljanski borzi je znašal pret. teden devizni promet 1.12 miliiona Din, nasproti 2.17, 0.96. 0.62 in 1.38 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Premija za zlate devize le ostala ves teden nespremenjena in je znašala torej 20"'o Premijo v italiianskem kliringu, ki ie bila zadnji petek znižana na 26 "/o. so taVoi v ponedeljek zopet povišali na 26.5°/«. V začetku tedna je bila tudi v kliringu z Nemčijo uvedena namesto običaje premije (20 posebna spremenljiva premija, ki ie bila določena na 28-5°/« in ie na tei višini ostala ves teden. Na naših borzah so pričeli trgovati s Šilingi ▼ privatnem kliringu in z grškimi boni, ki jTh uvozniki grškega blaga kupujejo od naših izvoznikov, da z njimi pla&jo uvoz. Na zagrebški borzi so se v početku tedna grški boni trgovali po 41, pozneje po 42 do 43.75, potem pa so popustili na 39 do 42 (v petek je bil zaključek po 41). Šilingi so se trgovali tudi na ljubljanski borzi, in sicer v početku tedna po 8.50 do 8.65, sredi tedna pa po 8.55 (v Zagrebu ▼ začetku tedna po 8.60. proti koncu tedna po 8.55). Na efektnem tržišču se ie tudi v preteklem tednu nadaljevalo počasno dviganje tečajev, kar vidimo iz naslednje primerjave tečajev zagrebške borze: konec sept 18- nov. 25. nov. Vojna škoda 175 200 210 70g< in >0gg« 247.50 _ 262.50; »2« 227.50 »5« 210—220: »6« 170—180;»7« 125—135- »8< 85 — 90. Otrobi: baški in sremski 61 —68; banatski 60 — 62. — Krompir: slovenski beli 117.50 _ 122 50 - Fižol: baški in sremski beli 115 — 120. Upokojitve v železniški službi Upokojeni so: uradniki VHI. položajne skupine: De Reggi Alojzij. Ljubljana dol. kol.: Samuda Ivan Maribor g^av. kol.; Ce-lič Ignac kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Petrič Martin, strojni odelek; Grobe".6chek Anton, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; ; Tabitsch Mihael, Celje: Oster c Peter. Ma« ribor glav. kol.; Bolanac Dominik, kurilnica Maribor: Trdrna Jožef, kurilnica Ljubljana II gor kol.; Manon Dominik, Ljuib-ijana glav. kol; Kan on i Karel, kurilnica Ljuljana II gor. kol.: Senekovič Josip, kurilnica Maribor; Kanzler Alojz. Ljubljana glav. kol.; Grein Josip, progovna sekcija Maribor koT proga, B račko Ivan. Ljubljana glav. kol.; Smkule Blaž kurilnica Ljub« Ijana I glav. kol.; Prelc Anton. Ljubljana glav ko!.; Krajnčič Martin, Tezno; Rup-n;i< Anton, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Bezlaj Anton, progovna sekcija Ljubljana gor. dol. proga; Logar Janez, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Bidovec Ivan. kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Bolle Ivan. progovna sekcija Ljubljana glav. proga; Kav-š^k Franc, kurilntca Maribor; IX. položajne skupine: Slana Ivan, Dravograd—Meža; X položajne skupine: Drovenik Frančišek, kurilnica Ljubljana II gor kol.; zvaničniki I. kategorije: Ojsteršek Jožef. Ljubljana gor kol.; Bizjak Emil, kurilnica Maribor; Strafela Alogaij, Jesenice; Feik Karel, progovna sekcija Maribor gilav. proga; Rus Iva. kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Hor« vat Ivan, Cakovec; Dobovišek Jernej, progovna sekcija Celje; zvaničniki II kategorije: Lampret Simon progovna sekcija Novo mesto; Kresnik Martin, Celje; Zolger Vincene, Maribor glav. kol.; Ivanuša Ivan progovna sekcija Maribor glav proga; Logar Karel, Laško, Kariž Ferdinand, progovna sekcija Ljubljana glav. proga; Per« ko Jernej Hrastnik; Jaušnik Jožef, progovna sekcija Maribor glav proga; Vengar Simon. Slov. Javornik; Zwil'.ak Ivan, progovna sekcija Ptu(j: Lesjak Anton, Sv. Jurij; Ograjštfc Jožef progovna sekcija Ljubljana gav proga; Cerkvenik Frančišek, ku« ribica Ljubljana I glav kol.; Kajšer Anton, progovna sekcija Maribor kor. proga; Gre-gorič Franc, kuritanca Ljubljana II gor kol.-Schneeberger Peter, progovna 6ekcija Ptuj Kožar Jakob, Zidani most; Renčelj Jakob progovna sekcija Maribor kor. proga; Ma-rinček Anton, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Rozman Franc, progovna sekcija Ljubljana glav. proga; Trček Jakob, gradbeni odde'.ck; Kozjek Ivan, progovna sekcija Jesenice; Leban Peter, Ljubljana glav. kol.; Kobal Lovrenc, progovna sekcija Ljubljana gor. dol. proga; Lipovec Ferdinand, Celje; Krampi Jakob progovna sekcija Maribor glav proga; Klopčič Janez. Ljubljana glav kol.; Višnar Alojiz, Celje; Čeme Alojzij progovna sekcija Ptucj; služiteljj: Gasperlin Aleksi-j, kurilnica Ljubljana II gor. kol V vinskih goricah ob Renu (Prosto po K. Zuckmayerju) _ Vasica ob progi Mainz - Worms z nizki-»mi, sivimi in rumenkastimi hišami, čepečimi teslno druga ob drugi, — druga nad drugo; kajti ni mnogo prostora med sadnimi vrtovi ob Renu in golimi pobočji vinskih goric. Za vsako hišo kup gnoja, in v slabo tlakovanih krivih in katičasitih ulicah mnogo gosjih odoadkov, temno zel en i h in belo lisastih na rdečkastem glibu Dočim je nizko sadno drevje groasto in krivenčasto, zapognjeno, lesnorjavo in hrapavo pozimi, svetlo, kakor zasneženo v prvi pomladi, žoltozeleno in težko obloženo z okroglo rdečino sadežev, ali obdahnjeno z modrino zrelih češpelj v jeseni, stoje vinske trte resnotrdo kakor sveče v neskončnih rajah na bregovih. Skozi vse letne čase ostane njihov les enak, komaj dosti izpreminja barvo njihovo listje, .vedno pa proseva skozi njega ilovnata rdečica zemlje, le tik pred trgatvijo zaplamti .včasih vse v vroči južni luči tudi pri motnem nebu in hladnem deževju. Nikjer ni razstresene toliko rdeče ba-rve ■v menjajočih se slojih preko cele pokrajine: motni ton tenkih trtinih trsov, kričavi ton .razbite opeke, izprani karmm večernih nebes pred nevihto, rja starih kolesnih obro-čev na cestah, ki jih je razmehčal dež in polna, sočna rdečina na prsih liščkov — prevladujeta pa rja in opeka, pretkana od modrikastih senc. Kamenite steze se plazijo tesno od terase po popobčju k vrhu brega. poleti prevlečene z bakreno prašno skorjo; po njih hodi komaj kak človek, ki ne bi imel tu opravka. Spomladi v maju se maje kaka procesija .gori h kapelici, lepeči sivo kakor zapuščeno lastavičje gnezdo na bregu. — prošnja 2& dobro vreme in rast, sonce in dež ob pravem času; dva ministranta štorkljata in se izpodtikata ob kamenju v dolgih, resnobnih cerkvenih srajcah in škilita med očena-šem in a ve v stnan po tičjih pasteh ali po kakem modrasu v rosni travi. Zadaj gospod fajmošter v ornatu. in za njim per težkih možakov, prerajtavajočih sadno in vinsko letev ob brbljanju žebnajočih žensk. V jeseni so včasi vse gorice preplavljene od trgačev. vinograd gomazi kakor kako rdečkasto mravljišče tam visoko v gorskem gozdu. »kozi tedne se pogovor suče samo okoli trgatve, vinske trgavce ali berače nazivajo samo po imenih velikih posestnikov - vinogradnikov Pravijo: »Vehovci so pa letos počasni«, ali : »Hribarji so letos že gotovi« 1 Ko se peni mošt in teče ves kalen iz stiskalnic v odprti sod, leže preko cele pokrajine duh, ki je skoro oster v svoji sladko-bi in dostikrat udarja na trpko in plesnlvo. Čudno se meša s palj evino in dimom krompirjevih kresov. Renski veletok je že jesensko narasel in mrzel ter žoltasto vrtinči in valovi, štorkljino pnezdo na vaški cerkvi je •zapuščeno, s sadjem obloženi vozovi drdra-jo proti mestu rdečica vinskih goric postaja nekam zamazana, krastava, plesnobna. Potem pride zarezovanje (Kerb), prve pre-šiče zakoljejo, tri dni ne prime nobena roka iza delo. tri noči se ne zatisne nobeno oko, smo grla perejo, sedala privzdigujejo ie, če napijejo ali plešejo s trdimi koleni, dvorišče uporabljajo brez opravičenja, ako se na tura oglaša, noge od s tolov in tudi od vinske brente služijo, kadar prekipi koraj-ea, pod, lopa in tudi hlev, če ljubezen ne pozna nobene mere več... Tam je vzrastel nekdo; tam, kjer se zavije pot iz vasi okoli kamnoloma, stoji hiša njegovega očeta Edini skromni potoček, ki žubori po dolu med vinskimi bregovi, teče tod mimo. Dva mogočna oreha delata senco ograjenemu studencu, iz katerega zajemajo pitno vodo, čudno škrta veliki ključ v vrtnih vratih in zarjavela udica g^ka nekoliko zaspano. Tu je velikonočno brdo, kjer se pokažejo v zgodnji pomladi prve mačice ■in zacveto prve trobentice. Tu stoji sod, poln žabjih iker in skrivnosti Tu č vrči jo prvi debelotrupi nočni metulji v juliju na hgustru in na gredicah opojnih tobačnih cvetov. Tod mimo gre vedno pot doli v vaško šolo, ob siromašni, prazni hiši, kjer je nekoč zjutraj visela stara Barba na oknu, in so otroci vsi bledi z odprtimi usti ob meji ter moleli jezike iz ust — kakor mrtvec tam gori. To je minilo. Toda pred hišnimi vrati je nekoč ležala mačka, ki je šla ponoči na lov, trda in mrzla, s črnimi madeži strjene krvi na koži in tenkim rdečim pramenom pred gobčkom Do tu se je še privlekla Zdaj so že lezli črni hrošči preko njenih oči Pod orehom je še njen grob. _ Vedno pa je sijal skozi okno in se svetlikal vinograd. Bolj rdeč kakor mak rži, temnejši kakor dim nad dimniki. Poiočl musicni tropi so se zibali megleno od Re-na sem. Gori v vinogradu pa je šumelo od zelenkastih kresnic! O, kako je padal dež v septembru, padal in lil doli z nočnega vinskega brda. Snežne svetilke v zimL — *kTivnostno brdo duhov, vse je obledelo. Ud Rena sem škrta zimska golomrazlca, zacingljajo osamele sani, zveni železniški signal. Zvezde plamtijo. — Vremenski pregled Prva znatnejša poplava zimskega severnega zraka, ki je v prejšnjem tednu zajela večino Evrope Ln tudi nam prinesla šele prvo temeljito slano in povzročila prviikiat letošnjo jesen led na vodah, je zelo hit .-o minila, še ob zaključku prejšnjega tedna je bila podoba, da se bo mraz še držal, pa se morda še stopnjeval, zakaj ogromni n;«. vsak* »aeita Dtn &— enkratna pri-b^m-^iro ali m dajan}* naslov Din 5.—s Ogla* trgovskega ^ fimamnega enačaj* vsaka besed* Din L—«. Po Din I,— ga besedo ta gorečima)o nadalje vsi oglasi, ki »padajo pod rubrika »Kam pa kam«. »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*. »Posest*, »Lokali*, »Sta novanja oddam. »Stroji* »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* In »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* te »Zašlo-tek*, č« n s oglasom nudi zaslužek, oziroma, te te tiče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama liča zaslutka aii tluiba, plača ta Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 pat Pri vseh oglatih. Id aa taračunajo po Du» L— M besedo, aa zaračuna enkratna pristojbina Din S-— ta kifro ah aa dajanja naslova Vs> ostali oglasi tocialnega značaja ta računajo po 50 par ta vsako beseao Enkratna pristojbina ta htro ali ta dajanje naslove pri oglasih, ki ta taračunajo po 50 par za vsako besedo, tnaia Din 3.