Vočoraa Ii44fa. (09. ttevino. v umni i pokmnIi zi mntfn im. Crna 10 fiaar]«?. nnuettj. .Slovenski Nirod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v apravntttvu prejeman: ctlo leto......K 24— celo leto......K 22 — polleta........ 12-— pol leta........11 — četrt leta........ 6*— četrt kta........550 na mesec.......2*— na »nesec.......» 1*00 Dopisi naj se frankirajo. Rukopisi se ne vračaju. Vrfifciltvoi Enallova illca it 5, (\ pritltfju kvo.t feltfoa tt 34. IUa|a mk 4a* srtCtr ts^ttmU Maltu« ta priratlu loserati veljajo: peterostopna petit vrstj za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 \in., za irikrat ali većkrat po 10 ifci. Pri večjih insercijah po dogovoru. j Lpravni&tvu naj se pcSiljajo nar^nine, reklamacije, inseratft iUL to je administrativne stvari. ------------ fftMitBa »tovilka w^m !• i !■—!■«. -------------- Na pteroena naročila brez btodobm vposlatvt naroćnine $e ne ozira. Karotfaa tiskara* telefon *L Sli »Slovenski Narod* velja po pott!: ra Avstro-Ogrsko: za Ncmfljo: ato teto.......K 25r- tt!o jeto.......K t%'~ po« it«a.......#13* . ćetrt leta........ 6 50 " Ameriko ifl vsa druge delele: na mesec........ 2*30 ' celo leto.......K 3t>— Vpraianjem glede Inseratov na) se priloži za odgovor dopisnica nU znamk* (■ravmla're: Esaflora aMea*L 1, (spodaj, dvorili i?vo), ttlsTaa *L S* Zasedanje flelegodl. Letosuje zajedanje delegacije je koneano. To je bilo prvo zasedanje po izvršeni aneksiji Bosne in Hercegovine in pravzaprav so se tuđi raz-prave sukale skoro samo okoli aneksije in onih |>ojavov, ki so z aneksijo v večji ali manjši zvezi. Razume se pae ob sebi, da sta delegaciji & tradieijonalno servilnostjo vse odobrili in v-»* »Izvoli! i. nar t\c vlada ziihteviila. Odobrili sta proračun, ki izkazuje 674G milijonov iz-rlatkov. odobrili aneksijo, ki je \ elja-]a okroglo M(KI milijonov, odobrili tuđi popolnoma nezakonito in proti-ustavno ]»osio}mnje vojne uprave, ki je brez dov«»ljenja parlamenta naro-čila za nmopo milijonov orožja in ee-\o velikanske vojne ladje. Med tišti-mi, ki so navdušeno klicali »da« in ."iimeu*: t-elo k ustavolomniiu deja-njem vojne uprave, je bil tuđi naš rjoniaei komik dr. Šusteršič. A vzlie temu se mora priznati, ila je bilo letOMije zasedanje delegra-rij dosti l>olj zanhuivo, kakor so pa bila za.sedauja v prejšnjih letih. Do->lej je na vadno igTala ogrrska delegacija prvo vlogo, avstrijska pa se za-dovoljevala s statiranjem. Leto«* jo bilo narobe; letos je prvo vlo$o igra-i a avstrijska delegacija. Prej se je običajno bavila z vpraAanji zunanje politike ogrska delegacija, avstrijska pa se je pecala največ z notranje-po-litičnimi zadevami; letos sta bili vio-jri zarneujani in se je avstrijska delegacija pojtrlavitno bavila z zunanje-politicnimi stvarnu, ogrska pa z no-tranjinii zadevami. Temu i>rimeren je tuđi rezultat zajedanja obeh delegacij. V ogrski delegaciji jr na Nemšketn nikdar tako velik kakor je ravno sedaj. A kaj je \-e t<> \ primeri s strahovitim porazom, ki ga je Aehroii-thal dozive] z Ma>arykovimi razkvit-ji. Na poillagi falsificirani li doku-inentov je vodil Aehrenthai diplo-matično vojno zoptkr Srbijo, s falsi-ficiranimi dokumenti je dokazoval Evropi i>otrebnost aneksije. Falsificirani dokumenti so bili podlaga ne-čuvenemu veleizdajniškemu procesu v Zagrebu in na Puna ju, ti falsificirani dokumenti so služili tuđi za >u-ninieenje Slovencev, ki se v zuuaLje-politienih zadevah se danes odlikiijo-jo po posebni nedolžnosti. Za Aeh-renthala pomenijo Masarvkova raz-kritja strahovit udaren*; osumljenu je njegova politična in diplomatičua reputiieija, ž njim vred je kompromitirana vsa avstrijska diplomacija in rehabilitirati jo je \wć mogoče le, čt. odstopi Aehrentha Tuđi Burianu, skupnemn fi-nančnemu ministru in podkralju za Bosno in Hercegovino, so ni dobro godilo, t'branil se je sieer udarca, ki mu ffa je namenil dr Sšusteršič. ne iz stvarnih uagibov, nego da se opere očitan ja o »kravji krp^iji«* nH z *>^ ro lajtnanta B i s č e v i ć a, kateromu je Burian »podaril« vec kot milijon vreden gozd, je bila ministru zadana težka rana. Aferu Bišćevićeveera jrozda svedoči, da je bosanska uprava korumpirana do kosti; o tem je danes vsakdo prepričan. Pa tuđi vojni minister Scljon-aich je bil v veliki stiski. Ze fllje časa se o njem govori, da ni ma več prestolonaslednika na svoji strani in da bo moral odstopiti. Gotovro ni samo slučaj, da je prišel v konflikt s stranko, ki se izdaja za nekak<» no-siteljico prestolonaslednikovih teženj in z listom, ki se izdaja za prestolo-naslednikovo glasilo. A to je se ma Icmkostuo jtroti nevolji, ki je na-tala v vseh politično-niislečih krogih zaradi novih vojnih taclij ir. silne cene, ki jih bo treba zanji* [>lačati. Kakor rečeno, sta delegaciji prav spoštljivo vse dovoiili, kar ,ie \ lađa zahtevala in ker je glavna naloga delegaeij, dovoljevati ilenar, je naposled državna uprava laiiko zadovoljna. Ministri sami pa p:i'- .?*' more jo biti zadovoljni, »n najmauj pa Aehrenthai. Tolstd t Cgasnil je velik um in nehaJo je biti srce, ki jo^z n*'i.«i?iern.> l.iub,:*nijo objemalo vse clovt^tvo. Lev \*kula-jevič To Istoj, veiikuu kot peisiiik ili kot modrijan, je umri. Na betru v ?il)uotu, na Lif»gu od ljudi, za katere je ži/el in d**lal, ga je dohitela bolczcn; na samotni železni-ski postaji je Mnrt izpihuila ]>1 uneu njegove duše. Z njim je umri umet-nik, ki je bil eden najznamenitejžih vseh narodov hi a njim j^ murl zadnji evangelist; umri je stvarit^Jj ne-umrljivih lepot in umri je poslcdnji oznanjevalec starokristjansk'jja nadiranja. Širom sveta so znani l?jepinovi portreti Leva Nikolajeviča Tolsstega: Apostolski obraz siovanske^a lip'd, okrašen z dolgo brado; obleka niske-ga muzika; boMmog ali v visokih skornjih; pri kujigi ali pri plugru. A Tosioj ni bil većino tak. Tuđi Tolstoj je bil nekoč vesel, svež mlad mož, poln Ijubezni do življenja; bil je prešeren mlad oficir, ki je med tu-lenje.m topov i»krog S bastopola v trenotkih smrtne nevarnosti zlagal I»orogl.five pesmi na svoje predpo-stavljence. Ko je razpuhtela mladoist-na pre4ernost, se je Tolstoj naseli I na posestvu svojih efedov na Jasni Poljani v tulski guherniji in se po-svetil umetnosti. Potomec starega plemeuskega rcxlu, bogati dvorjanin, srečno poročen z velearistokratsko damo je postal eden najvrč.jih umet-nikov svojega naroda, največji pisa-telj ruske zemlje. Vsc težnje, vsa u panja, v^e >>ole-sti ruske duše so ovekovečene v njegovih delih in zato so tuđi njegova dela zadobila zapaduiku naravnost neumljiv vpliv na vst^ rusko življenje. Tolstoj je živel s svojim narodom in