▼ gotovini.
Leto LXV„ ŠL 260
LJubljana, torek 1$. novembra 1932
Cena Din 1.-
Izhaja vsaJc dan popoldne, lzvzemil nedelje in praznike. — Inaeratl do 30 pettt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, ve«* tnseratt petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPRAVNI6TVO LJUBLJANA« KnaflJeva ulica ftt. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100.
NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. st. 26.    JESENICE, Ob kolodvoru 101. — i— — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
v
KOMENTARJI FRANCOSKEGA
RAZO ROŽIT VENEG A NAČRTA
Francoski tisk je sprejel nač>t zmerno, deloma celo dobrohotno
Pariz, 15. novembra. AA. Vse časopisje prinaša krajše ali daljše izvlečke, deloma pa tudi celotno besedilo francoskega razor ožit ven ega in varnostnega načrta, ki je bil včeraj izročen razoro-žitveni konferenci v Ženevi. Komentarji časopisja so v splošnem ugodni, le skrajni levičarski in desničarski listi ponavljajo svoje pridržke in naglasa jo vnovič svoje kritične pomisleke. Navzlic temu pa tudi ti komentarji niso pretirani in se gibljejo v mejah zmerne in celo dobrohotne kritike.
>Petit Parisien<r piše, da je Herriot že L 1924. predložil načrt protokola o arbitraži, varnosti in razorožitvi in da poslej ni nihče skušal okrepiti miru s tako jasno in odločno voljo, kakor ga je pokazala sedanja francoska vlada s tem svojim najnovejšim razo roži t v eni m in varnostnim načrtom. Ta načrt je sad
dobre volje, ki pa predpostavlja podobno voljo tudi pri vseh tistih državah, ki naj novi načrt sprejmejo.
>Le Matin« smatra, da je velika novost novega francoskega razorožitve-nega načrta v predlogu o regijon ali zaci ji paktov in v posplošitvi tega regijo-nalizma na vojno mornarico. List nadaljuje: »Organizacija miru, kakor si ga ta predlog zamišlja, bo preizkusni kamen za miroljubnost gotovih držav!«
»Echo de Pariš« hvali koncepcijo in sestavo francoskega načrta v sedanji obliki. »Zdaj imamo načrt, nadaljuje list, »kakršnega je pregledal in preoblikoval Herriot. Herriotov namen je, da postane Društvo narodov odločilen činitelj v prizadevanju, da se zagotovi mir. To poslanstvo so Društvu narodov namenili že njegovi ustanovitelji.«
»Excelsior«   pa ugotavlja,   da mora
vsakdo priznati novemu francoskemu načrtu, da gre za pogumno in lojalno delo, ki naj omogoča progresivno razorožitev in varnost vseh.
»Populaire«, znano socialistično glasilo, se boji, da ne bi novi francoski načrt vendarle omogočil Nemčiji delne oborožitve. Po drugi strani ni brez nevarnosti tudi to, da dobi Francija po tem načrtu novo vojsko, ki bo na las podobna nemški državni brambi.
»Le Journal« pa zaključuje svoj komentar z ugotovitvijo, da je predsednik francoske vlade Herriot pristavil svojemu načrtu še zadnjo besedo, in sicer baš tisto, ki jo je posnel iz Simonovega govora. Po mnenju angleškega zunanjega ministra je treba namreč ceniti in presojati razvoj dogodkov po razvoju zaupanja in lojalnosti in spoštovanju do prevzetih pogodb.
Seja senata in narodne sbpščine
s>enat je izvolil več odborov. - Tudi Narodna skupščina je volila
danes odbore
Beograd, 15. novembra. Danes dopoldne se j s pod predsedstvom senatnega predsednika vršila seja senata. Po zapisniku je prišlo na dnevni red poročilo zakona o klinngu s Češkoslovaško, ki ga je na včerajšnji  seji sprejela Narodna ^upšci-
Vojni minister E>rago_ir Stojanović je odgovarjal senatorju Ali loj: Jovanoviću, ki je stavil interpelacijo, da naj se nabavke za vojske vrše direktno od producen-tov, kar bi bilo mnogo cenejše, obenem bi se pa s tem tudi mnogo pomagalo kmetovalcem. Minister je odgovoril, da kolikor razpolaga z denarjem, se vrše nabavke direktno preko kmetijskih zadrug. In-terpelant je  bil  zadovoljen  z odgovorom.
Na dnevnem redu je bila tudi izvolitev odbora za zakonski projekt o zobotehni-_±i in zobozdravnikih. V ta odbor sta bila med drugimi izvoljena dr. Janiko Rajar in za namestnika dr. Miroslav Ploj.
Nato je bil izvoljen odbor za konvencije glede naš:h kulturnih odnošajev s Poljsko in sta bila med drugimi izvoljena v ta odbor dr. Valentin Rožič, za namestnika pa dr. Gustav Gregorin.
Sledila je volitev odbora za zakonski predlo? senatorja Ivana Hribarja gle'?e ukinitve fidejkomisov. Za člana odbora sta bila me i drugim izvoljena Ivam Hribar in dr. VladimiT Ravnihar.
Potem ;e bil izvoljen odbor g-lede tkronoevanja predloga Ivana Hribarja o gospodarskem programu države, med dru gimisobil: izvoljeni Tvan Hribar Ln dr. Miroslav Ploj. za namestnika pa dr. Gustav Gregorin.    Takoj  po izvolitvi    teh štirih
odborov je predsednik zaključil zborovanje in pozval izvoljene odbore, da se konstituirajo. Za prihodnjo sejo je bil določen naslednji dnevni red: Interpelacija senatorja Gavrila Perovića o zlorabi Ljubice Ilica, šefa kabineta v Bitolju ter interpelacija senatorja M i loje Jovanovića o zlorabi zakona o srednjih šolah storjenih pri polaganju mature, v katero afero je zaplJfcm §ef k»b:neta bana drinske banovine Svetazasr Pesić. Prihodnja se^a senata bo v četrtek 17. t. m. ob 10. dop.
Beograd, 15. novembra. Danes ob 10. dopoldne se je vršila seja Narodne skupščine. Finančni minister dr. Milo rad Gjor-gjević bi moral odgovoriti na vprašanje poslanca Gjorgja Griča o povračilu izplačil občinam od strani države. Poročilo pa je bilo odgođeno, ker poslanec Cirič ni bil navzoč. Seja se je pod predsedstvom ministra Kumanudija in ob navzočnosti skoraj vseh ministrov nadaljevala. Na dnevnem redu je bila izvolitev štirih odborov, in sicer v odbor glede sprememb zakona o gozdovih je bila soglasno izvoljena ena lista, med izvoljenimi sta tudi poslanca inž. PahernUc in Koman. Nato je bil izvoljen odbor za trgovinsko pogodbo med našo državo in Grško, v katerega sta bila med drugimi izvoljena poslanca Ivan Krej-či in dr. Pivko. Sledila je volitev odbora, ki bo sestavil osnutek zakona o lekarnah. V ta odbor sta bila izvoljena poslanca Pre-koršek in Drmelj; potem je bdi izvoljen odbor za osnutek zakona o občinah, v odbor sta bfila izvoljena poslanca Rape in Prekoršek, namestnika pa Benko in Lončar.
Amerika se bo šele posvetovala
Roosevelt odklanja odgovornost. — S Hoovrom se bosta posvetovala ne oficijelno
Newyork, 15. novembra- AA. Iz Hutcbin-sona v Kansasu poročajo, da je llcover prejel od Roosevelta pismo, v katerem mu novoizvoljeni predsednik Zedinjenih držav pojoča, da je voljan posvetovati se ž njim o vprašanju   vojnih dolgov.
V vseh političnih krogih pa je zbudil splošno pozornost Rooseveltov pridržek, da se bo teh posvetov udeležil le kot svetovalec in da mora odgovornost za vse odločitve v tem vprašanju prepustiti Hoovru do 3. marca 1933.
Woshington, 15. nov. Novo izvoljeni ameriški predsednik Roosevelt je predsedniku Hoovru Krzojavno sporočil, da je njegovo povabilo za konferenco glede vpra-vojnih dolgov in rešitve aktualnih problemov sprejel. V odgovoru se je Roosevelt zahvalil Hoovru za povabilo in izjavil, da je teba vprašanje vojnih dolgov in vseh problemov, ki se v prvi vrsti tičejo Zedinjenih držav, resiti sporazumno in s sodelovanjem vseh. Vendar pa poudarjajo, d? bo ta sestanek popolnoma neoficijelnega značaja ln da pojde samo za osebni razgovor med obema predsednikoma,
Amerika postala oprezna
Washington, 14. nov. AA. Za naslednika senatorja Borana kot predsednika odbora za zunanje zadeve je določen Rooseveltov prijatelj senator Swanson. Zato je zbudila zanimanje lajava senatorja Srn
na novinarjem, kateri Zedinjene države ne bodo mogle ugoditi v carinskih vprašanjih inozemstvu, ker bi to po Swansonovem mnenju pomenilo, da bi prevevali le te carine na lastno prebivalstvo. V ostalem so po mnenju senatorja Swansona mnoge države tako v industrijskem, kakor v finančnem pogledu na boljšem. kakor pa Zedinjene države severne Amerike. Gospodarski in diplomatski krogi toJmacijo to izjavo tako, da z nastopom Roosevelta kot novega predsednika ni pričakovati, da bi Zedinjene države hotele odstopiti od svoje dosedanje carinske zaščitne politike in odpreti vrata na svoja notranja tržišča tujim proizvodom. Prav tako bo Amerika tudi v vprašanju vojnih dolgov in v drugih finančnih zadevah postala bolj oprezna in bo povsod skušala varovati svoje pravice.
Hitler prispe v Berlin
Berlin, 15. novembra. Listi poročajo, da pričakujejo Adolfa Hitlerja v četrtek 17. L m. v Berlin, če se bo odzval vabilu kancelarja Papena aH če bo imenoval svoje zastopstvo, aH pa če se bodo narodni sociaHsti sploh odzvaU vabilu kancelarja Papena, ni znano in tudi nI verjetno. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bosta v primeru poganjanj s kancelar jem pooblaščena poslanca Frioke in pa Oron-
Velika rudarska stavka
Oviedo. 15 novembra. AA. V tukajšnjih premogovnikih je izbruhnila splošna stavka. Dozdaj stavka nad 30.000 rudarjev. Stavka se razvija v popolnem redu. Pozivu na stavko so se odzvali rudarji do zadnjega moža. Stavka je izbruhhnila zato, ker podjetja niso mogla oddati ogromnih zalog že izkopanega premoga in so zato morala reducirati mezde in delavstvo. Prodaja premoga je padla na polovico. Minister za industrijo je že posredoval pri prfzadetih podjetjih, vendar zaenkrat njegovo posredovanje ni doseglo zaželenega uspeha.
Odmev krvoprelitja v Ženevi
Bern. Ig. novembra. Višji vojaški avditor je predložil zvezni vojaški komandi poročilo glede krvavih dogodkov, ki so se odigrali 9. novembra v Ženevi. Iz poročila je razvidno, da je občinstvo vojake ozmerjalo in napadlo. Iz preiskave je tudi razvidno, da eo bili napadalci za napad na vojaštvo temeljito pripravljeni in tudi dogovorjeni- Čete so bile prisiljene rabiti orožje, še pred streljanjem so vojaki trobili, kar pa ni imelo iiobenega uspeha. Poziv službujočega častnika, da naj se občinstvo umakne, je bil v splošnem hrušču in trušcu najbrž presli-šan. Ugotovljeno je rudi, da so prvi streli padl; iz vrst občinstva In da so streljali na vojake z bližnje strehe. Streljanje je trajalo samo deset sekund, vsega skupaj je bilo oddanih 157 strelov, od teh 30 iz lahke strojnloe.
Nova
znanstvena ekspedicija
Berlin, 15. novembra. AA. Nemški raziskovalec Paul Graetz, ki je že dvakrat prepotoval Afriko v avtomobilu in motornem čolnu, pripravlja novo mednarodno ekspedicijo v ekvatorijalne pokrajine Afrike Naloga ekspedicije bi bila topografska in fotometrična. Ekspedicija bo imela S letal.
Lov za letalskimi rekordi
London, 15. novembra. AA. Mistress Mosslison, prejšnja Amv Johnson, skuša zboljšati daljinski rekord svojega moža iz Londona v Južno Afriko in je včeraj ob 6.37 odletela iz Londona na polet v Južno Afriko. Kakor znano je potreboval njen mož za ta polet 4 dni, 7 ur in 22 minut.
Dijaške demonstracije
Bukarešta, 15. nov. Približno 70 rumun-sko-macedonskih dijakov je priredilo demonstracije pred grškim poslaništvom v Bukarešti. EHjaki so razbili šipe poslaništva. Demonstrirali so proti razsodbi v Solunu, pr" kateri je bil morilec nekega Rumuna oproščen. Po daljšem prizadevanju je policiji uspelo razpršiti dijake. Policija je aretirala nekaj dijakov, ki jih pa je pozneje izpustila.
ZVOČNI KINO IDEAL
Danes ob 4., 7. In 9. uri zvečer premiera filma krasnih melodij:
Božanska noć
V glavnih vlogah dražestna primadona Evelvn Caye in nepozabni pevec
iz »Bio Bite« John Bole*. Noe pustolovščin, smeha in ljubezni!