—> NajmanjB tnesek pri oglasih po 50 pm ta besedo, /e Din 10s—* *r1 oglasih po I Din ca besedo pa Din 15.—. Vse pristojbina ta mala oglasa fe plačati pri predati naročila, otiroma hh Ia vposlati v pisma obenem s naročilom. V Posluži se dobrot, ki ti jih redno nudijo „Jutrovi" mali oglasi Vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova a!i za šifro pa 3 Din. (1) Črev; varja isurj enega im dobro strokovno naobraienega. z letnimi spričevali v tej «tr» ki, v starosti 30—36 let. iščem za takojšen sestop. Tozadevni ponudbe ie poslati na t.t. Benko Josip, tovorna mesnih izcie kov. Murska Sobota. 4764S 1 Dekle pridno, pošteno in zdravo, »taro 23—35 let, za vsa hišna dela sprejmem z 10. decembrom v stalno službo. Ponudbe v slovenskem jeziku s priloženo sliko na naslov: Dragica Velj-k o viii, soproga notarja — Mol, Dunavskg banovina. 48363-1 Fanta ali dekle 14 let sta resa. zdravega in poštenega, t>rez staršev — sprejmem takoj knt [trn »č v kuhinji. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribora pod šifro »Spretnost« 4S4,i'7-l Mesar, poslovodjo ki se popolnoma in v vsa-k'-m pogledu razume na mesarsko in klobasičarsko obrt. posebno v izdelavi salam, sprejme takoj tvor-nica Miklič. Ogulin. Ponudbe je poslati takoj ali »e osebno javiti. 48443-1 Kontoristinjo eain.ost.oj.tto, z znanjem nemščine, knjigovodstva, korespondence, stenografije in vseh pisar. de! sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe z navedbo zahtevkov, prepihi spričeval pod »Trg. pisarna« na oglasni ndde lek »Jutra«. 58351-1 Nadsobarico srednjih let, marljivo, z dobrimi spričevali in 2000 Din kavcije, išče hotel »Central« v Osijeku. 4S329-1 Dekle pridnio. pošteno, zdravo, staro 24—3-5 let, vajen-o meščanske kuhe iti vseh hišnih del, sprejmem s 1. decembrom v službo. Ponudbo s sliko na podruž nico »Jutro« Je.seniee pod ;'fro »Zanesljiva«. 48543-1 Kontoristinjo z zma.nj.em nemščine, tudi 7.« četni oo, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod »Trgovina 20« na oglasni oddelek »Ju tra«. 48549-1 Vzgojiteljico « perfektnim zna n j" m francošč/nt- i® nemščine ščem k 2 deklicama. — Ponudbe i životnpisom. zahtevki, prepisi spričeval in sliko pod »Inteligentna na ogla sini tre«. -ifismr oddelek ».Tu 48550-1 Služkinjo za vsa hišna dela. ki zrna tudi dobro kuhati, čista, čedna in poštena, z dobrimi spričevali, se sprej.me takoi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4S604-1 Natakarico čedne zunanjosti sprejmem v boljšu gostilno. Nastop takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4S62U-1 Mizar, pomočnika dobrega, za pohištvo sprejmemo. Mizarstvo »Sava«. 48647-1 Tkalnega mojstra izučenega k 1 j u č a v n i č a r j a sprejmem. — Po nudbe na oglasni od-delek »Juit-ra« pod »Teppich«. 45404-1 Snažno služkinjo za vsa hišna dela razen kuhe sprejmem takoj v Tavčarjevi " u-1 6/T. Prednost imajo samo z dolgoletnimi spričevali in priporočili. 4S504-1 Prodajalko s kavcijo 4 do 5000 Din, samostojno vodstvo trafike. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Naslov v osi. odd. »Jutra« 48S89-1 Stalno službo dobi oseba proti zalo-žitvi 10 000 Din. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Blagajni-čarka«. 4S748-1 2 šiviljski pomočnici začetnici, napaje absolventki obrtne šele. sprejme samo za fins dsla damskl i-iodni p.te-lje Mire Skanar. A'e-ksandrova •.r,sta MI. — Pogoji: 4r.esTrn brezplačna orvisi '.'aradl natančnega dela. nato stalna nams^Jte/. 48724 1 Mizar, pomočnika za pohištvo sprejme Sedej. Mala čolnarska ulica št. 5. 4SS2S-1 Služkinjo mlado in spretno išče majhna družina. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 48848-1 Izobraženo gdč. sprejmem takoj k 3 otrokom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46835 Izurjeno šiviljo za pletenine, sprejme takoj trgov",ma pri Solncu. Ljub Ija.na. Posračarjev trs. 487654 EUgar Rice liurroiishs: Tarzan, krsti] džungle DRUGI DRL -T®. H II j t /*.' . ^ mmmf • Coo»riJ>l- 19«, Edgar Ricc Bonough«. Inc. AH rijlili rwrvei _ 129. Ob reltah in preko gora, vzpenja je se po malone navpičnih stenah, je korakala odprava proti neznani deželi zakladov in prigod. Ena in dvajseti dan pohoda se je Tarzan, ki je stopal vsem na čelu, vzpel na vrh zadnje čeri. Onkraj puste doline, ki se je širila pod njim, je zagledal pravljično lep prizor. 130. Visoki stolpi, stolpiči, minareti in kupole so se rdeče in rumeno svetili na solncu. še isti večer so se utaborili pod skrivnostnim mestom. Tarzana je mnogokrat obšlo, kakor da bi se upirale vanj nevidne oči. A vse je bilo čudno tiho. Samo o polnoči jih je zbudil rezek krik onkraj zidov, ki je izzvenel v vrsto ža-lobnih stokov. Starejšo žensko pošteno, eprejmem za nekaj ar dnercno in dam za to zajtrk m kosilo zastonj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«._48836-1 Prodajalka simpatična, starejša moč ter kavcije zmožna se takoj sprejme za trafiko v mestu. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja ter višino kavcije je poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »20.000« <8809-1 Postrežnico vajemo navadne ku.he. čisto. sprejmem za dopoldanske u-re. Naslov pove og!. od dedek »Jutra«. 48&13-1 Gospodinjo vajeno vseh hišnih opravil, sprejme majhna uradniška družina v Ljubljani. Prednost imajo mlajše vdove ali ločenke, ki bi hotele živeti v skupnem gospodinjstvu. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« r>od šifro »Prijeten dem«. 4S842-1 Stenotipisfiojo z večletno prakso, prvovrstno. za odvetniško pisarno. Predstaviti: šelenburgova ulica 7-1. 48833-1 Pek. vajenca t vso oskrbo v hiši in mesečno plačo 50 Dim sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47625-44 Učenke za tamburašk« godbo, od 15—17 let, ki imajo veselje do učenja glasbe in dober gia» za petije. • vso oskrbo in plačo po dogovoru sprejmem. Po nudbe s fotografijo na: Kapeln-i-k Strašček, Ili-ca 31-1, Zagreb. 48564-44 Vajenca 7* strojno ključavničarstvo sprejme Josip štirn, Dravlje pri Ljubljani. 43384-44 Trgovsko učenko z 2 ali 3 razredi meščan ske šole, priidno i.n pošteno, ki ima veselje do 6r-go-vi.ne mešanega blaga. sprejme Gregor Koželj v Mokron-ogu. 48202-44 Kateri mehamiški ali ključavničar ski mojster bi vzel v uk s hrano in stanovanjem pridnega 141etnega dečka z dežele. Nastop po možnosti o-d 27. decembra do 1. januarja. Dopise na n«-sl-rvv: Dr. Oremošnik Vinko Gornja Radgona. 48444-44 Šiviljsko vajenko sprejmem v fin salon. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 48685-44 Fant 7. dvema razredoma meščanske fiole. priden in pošten, želi stopiti kot učenec v trgovino z mešanim blagom ali spe-cerijo. Naslov: Medve-šček, Novo mesto, šuk-ljeva cesta 5. 48726 -;4 Vajenca sprejme Rudolf Matzele, splošno ključavničarstvo, Ljubljana. Sv. Petra nasip 45. 48325-44 Vsaka beseda 50 par; za da jen je naslova ali 7,a šifro pa 3 Din. (2) Šofer - fotograf mlad. tre«zen. nekadilec — išče službo. Ponudbe na ogla«, -oddelek »Jutra« pod »Eleganten to janesljiv«. 47663-2 Prodajalka mešane stroke, z večletno prakso in dobrimi spričevali želi službo v mest-u ali na deželi. Pomagala bi tudi v gospodinjstva. Cenj. ponndbe na podruž. »Ju-tra« v Mariboru pod šifro »Zanesljiva«. 4&519-2 Perfektna uradnica Išče službo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Bllanclstka«. 48015-2 Kamnolom, mojster pošten in energičen, ii-vežban v vseh delih v kamnolomu — vrtanju. ra.z-streljeva.nju in postavljanju koioseka, k1 bi organiziral delo ti»di v novih kamnolomih. išče shižbo proti primernemu honorar ju. Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Mojster«. 48133-2 Prodajalka meSaoe stroke, vajena tro-di gospodinjstva, ki poseduje tudi osebno gostilniško pravioo. želi službo v trgovini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra rooč 20«. 49448-? Trg. nasCavljenka OTvežbana poeebm-o v ma-nuf3ktnri, galanten! in konfekcij!, išče s-irebo v Mariboru ali Celin. Ponudbe pod »Zimo-žn«« na oca. Je vaien ko-miev. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 48579-2 Mesto vzgojiteljice pri ogledni rodlbi-ni kjerkoli želi učiteljska abitu-riemtinja. Obvlada slovenski. srbohrvaški. nemški jezik. Ponudbe pod »Ljubiteljica otrok« na po družnico »Jutra« Maribor. 4S573-2 Trgov, pomočnik mlad. dobro verziran v vs-r-h strokah trgovine mešanega blaca in železnine. vešč. nemščine, želi v svt-ho nadaljnje izobrazbe premeni ti službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju tra« pod značko »Večja izobrazba«. 48578-2 Kuharica samostojna, za hotel ali restavracijo-. išče službo. Nastop takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4S603-2 Dekle snažno, gre ribat in prat na dom Naslov v og!as. oddelku »Jutra«. 48617-2 Dekle p-idmo in poišteno — *e!i s'uSbo v bo! ;5i hiši. Gre tudii en mesec brezplačno. Naslov v oglasnem oddHku »Jutra«. 48626-2 Likarica za moško in žensko perilo. ki zna tudi druga hišna del« opravljati, želi kjerkoli službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značlko »Likarin«. 49G30-2 Pridno dekle zdrav*) in pošteoo, z dežele. išče službo — najraje pri manjši draži ni. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jtutra« pod šifro »Čista in zanesljiva«. 48373-2 Trgovski pomočnik da novo dirkalno Vol-o tistemu. ki mm preskrbi kakršnokoli službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vojaščine pirost«. 48294-8 Učit. abiturijentinja išče kakršnekoli zaposlitve. bodisi k otrokom ali v pisarno. Radevolje bi pomagala v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani. 48810-2 Mlada gospodična inteligentna, išče nameščanje kot blaga jničarka aii kon-tioristka začetnica. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj ali pozneje«. 48283-2 Uradnik zmožen veeh pisarn, del, z večletno praks>o. žel', nujno primerno zaposlitev. C-enj. ponudibe na og asni cdde-lek »Jutra« pod šifro »lzborna moč — takoj 1200 do 1600«. 48106-2 Samostojen pek z osebno pravico za gostilno in pekarno, j š č e službo. — Ponudbe na o?!as. oddelek »Jutra« pod značk« »Pek«. 4S451-2 Šivilja vajena tudi gostilne ta trgovine, išče kakršnokoli primerno n-ameščenje za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Poštena ?S8«. 