življenje narodovo ga je pre-vzelo popolnonia. Vse struje, ki so be pojavljale, so metale svoje reflekse v njegovo dušo; uajbolj socijalna stru- ja narodu i kov, ki je učila povratek v fireprtMstut Tak rat se je začel Tolstoj zanimati za evropski socijalizam. Nekaj časa je verjel, da prine»*i človeštvu odresenje, a kmalu ga je razočaral in odvrnil be je otl njega, ne k(kr je za hteval preveč, mar več ker je zahte-val premalo. Sinisel življenja je iskal Tostoj. Ko je bil že slaven j)isatelj, ko je bil že nad p*-tdeset let star, se je začel v ujegovi notranjosti velik preobrat, iz kateregu se je izkrista.liziral njegov nauk o povratku k bogu, ki inu j< pridobil ime zadnjega evangelista. Smisel življenja je našel Tolstoj v ustanovitvi kraljestva bratske Ijubezni na zemlji. Delal je na popolni j>reporsta\-il evangeljske besede, kar ne-češ, da bi tebi drugi storili, tegu tuđi ti ne stori njim. Na vse strani je Tolstoj izvedel svoje nauke in s čudovito doslednost-jo in bistroumnostjo je izpodkopaval vsc temelje sedanje politične, kulturne, socijalne in verske uredbe. V kulturi je videl samo oviro zbi^ljšanju človeških razmer, grešno in blazno je bilo vse, na kar je sedanje člove-t-tvo tako ponosno, kar je sreća in blagoslov samo za izvoljence usode, nesreća iu krivica pa za milijone in milijone drugih. Iz stališča ljul>ezni in bratstva vt>eh ljudi je grme! v svet svoj »ne ubijaj« in kljubuje vsem mogočnikom je na^topal zoper vojne; zatreti je hotel vpliv spolnosti na vse življenje, sicer ne po nauk ih one sekte, ki iz vršu je skopljenje a vendar kolikor je mogoče in je spi-sal »Kreutzerjevo sonato«; šel je v l»oj proti državi in cerkvi in ni uklo-nil tilnika ne pred mogoćnim carjem, ne }»red se mogočnejšo pravoslavno cerkvijo, niti tedaj, ko ga je cerkev slovesno izobčila in preklela, S beroizmom asketa se je l>orU Tolstoj za svoj ide jal, ki t*e da na kratko označiti kot nauk, da *e morm vsak pofiiimeznik poi>olnonia žrtvovati celokupnofeti. Mogočno, kakor d<^ obla kov segajoča gora nad barje, g^ dviga TolsWga osckbnost nad oiilijoo«1 in milijom* drugih ljudi in nad smrad vsakdanjosti. Svob'Hia ifi bratstvo naj strmi ta ra moHto sile in rovrastva, to je bit cilj vseg-a stremljenja unirlega velikana. Ali je to le utopija? Skoro bi rekli, da je, kajti človek jp bil in b* vedno vendar le bit je, ki n<* mor^ nikdar postati tako plemenito, aj približati se je mogoep temu idealu, a le potom kulture, ue /, mipravo in uničenjem kulture, kakor je menil Tolstoj. Kadar bo kulturi* luč resnice zaneslo do zadnj-* kočse, kadar br» dušna in srčna rmikn nm višji stopinji kakor je sedaj, tedaj be>-do ljudje tuđi prišli do spoznanjm r> človeških dolinofitih, med katcrhiii j» bratstvo prvo, in teve je naseli 1 na svojem poi^estvu, da se po LISTEK. Juhileislia umetniiko rozstaua. (Dalje.) Da inr>ž tolike umetniške slave ni mogel o-tati brez znatuega vpliva ca sodo bne slikar je in ljubitelje nmetnosti sploh, je jasno. Saj se j? (ialo od njega marsikaj naučiti zlasti ^ledc pravilnosti r'h>be i u natančno-■5ti in vestnosti v podavanju. Lanjru* £i je ustaijovil svojo posebno solo, ki je zla^ti £telu lepo število dam. Od teh je im prvera mestu imenovati mater Josipiuo Strusovo, pred-iMcr> Ijubljanskega nršulinskega sa-mostana (f 1880). oodoba trda, kakor Langusove. Pre-cej slik Strusove hrani ljubljanski minski samostan. — Amalija O bi a-kova, |K>znejša soproga pesnika pi. Hermjinnstbala, se narn v tukaj razstavijenih portretih prefekta Hladnika, ki je kakor s puhom ix>-snt, si(»er pa precej živ, in nčenjaka Copa, ki je sieer nekara lesen, Va^ spretno diletantko dokajšnje harno-nikloeti. Njena v Ljnbljani rojena hči Teodora pl. Hormannslhal ki je tuđi na naši razstavi zastopaniv s i>ortri-tom Henrike Lanfru*, neč.i-liinje najšepra mojstra i u tuđi precej nadarjenc slikarice, jo učiteljien ri-sanja v Bukareštu. Od Lang-usa se ~e ur-il tuđi Janez G o s a r, ki je, iz Du-pljan pri K ran ju doma, isprva,bi I pod Lajerjevim vplivom, katere^a si* pa tuđi kasnejc ni docela otresel. To vidimo tuiti na našem portretu, na kv-terein je crna barva obleke že popol-nonia razpokala in se skrčila, dočim je dobrodušni bledi obraz se dobro eh ni njen. Gosar je po Gorenjskem naslikal polno križevih potov in znamen j. Znači]no zanj je, da rad kopi-či OM»be in da svojim podobam raxl »lodaje svetopisemske izreke. Baroč-ni sledovi na njegovih slikah so men-da sac! Lan puso vepra vpliva. Lanjrusovi nspehi so napotil: tuđi drupe može, da so se lotili slikarstva, ki tedaj, kakor smo videli, ni bilo ha« slab vir dohodkov. Raz-mere so oči vidno tedaj bile tako ugodne, kakor poslej Se nišo bile. Izmed domačinov te dobe je omeniti Mihaela Stroja (Stroy> iz Kranja. —' Ali ste že opazili, da so skoro v*i boljši sirkarji teh časov iz Kranja ali njegove okolice domaf — Stroj je slikal bolj v svojo »aUnvo. Bolj znan je njearov portret škofa Antona Alojzija Wolfa, D©W Je * veliko vestnostjo, prav kakor Langns ki je očividno vplival nanj, fteprav f» je Stroj lamoailT BcnMjtah in ▼ Kimu. To kazeta tuđi tukaj razstav-Ijena dobra portreta, od katerih edeu ima kaj dobro oživljen izraz. Zani-mivo je, kar pripoveduje o njem pl. Radies, da je bil že v Tionetkah na dobrem plasu zaradi ženskih portre-tov in da sr> se nm dame kaj rade dale slikati, ker jini je vedno znal naslikati Iepe drobne ročice. Zato so j?a tuđi imenovali slikarja lepih rok. — Jurij Jurčič, ki ima razstavljena dva portreta, je izprva bi val v Carigradu, od kode r je 1856 za nekaj čp-sa prišel doinov v ftkofjo Loko. Po-tem pa je odšel v «vet neznano kam. Iz Ceške*ra je ti«ta leta v Ijub-Ijano prišel Pavel pl. K ii n 1. Ta na-darjeni slikar je v našo prestolico za-ncsel precej svežeira utnetniŠkefpa duha. Izuči I se je bil na Dunajn. Nje-icove slike so bile niehke, nežne, skrb-no izdelaue, barve lepo ubrane in ze-1o prikupne, prav nič tako puste, kakor na podobah Lan^rusove sole, o«a-be so mu bile dobro oživljene, slasti je vedel slikati prosojno žensko kožo, da je bilo videti, kakor da pod to kožo diha istinito življenje. Zelo ljubki so bili njegovi amoreti. Isprva je slikal portrete, ki «o zdaj prav redki in katere so selo hvalili. Slikal je tuđi min i at ure, to so prav maihne, drobno in kar moflro£e neino slikane podobe, kasneje pa se je doeela po-svetil slikanju svetopisemskih urodb in zjrodovinrtuh prizorov, podob ia sastave, krišpota in dru^e drobnjavi 4fevelikifli moj^ntvom je popravljml in prenavljal podobt^ drupih moj-strov, kar mu je bilo tem laže. k^r je imel Denavadno razvit čut za to, kaj te vjerna in kaj ne. Genijalen