Nov »VFAc zvočni tednih.
Protidržavnost so mu hoteli podtakniti
Kako pride Sokol kot »protidržaviri« element pred sodišče — Oprostilna razsodba
Ljubljana. 15. novembra.
Davi se je moral zagovarjati pred malim senatom znan bohinjski naprednjak, požrtvovalen Sokol in dober Jugosloven, g Josip M aren k, trgovec iz Nomnja. češ, da je obesil na drog ob cesti pri Le-pencah napis: »Zivio republika!« Raznrava je pokazala, kako zlobni so sovražniki, ki s svojimi zlohotnimi jeziki skušajo škodovati našim somišljenikom na vseh krajih. V tem primeru pa obtoženec nima drugega sovražnika, kakor svojega lastnega očeta Miho, ker ga je sin zaradi zapravljivosti in popivanja predlagal, da ga sodišče postavi pod skrbstvo. #č_e je sina Jožeta tudi že napadel z nožem in ga poškodoval na roki, posestvo z gostilno pa izročil drugemu sinu Francetu.
Ko je v nedeljo 19. junija zjutraj našel orožnik Uroš Masaljević kake tri četrt ure daleč od obtoženčeve trgovine proti-đržavni napis, so orožniki takoj pričeli poizvedovati, od kod je karton. Obtoženec je takoj izjavit, da ie bila škatla njegova in da jo je z naramnicami vred prodal najbrž nekemu fantu, edino oče obtožencev ga je pa črnil, češ, da je sin zagrizen komunist
Obtoženec je seveda zanikal dejanje in natanko popisal, da nikdar ni bil komunist, saj se tudi ni udelžil železničarskega štrajka, ko ie bil nekaj časa pri železnici. Že pred voino je bi-1 član sokolskega naraščaja v Kranju, pozneje ie bil pa tudi vedno Sokol in je sedaj član Sokola v Gor>u-šah. Vedno je požrtvovalno sodeloval tudi pri vseh sokolskih in naprednih prireditvah
Zopet požar
Novo mesto, 15. novembra.
Davi okrog 4. je izbruhnil požar v Got-ni vasi pri Novem mestu v hlevu po-sestni-ce Ane Štihove. Pihala je močna bufja in kmalu je nastal velik požar. K sreči stoji Štihova kmetija na fugozapadnem robu vasi in tako je ostala obvarovana pred katastrofo. Na pomoč so takoj prihiteli gasilci iz bližnjega Šmihela. ki pa ognja niso mogli udušiti. Zgorel je popolnoma nov hlev s svinjakom in polnim listnjakom.
Živino so rešili, zgorelo pa je 8 kokoši. Kako ie ogenj nastal, ni znano. Poslopje je bilo zavarovano za 20.000 Din, Skoda na je mnogo večja. Pri požaru sta se lažje ponesrečila crva gasilca, in sicer Stanko Barantin. ki si je nalomil več reber, ter Jože šušteršič, ki si je poškodoval levo ro-ko. Pri Stihovih je gorelo že drugič.
Nesreče in pokolj
Ljubljana, 15. novembra.
Ob 7.45 je vozila z enovprežnim vozom mlekarica Frančiška Matenova iž Vižmar-ja po Celovški cesti proti Šiški. Blizu Ker-šičeve gostilne se je pričel konj zaradi ropota bližajočega se motociklista Ivana Ru-pena, prokurisra pri tvrdki »Lutz« v Šiški, nenadoma plašiti in v hipu. ko je privezal motociklist mimo, je skočil konj na levo tako, da se je vozač zaletel naravnost vanj Konj je padel na eno stran, vozač je pa od-letel na pločnik, kamor je priletel z glavo in nezavesten obležal. O nesreči je bila te-lefonično obveščena reševalna postaja in kmalu je avto ponesrečenega Rupena prepeljal v boliico. Tam so ugotovili, da ima zlomljeni obe roki, poleg tega je zadobil hude notranje poškodbe, bil je pa tudi ranjen na glavi. Rupeno se vse dopoldne nd zavedel in njegovo stanje je zelo resno.
Konju je motociklist zlomil levo sprednjo nogo in ga je moral vzeti mesar. Kdo je k*v nesreče, ni ugotovljeno, zdi s«, da jo je pripisati naključju.
Na Dolenjskem sta se zopet pripetila dva žalostna primera divjanja z nožem. V Podivančni gorici pri Stični so na Martinovo nedeljo fantje popivali m v pijanosti Je nastal med njimi prepir. Mesarski pomočnik Rudolf Kuhi n posestnikov sin Avgust Zlajpah sta se začela prepirati in ko Je pozneje Kuhi zapustil gostilno, je pritekel Zlajpah za njim in ga sunil z nožem v srce. Kuhi je kmalu izkrvavel, Žlajpah je pa brez sledu izginil. Vzrok zločina je alkobol in pa prepir zaradi dekleta.
Podoben zločin je bil izvršen istega večera v vasi Temenici, kjer je nekdo posest-nihovega sina Ignaca Zajca med prepirom trikrat sunil z nožem v prsa in hrbet ter ga hudo poškodoval. Ranjenca so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer se bori s smrtjo. Kakor je videti, tudi treznostni tedni nič ne pomagajo.
Pri Škofljici se je včeraj popoldne pripetila manjša nesreča. Marija Precbličeva, 361etna posestnikova žena z Grosupljega, se je peljala z avtobusom, ki ga je blizu Škofljice na spolzki cesti zaneslo v stran. I
v Bohinju in v okolici, prav tako je bil pa vedno naročen na »Slovenski Narod« in vsa vas ga pozna kot značainega naprednjaka, ki se je seveda tudi udeležil volitev v Narodno skupščino. Da izpopolni sliko o prepričanju obtoženca, je njegov zagovornik, župan ljubljanski g, dr. Dinko Puc predložil polno dokazov in prič.
Izvedenec za pisavo je sicer izjavil, da je pisava zelo sumljiva, vendar ie pa te trditve zagovornik g. dr. Dinko Puc z lahkoto ovrgel, priča sirar Kavčič Fran je pa celo popolnoma dokaza! obtožencev alibi, ker je bil priča že popoldne in vso noč skupaj z obtožencem, da nikakor ni mogeJ oditi do tričetrt ure oddaljenega droga, obesiti napis in se zopet vrniti. Tudi učitelj g. Murovec Ivan je naslikal obtoženca za vzglednega Sokola in zanesljivega naprednjaka, a tudi obtožencev brat France je to potrdil ter opisal, kako oče Jožeta sovraži, obenem pa tudi povedal, da ie v njegovi gostilni za pečjo pred dogodkom ležala taka škatla brez pokrova. Zagovornik je pripomnil, da v hiši stanuje tudi obtožencev oče.
V svojem zagovoru je župan g. dr. D. Puc sijajno ovrgel vse navedbe obtožnice po vrsti, zlasti pa vse glede komunizma, ter dokazal, da obtoženec sploh nd bil v stanu obesiti inkriminiranega napisa, zato se je pa po njegovem prepričljivem govoru senat v trenutku vrnil iz posvetovalnice in predsednik senata g. s. o. s. KraH razglasil oprostilno razsodbo, češ, da vse govori proti trditvam obtožnice.
Zaradi nenadnega sunka je Predahceva padla z voza na cesto in si zlomila desno roko. — Peter Borušek, mizarski pomočnik iz Ljubljane, ushižben v Prekorju pri Celju, je včeraj streljal s flobertko, med streljanjem je pa zdrknil zapirač doli in naboj mu je udaril nazaj v obraz. Ranjen je bil pod dednim očesom in so ga morali prepeljati t bolnico.
Pretkana sleparka
Kočevje, 14. novembra. Pred tremi tedna se je zglasiia pri upravniku zavoda za slepe v Kočevju, g. Jelu Ja-nežiču neznana ženska, stara okoli 45 let in meščansko opravljena. Tujka je govorila samo nemščino in se je predstavila kot odposlanka Kola jugoslovenskih sester iz Zagreba. Izrazila je željo, da bi si zavod natančneje ogledala, da bo mogla svojemu odboru pravilno poročati. Namišljeni dami so v zavodu brez nadaljnjega radi ustregli m so ji pod vodstvom ene iznned učiteljic razkazal i vse prostore. Ko so bili s tem poslom gotovi, je pričela neznanka iznenada tožiti, da ji je zmanjkalo denarja za nadaljevanje vožnje ia je prosila za par kovačev. V dobri veri, da gre za pošteno stvar, so »topnici KJS« tudi v tem pogledu ugodili m ji izročili zaželeni znesek.
Komaj pa je neznanka zapustila Kočevje, se je že raz vedelo, da je naredila ženska istega dne slične obiske tudi po drugih hišah in je obiskala nekatere ugledne obitelji, ki jim je natvezla docela drugo povest. Izdajala se je za zastopnico Rdečega križa, drugič za poslanko Dečjega doma, a vselej je izpreminjala ime svojega bivališča. Zvesta je bila le eni želji: Vsakokrat ji je zmanjkalo denarja za železaico; seveda čisto slučajno. Pretkana ženska je zbrala na ta način precej kovačev. Iz mesta Je pravočasno izginila. Tudi za njeno iskanje je bilo že prepozno, potem, ko se je zve-dek>, kako in kaj je z njenim zastopstvom. Ljudje so bili pa že pozabili na to.
Na veliko začudenje na je prejel te dneve upravnik g. Janežič pismo od župnika iz Unca pri Rakeku, ki mu sporoča, da se je zglasila v župnišču čedno oblečena ženska, ki se je izdajala za poverjenico zavoda za slepe iz Kočevja češ, da je prišla po informacije o nekem slepem otročičku. Zmanjkalo ji je denarja za vožnjo tudi to pot. Slo je s sleparko 90 Din. Vodstvo zavoda t Kočevju je kajpak tamošnjemu župniku takoj pojasnilo, da v Unec ni poslalo nikogar in da mora biti ženska čisto navadna sleparka.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2312.90_2324.26. Berlin 1367.36—1378.16, Bruselj 798.85 đo 802.19, Curin 1108.35—1113.85, London 191.97—193.57, Newyork ček 5738.81 do 5767.07, Pariz 225.77—226.89, Praga 170.45 do 171.31, Trst 294.35—296.75.
INOZEMSKE BORZE.
Curili: Parla 20.37, London 17.35. Newyork 519.75. Bruselj 72.075, Milan 26.60, Madrid 42.50. Amsterdam 208.50. Berlin 123.576, Sofija 3.75,   Praga 15.38.
Kronist in človekoljub Lavoslav Jerin
Spomina moža, ki ga bo zagorska dolina težko pogrezala
Zagorje, 14. novembra.
»Kadar bo on umri, se bo poznalo, da je ▼ dolini zmanjkalo človeka« so si zadnje čase skrivši potepe ta vali ljudje. Vendar se nd nihče nadejal, da ga bo tako hitro vzelo, tem manj, ker je bil do zadnje minute za svojih 77 let dokaj čvrst in ker je do zadnjega zatajeval svojo bolezen, vdano in z možatostjo, ki ga je odlikovala v njegovem, dela m sadov h >gatem življenju. Še zadnji dan, ko je čakala smrt za njegovo pisalno mizo, je sedel k pisanju, da >e napisal prošnjo za nekega rudarja, češ, saj je velik revež, le pomagajmo mu, dokler moremo. Strog do perečih vprašanj, neomajljivo prepričan m za prepričanje se boreč, usmiljen ter nesebično ustrežljiv do potrebnih, zavoren in poučen v vseh vprašanjih novega časa — tak je bil pokojni Jerin vse svoje življenje, do zadnjega diha.
Kot rudar je nastopil svojo pot v naši dolini. Ker je bil odprte glave, so ga kmalu uporabili tudi v pisarni — popoldne tu. dopoldne v jami. Zaradi svojih zmožnosti je preko raznih odgovornih mest bil nameščen t Bratovsko skladnico in sicer v računsko pisarno. Kot zaveden mož, ki se je vedno p>t**goval za koristi od nemške gospode dokaj Ziipostavljaneg-a slovenskega rudarja, si je prid<;bil med sotrpini polno zaupanje rer mu je bilo na ta način mogoče pri raznih glasovanjih doseči zmago rudarske in slovenske stvari, kot računovodja je dobil vpogled v zverižena pota pravice, kar mu je v poznejših lerih omogočilo, da je storil za. rudarje, posebno one, ki so se vrnili iz Nemčije brez pokojnine, mnogo dobrega, nekatere je naravnost rešil popolnega propada. Iz vseh krajev, iz Rajhenburga. Laškega itd. iz daljnih okoliških vasi so romale leto za letom, uro za uro množice zapostavljenih in svojih pravic oropanih rudarjev k Jerinu, da jim je napisal prošnje, kakor jih je edino on znal in ki so zalegle, da je marsikdo dobil tisočake in dosmrtno pokojnino. Za vse to ogromno dolgoletno človekoljubno delo pa ni nikdar zahteval nobenega plačila. Zlato njegovo srce, pre kaljeno v Lastnih težkih rudarskih letih, je sipalo dobrote na vse strani, tako da so ob njegovi smrti zatarnali sto in stoti, da so prihiteli iz vseh krajev k njegovi krsti poročit solzo žalosti in hvaležnosti. Sami v težkih b-.;jih sklonjeni možaki so molče stopali v nedogledni vrsti za njegovo krsto, kakor za svojim očetom. Ni bilo hiše v Za gorju in bližnjih vaseh, da ne bi šli skoro vsi za pogrebom. Zares, v dolini je zmanjkalo človeka.