48444-2 Dekle iščo mesta k otrokom ali v pomoč gospodinji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 48401-2 Hišnik pošten in delaven, dobro izurjen mizar i.n vrtnar, želi službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 48516-2 Mlad mlinar samski, vajen kmečkega- in valjčnega mlina, želi službo Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« v '.ijubljani. 48517-2 Službo trg. sluge iščem za stalno. Tistemu, ki mi kaj sličnega preskrbi dam 100(1 Din. Ponvdbe na podružpieo »Jutra« v Mariboru pod cnačfco »S'u.ha,no, poceni pro-dajn. Ncsi-ov v oglas, oddelku »Jutra«. 48629-6 Puhasto perje Ssto, Sohano, I. vrste 34 Din. H. vrste 34 Din, čisto, belo, gosje 130 Din, čisti puh 250 Din. razpošilja po poštnem povzetju L. Brozovič, kemična čistilnica oerja, Zagreb. Eira št. 85._IS Plinsko rižo in belo otroško posteljico .poceni prodam. Naslov T oglasnem odd e£k* »Ju tra« 48686-6 2 gum. plašča Miohslin, 815 X 105, ^ žetta 200 km im potmjočl kinoaparat po zelo ugodni eoni dam. Naslov pove oglašat oddeiek »J-utra«. 48438-6 Perje kokoš}«, očiščeno po Ka 14.—, pri odjemu 10 kg poštnine prosto, po povzetju pošilja F. OstreJič, Ljubljana, Vegova nI. 18 — nasproti Napoleonovega spomenika. 48464-6 Nad 40 predmetov za hišne potrebe, galanterijske, gramofone, rje p: ost jedilni pnbor. pripTcvno "a darila, lahko dobite na majhne obroke. — Omnaa, Dunajska cesta štev. 36. 4S657-® Otroška košara in damski plašč poceni naprodaj v Rožni dolini, testa m/se. 4S560-6 Lončeno peč lepo, drap, prodam. Naslov pove og'asai oddelek »Jutra«. 46754-6 Izložba kompletna z rolo ta Sapo, ■370/210, naprodaj. Poizve se v trgovini na Aleksandrovi cesti 7. 4S779-6 Barako leseno, 6 krat 1.80 m prodam. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 4875»2-6 Bencinski štedilnik »Pan« ugodno prodam ali zamenjam za rani of on. Naslov v oglasnem cdd. »Jutra«. 48793-6 Stajica za dojenčka (Ki-nderboi) poceni naprodaj v Bohoričevi ulici IG/I. 48S24-6 Starinsko garnituro poceni prodam. Naslov V ogiaenem oddelku »Jutrac. 4S831-* Zofo, 2 fotelja ta mizico poceni prodam. Ponudbe n« ogla?, oddelek »Jutra« pod značko »Novo pohištvo«. 48S29-6 Jedilno mizo in 6 stolov poceni orodam. Ponudbe na od značko »Novo Dohištvn« 48830-6 Plišasta orenroea de*™ nova. 3 V 2.20 m lg-ndnn naprodaj Pn^judbe r>od »Bfllig« na oglas 'd-delek »Jutrac. 48737-6 TU Trg. oglasi oo 1 Din beseda; za dajanj« n« 4i>va u i za šifro 5 Di 1 Oflasi socialnega tra ča;a vsaka beseda 50 p«-; ta dajanje naslova si m Šifro S Din. (18) Moški avto-plašč črnski. fin. siv, 8 podlo go iz pralne medved o vi ne in opusum ovratnikom prodam Na ogled v Lončar ski stezi 2. 484,13-13 Dva damska plašča (i :Sa». ia t-vHen, dobro ohranjena proda Kramar Marija, Oerneto-va a«!. ;18. 43631-13 Zimska suknja leipa in sifon obl eka za »re.inj.evei". *"a gos^poda naprodaj. Naslov po ohranjen. z bisam p* J'ogo in *e.\l ovratniko-n -»o. irfo ugodni ceni (£000 U t) pro dem. Na otr>d v rgevini 1. Wanek. Sv. Petra cesta fc. 9. 4.St:^13 Ko?u*:. črn plašč poceai np.prociai Mestni trg 13"2. 4CT75-I3 Vložno knjižico Ljubljanske krediiuie banke za 165.000 Din. aii pa gotovino iščem prosti prvovrstni vknjižbi. Ponudbe na oglaem oddelek »Juti«« pod zuačiko »Tovarna 20«. 48487-16 Vložne knjižice kupite ali prodaste najbolje pri Komanditni družbi M. Jankole. Ljubljana. Selen burgova ulica 6/II. Telefon 30-52. 48200-16 Cm ženski plašč t> pocemi p-odcui. Nr.-e Zastrt < id<-'el »Jutra c. 4^7SO-j3 S lo» aa0ilov kupiiu. Pori-udi) <■ na og\asri oddt-iek .-Jutro« rrod šifro »V..-ga«. 4S458-16 Družabnika s 40—60.000 Din spremni'm talto'. Zelo dobro in Bij. lr-no tu 'n.7..000 Din k upata1 a. t.Vem ra prevzem trgoviine Ponudbe i« o?1!?, oddelek »Jutra« pod »Drtržabnica«. 4SS77-16 7000 Din posojila v »vrbo povečanja obrti iščem proti dobri garanciji Ponudbe na osr'3s. oddelek ».T-itra« pod šifro »Takoj«. 48739-11 Vsaka beseda l Din: i.» lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (15) Jamski in brusni les vtHLZO n .mi.m proti go-to-vemu p'ač'lu razr>i>š:!.am Eukst«?ivno oa vagon r.alo-ieno. Ponudbe na 'jgiasm odtieieK »J-'tra« pod šifro »Dulen;a vact. 47ix)l-15 Suhe buliDve plohe 60—70 ni ni citbele knpiico. j P2i-ce« m podružnieo »Jutra« v Ma ribo m. 48812-16 Gostilno vzamem t-a-koj nli kasneje kjerkoii v ua.ji-iu. — Ponudbe ia oglasni oddelek »Jutraj pod »Dam denar«. 43242-19 Svetel loka! aa vo$:a.u Napoleon-vi ga trga in Gosposke ulic« oddam. Poizve te ietotam v II. nad^vpipju, med 1. im 3. aro popoldne. 48399-19 Kavarno v centru Zagreba prodam aH oddam v najem. Dopise z navedb" razpoložljive go-tov^ic i,* Kokot- I v okori d, Zagreb. Perkov-ževa ulica 1/IV. 484*42-19 Lokal s stanovanjem na Jesenicah takoj oddam. Naslov v o^ia^ieou oddelku »Jutra« 48546^:19 Parcelo preko 1200 velirko, krns-3-0, par uiiiiut od glavne f )šte ob Duina^inki ee«1'! iiigv)-d(no prodam. Naslov v oglasnem oddeJiu »Jutra«. 48795-20 Gostilna v bKž/-si Pet-ovč pri Celjn naprodaj. — Pojasmila daje Ki.trl Veder'"1,, postilna — Ostr ^iuo pni Celju. 48808-20 Dvoriščni lokal poleg »Figovca«, primeren z« dolavnioo in trgo-ri po, takoj Ogla si:.i se v pisarni »Jugo-tebnac d. z* o. z.«, Gos^vo-sr>t»ka c. 1, dnevno od M.—16. ure. 48588-19 Trgovski lokal iš'"e v sredimi mesta podjetje »Sava«. Telefon 27-80. 4<5&4S-iP Gostilno dobro id«>6o, ononadstro^-uv, na prometni točki tik glavarstva, sodm'e in c-er-fcve, s senčnatim ffo«til-!ni'5kiim vrtom, tujskima soba 'm in mffariifl po zelo nizki ceni prodam z vsem inv »ntarjeim. radi preselitve. Naslov [K>Te oglasni oddelki »Jutra«. -^290-19 Kdo dobavi leskove in bambusove pa-za smučarje. Ponudbe pod i:'-o »En^-os« nakiip« r.ii oglasni oddelek Jutra. 48473 Bukovih cepanic ih, prvovrstnih prodam 30 vagonov. Naslov v ogl. odielfcn »Jutra«. 48181-15 Deske 7." ladl1ska ln delaaa tla ter letve 3 krat 5 m prodam večjo količino. Poir>'<. pe: Jeranova ull-vp 1.8. 43702-15 Vsaka beseda 1 Din; i\ dajanje naslova ali ra Šifro p« 5 Din. (18) Vsaki« beseda 1 Din: sa dajanj« naslova ali za šifro oa 5 Din. (17) Danes zabava s piesom v gostikti Rei-ui ghaus, kjer je z v.-tm dobro preskrbljeno. 48509-18 Halo! Halo! D nes vsi n« Golovec na raače krvavice rn izbor-n;. vin k. Se priporoča Ju-« !>a Pavšiž. 4S6.KM18 Ponovne v Zg. Šiško v restavracijo Carmar:. Ob lzboram vmi}i bo n;i razpolago p:ik, rac ln gosi. I eoenlc 1r krvavic. Gol -a! Pridite! 48723-18 Vsak« b«se1e?ilo po iif,«rovo'u. Pomidbe na ogl oddelek »Jtrtra« pod šifro »Virw»U. 48503-16 Konfokorentna dobroimetja ln hranilne vlos^e ljubil, dcrt-rnlh zavodov (tudi zi-.«*;-tPnih) lzplačule v gotovini najueodneje ktmsorcij »Securltas«. pc:§tnl predal 146. 48834-16 Lokal za trgovino na Štajerskem aii Gorenjskem vzamem v najem. — Ponudbe na podruž. Jutra v Oeijai p«4 šifro »Promet« 48360-17 Trgovino s meiaTiim blagom, odda v na.^etn Ivana Pristovnak, Slovenska Bistrica, mesto. 48353-17 Trgovino in gostilno i^jdaim za 6 mosecev brezplačno v najem. Ponudbe oglasni oddelek »Jutra« r*>d znaoko »In trafika«. 48293-17 Klet za Bežigradom oddam v na j rffl. Ponudbe na oglasni oddeleik Jutra pod šifro »Klet«. 48450-17 Modistovski salon dobro vpeljan, v Šoštanja ugodimo prodam radi možitve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »12.000«. 48423-17 Trgovino ali gostilno aa prometnem kraju prev-zameraa takoj. Ponudbe na oglas. odde>!ek »Jutra« pod »Prometna«. 4S472-17 Brivski lokal dobro idoč, na prometnem ki a ju o ', lam v najean — v po-5et.ki zas.tonj. Ponudit« na oddelek Jutra pod mačko »Brivec«. 45449-19 Specerij. trgovino s trafiko, na križišču Štirih ulic v Zagrebu, jako prometno mesto, s solidno mesečino najemnino, popo.no-ma urejen posel, v polnem obra.tu naprodaj radi bo le-zni lastnika. Poslovni ca P ; rif-kovid, Zagreb. IMca St. 144. 48667J!9 Trgovski lokal :n enosobno stanovanje, v Ljubljani, sa 750 Din odda rr Jitetna pisarna Grašek. M isarvkova št. 12 (palača Vzajemne zavarovance). 4S679-.10 Lokal ti-imerem za pisarno, obsto-'«0 ii treh sob. takoj od^ j m na Sftkloši&evi cesti št. 18. 48713-16 Trg. lokal s sobo v vetjem kralu na Gorenjskem oddam pod jako ugodnimi pogoji. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 48717-19 Dvostar.ovan}. vilo s trgovino v ljubljanski okolici ugodno prodam ali rlam v najem. Ponudbe v ogl. odd. »Jutra* pod »Ugoden nakup«. 48S20-20 Hišo solidno zidatio, v S"5ki za Bežigradom, ob Du-nalskl ce?t.l nU v nc.x>-srednl bližini kupim. — Cena do 200 000 Cln v gotovini. Ponudba pod »Ugodna kupMJa« na ogl. odd. »Jutra«. 48832-2" Dvostanovamj. hiša nova. l-ep vrt. naprodaj v Mariboru. Poizve se v trafiki Betnavska cesta 110. 48353-20 Hišo z gostilno v predmestju Z.-i^teba. 5 tujim od tramoa.n — "ti •^•'.avihi zelo prometni nMci, z veliko goatilmiško dvorano in točilnico, e tremi sobami za stanovanje, velikim poletnim vrtom, pivnico in stranskim« prostori, « 200 k-vadrataiih sei-njev stavbi«.-« prodamo radi preobreimenjenosti v t »oslu. Cena 350.000 Din. Krasna randobitma prilika agllnim Ijttdem. Poelcvnica Pavlekovič, Zag-reJi. št. 144. 46665-20 Nad 100 hiš vsaltOTTstnih, ▼ Ljubljani in na deželi proda realiteit-ns pisarna Grašek Jože. Lj ibljana. Masarvkova 12 r- 'a*a Vzajemne zaivaro-valnšce). " 48680-20 2 Tiisi in stavb, svet v Zgornji Šiški ob tram-v:i'a naprodaj po narodni ce ii. Ponudbe na oglasni od lelek »Jutra« pod s;fro »Krasno 666«. 48776-20 Hišo ra li tatojRnj« se-Titve p-o-dam za 160.000 Din. Na-?'ov pove oglasni oddelek »Jitra«. 48706-20 Dvosob. stanovanje oddam s 15. fleo_ti'broin čisti in oviraj itraoki v Roiai dolini, cesta I. oadsw. desno. 48:-«-21 2 majhni stanovanji t sobo ia kuhinjo, eno za 300, dimgo pa z« ?40 Din takoj oddam r Roin! doli ni, eeeta VU/lil. 4862S-21 Trisob. stanovanje s pri tiiklinama, r pritM*:u takoj oddam n« periferiji. Naslov v neiMatni oddelku »Jutra«. 48147-21 Za 380 Din ♦sikoj oddam zelo I« po dvosobno stanovunje hi iu tramvaja v Vodimatu, Tre-doviče47-20 vilo enodr-uii.neko, mni-vorfdano, z velikim urejenim vrtom v Mariboru prodam. Po. sredovalci izključeni. Na slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48554-20 V Novem mesto! prodam novo -visokopri-tldč.no hišo, pet stb, kopalnica. vrt, veliko skladišče tik kolodvora. Eventualno dn.m v najem. Po-midibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »130.<™>«. 48.168-20 Parcelo za vilo krasrno. v neposredni b'i-žini ceiatra ob Dunajski c-epti, tik kolodvora, snlia. ooščena tla, eilekitrika, ve ^ovod, uffodno prodam po 230.— Din ms. Naslov v ogla?.n-elovič.