stvaritelj ni bil, tuđi ni vedno zajemal iz samojja sebo, im-pak so je rad in z veliko spre*no^tjo naslanjal na klasične vzore, rad je tuđi kopira 1. Taka kopija je meuda tuđi na naši izložbi raz^tavijena z\-čuda dovršeno slikana ^lava trpeč^-ga, Kristusa. Ostalo je inenda izvirnc delo. Nekaj njegovih podob je v Ljubljani v Prisilni delavniei, v trnovski in v protestantski cerkvi. Značilno je, da se ta sicer zelo ljnbeznivi mož prav nič ni hotel družiti z ostaMir.i kranjski mi umetriki. Iz te^a si tuđi razlajramo, kako to, da ni imel sli-karskejfa naraščaja, kar bi utefrnilo biti za na« prav znainefra pometi a Kajti Kiinl že otvarja novo dobo v našem slikarstvu, dobo romantike, katere pravi oce je Janez Wolf. Toda o tem pozneje. — Kuni je imel h*er-ko I d o p 1. K u n 1, ki je zlasti i meni tno slikala otroske portrete, Ttvkaj ramstavijena KVkhantinja je sicer čedno delo, bakhantinja pa to ni. Pozna se ji, da jo je delala mehka ženska rociea. Tuđi Ido treba že prištevati med romantike. Iz Saliburjra je s ^ledališkimi i^rmlci v Loobli^«« prinnt^v«1 ^u«a vonKonioThirnondOo!. d e n • t e i n , ali n« kratko Knn voa OoldM%^«iiu C 1807, v 1878) ki je bil »ftiUlj Hauia m Makrovi trt^r- ski soli. Goldenstein je bil plodovi slikar, kajti do 1. 1867, ko ne je pre selil v Gradec, ni naslika! in narinal nič nianj nejro 93 eerkvenih «Hk n« presno, 138 oltarskih slik, 124 križevih potov, 80 kranjskih jk> naravi p*v snetih pokrajin, celo vr*to firh»dalt-skih dckoraeij, nekaj portretov, lj*e strani. Prt»*ernov portret pač ni mojstrsko delo; pravi umetni* bi bil vedel v obraz vdahniti \-«e drnes-čen, ffloblji in duhovitej^i izraz. V|^w f*ova olinata slika Bo-hinj^kecn jer*-ra nčinku.ie, kakor kak jrl*«I:»lis>! prospekt risane in potirn pobar\an^ krajinske slike iz Ljubljane in i« drn-^ih dek>v Kranjske so nreve? ireomew friške, da bi moirle učtnkovati neroi-fo. Kako naj ne portretira krajina, da ostane slika trafne vmetnUkt* vrednoati, nam je pok^zal na* M. Sternen s svojo mofrtrsko sliko Linb-ljane. Sicer na o Oolifensteinu nihre ne rovori kakor o vrlikrm umKniko, omenjttti jr« ^ ^ fcot boljAVfra med sieer nevnatnimi. Koneno Pa ie v Oolifenateinu ticalo pr*n* rianrj^, «!• bi mocei biti saumenit slikar. ~ Njeiravt otrooi •• m tmdi tmvetiU »U. \ polnoma posr%U ptoiUl^raiiJu. Spi-sal je v tem času mnogo krasnih no-vel. ustvaril prave bisere pripovedo-valne umetnosti. Leta 1860. je ustva-ril na Jasni Poljani ljudsko solo, spi-sal mnogo ljdu&košol^kih uenih knjig in se s tako vnemo posvetil ljiulske-mu izobraževalnemu delu, da je lite* rat uro popolnoma zanemaril. Skoro deset let ni nićeear obelodunil, potem pa je spisa 1 roman > Vojna in mir«. ki je slovo njegovopa imena raznesel daleč po svetu. Pet let pozneje je iž-daJ svoj drupi gvetovnoznameniti roman »Ana Karenina«, delo, o kate-rem je Tur penje v rrkel, da se je ž njim Tolstoj pro>luvil kot najveSji pisatelj ruske zemljo. Tolstoj je po tem delu zopet se-dem let skoro popolnoma molčnl. V tem času se je v njom izvršil tišti no-iranji preobrat, vsled kateregu je za-vrpel vso moderno kulturo in svo-bodno socijalno uredbo in so udal moralni filozofiji. Zacvl je živeti življenje ruskepa kmeta, nehal se je baviti z unietnostjo in začel pisati moralne pripovedke za ljudstvo. Takrat v Parizu umirajoči Turponjov mu >* pisal pinljivo pismo, 6 katerirn pa je pozivljal, naj se zopet literaturi posveti, a Tolstoj se ni udal temu pozivu. Tolstoj je oral in drva cepil, po-mapal kmetom zidati, ptvi in koiviti groznice, vmcs pa ^ spisoval spise zoper sodobno kulturo in njeno institucije, ueeč, da se mora intelitreuca pokmetiti, če naj zavlada kraljestvo božje na zemlji. Spisal je pa tuđi seniintja kako tendeiKiio povest veli-kepa umetniškega in filozofičucpa pomena, ka kor >Siurt Ivana Iljiča« in »Kreutzerjevo sonato«. Pisal jj ne zaradi umetuosti, nego da propagira svoje iHoje. Tomu uamenu služi tu(ii ipra »MoČ teme« in roman »Vstajenje«, ta kolosalna slika iz življenja, pisana z izrediiim bopast-vom barv in prepletena z najvzviše-uejšimi mislimi. Tolstopa dola so presta vijena skoro na vse evropsko jezike, nekatera tuđi na slovenski jezik in pred nekaj leti so bila vsa nje-jrova dela prevedena na japonski jezik. Tostoj ni bil olovekoljub samo z besedo in s srcem in svojih na-v.orov ni uvcljavljal samo v svoji bližnji okolici. Ko je leta lb! li. nastala v pru herniji Samara strašna la-kota, ki so jo hot le oblast nije prikriti, je šel Tolstoj na lice m* sta, je prehodil vse vaši, pnniagral po svojih inoč.ek in potem objavil članek, ki je \plival kakor da je eksplodirala bomba. Tuđi leta 1891., ko je nastala lakota, je hitel v prizadete kraje, ustvarjal ljudske kuli inje iu poma-gal ljudstvu v največji meri. Ko so oblastnije začenjnle versko sekto dn hoborcev v Kavkazu proganjati, jiin je Tolstoj izpcsloval dovoljenje, da se emejo izseliti. Na svojo stroške jih je poslal v Ameriko in jih je taui naše lil ter jim oniopoi-ii mirno in srečno življenje. Tuđi sieer je bil Tolstoj iskra jno dobrotijiv, kar je pat* glavni vzrok, da je tik pre«i smrtjo prišel s svojo rodbino v nnjvečje navskrizje. Pred petinii leti je bil Tolstoj iz-občen iz pravoslavne eerkve. Izob-čen, mož, ki je oznanjeval najčistej &e kristjanstvo. Klerikalizam je pac povsod enak, naj bo pravoslavan, ka-tol. ali židovski. Na izobčenje je Tolstoj odpovoril s spisom, ki je razšir-jen po vsi Rusiji. Nevolja na pravoslavno cerkev zaradi izobčenja Tol-j^tega je bila velikanska in zna pro-vzročiti še državi velike neprilike. Tolstoj se je i>oročil leta 1862. Njegova žena mu }i^ povila 13 otrok; devet jih je še živih, pet sinov in šti-ri hčere. Mnogo 1 t je bilo zakonsko življenje Tolstega jako brečno, v zadnjih iftih pa so iz dt mirnih vzrokov med Tolstim in nje provo ženo i a nje-govimi otroci nastala uuoprotja. Staji inož je na svojo žalost mordboru narodno - napredne stranke. V današnji jutranji Številki javil; smo, da je za predsednika izvrše val* T.ega odbora narodno - napredne stranke izbran dr. Ivan Tavear. Tej vesti imamo dodati, da je bivši župan Ivan Hribar, ki se je ves Čas, ndkar je nastal prepir med mlajšo in starej-M) strujo v stranki, vestno prizade-val, da ta prepir poravna, odloiil 5ast predsednika v tem trenotku, ko nje- foro prizadevanje ni o«Uk> brei-uspešuo, U pati je, da ne priđe oedaj nic \ev do kakih nespor—umljenj, ker je na obeh stranek prevladalo imenje, da je splošni stvari na korist treba zapostavljati vsakj osebnosi. -t- TolMoj in SIovmmL Uaaiična dela umrlega To 1 stega ao preloiena na slovenski jeaik. Njegovo »Vataje-iije« spada med knjige, ki so na Slo-venskem najbolj čitan« in njegova drama »Moc teme«, ki je bila pred nekaj leti vpriiorjeua, je napravila mogočen vtisk. Naravno je, da Tolstoj ni mnogo vedel o nM Slovencih, a ko je izdal svoj znameniti spis vi ;■ neksiji Bosne in Hercegovine, je med liste svet ovne veljave, katerim je doposlal spis, sprejel tuđi »Hlo-ventiki Naroda, tako da jo naft list isti dan kakor samo največji evropski in ameriski listi ]u*iobčil to delo. Dr. B. Vosnjak je pred nekaj leti obi-sknl To Isteka na Jasni Poljani in po-roča o tem obibkn v svoji knjizi ;>Ni: Kazsvitu« jako obširno. Med drugiim str; nekaj ^rov»>rila tuđi o nas Sloven-t-ih. Dr. Vt»>nj:ik je rck»'l, da pripada p a rod u, ki pra mnogi siliu-jši narod* in soseiljf* ueusmiljeno zatirujt>. Na to je rekel Tolstoj: »Polilićuji borba je ih> mojem mnenju nepotrebna in škodljiva, !:er odvraća človeka o»l du-:evne£Ta življenja in rd stremijenj'i z:i onimi eilji. ki so skupni v^eiuii C-loveštvu ... Jr.2 ne vprašam nlko £ar, kake nnr^lnosti je, meni je dc-volj, da je človrk. Narodi se ut^ >nu ja med s°boj pobijati, nego si inorajo bili bratje.« — Dalje je dr. Vošujak vnraša! Tolstega, kak ?vet daje SK»-v.''icrm, češ, nam ^e godi velika krivica. Na to je Tolstoj odgovoril: »Ak-.s ste trdno prepričani, da se Vam goli \e!ika krivica, p^-tem se ravnajte p niiveni naeelu: Ne plačujte ila\kov. !.c služite kot vojak i, ne ndoležujle se rolitičnega življenja, sploh ne \*rx>-štovsjte vrč države. Ta svet seni dfil tuđi nekomu indij-kemu hrantaiui Xo. ko bos to pa Vi do vol j ni očni, po-:om boste tlačili drupro. Ne morem s* ngrevati za politični nacijonalizem. kor vidim, da oni. ki so bili prej znti-i*nni. pozu »je sami zatirajo tlruire. Za >'Cled Vam lahko navajan> Maditm-. I »orili so se za svojo 3\*i)b<>do. da b: •nocrli p^^zneje tem lažje zatirati svo-b«^Io dmsrih.« — Kdor iwzna T»'lste-i,a "tične nazore in njejrove nauke. l^> vedel, da Tolstoj sploh ni inogre! nič .iruprače odgovoriti na Vošujakovo v]>ra«anjrt, ob sebi umljivo je pa ludi. -li !i'>l>eremu Slovencu ni prišlo n-i nnstd. so ravnati po nauku Tolste^;* Koneurv bodi s^ omenj»Mio. da so tui'" klerikalci stopili svoje dni v neiko razinorjo s Tr-lstim. sevedn }K) svojp Dunnjpki y>ilhar Rielohlnwok je irr-?-Mtjval voH'uvua To'ptcora v avstrij--kom dr/.avnom zboru »Tepp -o temu. Or! ljndi. med katorimi je to-M-k^ dn>^vrir«jn življenja Vakor nied koza ni i in koptrnni, kaj drugejra itf.k ni pričakovati. — Imenovanje EIsnerja in naš' klerika lci. Prijatelj na^e^ra i istu uui : piše. Govori I seni prtd .štirinii trdni / i ekim u rad nikom tukaj^njtga dežol-»u gra scdi£>Ć'U ter ga vprasal, ali bo š'-l ir. Jj«'V:čnik v pokoj «li r.e in kd<» rui--Ii, da i>o njegov naslednik. On ini jc: pa odcrovoril, da je za svojo osebo pc-pr»lnc»ma prepričan,da je bilo v ti: ter.. hipu. ko je bil sankcijoniran v« iilni red za Ljubijano, odločeno tuđi, fi:i bo K". Levičnik upokojen in da bo nj»*arov paslednik Klsner. Dostavil je pa, da !-oino i>ripravij«*ni šc na marsikate-ro pr«***enečenje. Vlada si je dala gto-tovo drogo ki Tifidzo-rnik, a sodaj so učitelje vrsrli iz kmetijske družbo. Vzeli so inu tuđi vol Uno pravico v prvom razredu pri občiiiFvkih volitvah. Kar ro dali učitelistvn liberalei in kar pi je zavedno nčiteljstvo z velikim trn-dorn pridobilo, vse to ^0 pripravljeni Slomčkarji koritarji prodati hlori-kaićem v svoji zngrizenosti. Pomislite, doklor jo se čas, da vse, s cimer '.•as kleriknici protežiralo, so le .7n-deževi crro^i, s katerim i prodajai? svoj stan. 4- PrDiodnJe ahelnftke Tolltve v IJubliani. Knkor se Snje, nameravai^ klorikalci pričoti osobni boj proti vsem, koji so kolikaj odviRnf od njih, če bi ti ne hoteli agitirati za klerikalno kandidate. Taiko oni razumeTo politično svobodo. Tfcmn n«tn«rava-nem« poftetju borno pogt^tHl najv^-jo pozornost. 8roj6 totnliljeiiike pa proaimo, da vuk tak slučaj naznani-jo takoj dotičnemu političnemu društvu, v katerega okolišu fitanuiejo, da Rmoio mogli stoti ti potrebne korake. Najmanj, kar snieino zahtevttti, je 8 vo bod na volitev po prepričnnju. Zrnaca luora biti tako eijajna, Uu bo-do klcrikalei popolnoma Otsramooeoi. + Nadiskur dr. Nagi, ki je gotovo vsemu slovenskemu narodu v naj-slubeem »poniinu, je postal geaeralnl tajnik «¥strijt>ke|ra episkopata. To pomeni, da je pn viol vodstvo in po veljstvo nad avstrijskirai škofi, is, Č«-sar sledi, da bo slovenski narod aopt t čutil njegovo [>t»ftt. Re«, dalei ^ j.i rovz|H»l ta dr. Nagi; čuditi se >, Edinosti«, piiobct.no dno 17. novembra pod misijom %>Kandidatjo za tržaško škofvo>ko stolica« vain morem dati zaj*. tov?i«i, da ne bo no-boden od taui k.i^novnnih k;indida-tov (Faidutti, Supotina, Soliinirer) imenovan tržaškas ^kofoni. marvoč oseba, *> katei i a*« /.elo uu«lo p >c in govori. InviiK)va*'je bv> izvrše'n. v malo dueli. -f Skrbi avstrij^kc državna |>oli-cijc, LettKS v začetku oktobra peljai se je državni jKislante Hribar v I'rairo, kiinior so #a v j;uko navdušeiieiii pi%-iiiu povabili slovauski ž* Uzriiški i'službtiH i na >»voje Hiii nit«-stru i^.^ko zborovan,ie. CKtnl ie v Pr:»pi, k«? '-'nr pt> n;*v;idi, v li«»tehi Vid]/.. Ne %•••-iij, kak^ s»k je z^rcKli 1<">, a zgodi-o > » j»s dri uslužbfiiei hotela ni^o polieiji jn-v ili njegrove^ra prihoda, in glejte, dasi je Hribar prišel v Pr^xro sele o!> *>. /jutraj, bil je ob 0. doJ&Jdne ž»' v hotelu polictjttki komisar z tletektivom \vr je jako osorno zahtoval ix>j;»-:iilr», /akaj se bivšega župana I!o 1 ičija odstopila je zndovo sodifiču in lo-to ?e zaslišalo ln>tnika hoto^a tor ii'-tenesra in dnovnopra vrntćirja. — Ko'ikor snin s^dnj izvodrli, nolioden teli treh ne hct\o obošon. vondar pa so vslod skrbi, ki jo z,i državo ima v. kr. j^olie-jn in pn stvHšr-o, akti v toi z-iHo-vi žo tyko narnsli, da tebtajo niti pol hilojrramp. Z.ir^*2. »L;eb Vater'and mapr-st rr.hipr soin!« — 500 kron za »Narodni sklad« i; pnsla! dan^s Viv^i f.upnn Ijub-inr-ski in državni nrsk'nre Ivan Hri-li a r. Bro^dvoniTio jo hotol bivši n^-čolnik rarodno-napn'dn0 strank;- s t<*m dnti tuđi \cp zirled. dn h\ era r'ri^-tri pristnš* pora za zbiranje podpor za poplavljene«^ v Srbiji, bivši župan v IV'lprradu in mini^ter v p., ^ospod Kost u 0 1 a v i n i ć, tor župan mosta Krnpujovac, g. Ivan Jovanftvi e, poslala sta ljuhljanskemu odboru v (iomoe ponosrtčoncom v Srbiji, pis-!iii, v katerein so kar najtoplejo zali val ju jrjta za izročenih 3000 kron ter naknadno odposlanih K o07*95, skupaj tedaj K 3307*05, ki jih je v prori navedeni natnon prejel tor od-poslal ljubljanski odbor. Ljubljanski odbor za pomoč jk> povoduji ponesre-ecnini Srbom dovoljuje si o tej za-br-ali. ki je bila objavljena tuđi v t.plpradskih list ih, toni potom obvo-sliti vse darovalke in darovnice tor s voj»' strani izreci jim za cloveko-Ijubno pomoč svojo iskreno zahvalo. — Predscdnik odbi^ra: Ivan M ribar. — Podraženj«* tubaka i« tobat-nifi izdelkov. Kakor poroča »Pesti H.ir-lap* država imela velikansko škodo, č^ bi so prekmalu izvedel ta termin. To-bačni trafikanti, pa tuđi kupujori pnbli-kitm bi si nakupili večje zalop?