Pa ne samo v delu za bližnjega je n>i neutrudljiv. on je bol za našo dolino tudi nekakšen Valvazor. Odkar je pomnil, le pisal kroniko, ki pe se ni tikala le vsakdanjega življenja naj »/je okolice, nego tudi pomemhn'h svetovrrh dogodkov, ('le ni kdo vedel, kuferi dan in uro je umrl ta ali oni. ©de-n je vedel skoro na pamet. Jerin. Zbral
je iz zagorske povestnice prav vse, kar je bilo mogoče dognati. Poznal je vse dogodke, imena in časovne podatke, pa mu ni bilo pri njegovih 77 letih niti treba pogledali v zapiske. Spomin je imel jasen m u.lužen. da bi ga mlad človek zanj zavidal. V zadnjih časih je napisal zgodovino Zagorja i*i zagorskega premogokopa z okolico. S tem je otel pozabi neprecenljive podatke, mimo katerih ne bo mogel noben lokalni zgodovinar. Nabral je tudi mnogo narodnega zaklada, pred vsem pesmi, ki jih ie objavil dr. Strekelj v svoji zbirki »Slovenske narodne pesmi«'. Bil je vsa leta naročnik Slov. Matice, na »Slov. Narod« je bil naročen od 1S75. leta dalje, prav tako je bil naročnik »Ljubljanskega Zvona« in je sploh kupova] slovenske knjige, če je imel le pri-lužr.ost za to. Že pred vojno je dal ferijal-ceir nn .stalno razpolago prenočišča in po potrebi tudi hrann.
V najkritienejši dobi pred vojno je bil starosta Sokola, s šentlampertskim narodno zavednim župnikom Bereetoin sta delala ramo ob rami na polju narodne prosvetc in zavednosti. Če bi Jerin hotel prodati svoje slovensko in jugoslovansko prepričanje za skledo leče. bi lahko dobil pri TPD zajemljivo ♦esto, a on je vse to zavrgel in u.-rt;il zvest svojemu prepričanju, v katerem je vzgojil tudi svoje otroke.
Do častitljive starosti je ohranil telesno in duševno čilost. Neprestano gibanje in delo sta mu ohranila te moči. Nikdar ni posedal brez zaposlenja. Vedno je rad debatiral, se živo zanimal z* vsa vprašanja, prebiral vse časopisje po vrsti in o vsem vedel povedati dobro pretehtane in točne sodbe. Ko je opravil svoje delo pri pisalni mizi, je vzel pot pod noge in hodil ure daleč na :z-prehod ob vsakem vremenu. Na vse zgodaj ie hodil po maium mostovžu in telovadil, krepko vdihajoč sicer ne posebno dober zagorska zrak. Mrzle kopeli in zmerna jedača sta mu utrdila zdravje, da je bil redko bolan Vendar, starost je bolezen, in ta mu je prinesla svoje težave, katerim je končno radi osl-ubljenja srca podlegel.
Vse v vsem, pokojni Jerin je bil mož, kakor je danes malo takih. Poleg neumornega in nesebičnega dela, težkih in žalostnih dni, ki jih je prestal posebno v vojnem času, ga je dičila neupogljiva vn naravnost mladeniška zanešenost. Med vsemi veterani zagorske doline je bil on po srcu najve-drejši in do zadnjega za vse dobro z vso dušo /avzet. V grob je leglo le njegovo telo, njegov duh pa, ki so ga ustvarila njego-vj dobro dela in njegova velika ljubezen do rodne grude in dolgo časa pričakovane velike domovine, bo pa živel med ljudstvom, ki se ga bo vedno hvaležno spominjalo.
Naj bodo te vrstice le skromen izraz v snomin na moža. ki je tako tesno prirastel na čr»o zagorsko grudo in njene ljudi.
AMI.
še enkrat „Veseli vinograd"
Začasno odstavljena komedija — Šopek v blatni manšeti — Ljubimo
našo dramo!
Ljubljana. 15. novembra.
Zaradi uprizoritve veseloigre ^Veseli vinograd« se je razvnela polemika, ki je prestopila vse meje stvarnosti in dostojnosti. Kadar se skregata dve ordinarni megeri, si tako očitata grehe svojih otrok, mož. dekel. stricev, tet, bratov, zetov in sinah, le pri stvari ne ostaneta.
Kot zrel mož sem resno in iskreno izrazil svoje un 99'c Ljubljančanov in gostov z dežele) mnenje, da 2>Veseli vinograd* z veliko večino svojega dejanja in v takem prevodu ni primeren za nase reprezentativno Narodno gledališče, a niti za najbolj primitivno kmetisko gledališče. Nedostojno, odurno, naravnost ženantno sirovo pa ;e to dejanje. Z ničemer pa se nisem dotaknil literarne ali umetniške plati te komedije. Vsakemur je jasno, da so lahko celo največje umetnine (kipi, slike, knjige) primerne za odraslo, visoko izobraženo občinstvo, a vendar so popolnoma neprimerne za nezrelo mladino in za široko maso. Niti sv. pis-mo ni primerno čtivo za vsakogar!
To sodbo je izrekla tudi gledališka publika v Gradcu, kjer je lani z žvižganjem in razsajanjem onemogočila predstavljanje >Veselega vnogradac Vsi redarji in detektivi niso mog*li rešiti Zuckmaverja ogorčenih izbruhov graškega občinstva. Celo graški nemški akademiki so se čutili užaljene po >študentuc, asesorju, valja jočem se po gnoju tik prašiče. Prav taki >fUistri. zeloti in hinavci« pa so demonstrirali proti .->Veselemu vinogradu- tudi po raznih gledališčih Nemčije.
Po vsem evropskem svetu branijo torej spodobni ljudje, ki so v ogromni večini, predvsem človeško dostojnost in čisto enako reagirajo na nesramnosti z odra, čeprav se jim servirajo z resnično ali le pozirano literarnostjo. Po vsem svetu pa so tudi seveda amoralni in nemoralni ljudje, ki uživajo pač najbolj pri takih predstavah. Nadejam se, da so še v veliki manjšini.
Pametne gledališke uprave se zavedajo, da predstav ne smejo prirejati le za par sto amoralnežev in nemoralnežev. nego da se morajo ozirati na večino. Zuokma-verjev vinograd je bil po Jul. Babu res >der erste richtige Publikumserfolg der jungen Generation«. al: vemo. kakšen je bil ta nemški publikum: nekaj ktkovskih literatov, ki nalašč izzivajo in pa truma individijev, ki jih sploh ni več sram, ki jim le še najbolj kosmate besede in najbolj kočljivi prizori na odru ogTejejo degenerirane živce in zvodenelo kri. Škandal, seksualna senzacija, alkoholizirana ekscesivnost imajo po vsem svetu velikanski — publikum!
Le brezvestni gledališki voditelji špekulirajo na tak publikum, da bi z gnojem in smradom napolnili svoje prazne kase. Takih voditeljev   pa   nima naše gledališče!
Ne, naš svetovno kot estet največje rahločutnosti in bistrosti priznani Oton Župančič se kot gledališki upravnik ne" oklepa načela tistega rimskega imperatorja, Ki je glede davka na kloake izjavil: ;>Non olet!« Saj ne smrdi, kaso pa le polni! ...
Zato je Župančič .-»Veseli vinograd« začasno vzel z repertoarja. Storil je čisto isto. kar je moralo storiti graško in še marsikatero  nemško gledališče.
Odločno odklanjam zlorabljanje svoje kritike za neokusne osebne in celo politične napade na Otona Župančiča. V take zveze se ne podajam! V načelih sva si bila in. upam. ostaneva edina: spoštujem ga, visoko cenim. In povsem se strinjam ž njim. da je zelo škoda te izvrstne predstave :n da je vsega malerja krivo dejstvo, da naše gledališče nima dramaturga z energičnim rdečim svičuikom. »Veseli vinograd« vsebuje vendar tudi mnogo sonca, svežega zraka in krepilnega vonja po plodni zemlji! Podoben je šopku v blatni manšeti. To manšeto bi bilo treba vreči tja, kamor spada: na gnoj — in nuditi občinstvu le — čisto cvetje . . .
In dobesedno se strinjam z ravnateljem naše vrle. tako marljive, sposobne in vzgiedno produktivne drame, s Pavlom Goliem. V svoji pravljici >Srce igračk« namreč pravi:
3 V gledališču vidimo in slišimo toliko lepega in koristnega, da ga težko pogrešamo, kc ga spoznamo in vzljubimo. Zabava nas in uči obenem... O, gledališče, namreč l«*p«, čisto gledališče, je kakor odkritosrčen prijatelj! Ljubi nas, venomer premišljuje, s čim bi nas razveselilo in duševno obogatilo; vzpodbuja nas k lepemu in do. brerau, izprašuje nam vest, očita nam napake. Kolikrat zapuščamo gledališče prerojeni, dvignjeni, oprani. Takrat spoznavamo neprecenljivo vrednost pobud, ki nam jih daje gledališče. Poleg- vseh dobrin, ki poglabljajo v nas vero v končno zmago vsega dobrega in čistega nad zlim in nelepim, uživamo v gledališču v vsej pestrosti in razkošju Skrivnostno stvari-teljnost um etnosti!«
Tako je. draga prijatelja, Župančič in Golia!! In tudi jaz napišem in podpišem Goliejeve besede:
>Hvala vam gospodje igralci, režiserji in upravniki! Le naprej po težM poti, W ste jo nastopili! Ne omagujte, ne plašite se zaprek! TJvažujte blagonaklon jene, čeprav včasih neprijetne kritike, a prezirajte zlobne škodoželjne nergače! Vsi, ki so dobri in plemeniti, bodo vedno na nafti strani!« Fr. G.
*
Resnice se boje le slabiči in lopovi.
Tisti, ki mislijo, ne smejo nikdar pozabiti, da nešteto ljudi še ne misli.
Sredi mesta sta vlomila
Snoči Je bilo vlomljeno v trgovino ge. Ivanke Šmalc na Marijinem
trgu
Ljubljana, 15. novembra.
Z bližajočo zimo so se priteoli v Ljubljano kriminalni tipi, potepuhi in postopači, tako da ie javna varnost v mestu zopet ogrožena. Včeraj smo poročali o dveh drznih roparskih napadih ter o nevarni vlomilski dvojici, ki j« je policija aretirala in izročila sodišču, s noč i je pa bi! sredi mesta izvršen drzen vlom.
Snoči okrog 2030 je neki pasant v WoI-fovi ulici obvestil stražnika Josipa Zorka, da ga kliče trgovka ga. Ivanka Šmalčeva, ćeš, da so v njeni hiši tatovi. Ko je stražnik prispel tja, mu je ŠmaiČeva povedala, da je bilo v njeni odsotnosti vlomljeno in da so vlomilci gotovo še v hiši. Stražnik je zaklenil ve-žna vrata za seboj in preiskal vso hišo: in res je v kleti v temnem kotu naletel na dva mladeniča, k: sta tam mirno zdela.
Stražnik ju je pozval, naj dvigneta roke, nakar sta se neznanca takoj vdala. Med tem so prišli stražniku na pomoč še njegovi tovariši in s pomočjo teh je mlada vlomilca odvedel na policijo. Tam so ugotovili, da gre za 23!etnega samskega mehanika Davorina Novosela, ki je že delj časa brez posla, in pa za raznašaica slaščic Adolfa Bizoviška. rojenega leta 1°13 v vasi Breg in pristojnega v Gotovlje.
Ko so ju preiskali, so našli pri Novoselu 37 bankovcev po 1<*> Din in ključ, ki ga je spoznala trgovka §malčeva za svojega. Pri BizoviŠku so našli 1° bankovcev po 100 Din, 63 kovačev. 7 srebrnikov po 20, 22 srebrnikov po 10 Din in za 170 Din
drobiža. Vsega skupaj sta imela pri sebi 6760 Din gotovime. Priznala sta, da sta denar pobrala iz blagajn v pritličnem lokalu, kakor tudi v pisarni v prvem nadstropju.
V prvem nadstropju pa sta s: pripravila tudi za 10.000 Din dragocene kožuhovine, ki je pa nista utegnila odnesti. Zanimivo je. kako sta se temeljito pripravila za vlom in se hotela za vsak slučaj zavarovati. V pisarni sta namreč tudi prereza1?, telefonsko žico. da ne bi morda kdo tvrdke tele-fonično klical in ju pri poslu motil. Pri Novoselu je pa našla policija rud? štiri naboje za samokres in na vprašanje, kje ie samokres, je Novosel dejal, da ga je vrgel v kleti proč. Res je policija našla tam davi navaden samokres na bobenček.
Novosel in Bizovišek sta tudi priznala, da sta se že okrog IS. skrila v kletne prostore Smalčeve hiše in čakala, da trgovino zapro. Ko ni bilo nikogar v hiši, sta vlomila. Imela pa sta smolo, kajti gospa Smalčeva se je takrat slučajno vrnila nazaj v trgovino in ju zalotila, ter takoj obvestila policijo. Zdi se. da sta pri vlomu sodelovala še dva druga, ki pa sta bila menda na preži pred hišo in sta izginila takoj, ko sta zavohala nevarnost. Smal-čeva je v Novoselu spoznala mladeniča, ki jo je v enem mesecu že trikrat v pisarni nadlegoval za podporo.