™ del, v najboljši legi, zamenjam za polovič-ti del vile (stanovanje 3 io 4 sob s pritiklinami). V hiši je Sestsobno stanovanje. Ponudbe na oglasni iddelek »Jutra« pod šifro R. 5«. 48436-20 Hiša v Rožmi dolini št. 44, cesta VTH, radi preselitve rospodarja naipTodaj. — ročmejSe podatke, c-eno f® nog-oje pove Jože Ambrozij. Ljubno na G-or-omj *kem. 48542-20 Oostflna s trgovino riobroidoča, v sredini mesta je zaradi družin -•"••klh razmer ugodno na-orodaj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 48813-20 Gostilne, trgovine vi'e. hiše in km e teke po Je>tva od 16.000 Din naprej prodaja Realitetna pi sarna ArzenSek, Celje — Kralja Petra cesta St. 32. 48806-30 Travnik kjer raste prima sla Kupim vilo v okolici Maribora — najraje ob cesdi proti Karanic.-' — Naslov pove podruinicn »Jutra« v Mariboru. 48126-2»' Umetni mlin z dobro idočo grie-trilm^o In majhnim posestvom, v centru Dravskega polja prodam. V hiši je vodovod in elektrika. Ponudbe n« po-dmSnšoo »Jutra« v Mariboru pod ir.ačlkio »fiCVVVVVt. 48425-20 Vsaka beaed« 1 Din; 7-a dajanj« naolova ali | za aifro pa 5 Din. (31) Trisob. stanovanje s kopalnico, ▼ krasni solafcni legi oddam s 1-decembrom v Framketovi ulici št. 4 (Bežigrad). Informacije daje Franoot, viri »toč, Franikopansika 26. 47493-31 Pristopajte k Društva sta.novanjstib aa.j Ti.raikoT, Vegova nI. 8. S73-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo, event. 8e eno so. o in kopalnico oddam. Na-lov v oglasnem oddelku »J tra«. 48238-21 Petsob. stanovanje lerw>, Danovo renovirano. z vsem komfortom, plinom, kopalnico, pralnioo in vsemi pritšilinami ter sonpo-ra >o vrta oddam na Erjav čevi cesti 36. 48498-31 Štirisob. stanovanje komfortno, r I. nadstropju takoj oddam v novi vili v Suvioborskd ulici, Beižigrad. 48197-3! Dvosob. stanovanje .p-itliftno, s pritiklinami ta-k .j oddam v K o lezi ji — Vitnvska ulica štev. 8. 48393-31 Stanovanie sebe, kuhinj« im shrambe o :dam takoj stranki brez a'i z e-nim otrokom. Ste-p. nja vas £$, Kod^ljevo. 48506-21 Stanovanje kttMnje, 2 »ob s pritfkfli nami oddam za 450 Din pt-i gostilni Bricelj. Kode-ijen-o. Naslov v oglssnerr 'ddelku »Juitra«. 48597-21 Trisob. stanovanje v bližini banske uprave, v 3. nadstropju, oddam s 1. februariem. — Ponudbe pod »Udobno« na ogl. odd. »Jutra«. 48690-21 Trisob. stanovanie metdem«), za»e1>n» d-varnf ca, pra'niča in velik vrt. takoi oddam za. 600 Din mesefino t Mostah. Prešernova ulica 19. 48823-31 Stanovanje d-to- aH enosobno. solnčm« in suho. x Hefetriko ter vodovodom oddam na MiTju — VenctovSkova uiica 55. ___48836 31 Dvosob. stanovanje » ku hirajo, .pritiklinamii. parketom, e1 ektriko in vodovodom poceni oddam v Zgornji SiSkri štev. 20fi. 48847-91 V vee noet dolgih zimskih večerov si lahko krajšate ne z orijentalski-mi pravljicami, temveč z bolj sodobno duševno zabavo Kake? Stanovanie lepo m zračno oddam v Zg. Si®i 82 — Več-na pot. 48783 31 Štirisob. stanovanje z vsem komfortom oddam v rili v centru mesta. — Vseditev m o troč-s is. decembra. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna stranka 555«. 48771-21 Stanovanje lepo in solnčno, po zmerni c,ewi takoj oddam Ob Ljubljanici št. 7. 48607-21 Stanovanje »o-be in kuhinj« oddam. — Vprašati v Stare>tovi ul. 25 48008-21 Zaok~Gnite stikalo dobrega radijskega aparata ia najboljši svetovni sporedi, zabavni in koristni sc Vam na razpolago. Oglejte si našo stalno razstavo radijskih aparatov na Miklošičevi cesti 7 aH v naši trgovini na Tiliklošičevi cesti 5, poleg UNIONA! ladlo Lfubllana P2rket. stanovanje s n bo im zračno, e pritikli-u^nii poceni oddam v Mo stah, Zverna ni i ca št. 14. 48760-21 c^osob. stanovanje odda pekarija Jerko. Du-na ska cesta 97. 48772-31 Dve dvosobni stanovanji prvo 350. drugo 250 dinarjev oddam v bližini peltepališča Jarše št. ,.5 48735-21 Stanovanje dvw>bio, kompletno, par-ketirano, oddam. N«s'ov v oglasnem oddelku »Jn tra«. 48583-2.1 Stanovanje Z Trtom, dvosobno, eolnč no, pri Krškem, 2 mitmti "d postaj«, oddam tšftt«-nun, ki plača lotno 3340 Din raiprej. P. Panjič, Lesko-vec pri Krškem. 48576-2« Enosob. stanovanje o Idam stranki odraslih oseb z decembrom. Naeio-v v oglasnem oddelku »Jutra«. 48815-21 Dvosob. stanovanje pritrkiKiaira, vodovodom ia električno razsvetljavo v novi h;5i oddam a 1. f'ecern;brom za 430 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48614-91 Trisob. stanovanje somčmo, v centru, oddam 7» december. Naslov pove •glasni oddelek »Juitra«. 4830831 Stanovanje so?m6no. pod Robnikom, S r t polnem obratu. Cena hiše « tr?ovi.no in Vagrm ■me "»ruirtaj 410.000 T>?in. — Po«lovr"'ca Pa-ri ek ovi č. Tv srreb. Rica 144. Hi*o s trg. lokan v prometnem V^siu proda rr Ponuifbe pod vRii^-mo 25?« na oglasni oddeleik Jtrtra 4W«!-?0 HlSfco aH travnik v meotii v ceni do 40 tisoč dinarjev knnlm ter nlnčam s hranilno kn'1- *1co sigurnega zavod«. Ponudbe na csrl. oriiie-lek »Jutra« pod --Rentabilno«. 48750-20 Si3fc! St. 101. Stanovanje 2 so*>, kaMorta. kopalnice in pritrkMu oddam takoj n« Kodeljevem. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa«. 48^19-01 Dve stanovanj! .'"-osobno rn štirisobmo odda za fehmar oriroma ta koj Tribucč. na Glincah. Tržaška cesta 6, tei. 21*16. 48045-21 PnoH>b. stanovanie odda lahko takoj Petan. Tržaška eeeta Štev. 486C7-a Stanovanje fO*>e. kuMnJ« In verande ■,va !70 Din — kakor tudi sobo bi kuhinjo «tiho, ln tvtlnčmo oddam na IlovicJ, JtsrčJtova pn4 48689-31 Sobo s kuhinjo !n priiiJrfiinami o d A a bi man,*! drtrirn! ▼ mfrni 1e-"i MItti remi»« v Zgorni? Vodr,?ko^a St. 184. 48686-91 Več stanovanj er.ooobna . . 300—8W> Wn dvtsnhrvo ... B00 „ tr;^oV>o .... 4S0 ., in e • 1 o d-tm»t*noTSinVk»t hn« v VnWt*nrfrf okolici za S50 TVn «dd* re«mrtna n''-—.ma GraSek. LtnWana. M a ".arvltova M. 16 (palača Vzajemne zavarovalne*). 48678-2« n-tipr«.v71>o tndi ta veliko d-triSiro, oddam r Žirom5? Stanovanje sobe in kuhinje, v podprl tltSjn takoj oddam mirni straivki. Vprašati v RtMar jov.i ulici št. 4a I. nadstr. 48704-51 Štirfsob. stanovanje solnAno, t centru menta oddam • februarjem. Na-rfov pove oglasni oddelek »Jutra«. 48735-21 Komfortno stanovanje Srek m1n5-tri lesi takoj oddam v Levu trikov« ulvci štev. 25. 48405-91 Solnčno stanovanie 2 velikih ln 1 majhne sobe. komfortno, oddam na Vrtači 4. 487 U 'il Na Aleksandrovi c. oddam 3 sobno stanovanj z vsemi pritiklinami za takoj ali pozneje. Naslov pove oglasni oc,d. »Jutra«. 48793-21 Trisob. stanovanje kuhinje, shrambe in souporaba kopainlce takoj oddam. Naslov pove ogl odd. »Jutra«. 4S838-2 Stanovanja 2 Disarnišk? ^obi lopi ln svetli, odda dro- g.. ,. a heiuleš. m.i.^siucva cesta 70. 483o4-23 Veliko sobo parketirano, i posebnim vhodom .»premljeno ia 2 ali 3 osebo, v centru me-~t« oddam « 1. decembrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48415-23 Tri pisarniške sobe v prvem nadstropju ugod no oddam. Naslov v ugl oddelku »Jutra«. 48292-23 Separirano sobo event. s klavirjem, v centru mesta oddam boljži ofebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48471-23 Veliko sobo s štedilnikom takoj oddam v Verovškovi ul. 64. čez progo v Šiški. 48531-23 Gospoda sprejme na stanovanje Vetter. Cojzova cesta št. 1. pritličje. 4=6563-23 Vsaka beseda 50 par. M daianje naslova ali ia šifro 3 Dia. (21-a) Stanovanje dvto. ali trisobno. ! kopalnico, v centru mesta išče tričlanska družina za ta-V>j ali pozneje. Ponudbe z navedbo cene na oglasui oddelek »Jutra« pod šifro »Pnofesor«. 48168-31/a Enosob. stanovanje « kuhinjo, sobo in pred iobo iščem « 1. ali 15. decembrom, čisto in snažno. Ponudb« pod šifro -Dve odrasli osebi« na glasni odde'ek »Jutra«. 48381-31 a Dvosob. stanovanje s kopalnico, v bližini mesta, išče maločlanska družina za februar. Ponudbe pod »Solnčno« na ogl .odd. »Jutra«. 43751 1.a Zakonca Iščeta stanovanje sobe ln kuhinje s pritiklinami. Najraje v Sp. Slškl. Plača do 300 Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Z otrokom«. 48761-21* Stanovanje 4 do 5 sobno iščem v LJubljani za februar. Pjnudbe na ogl. oddelke »Jutra« z navedbo cene ln drugo pod »Ilirija — Primorje«. 48780-21 r. Trisob. stanovanje lepe urejeno, na prometni Vioi taJcoj oddair v najem Naslov t oglasnem eddefni »Jutra«. 48789-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom in vrtom takoj oddam ▼ na'em. Naelor v oglamvem oddelku »Jutra«. 48787-28 Vsaka beseda 50 paj; aa dajanj« naslova aH «a iifro 3 Din. (22) Dijaka sprejmem v vso o«k rbo Mizu srednje tehnične šole ^a^ov po-^e ogl. oddelek »Juitra«. 48716-22 Vsaka beseda 50 par. za dajanje naslova ali u šifro 3 Din. (23) Stanovanje šeeteebno, ▼ prometni n1i<"i ▼ prvem nadstropno oddam ▼ na jem z decembrom. — Naslov t og"asEem oddelku ♦Jtrtra«. 48786-31 Trisob. stanovanie lepe «re.i«»o, ▼ prometnf olifll oddan ▼ uajetn s 1. februar}«« 1PSS. Nasler t oflamtem oddelku ».Tntra«. 487"K>-?i Stanovanje I* kuhinje. Min re-mize ▼ Zgom^ SiSki od dam. Pol»re »e pri »Naš« Sloga«, Tyrševa eesta 17. 48777-21 Trisob. stanovanie ln vseh pritiklin oddem takoj alt pozneje. Vodo-48840-2 tSBPr-Sl vodna e. S. Opremljeno sobo iepo, veliko in svetio, z elektriko, parketom io po polooma sepaTi-ranim vhodom oddam » 1. decembrom 1 ali 2 osebama. Ogleda in poizve se v Pleteršnikovi nlicd št. 4/1. 48335-2S Solnčno sobo aeparirano, s soucporabo kopalnice, v strogem centru oddam. Naslor v oglasnem oddelku »JaDra«. 48505-23 Čedno majhno sobo s posebnim vhodom tddam solidni stalni osebi. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 48489-23 Ppremlieno sobo lepo. oddam t 1. decem brom v bližini gorenjskega bo'«dvora — Zibertova uliea 80fl 48480 33 Opremljeno sobo lepo. šolnino, čisto, elek trika, poseben vhod, oddam »talni osebi e 1. de cembrom. Rimska ceeta 86/1 desno. 48613-28 oddam Naslov v delku »Jutra Sobico v sredini mesta, oglasnem od 48562-23 Gosnodični oddam visokopritlično sobo s posebnim vbodom pri Jožefcri cerkvi. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 48508-23 Lepo prazno sobo 8 popolnoma separirajiim vhodom v Hižini glavne pošt« oddam bol "Si osebi s 1. decembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Ju tra«. 48570-23 Sostanovalca sprejmem v sobo * prostim vihodom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 485S0-23 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam. Me=t/ni trg 7/1 event. se opremii. 49594-23 Sostanovalca sprejmem blizu kolodvora, poizve se v restavraciji »Soča«. 