* tobaka in tobačnih izdelkov. Država, namerava to podraženjo izjest; od enega dneva na drupe^a. — Dragocen dar je naslov inso-ratov nek^pa T^oopolda Weiss« na Dtinajii IT., Hofenedor^rftsse 1, kat^-ro^ra obljnbnje nnemn, ki nm i>oSlje 100 naslovov. Marsikdo se je potrti-dil sestaviti zaznaniok naslovov, za kar pa ni dobil niti mlpovora, ee jih .io iK>slal v navadnem pismu. Le če ie naslove poslat priporooeno in potom sevoda Leopolda Weissa ft« enkrat tirjaK dobH je par raz|rloo-r^Ha W«issa, lti »i boi© na račun Hruffth pw»«krbrti odj«na1<*v, po-^tnvli« ^nUntnoet tvrđke v *>ravo ln*, Tiled 4te0«r •varimo vaakora^R naj me ne da isvabiti k poćiljatvi naslovov, ker ni le samo njegov trud za-btouj, teuiveč mora še sa ni plaćati po&tnino. Iz tag*a pa bode tuđi slavno obeinstvo lahko sklepalo, kaj nm je storiti s ceniki, ki jih dobi od te tvrd-ke. Farotfl ■# je v Radovljici g. Jo-sip AmbroiiĆ, i>osefltnik in ^o«tilni-car v Ljubnein i ^<*spod Franiico Kalan, heerko posestnika Matije Ka l.'»n iz Radovijice. Tat pobegnil. Iz Celja poroča jo: Že večkrat zaradi tatvine kaznovani hlapec Anton Jeušenak iz Velikega Lipoglava pri Konjicah je svojemu znancu Karlu Fuhrmanu ukradel iz kovčega njegove pnhranke v znesku 300 kron. Na begu je tat izgubil banko vec za deset kron. Po izvršeni tat-vini so ga videli na cesti proti Konji-cam. Od tedaj pa ni sledu o njem. Pretep. Dne 14. t. m. je prišlo več f.i'itov k posestniku Marčiću na Sp. Gorici (okraj Maribor), kjer so ob-hajali gostijo, wna prežo**. Med pre-žarji ^c jo vnel iz malenkostnih vzrokov prtpir, v preteku katerega je ko-čarski sin Jože Šramil udaril čevljarja Alojza Kovačiča parkrat z nekim na vrv j>rivczaiiim železoni po glavi. To je Kovačića tako razjczilo, da je po-tt'gi«il nož iii / njim sunil svojega nasprotnika v prsi. Takoj na to se je zgrudil Kovačič vsled udarcev na glavo na tla, med tem ko je Šraml še šel par sto korakov od pozorišča in na cesti tud' onemogel. Brezzavestne^a Šruinla so prepeljali z vozom na njegov dom, kjer je 16. t. m. opoldan umri. Pri raztelesenju trupla so ugoto-v;li zdravniki, da mu je nož prebodel prsi iu pljuča, ter zadel v srce. Čuditi so je torej. dn je Šmml izkrvavel sele po 40 urah. Kovaćić je izročen so-dišču. Cerkveni rop v Ponikvi. Dne 8. t. ni. popoldan je neznan tat ukradel iz zakribtije /upne cerkve na Ponikvi pozlaćen kelih in križec z vd-Janimi relikvijami. Tatvina se je pa opazila sele prihodnjo Martiiiovo nedeljo pri popoldanski večernici, ko bi imelo biti darovanje, pri katerem vsak darovalec običajno poljubi križecz r elikvijami. Za-kristan, ki bi imel prinesti kr.žec, je javil ves presenećen, da je ta izginil in 7. njim tuđi en kelih. Sumilo se je različnc ljudi tatvine, med drugim 11:di — seveda popoinoma neutemeljeno — domaćega organista. — Sedaj pa se je dobilo pravega krivca; kakor poro-čajo hrvaški listi, so tatovi že pod ključem. Iz najnovejših poročil posne-mamo sledeče. Dne 15. t. m. sta prišla k zagrebškemu zlatarju Ferd. Schon-buchnerjti dva mladeniča. ter mu po-nujala na prodaj več posameznih ko-madov srebrnega pozlaćenoga keliha in križa. Schor.buchnerju se je zdela provenijevca teh komadov sumljiva ter je takoj obvestil redarstvo. Ko sta zlikovca opazila Schčnbucherjev snm, sta pustila torbico s srebrnino na mizi ter zbežala. Redarstveni organi so dognali, da so ostavljeni komadi bili ukradeni ter so takoj znčeli zlikovce zasledovati; še istega dne so aretirali več sumljivih oseb. Med temi je bil najbolj sumljiv neki 171etni Ivan Kreelić iz Marije Gorice. Imel je namreč na sebi hlače enake barve, kakršno je po opisu zla-tarja nosil eden zlikovec suknjo. Drug zlikovec si je dal namreč obleko ozi-roma suknjo prenarediti ter jo je za-menjal s Krčeličem, a sam je oblekel drugo suknjo. Krčelić je priznal, da je z nekim samo na videz poznanim človekom nosil k Schobucherju ome-njeno srebrnino, a to da je storil vsied prgovarjanja. Redarstvu se je posrećilo še istega dneva proti večeru prijeti roparja na periferiji mesta v osebi policiji dobro znanega žepnega tatu Antona Jeusenaka, rojenega 1. 1882. pri Sv. Duhu v Ločah na Štajerskem. Priznal je, da je 8. t. m. ukradel v Ponikvi kelih in križ, da je 14. dospel v Zagreb in se 15. t. m. podal s Krče-lićem k zlatninarju, križec in kelih sta pa s Krčelićem prej razsekala, da bi tako ložje prodala ukradene stvari. Oba zlikovca sta izročena sodniji. Svaka so hoteli umoriti. Iz Ptuja poročajo: 15. t. m. so pili v neki gostilni posestnik Alojzij Trunk iz Možgancev in njegova dva svaka Franc in Alojzij Rižnar, samska po-sestnikova sinova. Ob enajstih zvečer je šel Trunk domov. Njegova dva svaka sta ga prehitela ter ga počakala v veži njegove hiše. Ko je vstopil v hišo, sta ga napadla s kolmi. Dobil je težke udarce po glavi in po obrazu, da se je brezzavesten in ves okrvavljen zgrudil na tla. Njegova žena, ki mu je prihitela na pomoč, je le z veliko težavo ubranila, da ništa divjaka, njena brata, ubila njenega moža. Prepirali se prej nišo. Teiko ranjeni trdi, da mu njegova svaka le zaradi tega strežeta po življenju, ker bi se rada poUstila njegovega premoženja. Streljanje na gimnaziji. Na go-riiki gimnaziji se fakultativno uvede v 7. in 8. razredu streljanje. Poučevali bodo častniki« naUzorstvo nad dijaki pa bodo imeli profesorji. Zmrznll je. V Hudijuini so našli dne 10. t m. zmrznienega nekrga dc-lave« U Cerkna« ua bi ac dclavcc ogrtd, je špil veijo mooiico iganja. Matntsto Oa oi ga zganje ogreio, je povCTottlo, da je zmrznil. Svinjar. Iz Trsta poročajo: V če-trtek so prijeli 58 let starega Italija na Antona Angelinija iz Medane pri Be-netkah, ker se je na promenadi pn sv. Andreju pregrešil nad dekhcami v starosti 6 in 11 let. Umrla je v nedeljo, 13. novem bra, na Dunaju mestna učiteljica v p.. gospa Terczija Luzar, soproga nadrevidenta juž. žel. v p., gospoda Ivana Luzarja. Kako priljubljena je bila blaga pokojnica pri vseh, ki so jo poznali, je pokazal pogreb v torek po-poldne. Poleg stanovskih tovarišic in nckdanjih učenk so se ga udeležili \ velikem številu tuđi skoraj vsi dunajski Slovenci. Ker je gospod nadrevident Luzar znan kot velik prijatelj dijakov, so se udcležila pogreba visokošolska društva po svojih zastopnikih. Pevski zbor „Zvezde*, pomnožen z nekate-rimi drugimi pevci je zapel v cerkvi krasni žalostinki wNad zvezdarni" in „Bkigor mu-. Blaga pokojnica ostane gotovo vsem, ki so jo poznali, v traj-nem spominu. Skandalozna odkritja v reškem zavodu za siromake. Kakor srno žc porocali, je podžupan Corossac javil mestnemu zastopstvu, da je pri pre-iskavi zavoda za siromake razkril. da je eden nadziratelj otrok izrabljal te v homoseksuelne svrhe, neki drug učitelj je pa nečloveško ravnal z otroci. Prtverzni nadziratelj se piše Marzio de Sautir. Pobegnil je v Italijo, predno je magistrat mogel preprećiti njegov beg. Učitelj pa, ki je nečloveško rav-nai z otroci, se piše Gulissich in se bo moral zagovarjali pred sodiščem. Zdravstveno stanje inestne obe?