Novosel je bil še pretekli mesec usluž-ben kot meanik v nekem podjetju, a ie sam odpovedal službo, češ. da ima bolfjšo. Policija izroči po zaslišanju vlomilca sodišču.
Gostovanje g. Popova
Eden najboljših baritonov, kar jih je imela naša opera, je bil, žal, le dve sezoni ruski umetnik g. Popov. Zato smo bili prav zelo veseli, da je s> < po dolgem času zopet nastopil kot gost v partiji brivca Figa-ra. Neokrnjen je ostal bron njegovega glasu, zvonkega i silnega, prožnega in razteznega do višin in strmin z enako lahkoto. Tudi igralsko je izvrsten. Vendar sem imel čut, da je njegov materijal v našem gledališču in sredi naših pevcev nežnejšega podajanja celo prevelik, premočan. Zato nt bilo harmonije.
Predstava je bila vobče preveč razbrzdana v igranju* in v katikiranju nekateri zahajajo predaleč. Galerija in stojišče pa sta morda prav zato posebno uživala. Zelo je napredovala m se lepo razvila ga. Po-povičeva, ki poje mirneje, varneje in lepše, kakor kdajkoli prej. 2ela je lep uspeh.
Zal, da gledališče ni bilo povsem polno!
Fr. G.
Selitev Šentjakobske :nice
knjizi
Kar je želel že njem največji prijateM in zaščitnik dr. Gregor Žerjav, se je končno uresničilo. Največja in najpomembnejša javna knjižnica v državi, ki je obenem izvir in središče ter vzor vsem knjižnicam v banovini, se je preselila v središče glavnega mesta, kamor tudi spada. Od danes posluje v hiši Slovenske Matice na Kongresnem trgu in izpolnjuje prav tako namen tega odličnega narodnega društva kakor Slovenska Matica sama. Morebiti je pa še pomembnejša, saj šentjakobska knjižnica posreduje razširjenje duševnega dela v najširše mase. Skoraj 300.000 knjig izposodi na leto 50.000 čitateljem! Mogočne so te številke, a še mogočnejša in za naš narod častnejša je njih vsebina, ki dokazuje kulturni nivo našega naroda tako očitno, kakor nobeno drugo dejstvo.
Tri dni in .tudi skoraj tri noči je 25 ljudi selilo knjižnico. Na desetih velikih Turkov ih tovornih avtomobilih so jo prepeljali iz tesnih prostorov na Starem trgu v sredino Ljubljane na Kongresni trg. In tudi pri svoji selitvi je knjižnica pokazala, da je namenjena vsem slojem in tudi najnižjim, saj je bila pri selitvi polovica osob-ja iz vrst brezposelnih, kar moramo še posebno pohvaliti, da tudi javnost spozna, kako ta naša odi iona organizacija ob vsakem svojem dejanju upošteva svod namen, da je ljudska.
Sorskim vlomilcem za petami?
Sora, 13. novembra.
Naši čitatelji se gotovo še dobro spominjajo drznega cerkvenega vloma v sorsko župno cerkev. Pod okriljem temne noči so izrabili tedaj pretkani lopovi samotno lego cerkve, vdrli v njo in pokrali iz tabernaklja pri glavnem oltarju za 8000.— Din zlatih cerkvenih posod in delov izredno dragocene monstrance. Varnostni organi so si zaman prizadevali, da bi izsledili vlomilce. Ta teden pa so se poizvedovanja in okolrščme tako zasukale, da obstoja velika verjetnost da bodo vlomilci v kratkem pod ključem.
Pred dnevi sta prišla s kolesi v Soro dva neznanca, ki sta se nekaj časa potikala po vasi, nato pa sta trbrala pot proti robu gozdiča, ki se pričenja v neposredni bližini župne cerkve. Domačin^ posestnik Prano Oman, je bil zaposlen na njivi in je kretanje neznanih tujcev točno opazoval ker sta se mv takoj spočetka zdela sum-tiiva. Oman jc zapeljal voz z živalmi na-
menoma na cesto, da sta morala kolesarja tik mimo njega. Na Omanovo vprašanje, kam vendar hočeta v gozd, sta moška odgovorila, da gresta nad zajce in srne. Kmetu sta izginila nato tujca izpred oči in se umaknila v goščavo — ter jih ni bilo več na spregled.
Na parobku gozda so našli pozneje precej veliko izkopano jamo, kraj nne pa je ležal kramp, ki so ga spoznali v žup-nišču za njihovo last. Sodijo tako. da so v to jamo, ki leži kakih 200 m od cerkve, nanosili vlomilci v noči vloma naropani plen in ga zagrebli v tla. Kolesarja pa, ki sta imela s seboj tudi nahrbtnike, naj bi bila dogovorjenega dne zlatnino izkopala in odnesla, da jo spravita na ta ali oni način v denar. Bežeča kolesarja so opazili pozneje nekateri drugi ljudje, ki so dali med tem obveščenim orožnikom natančne podatke o obeh tujcih. Mnogo pozornosti je vzbudila vest, da so baje kos zlata, k: pripada k plenu, našli v neposredni bližini Medvod ob železniški progi. Na podlagi tega so pričeli varnostni organi zasledovati moška, o katerih sodijo, da sta vlomilca, aH vsaj z vlomilci v zvezi.
KL\0 LJUBLJANSKI DVOR _Telefon 2730._
Samo danes ob 4M pol 8. in 9. uri
dražestna Lya Mara v veselem filmu
„Danes pleše Marijeta"
Kot partner priljubljeni Louis Leroch
Režija: Friderik Zelnik Cene: Din 2.—, 4.—, 6.—
Iz Celja
—c Narodno    gledališče    v Mariboru
vprizori v nedeljo 20. t. m. ob 20. v celjskem mestnem gledališču uspelo Krefto-vo diramo »Celjske grofe< v repriz-i, ob 20. pa znano Leharjevo opereto 3.F\rideri-ko« z gdč. Pavlo Udovičevo v ulosi Friderike ln g. Belizarjem Sancinom v vlogi mlađega Goetheja. Vstopnice se dobe v predprodaJi v knjo-garni K. Goričarja nasl. na kralja Petra cesti,
_c Poroka,   V nedeljo 15. t. m. sta se
poročila v celjski župai cerkvi zasebni nameščenec g. Alojz Snedič in gdč. Dana Strausova Iz Celja. Obilo sreče!
_c Celjsko pevsko društvo    bo imelo
ta teden zadnje ločene vaje, ki se jah naj pevke in pevci zanesljivo in točno udeležijo. Ženski zbor bo imel vajo v sredo 16. t m. že ob 19.30. Cel jako pevsko društvo bo priredilo 1. decembra skupno s celjskim godbesnim društvom velik vokalno - instrumentalni koncert. Celjsko god-beno društvo pod vodstvom g. AL Kališ-nika bo iz»vajalo Griegovo »Poklonitveno koračnic01 in I. stavek Schubertove simfonije v h-molu, Celjsko pevsko društvo pod vodstvom g. Peca Sesule pa Sattner-jevo kantato »Soči< za soli, zbor in orkester.
—c Iz sodne službe. G. Josip Pole, sod-nii avskultant v Celju, je dodeljen okrajnemu sodišču v SiovenjgTadcu.
—c Borza dela v Celju išče tri stavbne kleparje za začasno delo. V poštev pridejo samo retflektanti za Celje m okolico.
<8e
„ Koledar. Danes;   Torek,  15.  novembra katoličani:  Leopold,    Volčiča,    pravoslavni 2. novembra.
Dananšnje prirerditve.
Kino Matica: Rasputin.
Kino Ideal:   Božanska noč.
K»no dvor:  Danes pleše Marljeta.
ZKD: Opasnosti lahkomiselne ljubezni ob 14.15 v kinu Matici.
Širši sestanek političnega društva JRKD za vodmatsti okraj ob 20. v gostil-n.$ >Majarončekc-
Dežurne lekarne.
Danes: Sušnik, Marijin trs 5 in Kuralt, Gosposvetska cesta 10.
Narodno gledališke
Drama.
Začetek ob 'JO. uri. 15. nov., torek: Zločin in kazen. Rc\l A 10- nov., sreda :.Marij. Kod B.
17. nov-, četrtek ob 15.: Celjski grof jo. Dijaška predstava. Izven. Izredno znižane cene.
18. nov., petek zaprto.
Abonenti reda 1> imajo za svoj abonma dramsko predstavo v sredo dne lo. t- m. Vprizori se v običajni zasedbi Papiolov* drama Marij.
Dijaška predstava v ljubljanski drami. V četrtek 17. t. ni. popoldne ob 15. uri se vprizori kot dijaška predstava po globoko znižanih dramskih cenah Kreftova izvirna drama Celjski grofje, ki so imeli pri vseh dosedanjih vpnzoritvah v resnici velik uspeh. Celjske groie vprizarja tudi mariborsko Narodno gledališče ter je imela drama tudi v Mariboru in na gostovanju v Celju resničen uspeh. Poset izvirnega dela tiajtopleje priporočamo naši mladini pa tudi ostalemu občinstvu, ki se hoče poslužiti ugodnosti znižanih cen.
Opera. Začetek ob 20 uri.
15. nov., torek: Fra Diavolo- Red C.
16. nov-, sreda: Erika. Red Sreda.
17. nov., četrtek:  Tuandot. Red D.
D revi ob 20 uri se poje Auberjeva opera Fra Diavolo v običajni zasedbi za red C.
Naša opera je naštudirala v popolnoma novi inscenaciji, zasedbi in režiji opero Manon. Prva predstava v letošnji sezoni bo v soboto, 19. t m. Režijo ima g. Debevec, zasedbo javimo.
Baletni večer v operi. Gledališka uprava priredi v pondeljek, 21. t m. baletni večer, katerega izvaja soloplesalka gospa Katja Delakova.
Elizabeta. Berg:ner
PRIDE V LJTJBLJ.VNO!
Spori
— Kolesarsko m motocikristačno društvo »Sava« v Ljubljani ima v nedeljo, dne 20, t. m. v spodnjih, prostorih, hotela >BeBe-vue« ob 3. uri popoldne srportni prijateljski sestanek, na katerem se razdele darila dirkačem zmagovalcem, ka so se udeležili letošnjih dirk >Save«, kakor tudi dirk podoodbora ^Ljubljane«, 2SK Hermesa in koles, društva »Šore«, št Vid. Pri teh dirkah so tekmovali dirkači naslednjih kolesarskih društev: ASK Primorje, koles, sekcija, ŽSK Hermes, koles, sekcija, Moto-kolesarska Ilirija, Kolesarski bataljon, Sava, Ljubljanica, Dobrunje, Zarja, Zg". Kašelj, Trigiav, Zadobrova-Saeberje, Sora, &t. Vid, Disk, Domžale, Zarja, Jesenice, SK Kamnik, Kamnik, SK Vrhnika, Vrhnika, Poštela, Maribor. Vsi člani, članice ter prijatelji kolesarskega sporta se vljudno vabijo, da se te^a sestanka v cim večjem številu udeleže. — Odbor.
Sreda, 16. novembra, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Otroški kotiček,-(gdč. Vencajzova); 18: Salonski kvintet; 19: Ruščina (dr. Preobraženskij); 19.30: Literarna ura: Gospod Ozeronski (prof. France Vodnik); 20: Glasbeno predavanje); 20.30: Klavirski koncert ge. šmalc-Svaj-gerjeve; 21.10: Salonski kvintet; 22.15: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan.
Četrtek, 17. novembra, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30 Italijanščina (dr. Leben); 19: Vrednost in kupna moč denarja (prof. Pengov); 19.30: Pogovor s poslušalci (prof. Kuret); 20: Koncert orkestra ^Grafike«; 21: Pevski koncert ge. Zlate Gjungjenac - Gavella; 21.30: Prenos iz kavarne »Zvezda«; 22: Cas, poročila, plošče; 22.30: Napoved programa za naslednji dan.
SOD.
vest,
NACELSTVO ZADRUGE KJUČAVNIĆARJEV ZA OKRAJ LJUBLJANSKI V LJUBLJANI naznanja tužno da je umrl zadružni član, gospod
IVAN SLANOViC
ključavničarski mojster
dne 14. novembra 1932.
Pogreb bo v sredo 16. novembra 1932 ob 2. uri popoldne iz mrtvačke veže splošne bolnice.
V Ljubljani, dne 15. novembra 1932.
Dnevne vesti
— Vinski 6«jem v Ivanjkovcin, Vinarska zadruga >JeruzaJemčanc v Ivanjkovcin priredi svoj 8 vinski sejem in razstavo dne 13. decembra. Pripuščena so le vina lastnega pridelka, izključno iz orn>oako-ljutomerskega vinarskega okoliša. Letošnji pridelek, ki je bil obilen, je prvovrsten in bo imel vsakdo priliko nakupiti si prvovrstnega ljutomer-čana direktno od producenta. Na razpolago bodo pa tudi najizvrstnejša sortna vina-Most lepo dozoreva in bo takrat ravno primeren čas za nakup za prvi pretok. Cene so izredno ugodne. Vse producente ormoško-ljutomerskega okoliša, ki imajo vina na razpolago in se hočejo sejma udeležiti, opozarjamo, naj to prijavijo vinarski zadrugi xJeruzalemčan< v Ivanjkovcin najkasneje do 4. decembra t L
— Oddaja kolodvorske restavracije v No-vem mesta v zakup. Dne IS. t. m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani licitacija glede oddaje zakupa restavracije na postaji Novo mesto. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.