48*02-23 Sončno sobo prijazno, oddam. Nas^v v oglasnem oddelku »Jutra«. 48012-23 Sobo 3 po*eheiim vhodom In električno razsvetljavo oddam gospodu. Hradeckega vas 5.' 49606-23 2 ooramlletd sobi « posebnim vbodom, umivalnico, s pos. stranišč«®, plinom in elektriko oddam -a 5^0 D;n. Bežigred 12. 48605 23 Kletno sobo onremJjero ali pratato. oddam takoj »li s 1. decembrom. Podmilščokova 27. 4660e-23 Sobo v sT^dini mesta oddam gospodični po rmerni ceni. — Vnslorv v ogl.vmem oddelku -Jutra«. 48644-23 Seriarirano sobo oddam s 1. Naslov v ogl. odd-lku »Jtrtra«. 48632-38 T.ero sobo novooirt-enr1 :erto. z vhodom s »vvnri^c oddam v Kri-ževriški ulici šte^. 7TT. 48637-21 Sobo lepo opremljeao, s sepsri-ramim vhodom in električno razsvetljavo odda-m go- sp^du t i. decembrom v Florijanula ulici štev. 311. 4S170-2S Prazno sobo oddam s 1. januarjem. — Naslov v ogla-sneim oddelku »Jutra«. 48310-23 Sobo za erto ali dve osebi oddam blizu bonic-e. — Na Kodeljevo 13. Cena zmerna 48770-S3 Čisto sobico z elektriko cddam v ee«n-tru mesta. Na-slov v oglas, oddelku »Jutra«. 4S762-23 Veliko prazno sobo oddam takoj ali pozneje v Rožni dolini, c-csta \V'!5. 4S.5M-23 Solnčno sobo v mestnim delu Rožne doline oddam enemu ali dvema gospodoma, event. gospodičnama. Nas1odiči!0 mreiraem po mrki ceni n« •»'annvanV. event. s hrano Boc. Ribnisfka ulica 10. 49633-23 T -epo solnčno sobo senaratVm vltodom. v V i žiit trfitelHVa oddam 1. decembrom. Na«'ov v oglasnem oddelkai »Jutra« Sobo le,ie In zračno. » posebnim -hodom ter eleiktr. rar«vet "avm takoj oddam na Ta boru 6/n. desno. 484«8-28 Sobo "ddam takoi. Na »lov pove og'«*ni od d el ek »Jutra«. 48469-23 Sobo nltd 4. pritličje. 4S4W 23 Onremlieno sobo v sredi.™ mesta oddam. — Naolo-v t oglasnem oddelku »JwtTa«. 4877S-23 Veliko sobo opremljeno, zračno, v sre dini mesta oddam erent. tudi pozneje 2 stalnima gospodoma ali sospodičnama — Koman. Cankarjevo nabrežje št. 7/n. 48670-23 Lepo manjšo sobo oddam bo'jšeir.u gospodu ali dijaku, na željo tudi z oskrbo. Naslov v oglasnem odd elku »Jutra«. 48675-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, s poeeb nim vhodom in elektriko oddem v neposredni bližini banske uprave. Ogledat' med 2. in 5. turo popoldne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48662-23 Čisto sobo opremljeno ali prazno, s proetim vhoa^m. v centrn mesta oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 48076-2? Lepo prazno sobo na ulico b predsobo prvo nadstropje. Vprašati: Mestni trg 13 2. 48774-2? Sobo z vso oskrbo oddam v contra. Naslon v oglasnem oddelku »Jutr»«. «700-23 Opremljeno sobico cddam gospodični. Istotam sprejmem sostanovalko. Naslov pove oglas, oddekk. »Jutra«. 4e6&l-23 Lepo solnčno sobo blizu bolnice oddam. Naslon pove oglasni oddelek »Juitra«. 4S73R-S3 V Nora mestu na Glavnem trgu cd-dam opremljeno sobo s kopalnico, hrano ln popolno oskrbo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 48727-23 Sostanovalko sprejmem z v« ostrbo k domači bčerki. Naslov pove offlasni oddeiek »Jutra« 487t» .'3 Komfortno sobo v novi hiši v centru mesta 'akoj oddam solid.nnnu in stalnemu srospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«, 48767-23 Sobo s posebnim vhodom, elektriko, parketi, event. klavirjem oddamo eci ali dvema solidnima osebama. Cena soli dr. i. Vprašati: Tabor 5T. 487J4-23 Opremljeno sobo separirano, mimo, parket, elektrika, vodovod, oddam po zmerni ceni samo solidnim. boljSl.n, definitimo nameščcnlri osebam. — Kolodvorska 11/X 48760-23 Sobo lepo opremljeno, z dvomi ali tremi posteljami, elektrika, dobra peč, separiran vhod s stopnišč, tekoča voda. takoj oddam. So. šlška. Goriška ul. 31. 48797-23 2 opremljeni sobi vezani, so)n«""ni. v iventralnl legi, z vhodom s stoipriic oddam na Napoleonovem ttgu št. 6TI. 4881813 Prazno sobo lepo in solnčno oddam takoj ali s 1. decembr m v vili b^-ru Tivolija — Ctsta p Ro^oo dolino štev. 14 — blizu Vrtače. 488.9-23 Opremlleno sobo lepo. z elektriko in par. ketom oddam s 1. decembrom ia Rimski cesti 7/1U desno. Zgiasiti 6e me—35 let. Ponudibe na ojrlasrri -oddelek »Jutra« pod »ilirai dom«. 48586-34 Premožna gdčna irli dopisovanja z initeli-pentom blageja erca od 50—70 let. Vdovci imajo jvedoost. Dopise pod šifro »Blago sroe« na ogrlasni oddelek »Juitra*. 48509-34 P. Y. — Subotica Pop te re&tairte. Dvignite pixmo. 4-9274-24 Gospod boljSi, star 38 let, v zakonu nezadove'jen. želi spoznati dobro in drugače prsteno dekV. v svrho razvedrila. Poonndbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Dober prijatelj« 48447-24 Pridi ob pol treh Tvojo. 48846-34 Dva mladeniča resna ln energična, Iščeta gospodični vitkega rtasa. Starost 16 do 21. Prednost »prva ljubav«. Ponudbe s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod »čr-nolas ln smučar«. Vsaka beseda 2 Din: za u-.ja.nj-e naslova aH šifre pa 5 Din (25) v Ameriko! Ekonomska kriza .... Krila v Ljubljani . . . Razočaranje.....??? Rio de Janeiro. 20./X. 92. 2 prijatelja (tehnika) srednjih tet. resna im simpatič-na. ki pred 5 leti ta ip-iptiila belo Ljubljano — ohrftTli vši jo v najlepših epomini-h. iščeta vsled po manjkanja znanja tem potom dve Slovanski devoj-ki. ki bi hoteli evemtuetno spremeniti mrzli sever z večno soo-ftnim jugom — 3"> do 40n C v senci. — S?an. preteklost, in dena* ponran-ska stvat. ljubezen pa£, na-Hepši »d ar«! — Šra.ro®t d« 30 let. vdn«ve niso fekljiuč' re. Dopise e>o-Ijuibno v slov., srbohrvaškem ru.sk'-m. £r>a.n>kem. portugn'fkem. Italijanskem, francoskem, a.ngieškera nemškem jeziku, e prito i"M> sliko do 1. januarja IftSSt na naslov: D". Hne-> Kanitz (Tjror Bo-i-s\ Rio d" Ja.neir^. Bra—-ln. Ma vcaiko pismo >d p>vw zajamčen! 46514-i" Mlajša dama ekromna in prpetna. s SOO.OOO Din premoženja — ž»!i veled pomanjkanja zna n;a tem potom spoznat' akadf-m. izobraženega go s.poda. v starosti 35—to let. s služil v LjnbHani. v svrho po-oke. Ločene-' izključeni. Ponudb? prosim na 07'asni oddelek Jutra pod »Božič«. 48430-25 Vdovec posestmik in trgovec z večjim premožen V-m. 4-" let etar. poroči takoj pridno ž enak i od 35 let naiprej e pr;mern;m pre-m-ošp-niem.. Ponudb« na podruž. »Ju-tra* v Miri Vrni pod »Zasi^u'ana bn doč,no=i«. 48552-25 Blondinka naob-ažena. »red.ti.je po«ta ve. vesele nravi, rnači.'-n« in »krMrna. z listnim pohištvom, želi poroč-iti d-o 41 let etares-a izob-ažf-ner. Donise na osfas-ni oddelek >.T'i.tra« pod »prijeten in mek«. 4S;»S-S5 Mlad delavec }ci poseduje mnTino hišico 7. vrtom bi takoj pnroči' gospodi«" no s 15.000—20.000 Din. Vdovico z ervoi otrokom nVo izključene. Po nir'bo na og'asni odd^lp-k »Jutra« r»od šifro »Blizu Ljubljane«. 48077-25 Vpr>ko'eTt svetnrk vdovec 'ep** zunan'-optT — uradnieo — radi skupnesra ffospo»imji»t,va in ž^mtve Sam^fStojme rdovf-a': 'oč^n-kp ni«o izkliučene R'vme ponuobe pod značk* »Rvet.nik« na og'las >dde lek »Jutra«. 48141-2? Hišni posestnik v d-žavni «lnžbi. star 3'J let. ?"!i znanja « s-;mr>at!Č n.n yoar>fvdl'"no. «taro 24—34 l»t. ki :ma v ro^rn' ori 50.000 D'ti nar>rpj. ^im-ms državTK «!«'žbo a'! o>brt — v svrho -akoi 5m:p ž*>niT +vp. Pnniidbf na »»"■'a«. »Jutra« pod šifro »Zaželjona sro^o 33« 48501-2" Pekovski mojster samsTrl. ki že dalje časa obrntule na /e'o prn-iretnl točki, se porodni z gosoocMčno i? h^Hše Wse ki zna v.o-ero^porl?n'st,vo ln jy>se^'i1e npkal kapitala On1. dopise je nasloviti na podr. »Jutra« v Celin pod značko »Ljubezen«. 48811-25 Vsaka t>eaeošti in jamčim. da ptice pridejo žive. F ran jo Omahna. Ljubljana. Sv. Petra cesta štev. 53a. 46960-27 Mlade psičke poipotaoma bele svilene piniče proda Bitenc. Vr hovčeva 3/IT. — Primemo Miklavževo darilo! 48654-27 Kanarčke-harcairje čistokrvne od 100 Din na prej prtwla;a Jože Biten«. L'-ubl:ana, Karlovska eesta št. 9/11. 4S710-27 4 kanarčke (harcarje) s kletkami poceni proda Lam'r>ič, Trnovo, Cerkve-na ulica št. 21. 4S731-27 Mladi Jazbečarji (daketai) č-n.i in rjavi naprodaj v Florija.nski ul. R. 48758-27 Bika in telico prvovrstne in čiste mon-t-afonske pasme, 4 t^dne stara, prodamo. Hot"el Slon. Llubltana. wmmm Vsaka beseda 50 p«r: «a dajanje naslova ali sa šifro pa 3 Din. (28) Črn kožuh je iffignrtrila revma dijakinja od obrtne šole do Trnovega. Poštenega najditelja prosi, da ga odda v tra fi-ki v veži iaina »Ideal«. 4So&4-22 Zlato verižico s smaragdjoim v sreditni — som izgubila v nedeljo. Najditelj naj jo proti nagradi odda v o-giasnrm od de'ku »Jutra«. 48526-28 mrnuia Vsaka besed* 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (261 Klavirji pianini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate B6-se.ndorfer, Steinway, For-ster. Petrof. Holzl, Stingl orig., ki so nesiporno naj-boi;4i! — Lahka precizna mehanika. Prodaja jih '.z ključno le sodni izvedenec in bivši učitelj G-l. Matice ALFONZ BREZNIK Aleksandrova c. t (vogal Beethovnove ulice). Kovčeg-gramofon zelo dobro ohranjen, s piv ščami, pripraven za gostil no. ugodno naprodaj na Dvornem trgu št. l/II nad Pozor, godbeniki! Redka priložnost, radi od potovanja! Prodam dobro ohranjeno. zelo le]»o 'n trojno kr-omiiiričn-o harm-n ni ko. 80 tipk basov. 49 tipk prim. Zraven tudi iep črn ko vi: g. Vse skupaj sa m« 5000 Din. Naprodaj najkasneje do 23. dece* m bra 1932. Naslov v ngas. oddelku »Jutra«. 484^5-26 Kratek klavir skoro nov. z oklopino konstrukcijo, proda Eiobrajc v Mariboru. Tatteimbachova 21' 48681-26 Klavir s krasn;m glasom, d-nsiaj-Ski fabrikat, za 68O0 Diii proda Turin. Glince pri Linbliani, cesta VII št. 31. 4S705-i6 Kra+ek črn klavir dobro ohranjen, počen1' prodam. Naslov pove og'asn: oddelek »Jutra«. 48755-26 Planino skoraj nov. poceni prodam Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4i8763-26 Dva klavirja dobro oluaiijtjna, puceni proda ali posodi na dcin Zima, VVolfov« ulic« 10/1 487i8-26 Kompletno violino dobro, staro, in trombon B vis. glasu ugodno prodam. Slomškova št. 11, Kodeljevo. 48688-26 Kiavirji! Zaloga ln izposojevalnica kiavirjev prvovrstnih svetovnih tvrdk. — Prodaja, najcenejša r.a najmanjše obroke. Popravila ln uglaševanja se izgotavljajo strokov-njaško m ceno. Warbl-nek, Ljubljana, Gregorčičeva 5. 48756-26 Vsaka besmla 1 Din, za dajanj« naslova ali za šifro rw Dta. T29) Mizarske stroje prodam aLi zamenjam za les Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47554-29 Opekarske stroje rabljene, v dobrem sta-nju kupim. Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod šifro »Opekarski stroji«. 