-ne ljubljanske od zn: jo 1, za vratico i3. Trije junaki. Ko je minnli tc^r policija na Zaloški costi ]>onf><*i on i-kala nek kozolec, je na.šla v nir% .-mrčati tri temne elemente in jil1 ;.rotovala. Trije so bili, in kakor k« je pri nradii dofmalo, je imel vsaV ->vojii prifhe. Xajinlajsi izmeni njih ; v bil iifk lOletni obrtni vajenec, ki ;•■ pred n^kaj ča*som pohecniil od svojega moj.-trii in ^ ves ta čas prelivlj? 1 z razniiiii tatvinami, katere je dom; iegra vse prizunl. Sumljiv jt- tuđi, dti je vlomil na JurciT-evem trjru v ne^co vinsko klet ter tam pokradel do 40 li-Irov vina. — Drnpri junak je bil ieti. 18S9. v Vidmu pri Brvžicah ro^n; r*'kovfiki pomrčnik Mihael Oni^n:?. ki se }o že od nu-sera julija. odkar i iz^topil iz službe v neki trpovi ui n ■ Dunaj>ki c^ti |x>tepal okoli. L^-t« i ua. siiimu, ]x>Idn»' i^risel v trpovin* ter iz prešla!a ukradel 22 K. — Kro na med njimi pn jt1 bil nek okoli 4'1 let st^ri. nizo>k možieek. Le-ta i stražniku prav rad sledil in mu pra^ intimno prirH"*veval, da .ie vpokoj« ni železni&ki delavt»o Jozet' Koželj ;. On no ter, da je prišol som kaj iskp* dela. Pripovedoval mu je, da je še^ zadnji i^ettik zapustil hišo, kjiT ii* b.' c^lo leta zaposlen. Poprosil pra ie, (i.i Tiaj f^n vendar izpusti. saj vidi, da ^ T>oštenjak. To se pa ni zpodilo in rf\>\ nli nerad, jo moral možiček s svojima sopreno' enkrat preiskala kozolec ter tam n:1-^la sliko z imenom Koželj, ki je bil • pn le nnve-dfneevH in dolnvsko. k:;k ' lH>lioijskeni oddelku sohu «t. 5. Prljet prUiliener. Dn** 18. m. in-w pob«tmil pri«il^nec, 281etni Fit.m Tomfcie ix finmrtnepa pri Litiii. T-dni ie bil pa xawic«n pc» orožniski f^' trulji v Orjrarjib pri Gorici, ko > beriičil. Prvotno m je dal zn Primo iUtm* iv>«ieje p* i« priznal kHo, da je Orofeiitvo gm Je izrodilo okrajntniu đodis&i 'te* '6e 6&tfe moršLl po pr%*Uni kazni zopet povrniti v hišo pokore. Ogenj v voja&nioi. Danes opolno-ci so opazili v štab ni pisarni tuka> šnjeg-a 27. pešpolka og^nj, katerega ,'e nioštvo navrlo pogasilo. O tem je bilo obvešceno tutli gusilno itl rese,-valno društvo, katerega oddelek se je takoj odpeljal na lice niesta, a ni sto-pil v akcijo. Vnola se je bila nefea omara, eno v porodnišnico porodi U je na [\ongrresnem trgu obnemoprla in so jo morali v bolnišnico prepeJjati z realnim vozom. V Pasteurjev zavod na IHinaj -o snoei s spremstvoin prepeijali 12- etno Marijo Hutorjevo i u Jnlijano Knesplerjevo iz kočevskt ira okraja, ;or jih .itl doma obprrizel stoke I pes. Delavsko gibanje. Včeraj se je iz Amerike prrpeljalo 10 Hrvatov, v Zagreb jib je šio 8, na Re-ko pu V2, V ivormin se je oilpeljalo 32 Labov. Izjjubil .ie železniski nradnik v :\ gospod Jožef Selimalz /lat prstan briljanti, vreden 1000 K. Pošteni !iajditelj naj sra odda na macri^tvatu. • Nek trospod je izgubi 1 ern dežnik flarofins oBr&mOff. Družbi sv. Cirila in Metoda sta poslala mlad starin in star mladin vsak ?•■» kroni od veselja, da je dosežena oprava. Hvala! Društgenu nnznnnila. Občni zbor „Podpornega društva za ućence c. kr. U, drž. gimnazije v Ljubljani" se bo vršil v ne-ieiic, dne 27. novembra t. 1., ob 10. uri dopoldne v konferenčni sobi imenovane gimnazije. Na dnevnem redu ^o sledeče točke: 1. Poročilo predsed--.:ka; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo pregledovalcev ačunov; 5. volitev novega odbora za : rihodnjo funkcijsko dobo; 6. volitev iveh pregledovalcev računov; 7. slučajnosti. Amaterfotografi Pripravljalni od->or društva „Kiub slov. amater-foto-..jafov v Ljubljani" vabi vse interesente, da se udeleže prijateljskega se-tanka v torek, dne 22. t. m., ob 8. uri večer v posebni sobi (Prešernova oba) restavracija pri „Novem svetu44 Marije Terezije cesta) v svrho razgovora osobito glede društvenih pravih Zveza županov in podžupanov •a Krasu ima svoj redni občni zbor ne 24. novembra t. 1. ob 10. uri do-oldne v Sežani pri Polleyu. Prosuein. Slovensko deželno gledališče. atri, v torek, zvečer se igra prvič za icpar-abonente grandiozna obmor- ka drama Iv. ph Vojnovića „Ekvi- okcij" v štirih dejanjih, ki je pri remijeri izredno ugajala. Slovenska '.harmonija izvaja poleg Zajčevega itermezza tuđi nekaj drugih resnih :la>benih točk. Opozarjamo, da se vrši redstava za nepar-abonente. — Včeraj, nedeljo, se je vršila na odru prva rkestna skušnja z vsem ensem- om (soli in zbor) za NVagnerjevo pero Jannhduser". Med tednom - bosta vršili se dve skušnji v gle- lisću in vsaj ena še v dvorani „Mest-.^a doma". Izredno težka opera mora ti naj5krbneje pripravljena, predno -■ uprizori. Zbori in soli potrebujejo rei z orkestrom čim največ Časa, da io na odru sigurni. SI urnshi lug. — Odmev »velei^dajniškega« procesa. Podban i>od r?žimoni '>aro- na Kaiicha, Nikola ph OrnkovP- )oJ.j>ki je jn^lal »Hrvatskomu IV retu« pismo, v katerem odklauju sako odgovornost za vod«>njo »vele- 'iajuiške^a< procesa ter poudar.ja, a je način, kako se je vodil ta pro- ♦ >, obsojal tirdi takrrcrni minishski i'-lsednik ogrski, dr. Aleksander kerle. — Falsifikator Vašlc- in <•. in kr. ^fitnlk Cvitaš. Tratini list hrvaške 'nik* »Narodne Novine« je te dm ač po.^etil Cvittiša t.*r mu 'zporil neko prošnjo, ki pa jo je le-ta akr>j otlbil ter naprosil policijo, da s^ a Vašida pod policijsko nadiorstvo. ^i»Droti tcj trditvi »Narodnili No-i'i - poudarja »8rbobran^< io-le in si- ■**r na podlaci !ia|to K, Mi-lovanovie: »Dušanov most« in Mat*1-ja J a m a: »Na vrtu« za 300 K. — Kakor porocajo iz Zagreba, poseča ohčinstvo razstavo v izredno velikem btevilu. A pri nas? — »Maeedonija i Maćedonei«. Pod tem naslovom je izsla t>08 straiii cbs4Yfira.ioi*a knjicra. ki jo je napisa! znani poznavalee MakvNionije Ivan Ivani e. Knjiiro krasi 70 slik in pri uejan ji je tuđi zemlje vid. Vsebina y> razvidna iz teh-le poplavij: 1. Kaj V Makedonija? 