— Poroka. Poročila sta se včeraj na Brezjah Miroslav Zupan, stavbnik, in Ela Verovškova. oba iz Ljubljane. Obilo sreče!
— Gostičevo gostovanje v Splitu. Tenorist lKib'janske opere g. Gosrič je gostoval v soboto v Splita v »Rigolettu«. Gledališče je bilo nabito polno in gosta je sprejelo občinstvo z ve>'k m navdušenjem.
— V Zagrebu zgrade poslopje trgovske akademije. Prihodnjo pomlad začno graditi v Zagrebu moderno poslopje trgovske akademije, ki bo veljalo okrog 5 milijonov dinarje v.
— Pred zborovanjem vseh društev stanovanjskih najemnikov. 4. decembra se zbero v Osijeku delegati vseh društev stanovanjskih najemnikov v naši državi. Osi-je§ki stanovanjski najemniki bodo porabili to priliko za svoje zborovanje.
— Koledar C M T) za leto 1033. Ravnokar je izšel 47. letnik tega priljubljenega koledarja. Poleg običajne koledarske vsebine prinaša več zanimivih in poučnih spisov in pesmi, kakor: Šolske razmere na slovenskem ozemlju Koroške (M.), VVestfalski Slovenci (Kud. Kresal), Nekaj o našem izseljevanju (Fink), Kje pravica — kje krivica? (žkulj). S poti ob severni meji (Iskra), '251etnica prerojenja CMD (A. B.), Naši grobovi (A. B>), Pesem izgnancev, Ave (Mara Lanmtov:i), Na grobeh (Ksaver Meško). Nadalje je vsakomur priporočati — tudi naši duhovščini — <la prečita poročilo, ki ga je podal tajnik (inž. nadsvetnik Janko Maekov-sek) na letošnji glavni skupščini. — Koledar s tako bogato vsebino (ima tudi '20 slik) velja samo Din 15. NB.: Pri spisu in sliki pokojne gospe Bučarjeve je treba čitati Antonija name^tu Alojzija.
— Družba sv. Cirila in Metoda prosi svoje podružnice, da članarino za leto 1932 dopošljejo vodst. blag. po položnici. Prosi se tudi za poravnavo računa za razglednice, ker izidejo te dni nove razglednice. 60*2-n
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nekoliko manj oblačno in hladneje. Včeraj je bilo v Zagrebu in Skopju deževno, drugod pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 18, v Skopju 12, v Zagrebu 11, v Ljubljani in Mariboru 7, v Beogradu in Sarajevu 6 stopinj. Davi je kazal barometer v Vjtfubljani 774.3, temperatura je znašala 3 stopinje.
_ Prst Jo je zasula. V soboto popoldne &e je pripetila pri Vratišineu blizu Čakovca težka nesreča. 18-letna Terezija Novak je od«la v bližino vasi po prst, ker so imeli doma zidarje. Kopala je prst, pa se je odtrgala večja plast in io zasula Z njo je bil 8-letni sinček tete, ki je tekel domov in poklical mater. Bilo je pa že prepozno, dekle je bilo že mrtvo.
—Strašna rodbinska tragedija. V hiši Stjepana Gumbarevića v Velikem Bečkere-ku se le odigrala v soboto zvečer strašna rodbinska tragedija. Stjepanov sin Franjo je ustrelil svojega brata ?5!etnega kemika Stevo. potem si je pa končal življenje. Brata sta se sprla zaradi shiž-taie Magde tlamvein. s katero je imel Franup ljubavno razmerje.
— Bukev ga je ubila. V gozdu pri Lede-rrici blizu Sušaka je v soboto bukev padSa na delavca Ivana Malneria in ga ubila. Mož je zapustil štiri otroke, te dni pa pride na svet Še peti.
_ (Vrtala vest. S histeričnim Človekom je
križ. Kar na lepem ga prime in se mu zmešajo pojmi. Pozabi, da smo že lavno preživeli čase, ko so imeli misel v zakupu samo izvoljenci in ko je bilo kimanje edina pravica poštenega človeka. Zdaj imamo monopol samo še na tobak in sol, možgani ga pa hvaležno odklanjajo. In v tolažbo histeričnim filistrom okrog >Slovencar bodi povedano, da ne moremo nič zato, če jil je nekdo udaril po deviških zobeh. Sicer pa GOietnemu mladeniču ne smemo zameriti, da se mu omehčajo možgani in da je postal brljav. Če bi malo bolje videl, bi znal morda tudi čitati, a če bi znal citati in povrhu Š3 misliti, bi lahko celo on kidal moralni gnoj v naši svobodni tribuni. Vile bi mu dali skozi zaprta vrata, da bi morala ne trpela.
Elizabeta Borgner
PREDE V LJUBLJANO!
Noseče matere morajo skušati vsako zavgatenje   odpraviti   z   uporabo naravne
»Franz Josefove« grrenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo. ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez nenriletnih stranskih poiavov. »Franz Josefova« crenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih Tgovinah.
Iz Ljubljane
—lj Zaposleni delavec za brezposelnega, tovariša! Časi so izredno težki. Brezposelni postajajo na vogalih mesta in težke skrbi se jim čitajo z obrazov! Njihove družine so brez obleke, kuriva in brez živeža, družinski oče pa trka od hiše do hiše, ter prosi za dek> in zaslužek, da reši sebe in svojo družino pred mrazom in gladom! V zadnjem Času poneha vajo gradbena dela. število brezposelnih pa narašča. Zaposljeni delavci imajo sočutje 9 svojimi reduciranimi tovariši, vendar jim  ne  morejo  s  svojimi skromnimi sredstvi   nuditi   nikake    zadostne pomoči. Mestno delavstvo je prišlo zaradi tega pred kratkim do soglasnega sklepa, da mora delavec brezposelnemu  delavcu  na  vsak način priskočiti na pomoč! V dneh 3. in 4. decembra L L bodo mestni delavci pod vodstvom socialno političnega urada, v sodelovanju z drugimi mestnimi nameščenci uvedli ^Nabiralno akcijo< ter pobirali po Ljubljani prostovoljne prispevke za brezposelne delavske družine! P. n. občinstvo opozarjamo na omenjeni velikodušni čin našega delavca, v dobrobit  svojega    brezposelnega tovariša-Trdno smo prepričani, da ne bo nikogar mej nami, ki bi ne znal ceniti te velikodušnosti, in  ki   bi  se   na   katerikoli   način odtegnil podpiranju  delavstva  v  njegovem stremljenju za omiljenje bede brezposelnega tovariša! Z združenimi močmi moramo pomagati svojemu  bližnjemu, ki se nahaja v skrajni sili! Koristili bomo s tem skupnosti in tudi feamim  sebi   ter  imeli  prijetno  zavest, da smo brez razlike stanu edini in složni, kadar je sila, in da smo izvršili dobro delo!
Proslava 2Sletnice obstoja Sokola I na Taboru
V soboto 19. novembra ob 20. uri
slavnostna
akademija
Cene prostorom 20, 15, 10, 5 Din V nedeljo 20. novemb. ob 20. uri:
zabava s plesom
VSTOP PROST. 13440
—lj Trgovina že dolgo ni več zlata jama,
vendar Še vedno preurejujejo tu in tam prostore v trgovske lokale. Prav za prav pa sedanji časi tudi zahtevajo, da se modernizirajo stari lokali. Zdaj modernizirajo trgovski lokai v Košakovi hiši v Prešernovi ulici. Delo vodi stavbno podjetje Saksida in Svetina. V kotu .Marijinega trga pa adaptira tvrdka H. Schell trgovski lokal za Jjeverje-vo trgovino. Sezona za manjša gradbena dela, ki se je navadno začela vsako jesen, s>e letos ni odprla
—lj Prešernova ulica, ki je ena naših najprometnejših ulic, je imela zadnje čase zelo slab trotoar, odkar so ga prekopa D zaradi polaganja kablov Mestni delavci imajo s takšnimi popravili vse leto mnogo dela. zato je še sreča, da bodo popravili ta hodnik pred zimo. In menda pridejo kmalu na vršo še drugi tako poškodovani hodniki — preden bo zapadel sneg.
—lj 11 stanova dr. Franceta Košmerija. advokata in univerzitetnega profesorja "» Cnikagu za slušatelje višjih oddelkov Tehniške srednje šole v Ljubljani v znesku Din £..000.— na leto je razpisana. Natančni pogoji so razvidni iz razpisa na občinski deski in v veži Tehniške srednje šole v Ljubljani.
—lj Mestna zastavljalnica, bo imela redni dražbi aprila zastavljenih predmetov, in sicer za dragocenosti dne 6. za efekte pa j 2. decembra t 1. od 15. ure v uradnem prostoru na Poljanski cesti št 15.
—lj »Umetnost Dolenjske in njene metro. pole.c V petek, 1S. t. m. ob S. zvečer b» predaval konservator dr. Štele v društvu >Krka€ pri Mikliču o umetnosti Dolenjke 20 njene metropole. Zanimivo predavanje bodo pojasnjevale številne skirv!ične s?like. Po predavanju prosta zabava. Vstop je vsakomur prost!
—lj   Ustanova  dr.   Franceta Košmerija.
učence Tehniške srednje šole v Ljubljani za tekoče šolsko leto 1032-33 je razpisana in so vsi pogoji razvidni iz razglasa na občinski deski in v veži Tehniške srednje šole v Ljubljani.
—lj Dr. Janez Ev. Krekova dijaška ustanova. Navedeno ustanovo je razpisalo mestno načelstvo ljubljansko. Ustanova je namenjena za slušatelje Tehniške srednje šole v Ljubljani in so natančni pogoji razvidni iz razpisa na občinski deski in v veži Tehniške srednje šole v Ljubljani.
—lj Hrvatsko pjevačko društvo KOLO v Zagreba, ki slavi TOletnico svojega obstoja in umetniškega delovanja med bratskim hrvatskim narodom, je imenovalo na svoj: 70. glavni skupščini ljubljansko Glasbeno Matico za častnega člana- Naše iskrene čestitke obema pomembnima kulturnima organizacijama.
—lj Kako shranimo zelenjavo *a zimo, bo v okrilju rednih predavanj podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva govoril jutri ob pol 19. v predavalnica mineraloškega instituta na univerzi znani strokovnjak, nadzornik g. Josip Štrekelj. Ker je predavanje o vzimljenju zelenjave prav zdaj važno za vse lastnike vrtov, obisk prav toplo priporočamo. Vstop članom in nečlanom prost
lj Smuška gimnastika, svod v smučanje. SPD priredi v dvorani Srednje tehnične šole (vhod skozi glavna vrata) vsak četrtek od 20 do 21. ure gimnastične večere za smučarje planince. Te gimnastične vežbe sestojijo iz splošnih prostih vaj in specijalnih vaj z ozirom na smusko tehniko. Po teh gimnasticnih vajah vežba smučar drie in kretnje, katere mu razgibajo mišice ter ga tako telesno pripravijo in utrdijo še preden je začel smucati. Kajti nepripravljen smučar se po prvem smučarskem izletu počuti pri-
bližno tako, kot oni, ki veiba prvi dan smuško gimnastiko. Pouk se vrši pod strokovnim vodstvom. Za kritje stroškov je plačati 10.— Din, dijaki 5 Din za ves tečaj Opozarjajo se udeleženci, da so vrata po 20. uri zaprta. Torej pravočasen prihod.
—lj Krajevni organizaciji JBKD sa dvorski okraj (XI., X. in XII. volišče) priredita v Četrtek, dne 17. t. m. v salonu gostilne >pri Mraku*- skupni sestanek članstva za obe organizaciji, na katerem bodo poročali gg. ljubljanski župan dr. Puc in drugi. Člani in prijatelii vabljeni!
—lj Gospodinjska šola >Mladika< začne večerni gospodinjski tečaj v sredo, dne 16-novembra ob 17. Vpisovanje v tečaj bo 15. t. m. od 10.—12. dopoldne in od 16.—19. pop. v prostorih >Mladike<. Prednost za sprejemanje imajo one, ki že samostojno gospodinjijo in pa neveste.
—lj T. K. Skala obvešča vse člane in Članice, da se vrši v sredo dne 16. L m. ob 20. uri v klubskem lokalu v palači >Grah*ka< Il.-levo četrto interno predavanje. Odbor-
—lj J NAD Jadran! Danes (v torek) bo ob pol 20. uri članski sestanek s predavanjem g. viš. sod. svetnika Antona Lajovica. Zanimiv tema »Narod hi država kot vrednoti v slovenski politični preteklosti in sedanjosti«, mora zanimati vsakega našega člana. Priznanemu predavatelju, ki je kot velik strokovnjak pogosto posegal v najtežje naše probleme, do-kažimo »vojo hvaležnost s čim večjim obiskom! Pred predavanjem bomo obnovili Jadranasi žalostni spomin na rapall-ski dan. Jadranasi, pokažite staro društveno disciplino!