48300-29 Pozor pekarne! Stroj za mešanje testa fabrikat »Moli«, skoro norv kompleten, z elektromotorjem od 2 k. s. in celim priborom, emim kotlom 175 kg vsebine, takoj prodam. Interesenti na! se oglasijo pod šifro »Feo. Ljubljana montirano« na oglasni oddelek »Jutra«. 4S5.2S-29 »Mignon« pisalni stroj, popolnoma nov poceni prodam. Vprašati v mannf.ikturi »Rekord« — L;uibljana, Aleksa.ndrcvs c. št. 8. 48486-:9 Bencin-motor stoječ, 8 HP. taboren, 1 motor štlrlcllindorski 30 HP »Deutz«, skoro nov, z generatorjem, za pogon na oglje, 14 tisoč Din, avtomatični brusilni stroj za sko-belne nože 3000 Din. več novih tračnih žag in malih mizarskih kombiniranih strojev ter moderni trostranski sko-belni strol za ladijska tla pod ceno naprodaj. 71«,stor>stvo: Teichert in sin. Gregorčičeva 15. 48692-29 Čevljarski stroj Singer »cilinder« še malo rabljen. ugodno prodam. Ogleda se Tavčarjeva 9. krojačnica Gent-lemen. 48746-29 Koncesijo za takso Ljubljano, z vozom, prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Taksa« 48706-42 vsaka ficsH-da I Din za lajanje na*lova ali za šifro pa 5 Din ,'32' javna razprodaja se bo vršila v Javnih skle diščih. Dunajska cesta, v ponedeljek in torek. 28. in 29. t. m. od 14. dalje in sicer moško kolo. šival n* stroj. mize. omare, prazni sodi od ol.'«, razne kn ji cre in 2>5 sodov konzervirane zelenjave. 4SC06-32 Vsaka Oeseda 1 Din; 'A dajanje naslova ali 7.3 šifro M 5 Din. (30) Etikete Svtar 6: Svetek Ljubljana, Sv. Petra c. 18 Zahtevajte [louudbe! Lastni izdelek! 340-30 Foto Holynski Tyrševa c. 6 Slike za legitimacije! Po-vi-cave promenadmih posnet kov! Vsa fotografska dela najceneje in solidno! 48478-30 Žične posteljne vloge od 65 Dta naprej, poste.je z žično vlogo, lesene po 150 Dia ter železne ilož-Ijive postelj« nudi tidelo-valee istih po konkurenč nih cenah. Strgulec Pavel. Gospo«vetska cesta št. 13 (Kolizejl Ljubljana. 47581-SO Prevajanje v razne jezike, pisma, ponudbe. razmnoževanja in prepisovanja prevzame takoj pisarna »Uviz«, Tyršo-va (Dunajska) cesta 16/1. 383-30 Pečarji, pozor! Afoo želite, da bodo Vaše peči ree leipe, tedaj popravite modele pečnic, katere Vam najbolje in najceneje napravi konoesijimiirarii mo-doler. Pride tnidi v podjetja. Pontidlbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Modeler«. 4S5£&^0 VsaKa Oeseda 1 Dni: za dajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Din. (31) Yo-Yo Gospodu iz Celja, ki }e pozabil dati naslov, sporočam, da izdelujem Yo-Yo raznih kvalitet. — Drago Višnar, Jese-nice. 4S548-31 Samopomoč Zveze bojevnikov registrovana pomožna blagajna v Ljubljani, čije pravila Je odobrila kr. banska uprava z odlokom Vin, Nr. 3799 4 z dne 28. oktobra t. 1., že posluje. Sprejema v zavarovanle vse člane do 70. leta, ki m lahko zavarujeio tudi svojce brez razlike spola aa pogrebnino od 1000 Din do 10.000 Din. Prispevki so malenkostni ln ,1lh lahko zmore vsak. Blagajna ,1e pod nadzorstvom kr. banske uprave dravske banovine. — Poslovalnica je začasno na Jesličevi ^hacl'evl) cesti št. 15 (Zupančič). Zahtevajte prospekt". Vrednote 'k" oesada 1 Din, «a dajanje Taslova al* ta *'fro na 5 Din. 'S5' Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija lrag:h kovin. Ljub ja.na Ilirska ulica 5*-ev 36 — vhod '7 Vidovda.ns.ke oes-te, pr: g" stiimi M ožina. 7<' Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih oenan ČERNE — juvelir Ljubliana. VVolfova ulica 'j 263 Vsake vrste ZLATO in SREBRO kupuje F čuden. Prešernova ul. t. Vsaka beseda 5(1 par-, za dajanj« naslova ali z* šifro na 3 Din. (89) Moj novi cenik znamk za l. 1933 je izšel ln vsebuje ccna :-namk 477 raznih dvžav vsega sveta Cenik po sijem zastonj. Najstarej .'a trgovina znamk v Ju iToslavlji Izidor Steiner Zagreb, Masarjkova 5 362-39 Vsaka Ooseda 1 Di.'i. za dajanj« .laslova H.H za šifro f>a 5 Din (33) Novo kislo zelje prvovrstne rezano in cele glave za sarm o v sodčkih v vsaki množini dobavlja po naročilu in po najnižji ceni Gustav Erklavec. Kodelje-vo št. 10 LJubljana. — Telefon 25-91. 299-33 Iččem odjemalce za 501 dobrega mleka "Ml svojih krav Nasiov pov« oglasni oddelek »Juira« 48282 33 Ljudski samopomoči v Mariboru izrekam najiskrenejšo zahvalo za kulantno izplačilo pripadajoče mi podpore po smrti moje mame gospe Apolonije Jerina. Priporočam to prekoristno društvo vsakomin*. Ljubljana, dne 12. novembra 1932. i346i Terezija Sajovic Sv- ■<* Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše nad vse ljubljene matere, Marije Kokalf - Tesrškaai se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni č. duhovščini, zdravniku dr. Tičarju, darovalcem vencev in cvetja, Sokolu I. za ■ pozornost, spremstvo in žalni aranžma pred domom na Taboru, Kolašicam in Družbi sv. Cirila m Metoda, nadalje g. direktorju prof. N. Maroltu za prelep poslovilni govor, enako tudi ge. M. Kojnanovi za v srce segaioč nagrobni govor; korčno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojni co v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 19. novembra 1932 ob 7. zjutraj v župni cerkvi oo. frančiškanov. V Ljubljani, dne 26. novembra 1932. 13190 ŽALUJOČI OSTALI. Vino lastni pridelek, i zborne kakovosti, prodaja 501 in več, liter po 6 Din A. Sušaik, Ljubljana, Zaloška. 48&4"<>-33 > r* Vsaka oeaeda 1 Din. za dajanj« naslovi ali za *ifro pa 5 Din. f$4) Lepa jabolka ved.no t talogi v Gospodarski zvezi v Ljubljani. 48097-84 Namizna Jabolka štajerske, zimska ali takoj uiporabljiiva, posameui« vrste ali mešane razpošiljam od 25 kg naiprej po pov zet ju. Cena 2.50—3.50 po kvaliteti, frartko Velenje. Anton čok, Velenje — St. Iij. 48201-34 Lepa Jabolka po zmižanoh cenah kupite pri Gospodarski rvezi v Ljubljani. 48745-34 Razno Vsaka l>»seda 1 Dio. za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (37) DRVA IN f PREMOG pr. iv. Schumi Doleniska cesta TelefOD St. 2051 M. PAP, Zagreb Jelačičev trg &] Nega lepot« po nejftovel šem »i«temo. Popoln« oc stranjevanj* šolnini) lt. jetrnih peg. Električna ma saža obraza in ro-k Pa ra finski omoti. Od stran ju jejo »»jedce, prišč in nad iežne dlačice. Za nego »t> raza :n ia« samo ta o e»Lji-v- POMPADOR preparati. Hujšanje po najnov«jSi m«-todii. Sprejmem« dam« t strokovno na obraz bo 863-37 Norveško ribje olje najtinejSe. »veže. vedno v zalogi. Naročila točno proti povzetju. Piccoli. Dunajska eesta 6. 326 KURJA OČESA bradavice, trdo kožo. žulje itd. odpravi v teku 3 dni brez bolečin in brez noža milijonkrat preizkušeni EIA BALZAM od dr. Kemeny Varujte se penaredb! Cena z garancijskim pismom za 1 lonček Din 10, 3 lončki Din 27, 6 lončkov Din 50. če pošljete denar vnaprej, poštnine prosto (lahko v znamkah). Po povzetju Din 10 več. GALANTA COMPANY, LJUBLJANA Poštni predal 352. 13189 Vi boste kupovali darila Ne pozabite na skupino romanov iz »Jutrove« knjižnice. Cene neverjetno nizke Krasne kodrčke dobite samo s česanjem z našim glavnikom »Galanta«. Cena komadu 35 Din, če se denar pošlje vnaprej. Po povzetju 10 Din več za poštnino. — GALANTA COMPA-NY, LJUBLJANA, 1. — Poštni predal 352. 13189 Vss, kar želite, dobite v »Jutrovem< malem oglasniku. Sposobnim in zanesljivim zastopnikom za Ljubljano in okolico, ki so vajeni solidnega dela in ki imajo velik krog znancev pri privatnih odjemalcih, nudimo zelo do-bičkanosen posel. Prednost imajo osebe, vešče nemščine. Pismene ponudbe na: Ne-mačko Radium a. d., Berlin. Predstavništvo za Jugoslavijo J. Konrad, Zemun, pošt. pret. 11. 13561 EJSCTn^FFIFIFlFIFllDm Claude Mc Kay: & Claude Mc Kay, pisatelj zamorec, se je rodil 1. 1890. na JaniajSti kc>t sin revnega kmeta. Svoje prve pesmi in povesti je napisal v jamaj-skem dialektu in je dobil zanje nagrado instituta za umetnost in znanost v Kingstovvnu. Pozneje je obiskoval poljedelsko šolo v Kansasu (USA), vendar pa ni nikoli postal agronom, ker se je rajši posvetil literaturi in si služil vsakdanji kruh kot natakar v restavracijah in v vlakih. Udejstvuje se posebno v organu ameriške napredne inteligence »Liberatorju«, kjer objavlja svoje pesmi in povesti o žalostni usedi svojih rojakov črncev v Ameriki. Gp. ur. I. Vojaki so se vračali z vojne. V malem mestecu Great-Nake, v državi Ge-orgiji, je bilo vse na nogah. Tri tisoči prebivalcev so govorili samo o povrat-ku vojakov. Vsi so vedeli, da so »ameriški dečki« šli čez Ocean samo zategadelj, da bi pomedli s površja zemlje nemškega kajzerja. Po vlakih in po par-nikih, na katerih so se vozili mobilizirani, povsod je bilo moči videli lepake: »Mi gremo na Berlin«, »Predrli bomo Hindenburgovo fronto«, »Demokracija proti gunnom« itd. »Dečki« so držali svojo besedo. P.az-bili so kajierja in se zmagoslavno vračali domov. Kakor sto in sto drugih ameriških mest, se je tudi Great-Nake pripravljal na svečan sprejem. Ticoč tri sto duš belega prebivalstva je prišlo na postajo čakat bele vojake in sedem sto duš črnega prebivalstva se je pripravljalo, da spzejme črne vojake v svoj objem. Beli so poslali na fronto 75 vojakov, črni pa 100. Oblasti so storile vse. kar je bilo potrebno za slavno« tni povratek 60 belih in 75 črnih vojakov. Iz skupnega števila mobiliziranih se jih je vrnilo v rodno mesto Great-Nake 40 manj. V beli četrti so ustanovili posebne odbore za sprejem belih vojakov. Vsako-jaki ženski klubi so prevzeli skrb za vse priprave nase. Ob štirih popoldne je pri-vozil na postajo vlak, ves ozaljšan z narodnimi zastavami in zastavicami. Prostozidarska godba je junaško zaigrala državno himno. Župan, prokurator, sodnik, šerif, duhovništvo vseh ver, vsi so bili zbrani, da izkažejo čast ponosnim, zmagoslavnim vojščakom Great-Nakeja. Avtomobili so peljali vojake, predstavnike oblasti in »višje kroge« v mestno hišo, navadni meščani pa so navdušeno tekali za njimi in kričali do hrapavosti. Zupan je imel oduševljen pozdravni govor. Njegovo lice je bilo nenaravno rdeče, videti je bil kakor kak notoričen pijanec. Toda to ni bilo od alkohola, zakaj država Georgija je spadala med »suhe«. V državi je bil izveden zakon o prepovedi proda ie alkoholnih pijač in župan, steber mestne metodi stične cerkve, ni nika.kor mogel dopustiti, da bi ga kdorkoli kršil. Miss Patricija Rigisbey je prinesla mladim fantom v imenu mestnega damskega kluba lepo vezeno svileno zastavo. Ko so sedli za mizo, je rastor metodis.tične cerkve najorei po-kusil grozdni sok in druge piiače, da bi se prepričal, če ni kaj alkohola vmes. Med vrstami stolov in miz so tek^li^ črni natakarji in služabniki — moški in ženske. Beii predpasniki so se kaj lepo nrilesrali črnim frakom in črnim krilom. Ob o°mih zvečer je bil banket končan. Važnejše osebnosti so r>ričele odhajati domov, voiaki in množica oa so pozno v noč raifli po ulicah. Z vseh '■■iš so videle ameriške narodne zastave. Preko ulic so bile napete vrvice, polre zastavic in kitajskih 'ampion-kov. Na mestne stroške so delili sladoled, kolačke in grozdni sok. Tu in tam so dekleta vsa vzhičena obkrožala vojake, se z niimi veselo razgovariala in koketirala. Trako so jim zavidali vsi tisti mladi mo-žie. ki ta večer niso ime1-'' uniforme! Nekateri izmed njih so imeli stare roditelje, drugi so delali za -»obrambo«, nekateri pa so imeli »zgoraj« znance, ki lovratek so jim preskrbeli zdravniška izpričevala s potrdilom o nesposobnosti zaradi »razširjenja žil« in »lažjih bolezni«. Sedaj jih je bilo sram in preklinjali so vse okolnosti, zavoljo katerih jim ni bilo treba iti na fronto, zakaj nobeno dekle se ta večer ni zmenilo zanje, vsako se je zanimalo le za »heroje«. Orkester je pričel igrati »one-step« in »fox-trot«, mladina se je zavrtela v divjem plesu. n. Čez štirinajst dni je prispelo v Great-Nake še petnajst črnih vojakov. »Črna četrt« se je takoj pripravila, da tudi ona dostojno sprejme svoje velike sinove. Zamorske bratovščine so aranžirale sprejem in med množico je bilo moči opaziti tudi pet zamorskih pastorjev, predstavnikov vseh verskih sekt. Radostna črna lica so toplo pozdravljala vojake, ki so stopali iz vlaka. Neka črna mati se je z glasnim plačem vrgla v objem svojega prelepega, temnopoltega sina. »Nebeški oče, Jezus te je ohranil, moj mili sinko!