2. Ali so \>o zgrodovim niaktMonski Slovani Srbi ali Bol*y:i-ii.? o. O zgrodovinskem pravu za Ma-kedonijo. 4. Obioaji makedonskih Slova nov. 5. O njihovem jeziku in trsiti ih. 6. Srska tradicija v narodni!i pesmih in pripovedkah. 7. O naro!-nosti makedoiL^kih Slovanov ft. O imenu Grk hi Bol^ar v Makedoniji. M KaJco je nastalo bolsrarsko ime v Makedoniji? 10. Bolgrarski cerkvepi ;>okret. 11. Unija in protestanti. V2. F-tanovitev eksarhata. 13. Boćarska T»rof>a8T!ii!fla od 1. 1872 do 1900. 11. Orki iii crrška. propaeanda. 15. Iz prošlosti. lf>. Romuni v Makedoniji in v Tapiru. 17. Srbstvo in srbsko vpra.š«>-n.u* v ^(;ikedt>niji in Stari Srbiji. 17. Makedonsko vprašanje. 18. Poljedelj ytvo. trgovina in promet. Knjiga ^tane <> K. Kdor se ziinima za odnosa^e ^* Makedoniji in za makedonsko vpra-^•anje, naj ^eže po toj kn i ^ci. — Vsesokolski zlet v Zagrebu leta 1911. V sol)Oto je imel T*riprav-ljani odbor za prireditev vsvslovan-skepra zleta v Zagrebu dne 13., 14. in 15. avjfiista 1911 svojo drutro s**jo v dvorani »Hrvatskega Sokola<:. Predsedoval je vseji starosta brvaške sokc>lsk»* zveze dr. C a r, poroeal pa je tajnik dr. .1 a n e č e k. Starosta »Sr'n-skpga Sokola«, dv. S r # j a n, B ud i • s a v 1 je v i ć, je izjavil, da bodo nr!»-ski Sokoli z nav*dušenjem delovali -i zlet, ker smatrajo Srbi ta zlet, kaknr fla bi bil njihov. ObontMii j<» obljul«;!, da lx> »Srbski Sokol« prevzel nti.M* ii a 1 opro, da skrhi za nastanjen je srl>-skih Sokolov. Ta izjava se je odobruje vzela na znanje. — Ruski pojenci v Srbiji. Te dni so dospeli v Beljrrad 3 mladi Rusi, da vstopijo v poljedelsko solo vŠipcu. V kratkom dospe v Srbijo večja skupina Rusov, ki se vpišejo v vinogradsko solo bukovsko in i>oljedelsko solo v Kraljevu. — Jubilej hrvaskeffa ^ledališea. Hrvnsko naronooi je zgorelo več hiš v bližiui peterburuke^a voja£ke-pa vežbališča za zrakoplove. Včeraj se je javil izuinitel nekega letalnega stroja pri policiji in povedal, *ia je ponoći zažg'al nek letalni stroj, ki so gedaj ga še niiH) n-uUi, pae pa so ga viđali vT nekeiu dvomlji-•. em lokalu, kjer se je obnaša I tako, da je vzbujnl obeno jkjzc rno^t. Stotnik je bil iilkoliolist in six!ijo, *la i«-* btaril zl(H*in v trenotni blaznosti. * Žensko truplo v kovčegu. Xe.\v->orška policija je prišla zopot na sled ^roziKMini zločinu. Našli a. A Poskusen umor iz ljubosuuviio-sli. Pri zakonskili Kostal u u Duiiaju je stanova! že dolgro časa 2-letni nii-zarski pomoćnik Fran Korinek. Žl» s prvegra početka je Kostal mislil, la Korinek zalezuje njegovo ženo. A tti-ai potem, ko se je Korinek prestali 1 k neki drugi stranki v isti biši. st* Ko-stal ni nioge 1 otresti te si«n.nje. ter je dolžil svojo ženo znkonoiomstva. Vsa zntrjevanja žene, da so njegova predbacivanja neonravičenn, ao bila zniuau. Kostal je sklcnil, da s>;» iznebi * nkrat za vselej zapeljivca njegove žene. Cakal ga je dan za dnevoii: na stopnicah, a ga ni nikdar clobil ^'i-inega. Sele pred nekaj dne vi, ko se je vračal Korinek zvečer okrog 7. od dela sam, je Kostal izvršil nad njim maščevanje. Počakal ga je za hišni-mi vrati, in ko je vstopil Kcrinek v vežo, je Kostal ustrelil na njega sest-krat, ter ga s j>etiini kroglami težko ranil. Ko so nato prileteli sostdje in jja hoteli prijeti, se ni branil in se jo dal mirno odvesti na policijo. Kori-neka so smrtno nevarno ranjenoga prepeijali v bolnišnico, kjer 1h> pa težko okreval. Telefonska in brzojavna porodio. Ljubljanski kanonik triaški škoft! Uunaj9 121. novembru. Iz zaneslji-vega in dobro infonuiranega vira smo izvedeli, da bo na tržaško >ko-t'ovsko stolico v kratkem imenovan hkotum neki ljubljanski kanonik, ki se je nahajal med »skrivniini-< kandidat za to važno mesto in ki je ultra-klerikalec kranjskeftm kalibra. Ime za danes se zamolčiuio. To ime-liovanjc naj bi bilo slovenskim kle-rikalcem kot koiniK*nzacija za imenovanje Nemca Kaltnerja krskim (škofom in Klsnerja predsednikoni kranjske ga deželnega sodišča. Kranjski klerikalci so igrali pri tetu imenovanju veliko vlogo in so radovolj-no izdali korodke Slovence neninkemu »kofu, kn kor so jih že bili izdali radi vol i Ine reforme in so tuđi brei obola vijanja privolili v imenovanje Elsnerja dežeinosod. predaednikom« samo da se jim z imenovanjem ljul>-Ijanskega ultraklerikalca nresniči ♦lolgoletna želja, zanesti v Trst in Istro razdor in prepir v narodne vrste in pripomoći s tem k klitju in žitju popolarnemu klerikalizmu ob Adriji. Imenovanje kranjskega klerikalca tržaSkim Skofom je pe-klensko in zlobno delo slovenskih klerikalnih Itolovodij. Vlada drži to imenovanje 80 tajno, fcer se nainreč boji krika Italijanov, ker bi na imenovanju ljubijasifikeffa klcrikalnega kanonika protestirali na v«e pretegre. Pnfredaaa predavanja ljvdato univene t Trstu. BL — Tnt, SI. norembra. Na-neatniitvo Je s posebnim dekretom, datiranim od 10. t. m., prepove4alo I nadaljn* predavanja ▼ talbosTanl tr* žafiki ljudski univerzi. %,. Enotnl klnb telkih irUrmoihonkih pa«laneev. G. — Praga, 21. novembra. Narodni socijalisti in državnopravni narodni poftlanci so imeli v soboto pod predsedstvoin ix>slanca drja. lia-xe sojo, v kateri so sklenili se znvzeti za ustanovitev enotnegra češkeffa kluba poitilancev v državneUL zboru. Nadaljevanje fe5ko - nem£kih sprav-nih po^ajanj. G. — Praga, 21. novembra. Za-trjuje se, da bo predsednik iiiicijonal-no-politične komisije, grot Clain-Martinic že v sredi decembra zopet začel s posredova nji za spravna po-g-ajanja med Čeh i iu Neuici i u u pa ti je, da bodo imela pokajanja do nove-^a leta vsaj dclni uhi>eh. Tajne pogodbe med Avstrijo in Italijo. S, — Pariz, 21. novembra. ,>Ma-tin-c j>oroča dunes, da je Avstrija sklenilu z Italijo tajno pojrodl>o, ka-tore posa?nezne določbe »Matiu< na-vaja. Ta pojrodba jrre še preko do-ločb trozveze. Debata v delegacijah je tuđi pokazala, du faktično obstoja ožje razmerje med Avstrijo in italijo, le vlada tega noče javno priznati. S. — Dunaj, 21. novembra. V tn-kajšnili diplomatičnib krogih se tu vest »Mat ina« odloeno d«meutnjc ŽelezniŠka pragmatika na Hrvaškem. B. — Zagreb, dne 21. novembra. „Narodne Novine* skuša jo sedaj raz-tolmačiti čudno dejstvo, da sta komu-nikeja ogrskega ministrskega predsed-nika in hrvaške 19. i.pop. 727 9 18 slab jug i oblaCno . i 9. zv. 732 1 0-3 si. siah. ' 20. i 7. X). j 735 7 -2 2. n 2. pop. 73o3( —17 sl.jvzh. n 9. zv. 7371 -2-9 si. sever | 21. 