_lj Akademska smučarska organizacija
sklicuje izredni občni zbor, ki se bo vršil v petek 18. t. m. ob 18. na univerza v sobi št. 69 s sledečim sporedom. 1. Komemoracija za bivšim častnim predsednikom, pokojnim univ. prof. dr. Jesenkom. 2. Celotno poročilo odbora. 3. čitanje in sprejem pravil. 4. Slučajnosti. S tem vabimo vse akademike — smučanje, kakor tudi novince, da se izrednega občnega zbora sigurno udeleže, ker bodo tu lahko »vedeli vse o delovanju, o namenu in o ugodnostih, ki jih nudi svojim članom ASO.
u—  »Opasnosti     lahkomiselne ljubezni.
V Elitnem kinu Matici bo predvajala ZKD samo še danes nepreklicno zadnjikrat izredno poučen film, ki nam predočuje zle posledice ljubavnih zablod. Film, v katerem igrata v glavnin vlogah M ar lena Dietncb in Willy Forst, mladini ni primeren, priporočamo p* ga zaradi pouka vsem dekletom in fantom. Film bo na sporedu še danes ob 14.15, ker se mora poslati naprej.
_I j   Davčno  predavanje.    Zbornica za
TOI v Ljubljani opozarja vse trgovce, obrtnike in mdustrijce v Ljubljani in v okolici, da se polnoštevilno udeleže predavanja upravnega sodnika g. dr. Likarja o vprašanju, kako se določa osnova za odmero pridobnino in davka na poslovni promet. Predavanje se vrsi v sredo, dne 16. t_ m. ob 8. uri zvečer v dvorani Trgovskega doma (Gregorčičeva ul.).
_lj Pokrajinska zodruga kleparoKih, instalacijskih ln koparskih mojstrov v Ljubljani priporoča svojemu članstnru, da se udeleži predavanja o ugotavljanju davčne osnove za pridobnino in za davek na poslovni promet v sredo, dne 16. t- m. ob S. uri zvečer v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulacL Predaval bo sodnik upravnega sodišča g. dr. J. Likar.
_|j   Društvo  jugoslovanskih obrtnikov
za dravsko banovino v LJubljani priporoča, svojemu članstvu, da se udeleži predavanja o ugotavljanju davčne osnove za pridobnino in davek na poslovni promet v sredo, dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici. Predaval bo sodnik upravnega sodišča v Celju g. dr. J. L/lkar.
—Ij Jabolka Prebrano in sortirano blago v ameriških zabojih po znižani ceni, dokler še traja zaloga, se dobe pri Kmetijski družbi na Turjaškem trgu. 604n
—lj Pogreb učiteljice ge. Pavle Boiie-Kmet bo jutri ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnice in ne ob 14, kakor je bilo pomotoma objavljeno. ,
Iz Kranja
— Nogomet. Protekao nodorjo se je vršila nogometna tekma med SK Korota-nom in IjuMjaneko Ilirijo, ki se je končala z rezultatom 2:1 (2:0). Domačini so zmagali ktjub temu, da so tgTali s tremi rezervami. Edini gol za goste je padel iz enajsrtjnetrovke. Ce bi Eirijanl ne imeli v vratih izbornega MafiCa, bi bil poraz Se večji. Rezerva, kombinirana z juniorji, je gostovala v Tržiču. V boljBi in močnejši igri je zmagal SK Tržič s 6:2. Hazena je igrala prvo poskusno tekmo z Ilirijo in podlegla z 1:2, kar pa za tako mlado družino ni neuspeh. Tudi v Stražisču pri Kranju igTajo zadnje čase nogomet in imajo kar dva kluba, Savico in Zvezdo. Zadnji dve nedelj so imeli domač dert>y. V prvi tekrna je zmagala Savica s 3:1, druga pa je kljub obči navdušenosti in veliki bojevi tosti ostala z 2:2 neodločena. Na obeh straneh so pomagali igTaci raznih ljubijansknb in kranjskih klubov.
— U»pela dijaška uprizoritev Kralja —j Betajnovl. Pretekli četrtek so uprizorili dijaki tukajšnje gimnazije v okviru Prosvetne družine Pomladka Rdečega križa Cankarjevega Kralja na Betajnovl. Gle. danska dvorana Narodnega doma Je bila popolnoma zasedena. Vsako leto enkrat se nam pokažejo naša gimnazijci na odru in se vedno dobro odrežejo. Spraviti tako težko dramo na oder, nI lahka stvar, se težje pa jo je podati tako, da občinstvo začuti idejno ozadje drame. Pa budi to se je Igralcem popolnoma posrečilo. Seveda <fwa tu največjo zaslugo režiser g. prof. Ivan Kotar, ld je kot IZboteu poznavalec Cankarja skrbe* za to, da je bila uprizoritev stimo enotna in ji Je vtfl mnogo Cankarjevega duha. Maske, igra, inscenacija, vse je bilo zelo dobro. Celo mladostniška govorica m motila, kakor se to običakio dogajati prt uprizoritvah mladih ljudi. Nafti dtjsid so pokazaM, da je minu* čas, ko nam je bil Cankar velika v<ranka,
danes nam je že veliko doživetje in kdo ga more neposredne je doživljati kakor mlad človek. Se več bomo pisali o uprizoritvi po ponovitvi, ki bo v nedeljo popoldne.
— Mladinske igre. Jutri ob ped 21. uprizori Gledališki oder Narodne čitalnice v Kranju Gbrnerjevo pravljično mladinsko igro s petjem, godbo in plesom v 4 slikah. Igro, ki jo je prepesnil O. žup&sčič, bo reziral Makso ReS. Nastopilo bo okrog 30 oseb. Predprodaja vstopnic v t3*govind g. F. Hlebsa. Ta krasna pravljična igra ne bo zanimala samo mladine, temrveč bo nudila mnogo užčtka budi odraslim.
Lase je treba nevtrel^zir&t?.!
Po novejših znanstvenih preiskavah ie dognano, da se alkalijc, ki se uanajaju v vsakem sredstvu za pranje las m s>o potrebne za razkrojitev nesnage ln masti, ne dajo brez sledu Izprati z vodo. V tem pogledu pomaga na idealen način »Crna glava« — >Haarglanz«, ki lase nevtralizira, jim vrne prožnost, obenem na iim da tudi poseben sijaj. Ce hočete lase obdržati zdrave in lepe. po tem uporabljajte po vsakem umivanju glave in las sredstvo >Haar-glanz«. ki je priloženo vsakemu zavitku >Orne glave«. 1
na  ti m
f
Iz življenja Slovencev v Ameriki
Umor — eksplozija — dve tragediji.  —  Prvi Jugoslovenski film
v Ameriki. — Novi grobovi
Pred sodiščem v Manistique je bil nedavno obsojen Jurij špehar, v Ameriki rojen Slovenec, ki je pred tedni ustrelil Jurja Štefanca. Sprla in stepla sta se zaradi steklenice žganja. Ker je bil Štefane močnejši, je Spehar v strahu pred njim snel s stene puško in nasprotnika ustrelil v vrat. Štefane je bil takoj mrtev.
V Clevelandu je v čistilnici oblek, last Franka Mervarja in tvrdke New York Dry Cleaners, nastala nedavno silna eksplozija, ki je porušila del poslopja. Eksplozija Je bila tako močna, da je vrglo opeko 40 metrov daleč čez cesto skozi okna neke trgovine in v bližnja stanovanja. Skoda je zelo velika in znaša na poslopju 1000 dolarjev, na poškodovanih strojih pa 5000 dolarjev. Vzrok eksplozije ni znan, domnevajo pa, da so neznani zlikovci v poslopju skrili peklenski stroj.
V Chicagu si je končala življenje 561et-na Helena Jalovec, doma iz Ptuja. Vzrok samomora ni znan. — Alojzij Albreht iz Chicaga, star 62 let, je odšel na grob svojega sina, ki se je bil z avtomobilom pred poldrugim letom smrtno ponesrečil in se tam ustrelil.
V New Yorku izdelujejo prvi jugoslo-venski zvočni film, ki bo v njem igrala glavno vlogo Rakela Davidov (Davidovič), baje doma iz Bele Krajine. Naslov filma bo »Ljubezen in ulica«, prikazoval bo pa žitje in bitje naših ljudi v besedi in pesmi. Sodelovali bodo večinoma Jugoslovani. Film izdeluje Royal Studio v Ney Jerseyu.
Žrtev avtomobilske nesreče je postala Katarina Božičeva, ki je nedavno podlegla hudim poškodbam v newyorški bolnici. Pokojna je zapustila moža in dve hčerki, doma jc bila iz vasi Božakovo pri Metliki, kjer za njo žalujejo starši. Stara je bila šele 18 let.
V Cincinnatiju, država Ohio. so nedavno aretirali Tomaža Sikiča. k je oropal Josipa Kralja iz Chicaga in mu odnesel 9400 doL Kralj, ki je star 65 let, je prejel nedavno od tovarne v Youigstownu 10.000 dolarjev odškodnine. Ko je šel z denarjem domov, sta ga na cesti ustavila in napadla Si-kič in njegov prijatelj ter mu vzela skoraj ves denar.
Neprijeten doživljaj je imela 201etna Patricija Kristanova, ki jo je policija aretirala, ko je brez cilja blodila po čikaskih ulicah.   Povedala je, da sta jo iz Sullivana
Iz Novega mesta
— Martinova nedelja je med veselimi spomini pustila tudi žalostne. Usmildeni bratje so sprejeli v ponedeljek v svojo bolnico več uibožcev, ki jih je Martinov krst podrl. V neki okoliški gostilni so fantje pUl in pili, ko se je plačevalo, je nastalo nesoglasje med pivci in gostilničarjem. Za neplačan liter vina se je šlo. Fantje so trdili, da je plačan, birt pa nasprotno. 'In ker je bil slednji prepričan, da so si ga fantje le privoščili, je v razburjenju pograbil bližnji puterh in ga treščil najglasnejšemu fantu v glavo, da Je moral z razbitim nosom v bolnico. V neki drugi gostilni so se apet po dolgem kračevanju letošnje kapljice pričeli gledati fantje sosednih vasi postrani. Pa se je nenadoma zaletel nekdo v Berkovega Alfonza in ga močno sumil x nožem med rebra Tretji ranjenec jdh je skupil pa kar doma na postelji. Baš se je spravil spat, ko je planil v sobo bližnji njegov sorodnik in ga pošteno obdelal po glavi in kostek. Ranjen je osobito okoli ust. Za vzrok Martinovega tepeškanja ne ve, grozi pa, da nasilnežu ne bo izplačal nobene dote kot kazen za njegov martinji greh.
_ Prevzetnost se sama kaznuje. Tudi
to je bilo na Martinovo nedeljo. Iz smo-lenjskih hramov je brzel na kolesu po napeti cesti proti Slatniku čez tako zvano Lioje neki kolesar. Poln nahrbtnik je imel samih trebušastih steklenic. Moško je sedel na kolesu. Pa se je nasproti pripeljal voz samlb brhkih deklet, ki so ga občudovale. In da bi se fant še bolj postavil, je izpustil balanco in prekrižal roki na ©rsin ter drvel v dolino. Občudovanje nežnega spola je bilo še večje, mu je pa prekmalu sledilo pomilovanje, ker komaj sto metrov niie je zgrmei fant v jarek in fz trebusastega nahrbtnika so rožVJale le še črepinje in mokro je postalo vse naokoli. Revež je bil trenutno kot omamljen, polagoma se je šele zavedel in žalosten ogledoval zvito svoje kolo in zdrobljeni blagoslov svetega Martina.
_ O  Primorski je v nedeljo popoldne
predaval s skioptičinimi slikami odvetnik dr. ćesnik v Prosvetnem domu. Predavanje je bilo zelo obiskano in je izzvenelo kot manifestacija za izgubljeno našo zemljo In nase morje.
_ Opreznost nikdar ne škodi. Posestnik Janez Dular to Cegeinice je krmil žrrrao. Grizljlva kobila ga je pri tem popadla za obraz in ga globoko ngriznHa v levo Uce. Mož je v domači oskrbi, grozi mu nevarnost zastruprjenja krvi.
_ Kozel v vodnjaku. V Sorskih čitankah ae bere o kozlu, ki je pomagal lisici iz vodnjaka. Nekaj sličnoga so doživeli v
I odpeljala dva mladeniča na avtomobilu v Ohicago, kjer jima je pa ušla in vso noč tavala po Chicagu. Policija je mladenko poslala nazaj v Sullivan.