« je radostno ponavljala. Med črnimi lici je bilo tu in tam videti svetlejša, napol bela, tudi nekaj oktorunk je bilo med čakajočimi dekleti. Štirje vojaki so bih mulati in eden oktorun.* Slednjega je vojaško poveljstvo dvakrat hotelo dodeliti v polk belih vojakov, toda on je obakrat odklonil to »čast«, sklicujoč se na to, da po njegovih žilah teče afriška kri. Med belim prebivalstvom mesta Great-Nake je ta gesta Frederika, vojaka-oktoruna, vzbudila precejšnje negodovanje.^ Procesija se je napotila k afriški me-todistični cerkvi. Spredaj je šla godba in igrala »Krščanski vojščaki, naprej!« Črni procesiji so dovolili iti po glavni ulici »belega rajona«. Ustavila se je pred županovo hišo. Beli so izza zaprtih ok-nic opazovali sprevod in se potihoma smejali. Zupan je stopil na verando in pozdravil črne »dečke«, ki so se vrnili s fronte. Dejal je, da je vojna zdaj končana in da morajo zato sleči vojaške uniforme in se vrniti k delu, s katerim so se bavili pred vojno. Zamorski pastor z lepo črno fizionomijo in sivimi zalizci ie županu krotko odgovoril, nato pa se je sprevod spet vrnil v »Črno četrt«, kjer je na holmu stala siva cerkev. Po maši je bil banket v hiši »Batšebinih hčera«, po katerem so se v majhnih skupinah razšli po svojih domovih. m. Frederik Taj/lor, vojak-oktorum, se je peljal v majhni kočiji po cesti, ki je vo- ♦ Sin belega očeta in miulatke. dila po lepi georgijski pokrajini, pol milje daleč od Great-Nakeja. Bil je prelep poletni dan, zrak je bil nasičen s čudežno vonjavo južnih rož in trav. Frederik se je vozil mimo zapuščene, polrazru-šene domačije nekdanjega trgovca s sužnji. Ni bil še dosti korakov proč, ko je namah začul za seboj pretresljive klice na pomoč. Začuden se je obrnil in videl, kako je tekla čez cesto bela deklica, v kateri je spoznal slaboumno po-štarjevo hčer. Frederik ni mogel razumeti, čemu dekle kriči, nič dosti ni premišljal o tem, udaril je po konjih in se odpeljal dalje proti hiši Richarda Palmerja. Palmer je star zamorski far-mer, za katerega temnopolto hčerjo je lazil Frederik. Večer je bil že, ko se je vračal ▼ Great-Nake. Na nebu so jarko gorele zvezde in večerni hlad je svežil lice. Ko je Frederik privozil na glavno cesto, kjer sta se cepili ulici, ena je vodila v »beli rajon«, druga pa v »črno četrt«, mu je namah zastavil pot šerif Waker. »Povej no, Fredenk, kaj si hotel napraviti s hčerjo Johna Campbella?« je vprašal mladega moža. »Z menoj moraš!« Frederik mu je odvrnil, da je videl bežečo deklico, da pa nikakor ni mogel uganiti, čemu je tekia. Šerif z odgovorom ni bil zadovoljen, ukazal je Fre-deriku, naj gre z njim in ga je vtaknil v zapor. Dejal je. da mu je dekle pripovedovalo, kako jo je Frederik na cesti, kjer daleč naokrog ni bilo nikogar, ustavil, pričel objemati in poljubljati ter jo vabil k sebi v kočijo. Vsem je bilo znano, da je dekle iz nesrečne ljubezni znorelo, čudno pa je bilo, kako je moglo tako trdno vztrajati pri tem, kar je bilo povedalo šerifu. In zato so Frederika zaprli. Še tisto noč so ječo obkolili oboroženi meščani z baklami, svetiljkami, vrvjo in petrolejem. Zahtevali so od ječarja, naj jim izroči Frederika, ta pa je o vsem takoj obvestil šerifa Zaman je skušal šerif pomiriti množico, zaman jih je prosil, naj se razidejo. Na čelu oborožene tolpe je bil poštar Campbell, M je prišel sem zato, da opere čast svoje deviške hčere. S strašnim tuljenjem je množica vdrla v ječo, poiskala Frederika in ga privlekla ven. Med tepežem in suvanjem je Frederik prosil milosti, trdeč, da je povsem nedolžen. Od vseh strani so se razlegali kriki: »Linčajte ga, linčajte!« Ljudi je bdlo zmerom več, moški, ženske in otroci. Ko so bile strasti najbolj razpaljene, se je od nekod pojavil župan, kateremu se je za trenutek posrečilo pomiriti množico. Stopil je na prag ječe in izjavil, da se je prejšnji dan izprehaja! okoli tiste stare podrtije, da je videl Pavlino, ki je z glasnim kričanjem tekla čez cesto, da je videl tudi Frederika, ni pa videl, da bi imelo to deklinino kričanje kak povod. To je tolpo pomirilo in naglo se je pričela razhajati Pred ječo so ostali le še Frederik, poštar Campbell, župan, je-čar in šerif, obdani od maloštevilnih zijal. »Zdaj vidiš, Frederik,« je izpregovo-ril šerif, »kaj bi mogel storiti, če bi te linčali? Pavlina se je ustrašila, ko te je videla v vojaški uniformi. Saj veš, da v našem mestu ne marajo, da bi »niggri« hodih okoli v vojaških uniformah. Dejali smo ti že, da sleci to obleko, čemu ne poslušaš, kar ti svetujejo starejši ljudje?« »Da, Frederik,« je posegel vmes župan, »v našem mestu je dela dovolj in delavska obleka ni draga Moj brat jih prodaja. Tebi se seveda ne ljubi delati, s kočijo bi se vozil okoli kakor kakšen bel gentleman.« »Frederik, zdi se mi, da te bomo vendarle morah posaditi pod ključ zaradi potepuštva. Vzeli ti bomo uniformo vojaka Združenih držav in ti nadeli kostum, ki ti najbolj pristoja. Črnci nikoli sami ne vedo, kako je treba ravnati, zmerom čakajo, da jih kdo sune. V Great-Nakeju je zanje še dovolj dela Nikakor ne bomo gledali, da bodo postopali in vihali nosove, čeprav je bil kdo izmed njih na Francoskem in so tam ravnali z njimi kakor z belcem. Nekaj mesecev boš moral delati v okovih, Frederik. Ze jutri boš lahko okusil to prijetno zadevo. Koristilo ti bo, bodi prepričan. »Zaprite ga,« je pristavil, obrnjen k ječarju. Zaščita pred oslepitvijo Vzgajanje slabovidnih otrok po najnovejših metodah V Parizu se vrši ta čas zborovanje Mednarodne družbe za zaščito pred oslepitvijo, na katerem se obravnavajo problemi najmlajše pedagoške stroke, namreč pouk otrok s slabotnim vidom. Takšne otroke so prej prištevali enostavno med slepce in so jih kakor slepce tudi poučevali, namreč z zrazvijanjem tipalnega čuta. Marsikateri otrok, ki bi mu bilo mogoče rešiti vid, ga je n^ubil baš zaradi tega keT so mu njegove slabotne ostanke bojazljivo čuvali. že pred več nego 130 leti je sicer dunajski očesni zdravnik dr. Beer dokazoval, da se da slabotni vid s primernimi vajami v čitanju in pisanju zelo izboljšati, a njegovih trditev, kakor trditev mnogih poznejših raziskovalcev, niso upoštevali, šele angleškemu okulistu Bishopu Harmanu je v novejšem času uspelo, da je po mnogih težavah in nasprotstvih zbudil v življenje prvi zavod za poučevanje otrok s slabim vidom. Kmalu potem so mu sledili tudi drugi strokovnjaki, zlasti v Nemčiji in Avstriji. Poučevanje črtanja in pisanja za takšne otroke se bistveno ne razlikuje od pouka za otroke z normalnim vidom. Seveda pa je prikrojeno tako, da navaja oko k čedalje boljšemu gledanju. Prvi pouk v pisanju se vrži na nečrtani tabli s kredo in otrok izbira spočetka po lastni potrebi velikost črk. čitanje se vrši najprvo s pomočjo črkovnih stavkov, potem pa 8 knjigami. Izkazalo se je, da so moderni abecedniki za normalne otroke s svojimi ži-vopisanimi podobami in velikimi bločnimi črkami izvrstni tudi za rabo v tečajih s slabovidnimi otroki, šele na višji stopnji občutno primanjkuje primernih tiskov. Risanje so prvotno zanemarjali a ko so ga uvedli tudi za te otroke, se je izkazalo, da vodi istotako do boljšanja vida kakor pisanje in čitanje. Izkazalo se je tudi. da med njimi ne nedostaja pravili risarskih talentov, kakor so mislili doslej. Otroci, ki so izdelali tečaje, ne prihajajo več v življenje kot slepci in marsikateri tečajnik danes v realnem poklicnem življenju uspešno tekmuje z osebami z normalnim vidom. Odprtih mu je tudi maogo več strok udejsbvovanja nego nekoč. MJche! Z6vaco: 205 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. ffo je Ravaillac izrekel zadnje besede, se je Perfekt Goulard •rdiio stresel, se iztrgal iz njegovega objema in jezno za vpil: »Tri sto peklenščkov! Ta norec mi s svojimi izmišljotinami res oe bo dal zaspati!« »Vidim!« je hlipal Ravaillac. »Čutim! Gorim! V peklu sem!« Menih je ves besen vstal. Prijel je Ravaillaca za roko in ga odvede! tja, odkoder so švigali plameni. Vzdignil je njegovo roko in jo položil k namišljeni steni, rekoč: »Zdaj vidiš, da ni tu ničesar drugega kakor zid! Ali ne čutiš?« »Čutim, da gorim!« je zatulil Ravaillac. »Brezdanji prepad vidim, ki tli v njem večni ogenj!!« Prav za prav je govoril resnico. Tam, kjer je bil prej zid, se je odpirala globoka luknja. Bila je takisto dolga kakor soba, široka pa več ko dva sežnja. V tej jami je resnično gorel mogočen ogenj, in Ravaillac v svoji zbeganosti jo je kaj lahko imel za pekel Menih je skomignil z rameni in zarenčal: »Nu, veste kaj, gospod Ravaillac! Res bi bilo bolje, da bi legli. Nikar ne pozabite, da morate jutri zjutraj na dolgo pot.« Ravaillac se je odmikal proti vratom in z brezumnim obrazom »trmel v gorišče. Tisti mah je pa zagrmelo, da se je vsa soba stresla. Nesrečnež se je malone sesedel od groze. »Ali ste slišali?« je zasigal. »Ničesar nisem slišal, ker tudi ničesar ni, razen v vaši bedasti domišljiji!!