V Delmontu je umrla Marija PavTfCc^a, rojena Plantar stara 49 let. Pokojna je bila doma iz Velikega Cerovca pri Novem mestu. Zapustila je moža in šest otrok. — Mukavčevo družino v Calumetu je zadel hud udarec, umrla ji je lćletna hčerka. —
V Barbetonu je umrl Matija Mihelčič. Zapustil je ženo, tri hčerke in dva sina. V \Valsenburgu, država Colorado. je umrl Franc Štrubelj, ki je zapustil ženo, sina in hčerko. Zvečer je zdrav legel v posteljo, zjutraj so ga pa našli mrtvega. Zadela ga je srčna kap. — V Jolietu je umrl Janez Kralj, star 79 let, doma iz Grmovelj pri Skočijanu. V Ameriki je bival 30 let. Za njim žaluje hčerka. — V Shebovganu je umrl Jože Fludernik. Pokojni je bil rojen leta 1867. v Ljubnem v Savinjski dolini. Zapustil je ženo in dve hčerki. — V San Franciscu je nenadoma umrl Jože Cesar, star 53 let, doma iz Trnovca pri Metliki. —
V Chicagu je podlegel pljučnici Willard Pirman, star 25 let. Zapustil je ženo. s ka-teio je bil poročen Šele nekaj mesecev. —
V Clevelandu *o pokopali 561etnega Franca Hajdnika, doma s Pragerskega. Zapustil je ženo in šest otrok. — V \VilIardu je umrla Marija Dragoš, rojena Grdešič, stara 77 let. Doma je bila iz Tribuč pri AdleSičih. V Ameriki je bivala 20 let, zapustila je moža. dva sina in hčerko. — V Coopersto\vnu je zadela kap DavLa Ovco. Zapustil jc ženo, sina in hčerko. — V Park Hillu, država Pennsvlvania, je umrl Miha \Vagner. star 57 let, doma iz Martinje vasi pri Zagorju.
V Ameriki je bival 30 let, zapustil je ženo, tri sine in tri hčerke. —V Dcnverju, država Colorado, je 16. oktobra umrl France Vi-rant, doma iz vasi Selnik, fara Golo pri 2ehmljah. V Ameriki je bival 10 let — V I>uluthu je 18. oktobra preminula Katarina Pešel, rojena Stark. Pokojna je bila stara 54 let, doma je bila iz Pregrada. Zapustila je moža, pet sinov in hčerko. — V Evele-rhu, država Minnesotta, so pokopali Janeza Nemgiarja, ki je umrl v cvetu mladosti, star šele 23 let. Po neprevidnosti si je zastrupil kri in je v hudih mukah umrl. — V istem kraju je srčna kap zadela Jurja Saverja, ld so ga pokopali 15. oktobra. Star je bil 64 let, v Ameriki je živel 32 let.
soboto popoldne na Grmu. Gerdenčevega kozla so otroci preganjali po dvorišču tako dolgo, da je ubožec strmoglavil v pet metrov globok domaČi vodnjak, žalosten je meketai doli. Pristavifli so lestvo, pre-vezali kozla čez pas ln čez prsa ter ga po vrvi potegnili iz globine. Čudno je, da se ni kozel niti najmanj ranil.
Danes ob 4-, 148. in zvečer:
lemon žensk
RASPUTIN
Film o slovitem mužiku, kateremu se* je klanjala vsa carska Rusija, Mož, ki je bil demon in svetnik v eni osebi!
V naslovni vlogi demon žensk:
CONRAD VEIDT
Nov »UFA« zvočni tednik!
Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do y2 13. ure.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
— Nezgoda dveh šolarjev. Milan Z?a-ga in Sergej Sekač sta si Izposodila kolo ter skupno sedla nanj in se vozarila. Cisto prijetno je bilo, dokler nista nesrečnika zavila po nerodni poti na Loko. Sama ne vesta, kako sta zašla v jarek, ker sta padla s kolesa, ki se je trikrat prekopic-nilovzTaku fn zvito kolo obležalo na bregu. Sergej je odnesel celo kožo, Milan pa je dobil globoko luknjo v čelo. Za enkrat se zdravi doma.
_ Ce avto dirja... V nedeljo popoldne je pridlrjal neki nemški avto v smeri Ljubljana - Zagreb Na novomeškem kolodvoru so baš premikali in zapornice Čez cesto so bile spuščene. «In vanjo se je avto zaletel s tako silo, da jo Je potisnil skoro do vlaka, ki je stal na tračnicah. Žica na zapornici se je strgala rn mehanizem se je pokvaril, tako da je niso mogli potegniti nazaj v običajno lego, temveč visi le malo nad cesto in postrani navznoter Avtomobilu so se zdrobile le luči spredaj, šofer je jokal, kolodvorska oblast je ugotovila dejansko stanje bi pobrala njihove naslove, potem pa P" smeli nadaljevati pot.
102
<Pl*€>QletstV€>
Roman.
— Ne ... Veš. mojega dobrotnika tare silna bolest, globoka žalost, ki ji ne vem vzroka, niti ga ne iščem, ker mi to ni dovoljeno ... Vedno je tako otožen, da me kar srce boli. ko vidim njegovo mračno čelo, njegove blede ustnice, njegove tako nežno zroče in tako pogosto s solzami zalite oči.
— Ubogi grvcnod!
— In ob pogledu nanj mi je šinila T glavo misel, ki je morda grešna.
— Kakšna pa.
— Mislim, da bi pisma, ki sva jih vzela Slimaku, utegnila koristiti mojemu dobrotniku ...
— Zakaj pa?
— Vse ti pojasnim. Pomisli, da se rmennje grad. kjer sem bil - --°iim dobrotnikom, Penhoet. kakor gospa, ki sem bil pri nji v Moissellesu; in nekega dine sem dobro videl, kako je bil moj dobrotnik ginien, ko sem mu omenil to cucki o naključje ... V teh pismih, kakor se spominjaš, se pogosto ome-ir'a m\? Carmen in Robert d'ABboize... A svak mojega dobrotnika se tudi piše Roben d'Alboize. njegovi sestri je pa ime Carmen. Tr^nčno — r>b. o tem sem trdno prenričan — tudi dobra ^o-spa v Moissellesu je često izgovarjala ti imeni.
—No, in?
— No torej, le poslušaj. Ker se za ta pisma zanimajo vsi, ki mi izkazujejo toliko pozornosti, se mi zdi, da ym izkažem vsaj malo dolžne hvaležnosti, če jim prinesem ta pisma.
— Torej si prišel po pisma. — je dejal jetični ubožec z glasom, ki je v njem rahlo zazvenela struna ljubosumnosti; spoznal je namreč, da njegovemu prijatelju ni šlo v prvi vrsti zand. ko se je vrnil.
— Da! Toda v prvi vrsti pote! — Je hitel zatrjevati Milček videč, da si ubogi Claudinet briše solzne oči; objel ga je in ga tolažil.
— Pojdiva torej hitro po pisana. — je dejal Claudinet, ko se je potolažil.
— Ali so še vedno tam. kamor sva j& sknla?
— $e vedno. Vse so prebrskali, samo tega skrivališča niso našli.
— Ali imaš nož, da rterežem šiv tvoje blazine?
— Da. Stric Slimak je odšel s svojim brusom ... Najbrž je odšel daleč... na drugi konec Pariza... in se ne vrne tako kmalu ... Tudi Panoufle :e odšel in mi dejal pred odhodom, da teta Zefvrina spi.
—Pojdiva torej!...
— Ne, — je dejal Claudinet po kratkem premisleku. — počakaj tu. da se vrnem. Sam poidem po pisma in vrnem se k tebi takoj, ko jih bom imel v rokah.
— S teboj grem... Preveč bi se bal, da bi se ti utegnilo kaj zgoditi.
— Kaj bi se mi pa moglo zgoditi?... Saj ju ni doma, teta pa spi...
— Lahko bi se prebudila, te presenetila in našla pri tebi pisma, ki jih že tako dolgo iščejo... Mocneiša je od tebe, lahko bi ti jih vzela.
Claudinet se je za hip zamislil.
— Da, prav praviš, -  je odgovoril.
— pojdiva sknoaj___        Toda če naju
presenetijo, nikar ne skrbi zame ... Vzemi pisma in reši se ... Odvrnem tetino pozornost.
— Kaj pa, če te pretepe? ...
— Nič zato... Samo da dobiš ti
to, po kar si prišel.
In ko je Milček iztegnil roko m stisnil pest, da mu pokaže, kako bi ga branil, je pripomn?!:
— Da md ne poskusiš braniti me, čeprav bi bilo treba; zadržala bi te .. MisH na svoje prijatelje, na gospoda de Montlaura m na dobro gospo... Ta pisma so jim potrebna, praviš... Kaj za to, če bom tepen, glavno je, da jim prinesel pisma... Sicer bo pa to zadnjič, kajti zdaj, ko vem. kje si, pojdem takoj za teboj... Pojdd torej, le urno!
Prijel je prijatelja za roko in urno sta se napotila po ozki. zapuščeni ubci.
Claudinet je tiho odprl vrata in hitel po stopnicah v zadnjo sobo. Milček mu je sledil.
Ozrla sta se po sobi.
Zefvrina je ležala po sredi sobe vznak in prekrižanih rok.
Krepko je smrčala ... bilo je grozno smrčanje spečega pijanca; nenadni, živčni krči so zdaj pa zdaj pretresli njene ude, kar je pričalo, da se ga je pošteno nacukala.
Dečka sta bfla takih prizorov že vajena.
Že neštetokrat sta videla Zefvrino pijano, često pa tudi Slhnaka in Panou fla, ležeča na tleh kraj nje in pijana ko batina.
Toda Milčka je bilo novo življenje že potegnilo iz tega gnusnega ozračja in zato ga je pogled na pijano Zefvrino neprijetno dirnll.
Povesil je glavo in ko jo je zopet dvignil, so tofle njegove oči zalite s solzami.
— Kaj ti pa je? — je vprašal Claudinet v skrbeh.
— Nehote sem pomislil, da je tole moja mati, — je odgovoril Milček ves nesrečen.
— Če ti pa pravim, da to ni mogoče, da to ni... Čutim to...
— Žal, ubogi moj prijatelj... so tu dokaizi ... Toda ne misliva več na to in lotiva se svojega dela.
In napravil je nekaj korakov po sobi.
— Nikar tako ne štorkljaj, — ga je posvaril Claudinet. — Pazi, da je ne zbudiiš.
Stopila sta Čez njo in prišla po prstih do svoje sobe.
— Daj mi nož! — je dejal Mnlček tmo.
— Evo ga... požuri se!... Sd našel šiv, ki sva ga takrat napravila?
— Da... nit ni tako debela, tu je najin šiv.
Milček je potisnil roko v blazino začel brskati po nji...
— Si kaj otipal?
— Da. Tu je sveženj!... Ga že tmam.
Sklonjena nad svežnjem sta mehanično poskušala, če je nedotaknjen ...
— Vse je v redu... Zdaj sva rešena!
Dvignila  sta  glave in prestrašeno kriknila.
Pred njima je stala Zefvrina in ju srdito gledada.
—. Aha! Glej, glej! — je zagodrnjaJa s pijanim glasom. — Krast sta torej prišla. Glej ga no, Milčka, vrnil se je, da bi nas okradel! Kaj si pa vzel iz blazine, smrkavec ti potuhnjeni? ... Gromska strela!... nič več!... Zavojček !... Trideset tisočakov... Torej si ti ukradel pisma, malopridnež!
— Mflček jih ni ukradel. — se je oglasil Claudinet stiskajoč sveženj v drhteči roki. — Jaz sem >ih vzel in ne vrnem vam jih.
— Ti ali on ... to mi je vseeno ... toda preden mi jih ne izročita, se ne smeta ganiti iz te sobe... Ko prideta moža. se pa že pomenita z vama. Ne vem, kako se pomenite, vem pa, da je skozi   okno   ne  bosta  več popihala.
Žrebanje drž. razr. loterije
Dne 10. in 11. t. m. (II. razred) so bili izžrebani sledeči mali dobitki:
Din 600.— št. 127, 4.417, 4.473, 4.480, 4.489, 5.998, 22.753, 22.791, 23.431,
23.445, 23.455, 23.462, 23.466. 23.472, 35.553, 37.024, 37.081, 37.097, 45.728, 45.778, 58.363, 62.210. 62.231, 65.357, 65.367, 73.332, 73.369, 84.494.
Zadružna hranilnica r. z. z o. zM Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Telef. 2495
f J)Mi©g)0?i){foC8
I  Ljubljana, Sv. Petra nasip št 23.
Izvrftuje
ne klišeje, enobarvne In mototipije, kombinirane klišeje sa navaden in ftaejAi papir, klišeje po perorisih, slikah bi risbah, rokopisih hi fotografijah aa razglednice, slike, vinjete
Mlađa leta ameriških prezidentov
Nekaj najznačilnejših primerov, ki pričajo, kaj lahko človek dosele z Železno voljo in
Leta 1744 je pisal Georg Washington svojemu tovarišu: s>Oženim se z lepim dekletom m postanem najbogatejši mož te dežele. Postati hočem vodja velikega naroda.« Takrat je bilo Wasriingtonu 12 let. Kot 20-letni mladenič je bil že major. Toda vojna s Francozi je bila končana, a manjši spopadi z Indijanci ga niso zanimali. Oženil se je in postal pJantažnik. Kmalu je obogatel in ljudje so ga visoko cenili. Na Washingtonovi karijeri se jasno vidi, kako važno vlogo igra v človekovem življenju trden sklep, da hoče nekaj postati. Prišla je vojna z Angleži m Washington je delal čudeže. Starši so ga stavili svojim otrokom za vzgled. 13. aprila 1789 je pa že stopil ljubljenec angleškega ljudstva na balkon Federal Halla na Wall Streetu v New Torfeu kot prvi prezident Zedinje-nih držav. Čez 10 let so pa pisali ameriški listi, da je umrl oče domovine.
Trinajsti prezident ameriške unije, Millard Johnson je bil v mladih letih krojač, pa ga je častihlepnost pognala na pot, M ga je privedla na prezident-ski stolček.
Abrahama Lincolna je poznala vsa Amerika kot »Poštenega Aba«. Ko je bil prodajalec v nekem podeželskem mlinu, je pozabil dati neki farmarki nazaj drobiž. Več ur je hodil po najhujši vročini za njo, da ji je vrnil nekaj centov in se I opravičil. Kot mladenič ni bil posebno bistre glave. Okusil je težko življenje siromašnega otroka na plantaži. Pozneje je bil drvar. Delal je trdo čez dan, ponoči je pa čital knjige pri mesečini. In brž je postal iz drvarja poštar, potem pa odvetnik in politik. Zgodovina pozna malo takih primerov popularnosti. Dvakrat je bil Lincoln izvoljen za prezidenta. In ko se je v aprilu 1865 raznesla vest, da je blazen igralec v gledališču ustrelil prezidenta Lincolna, je zaplakala vsa Amerika.
Lincolnov naslednik Andrew Johnson je bil v mladosti nepismen. Pisati
in računati ga je naučila žena. Pač je bil pa zelo častihlepen, šel je od uspeha do uspeha in kot prezident je bil zelo v časteh.
Uly Sidnev Grant se je moral v mladosti preživljati, kakor je vedel in znal. Vsi so mislili, da ni za nobeno rabo. Tem večje je bilo začudenje ljudi, ko je postal med državljansko vojno general in pozneje prezident.
James Abraham Garfield je bil prvotno delavec, potem kočijaž, mornar in kdove kaj še. Notranji glas mu je pa šepetal, da postane slaven. O nadarjenosti pri njem ni bilo mogoče govoriti, pač je pa imel železno voljo. Postal je profesor in ravnatelj zavoda. Med državljansko vojno njegova hrabrost ni poznala meje. Postal je general, pozneje pa prezident.
Wilson je bil sin siromašnega pastorja. Nekoč je črtal življenjepis nekega prezidenta, pa si je mislil, zakaj bi tudi jaz ne mogel postati prezident. In res je postal eden najodličnejših mož naše dobe. Za vsakega človeka je imel prijazno besedo, vsakega je znal pridobiti. Ameriška mladina je dobro poznala njegovo dobrodušnost. Nekoč se je peljal mimo vaškega ribnika in fantiči so začeli klicati, naj jih popelje na iz-prehod. Wilson je ustavil avto, ki je bil kmalu poln kmečkih otrok. Bili so vsi blatni in premočeni, toda to VTilsona ni nič motilo, da bi jih ne vzel k sebi v avtomobil.
Ko so ustanovili v Standfordu v Kaliforniji novo univerzo, je bil najboljši slušatelj neroden fant s kmetov, ki je bil prišel v mesto brez beliča v žepu. Rektor mu je moral preskrbeti mesto koči jaza, da se je mogel preživljati. Bil je pa neverjetno žilav in vztrajen. Težka je bila pot do diplome rudniškega inženjerja. Pozneje je pa hitro napredoval in zdaj je ime Herbert Hoover znano po vsem svetu.
Literarni škandal
V Stookhohnu imajo velik literarni škandal švedskega pisatelja Gustava Ericsoaia so letos spomladi že objokovali kot mrtvega, V Parizu naj bi si bM končal življenje iz obupa, ker ga javnost ni hotela priznati. Po njegovi dozdevni smrti sta pa prišla v stockholm-sko založništvo >Tiden« pisateljev prijatelj in njegova vdova, ki sta prinesla pisateljevo zadnje delo, roman »Mož, ki si ga umoril«. Zanimivo je, da nihče prej ni vedel, da je Erioson poročen. Roman je založništvo sprejelo, izšel je in kritika ga kar ni mogla prehvalitL S krvjo pisan človeški dokument in podobne trditve so izrekali vsi kritiki brez izjeme. In roman je nastopil zmagovito pot po vsej Skandinaviji. Vsi ljudje so sočustvovali z avtorjem, ki je obupal in si končal življenje, ker ga javnost ni hotela priznati.
Ericson je pa živel ta čas veselo življenje v Parizu, kajti honorarji so bili sijajni. Zdaj je pa prišla sleparija na dan. Zvijačo si je i-gmigHl Ericsonov prijatelj, neki novinar, in sicer, da bi dokazal, da je zanimanje kritike in občinstva za delo mrtvega pisatelja večje, nego za delo živega. V prvi vrsti mu je pa šlo za dobiček, kajti Ericson si je z i njim pošteno delil   mastne honorarje. I
Preiskava je dognala, da ima dotični novinar na vesti že več mistifikacij. Pred leti je nastopil pot okrog sveta kot dopisnik nekega velikega lista, V Nemčiji se je pa ustavil in začel pisati poročila o svojih pustolovščinah v Indiji, na Kitajskem itd.
Bilanca poletov „Grofa Zeppelina"
Nedavno se je vrnil zrakoplov »Grof Zeppehn« iz Južne Amerike in s tem je zaključena njegova letošnja letalska sezona. Nemški listi so porabili to priliko, da opozore javnost na bilanco dosedanjih uspehov tega zračnega orjaka od prvega poleta do 3. t m, ko se je vrnil s svojega zadnjega letošnjega poleta. Bilanca je zelo zanimiva, saj ima »Grof Zeppelin« za seboj 290 poletov, ki je na njih preletel 530.600 km, kar pomeni, da bi bil lahko obletel 13-krat zemljo, če računamo, da je preletel to pot v 5369 urah, vidimo, da je znašala povprečna hitrost 100 km na uro. Zrakoplov je prepeljal na svojih poletih 7495 potnikov.
Letos je imel »Grof Zeppehn« 58 poletov, v 1766 urah je preletel nad 180.780 km. Na svojn letošnjih poletih je prepeljal 1218 potnikov, 2745 kg pi-
semske pošte ali približno en milijon pisem in nad 2000 kg blaga. Samo v Južno Ameriko in nazaj je letel 13-krat, od tega petkrat v Rio de Janeiro. Najdaljši polet »Grofa Zeppelina« je bil oni iz Friedrichshafna v Pernambuco. Trajal je 76 ur tja, nazaj ob močnem vetru pa 101 uro.
Letošnji poleti »Grofa Zeppelina« čez Ocean so imeli že značaj rednih poletov, tako da se je dalo govoriti že o letalskem redu, kakor govorimo na železnicah o voznem redu. Nemški listi pišejo, da je že nastopila doba rednega zračnega prometa med poedinimi deli sveta.
Pozabljen italijanski roman
V Bologni je umrl v petek zdravnik Augusto Murri. Z njegovim imenom je bila združena 1. 1902 zastrupljevalska afera, ki je vzbudila senzacijo po vsem svetu. Murri je bil več let profesor univerze v Bologni ter član mnogih domačih in inozemskih znanstvenih društev. V senat ni bil poklican samo zato, ker je bilo njegovo ime v zvezi z umorom. Leta 1902 so namreč našli moža njegove edine hčerke, grofa Francesca Bon-martinia, doma mrtvega. Prvotno so mislili, da gre za ljubavno tragedijo, čez nekaj dni je pa Murri obdolžil umora svojega edinega sina advokata Tul-lia Murrija.
Tullio Murri, ki je bil pobegnil že prej v inozemstvo, se je pozneje sam javil obmejni straži. Skoro istočasno sta bila pa aretirana tudi komornica Murrijeve hčerke Rosina Bonetti in mladi zdravnik Pio Naldi, ki se je sam ovadil kot sokrivec. Šele čez nekaj mesecev so aretirali v Bologni znanega zdravnika Carla Secchia, ki je dal grofici Bonmartini strup, da je zastrupila svojega moža. Oče je pa s svojim vplivom dosegel, da so hčerko kmalu izpustili, toda izgnali so jo v San Georgio ob Jadranskem morju. Tullio Murri je bil pomiloščen šele tik pred začetkom svetovne vojne in je zdaj italijanski pisatelj. Avstrijski prijatelj grofice Bonmartini, dr. Kari Federn, je napisal o tej aferi obširno knjigo, ki v nji dokazuje grofično nedolžnost. Uvod k tej knjigi je napisal sam Bjornson.
Z letalom na Mount Everest
Lady Houstonova, ki je žrtvovala pred dobrim letom 100.000 funtov šter-lingov, da je omogočila tekmo za Schneiderjev pokal, financira sedaj novo ekspedicijo na Mount Everest. Najvišjo goro sveta hoče sedaj naskočiti resno in doseči končno njen vrh. Angleško letalo z lordom Clydesdalom kot pilotom, naj bi preletelo 600 km dolgo pot iz severne Bengalije do vrha Mount Everesta in se spustilo na najvišjem grebenu. Letalo bi se moralo dvigniti okrog 10.000 m visoko, če bi hotelo doseči svoj cilj.
Na letališču v Brookiandu že preizkušajo letalo za naskok na najvišjo goro sveta. Pilotu so dali napraviti posebno obleko, ki se bo električnim potom segrevala. S seboj bo moral imeti tudi aparat za kisik. Pripravljeni so tudi že fotografski in filmski aparati, ki se bodo tudi električno segrevali, kajti sicer bi film zmrznil.
VARČNOST Mož: 500 Din za prstan? Ne, tega ti pa res ne kupim!
2ena: Toda pomisli, m oži ček, koliko bom prihranila pri rokavicah!
> mM al i o£fasf<
Vsaka beseda SO par. Plača no lahko tudi ta odgovor znamko J — Na vprašanja bran mm nd&nmriama  ~ Najmanj*? otflao 1M«
POSOJAMO ploSče ln gramofone
»SLAGEBc Ljubljana, Aleksandrova c 4 (prehod »Victoria« palače)
NtPMMKMNI
DELIKATESNO TRGOVINO
z zajtrkovalnico, prvovrstno, z velikim prometom za 300.000 dinarjev — proda Karol Breznik, Celje. 4284
KUPIM HISO V MESTU od 500 do 600.000 Din. Posredovalci izključeni. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 4295
POUK
KROJAŠKEGA VAJENCA sprejme Ivan Cerne, Slovenski Javornik pri Jesenicah. 4293
TRGOVSKEGA UČENCA s primerno šolsko izobrazbo, z vso oskrbo v hiši, sprejme takoj trgovina Josip Plave Cerje, Vrazov trg št. 1. 4277
SfANoy\ia\
SUHO STANOVANJE dveh sob, kuhinje, podstrešja, elektrika,  vodovod — oddam stranki 3—4 odraslih oseb. — Dolenjska cesta 12. 4296
DVOSOBNO STANOVANJE takoj oddam ali za 1. decemb. Stanovanje je zelo veliko, lepo in suho, s parketi ln vsem kom-fortom. Poizve se pri Žužku, Stožlce št. 152. Cena nizka.
4280
DVA ČEVLJAR. POMOČNIKA
sprejme takoj Franc Bohinc, čevljarstvo, škof ja Loka, Novo predmestje 16. 4283
ZA NOGAVICE tN OBLEKE
dobro izučene delavke potrebuje Krapec, Zagreb, Trakovčan-ska 21. 4282
URADNICO ALI URADNIKA
za strojepis to stenografijo — sprejme odvetnik dr. Sket, Sv. Lenart v Slovenskih goricah.
TRG. SOTRUDNICA čedne zunanjosti, zmožna poklica, pridna in poštena, stara 20 let, želi premeniti službo v trgovino mešanega blaga ali špecerijo — najraje v kako mesto aU pa tudi na deželo na štajerskem ali Kranjskem. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Nastopi lahko takoj ali z novim letom — Cen j. ponudbe na naslov: M. K. pri Levi. Prijedor, Bosna. 4291
BRZOPOPRAVLJALNICA
popravlja čevlje Hitro to poceni. — Ljubljana, šelenburgova uL št 4, dvorišče. 91/T
GO JZER JI
na obroke
»TEMPO«, Ljubljana,
Gledališka ulica štev. 4
113/T
MED
1000 kg trčanega po Din 12.— kg in 500 kg trčanega po Din 14.— kg franko Metlika — proda Anton Mura, slaščičar v Metliki. 4289
ŠOFER
s 3000 Din kavcije, dobi službo proti takojšnjemu nastopa. — M. Prosnik, avtotaksa, Ptuj.
4290
UGODNA PRILIKA
ZA VRTNARJE!
Krajevni šolski odbor v Slo-venjgradcu odda pod zelo ugodnimi pogoji v najem velik obzidan vrt s stanovanjem, toplimi gredami itd. Reflektantt naj se zglase najkasneje do L decembra t. L pri šolskem upravitelju v Slovenjgradcu.
4292
Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA
ANTON PRESKEK, Ljubljana, Sv. Petm cesta 14.
PARNA PEKARNA se odda takoj v najem. — Pojasnila pri — Ivan N. Adamič, Ljubljana, Sv« Petra cesta 31. 4297
Vsa pleskarska in soboslikarska dela
izvršuje točno, solidno to po konkurenčnih cenah pod garancijo
družba z o. z. J. HLEBŠ
pleskarstvo in so bos lika rs tvo FJLBLJANA, Mestni trg 19
ali Cankarjevo nabrežje 2L Telefon "070.
MODROCE
otomane, divane, fotelje to vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje
IGNACU NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) 25/T