« je vzrojil Perfekt Goulard. »Tako mi brade Boga očeta, ako ne marate leč, pa nikari. Samo meni dajte s svojimi trapastimi prividi mir!« To rekši se je vrgel na posteljo in si potegnil oglavnioo na rf?raz. Tedajci so se začuK oddaljeni, a zelo razločni glas črvi: ».lean - Francois!« so klicali. »Jean - Frangois! Ali si tu?« »Tukaj sem!« je zaihtel nesrečnik, polblazen od groze. »Poglej, Jean-Francois! Poslušaj! Glej, kaj te čaka, ker si pre- »trahopeten, da bi ubil trinoga!... K nam prideš! Z nami boš trpel!« In res je zagledal v ognju, sredi rdečih, zelenih in vijoličastih plamenov, mrgolenje bitij s spačenimi obrazi, ki so se zvijala od strašnih bolečin in iztezala krempljaste roke proti njemu. Kar oči ni mogel odtrgati od te strašne slike. Vsi pogubljenci so se drug za drugim metali proti njemu in mu kričali: »Pridi! Pridi k nam!... Z nami boš gorel!« Nato je vse izginilo, kakor megla, ki jo veter odnese. Ravaillac je videl samo še mlado, krasno žensko z milim, neskončno žalostnim obrazom. Ustavila se je sredi ognja in ga pogledala z očrni polnimi brezmejnega obupa. Tudi ona je izpregovorila. »Poglej me, Jean-Francois! je rekla s počasnim, žalostnim glasom. »Bertillina mati sem! Mati Bertille, ki se zaradi nje braniš ubiti krivoverca, nečistnika, izobčenca — češ, da je njen oče! Brez-umnež, trikrat brezumni! Glej, samo zaradi njega trpim tu peklenske muke... Zato, ker me je onečastil, zato, ker je postal z najsramot-nejšim, najbolj podlim zločinom oče mojega otroka! S silo me je vzel in oskrunil... Ali se moreš ozirati na takšno očetovstvo?... In zakaj moram tako trpeti? Zato, ker sem se po krivdi tega za-vrž-enca sama ubila! Ali razumeš, Jean-Framcois?« Pogubljenka je obmolknila, kakor da bi čakala odgovora, nato pa spet nadaljevala: »Ne, ne smeš ga imeti za njenega očeta. Moja hči ga sovraži m zaničuje!... Upala sem, Jean-Francois, da me boš maščeval, da boš maščeval nas vse. To bi bilo olajšalo naše muke. A ti si strahopeten, ne upaš se, pomrišljaš se. .. Preklinjam te, vse njegove žrtve te preklinjamo!... Da, Jean-Fran nikjer več videti, stena se je vrnila na svoje mesto, in skozi okence nad vrati je spet posijalo nekaj belega dne. Ravaillac, ki je stal zdaj sredi sobice, se je viprašal, ali se mn rti sanjalo. A dušeča vročina, ki je še vedino polnila prostor, in dotik zidu, kn je bil maflone razbeten, sta ga prepričala, da je ves strašni prizor res doživel. In — saj vendar ni spal! StaJ je, hodil po sobi, gledal okoli sebe iin videl meniha, ki je ležal na svoji postelji. Prav ta mah se je oglasil tudi Perfekt Goulard, kakor da ba mu hotel popolnoma dokazati, da bedi. »Nu,« je vprašal s pikrim glasom, »ali je zdaj konec tvojih prismojenih domišljij? Ali pojdeš ležat ali ne?« »Ne, brat,« je krotko odvrnil Ravaillac, »molil bom.« »Moli, če hočeš, samo rjoveti nikar! Bog ni gluh!« Ravaillac ni odgovoril. Pokleknil je in jel moliti tako goreče, kakor še nikoli ne. Neznosna vročina je počasi iraniJa. Prijeten hlad je zavladal v sobi. Od nekod so prihajale sladke vonjave. Tesnoba in strah, ki sta nedavno še davila nesrečneža, sta se jela umikati čuvstvu blaženega pokoja. In zdajci so mu udarili na uho skrivnostni, daljni glasovi rajske godbe. Zamaknjen je vzdignil glavo. Soba je bila spet vsa temna. Ravaillac je vztrepetal. A to pot je izviral njegov trepet rz globokega občutka sreče. In glej, spet je stena izginila. Bleda, zastrta svetloba je napolnila sobico. Jean-Franpois je sklenil roke in stopil bliže. Jama, ki se mu je zdela prepad, je bila še vedno tam. A žarečega ognja ni biilo več. Namestu plamenov in žerjavice so kipele iz globine cvetlice m zelenje, kakršnega ni bil nikoli videl. Ves zrak okoli njega je on o-in o dišal od njih. Povzdignil je oči in se kakor omamljen zgrudil na kolena. Onkraj cvetočega prepada je sedel na zelenem prestolu sam Bog, tak. kakor ga vpodabljajo v oltarjih. Na božji desnici je bil prazen sedež. Okoli njega so hodi® nadzemelisko lepi angeli in peli. Petje teh angelov so zamolklo spremljali glasovi orgel, harf M vi jol. Vsak izmed angelov, oblečenih v dolge, vihrajoče svilene paffio-Iane, je imel zlato glorijo Okoli glave, in na vsaki gloriji je bilo zapisano ime. Ta imena so bila imena vseh tistih, ki so bili kdaj stregli kralju po življenju. Z Jaccpiesom Clememtom vred jih je bido natanko osemnajst. In pesem, ki so jo prepeval, je sUa-vrla mučenike, ki so bili -ko, pošta Grablje ali železniška postaja Split-Metkovič. Po pošti pošljemo sodček od 15 lltr. Z železnico 50 litrov in več. Vse po povzetju. Sodček vzamemo nazaj. Poskusite ta izborni prošek, pa se boste prepričali! Lovro Tudor, vzorni vinogradnik, Malo Grablje, Hvar, Dalmacija. 13608 »Zares, človek je največji misterij in proučevanje življenja največji izmed vseh študijev.« Pri vsaki CENTRALNI KURJAVI je potreben za ZDRAV ZRAK V SOBI samo Briswel zračni ovlaževalee Generalno zastopstvo: Tehn. pisarna H. ALTHALLER, projektiranje centralnih kurjav, vodovodnih ln sanitarnih naprav. Večna pot 5/L — Telefon 26—76. VEDNO V ZALOGI! 13473 eža megla je izredno napet fantastičen roman. Citaj-ie ga, ne bo Vam žai. — Naročite ga pri upravi »Jutra« za Din 20.—, vezan Din 10.—. POZOil! Sfsolsso slabost odstranit® i uporabo neškodljivega sredstva ia »krepitev »La Eros«. Deluje v vsaki 61oo sredstvo za ja&anje ženskih prs.« Garnitura Din 70.—. Preparate SCHRODER-SCHENKE razpošilja proti plačiin T naprej (postnima 6 Dim) ali po povzetju (poštnina 12 Din depo za Jugoslavijo: »Omnia« odd. 1/3, Zagreb, Draškovičeva 27. — Zahtevajte brezplačno iJu-strova-n cenik. 11602 »TRIBUNA« F. B. I*, tovarna dvokolea ln otroških vozičkov. Ljubljana, KarlovSka e. 4. Izdelujejo se naj novejši modeli otroških ;n igrač-nih vozičkov, tri-ciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji m motorji. Velika izbira. Najnižje cene Ceniki franko. NAZNANILO Na Jesenicah otvori s 1. decembrom Josip Pogačnik, čevljar v Ljubnem p. Podnart nasproti mesarije Hrvat v lokalu, kjer se je nahajala tvrdka Tivar. Prodajal bom garantirano dobre čevlje lastnega izdelka po nizkih cenah. Za cenjeni obisk se priporočam. 18031 kg Din 10.—, 14.—, sivo čohano Din 24.—, 32.—, belo čohano kg Din 44.—, belo čohano gosje s puhom kg Din 64.—, 96.—. Beli puh Din 160.—. Blazina, polnjena, dober, gost inlet 45X60 Din 20.—, 60X80 Din 35.—, s čohanim Din 55.—. Pernica polnjena 120X180 Din 135, s čohanim Din 198. Vzorci brezplačno. Odprema po povzetju. Naročila preko Din 350 pošljemo franko. Neodgovarjajoče blago zamenjamo ali vrnemo denar. 13602 „Postelj£na" H. Weiss, Zagreb, Ilica 78-e |J x - C O T C i H • PER f?x-<'-vv .• -v •- : ■ V, ^ •> •>'' S T Iflf 11/IF II1ANA 1Uy LJUl iLUnlin masasmat rranmnnrtnri im mm Ne zamudite!! | čitajfe!! Kako naložite najbolje svoj denar. manufaktumega in drugega blaga, se vrši od ponedeljka 27. novembra naprej v trgovini CELJE, GLAVNI TRG štev. 9 PRI „SOLNCU" Ne zamudite te ugodne prilike, ker se bode vse blago razprodajalo globoko pod lastno ceno, tako da si lahko za mali denar nabavite vse potrebno za celo družino. 13634 Prižlte vsi! Povejte drugim! Ne verjemite govoricam, ki pravijo, da postanejo zobje od narave rumeni in počrneli; to je prava zabloda. Nehajte z nekoristnim krta-čenjem, ki draži, in vzemite en centimeter KOLYNOSA na suhi ščetkici in po treh dneh bodo Vaši zobje za tri stopinie bolj beli, Vaša usta ozdravljena, vaš dih vonjiv. »40-7 antiseptično sredstvo, »ajiizdatnejše sredstvo za negovanj« zo-b. En centimeter zadostuje. SLADKORNOBOLNI! Kako se sladkor odpravi, kako se zopet postane delazmožen in življenja vesel, tudi brez nadležne diete, vam pove pojasnjujoče pismo št. 3 o novih potih zdravljenja z navdušenimi priznanji tu- in inozemstva o presenetljivih uspehih brez diete. Dopisovanje nemško. Etabl. Lutčgia S. a. r. L, Strassburg, 332 (Francuska). 13559 Kronska Milnico v Beogradu, obstoječa že 40 let, prvovrstno vpeljana, na glavni ulici, naprodaj. Ugodna prilika za razširjenje obrata. Oferte na Ju-goslovensko Rudolf Mosse a. d., Beograd, pošt. pretinac 409 pod >259«. 13574 Zahvala Vsem, ki ste spremili našega jCemsrtfc? k večnemu počitku, izrekamo našo najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Kalanu za poslovilne besede, gasilnemu društvu, kakor tudi vsem darovalcem lepega cvetja. 13570 Rajhenbnrg, 23. novembra 1932. Žalujoči ostali. . 'kaiepa 'Vas bodejo f popolno zadovoljila. najboljši kakovosti po ' jako zmepni ceni dobite ppi največji domači odppemni Ivpdki KRHJBVSKI DVORNI DOBAVITeI.3 iCHNEIDER proizvod gilazbu, ul pribora p ^G^eS.Tfficoliče^ul^/a. Violine.. tfira^e.... - ~ 168r •• f tnube, saksofoni i t..y~\ l>s\—r t' N \— i s \-. ' •>s~r ' - % Če sveti izbere vse sladkosti v specialni trgovini n Dunajska cesta štev. 6, bo zadovoljen in vesel vsak; obdarovanec. Se priporoča 12783 Jcško Oset. Gotovo se hočete briti brez bolečin: Torej si nabavite še danes odlično ILFE LUXUS britvico ki jih prodaja po izredno nizki ceni 3 dinarjev Drogerija HAFNER, Ljubljana, Celovška cesta 44. — Ta britvica jamči za 25—30 kratno ugodno in čisto britje. Elpiana Izdeluje: spodnje perilo je vslec dvojnega vezenja višek modernega pletenja. — Finejše m trpež-nejše kot navaden trikot. Dobi se ga v vseh boljših modnih trgovinah. 388 LANA, LJUBLJANA kleparska delavnica, Gosposvetska cesta 16 »PRI LEVU« izvršuje vsa kleparska in lesnocementna dela pri novih zgradbah kakor tudi pri starih najsolidneje in po zmernih cenah. 13404 4 ,.?Ksko sme srečni „Jntrovih" mladinskih ksiflg Tako so nam pisali srečni otroci, ki so prejeli knpge k@t darila za pravilno rešene uganke. vso mla 1. Prigode porednega Bobija 2. Sinko Debelinko 3. Prigode gospoda Kozamur-nika 4. Janko in Stanko 5. Skok, (5mok in Joldca Vsaka knjiga stane Din 12.—, poštnina Din Pri odjemu vseh 10 knjig Pri odiemu 6 knjig . . Pri odjemu 4 knjig . . . . Din 90.— poštnina Din 7.— . . Din ^0.— poštnina Din 5.— . . Din 44.— poštnina Din 3.— Dob! se jih v vseh podružnicah »Jutra«. Po pošti .jih razpošilja uprava »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ulica. 6. Bratec Branko in Mica 7. Samo in Joko 8. Osel gospoda Kozamnrnika 9. Vrtismrček in Šilonoska 10. Popkins Urejuje Davorin Kavljen. izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoil ftibniKar. 2a Narodno tiskarno a. cL Kot »akarnarja JTlan« Je&erteJu Za tnseraint del je odgovoren Alojz Novak. Va » LluDluml