7. zj. | 7i4*O j —45 si, jtth. \ megleiio Srednja predvčerajiuja temperatura0&\ norm. 2 8" in včerajSnja —2 3", nonn 2*6*. Padavtna v 24 urah li mm in QO mm Stanovanje s 3 sobami, kuhinjo, klttjo in pritikli-nami, m% 9ŠŠM «a iebruarjev termin ■• mmwki oesti *t 17. Več pove posestmk 0. B^lft, ravootam. 3^57 Fijakarija ■e taka| pretek N»uoineia pnitff'lr dobe int«rr-seati M MiMkl N«tf *t tt. »5, „Slovenski Jfir**« kluja dnevno dvakrat ■■ini Zahvala. V najglobokejSi žalosti vsled ne-nadomestnc izgube svoje iskreno ljubljene soproge, gospe Tereziie Lazar roj. Trititr mestne učiteljice v 0. ki je preminula dne 13. novembra po dofgi in mučni bolezni, izrekam v svojem in v imenu svoje rodbine vsem dragim prijateljem in znancem za bla^odejno sočutje najtoplcjšo zahvalo Iskreno se zahvaljujem za ustmene in pismene izraze sožalja, darovakem krasnih vencev, dalje vsem onim, ki so v velikem števiiu spremili drago pokojnico na zadnji poti. Posebno me pa še veže dol-2nost zahvaliti se gospodom pevcem za krasni slovenski žalostinki. Dunaj, 19. novembra 1910. Iran Ltumr 3854 aađreTident jal. tel. v p. Zahvala. f,a vse izrade gorkega sočutj? pv>-vodom smrti našega ljubi jenega in nepozabnega soprogs. očeta, brati, svaka, gospoda Alojzija Sachsa aCltetja v prisilni delmvnfci kakor tuđi za ves trud, krasne vence, ginljivo petje in časteče spremstvo na poti k večnernu poOitku. izrekamo tem potom svojo pnsr^no zahvalo. Zlasti smo pa dolžni st posebno zahvaliti visokorođ. £osp. dei. glav;irju pl. Sukljetu: visokorođ. g. dež. ođoor-niku grotu Barbo: blag. g. vlad. s\etniku kremenšku, blag- £• dtž. šolskemu nadzorniku Levcu, biag. g. ravnatelju dež. zavodov Zamidu, p^dravnatc'ju g. Zbašniku; £^. dc2. uradnikrni; posebno pa g ravnatelju prisilne dclav-niče Poljancu in cenj. gg. učiteljem za udeležbo pri pogrebu. Prisrčna zahvala pevskima dm-štvoma .Zvon" in .Merkur" za gjn-Ijivc žaiostinkc, kakor tuđi kat. društvu rok. pomočniknv. Iskreno se zahvaljujemo darovateljem krasnih vencev. FMsrćni: „Bog plačaj!4 preC. £"$p, p. Ai. Nastranu in g. V*. Šegu za mnoge tolažilne obiske in vsem gg. duhovnikom za *astno bpremstvo. Ljubljana, dne 19. novembra 1910. 385: talnfoči ostali. .Ove starejšl prodajalki za trgovino i? papirjem in galanterijo sprejme takoj 383- fr. 3gHčf Ljubljana jfies'ni trg 11. 2 tr e vi] arska pomoćnika sprejme takoj v trajno delo A Jvan Šobcr v Škojji £oki..\ UlDSoleliico sprejme tisVarna L. PEVALEK, Ijubljana, Židovska nl:ca K. »sss H stroj z ogromno razpečavo se naravnost od tvornice oddJI za Kranjsko dostojnemu preprodajaicu. 3856 Osebne in pismene ponudbe sprc-jema Ivan Kniezaarek, začasno v Ljubljani, hotel pri „Slomi". tlikdar ueč! ne pfemenjam mila, odkar rabim ltrt* lltAJJ _ mm. ■ ■ fAaSBOV/O UltllBO mImiO Buls) B .•mdJbb konjičkom (znamka lesen konjiček) tvrdke Bergmann <& Co., Dečin na L., ker je to edino najbolj učinkujoče medicinatno milo proti solnčnim pegam in za negovanje lepe, mehke in nežne polti. Kos po 8U vin. se dobiva po vseh lekarnih, drogerija n, parfumerijah itd. U 505 liliiin)iiiiiiszt (ttekMtal ktevtr). Naslov poTe apramištvo »Slovco-skega Narodi«. 3812 Stara dobro tdoća in dobro tnana idemrska ilrt se da z vsemi stroji in drugo opravo ▼ MlUft, za ta čas se pt IM« hleponhl pomoćnih Tajcn vsakega dela tuđi na stroje. Nastop takoj. Ta obrt je ▼ sredini trga Žalca I Na tanana pojasnila pismeno ali ustmeno talte tt SL 3817 Mna inidika ki bi bal dobro izurjeu ¥ trgovini a papirjem in galanterijo in bi im*I veselje do potnvanja s prima referencom i aceeptira tatel proti dobri plači Fr. IfltU, L|«MlaBa UnU ti* *t IL 3836 Dr. V. Gresorič pHmatHj dea»eln« bolnice v Iiib^ui, Resora cutj U. i irtim ii 18—12 ii ri ?'',-(. Dr. Dralleja Malattine glicerinov in medni Jok. Broi BJMiteb0l Čudovito učinkuje na puste in razpokane roke. Pomaga takoj in dela kožo žametnovoljno. Netttrptjico }*ri gorzkik tn morskih potorcrnjift. MlIO Malattine I NajvolnejSe toa-i glicerinom in medom ) lelno mdo' Puder Malattine \ Nepreko^iv ^ z glicerinom in medom | vsakdanjo rabo. lilo ia liiije lalanimi sr^,sic *l z giicerinom in medom I ^metanaste penc. g Dobiva se povtod. š i 2 s .. -i "53 ~ ientjonHKa premoioKoiina družba 3784 je otvorila v Ljubljani, Šel^nburgova ulica 7, I. nadstr. R svojo prodajno pisarno9 ^ Pl kjer se sprejemajo naročila na domaći, prizna no najboljži in najcenejši karmeljski premog Družba hoče na ta način prtprečiti, da bi se pri sedanjt >piošni draginji poljubno zvišale premogu cene, obenem pa olajšati odjemalcem nabavo premoga. Razprodaja na drObltO ^H premog tuđi :: ■■ •■ •■ ■ wawHBW "^^« ter stane za kurjavo K l'2O ?^ 50 kg franko v hi^o postavljeno. Ražen prodajne pi^arne V ŠeleBbttrgOVl lallcl *t 79 1 I. nidltr. sprejerrajo n3r< Č la siedec« tvrlke : Ivan Babić» J I Dclenjska cesta; I. Buzzoltni. Stritarjeva ulica; Ed. Kavčić, Pre-j f šernova ulica; L. Kotnik, Sp. Šiška; Leskovic & Meden. Pod trančo; i I. Mencinger, Sv. Petra cesta; B. Sevar, Sv. Jakoba trg; Ant. Sušnik, Zaloška cesta; Fran Trdinat Stari trg; Ivana Tonib, TrzaSka cesta; UradniSko gospodarsko društvo. Kongresni trg. Angleško skladišče oblek O« Bernatovič Mestni trg 5 Ljubljana Mestni trg 5 ■riporoča ekanu kindunuiOl miiehn zaradi •■■»•■in« «•!•(■, hakari sako (mikado), mestne in porne kožuhe s podlogo vsakovrstnega krzna za gospode, potem damske jopice in paletote iz persianera, sealskina, kuninega in mormotičnega krzna, boe, kratke in dolge ter mute v najnovejši obliki. 3B4H Jgnacij J/ouafc trgovci po$lovodj* Ludmila }(raigher-Sk^biceva porečeno. 3853 Jijubfjana, opodnj* 6U(a, AiSnc Aa/jc, noćni ceotji, voc t> f%a/~ vccii ib$€ii in najSofjSi /ia6ovo&ti v itvo9ni i rt Spoitni tzaovin i Qf\ ^JlCaOClO £jit$tjana> naopioti gfavne poS/e. C. kr. avstrijske fj^ državne železnioe. Izvloček iz voznoga roda. Wel|«w*M «»«1 a> «»U€ «■»■••» I9IO. 04hm4 ts LlnkltaM (ivi. iaL) y»O4 zjutraj. Osebm vak v ameri: Trftt. )eseoice, Trbii, beljak, Gorica, Trst, Celovec. ?*?B zjutr«). Osebni vlak v tmeri: Groaupljc, St Janž, Rodolfovo, Straia-Toplicc, Ko^ctjc 9*12 4*pol6ne. Osebni vlak v smen- Jeae- nce, z zvezo na brzovlak v Ceiow«»c Dunaj j. k., Linč, Prago, uraidane. Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin. 11**O dop«ldn«. Oftebni vlak ▼ ameri: Trii£, Jesemce, Trbil, Beljak, Celovec, Gorica, Trst. 1*32 pmpoldn: Oaebni vlak v tmeri: Gro- gaplje, Kndolfovo, St Jani, Straia*Toplaoe, Kočevje. 3-3O popoldn«. Osebni vlak v meri: TrfiČ, [esenice, Trbii, Beljak, Gorica, Trst, Celovec #•38 xvsdsr. Oseboi vlak v tmeri: Iriič, Jesemce, z zvezo na brzovlak v Beljak, teloTcc, Dunaj, z. k, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Diisseldori, Vlissingen, Trbii. 7»->O *v6*r. Oseboi vlak ▼ mmeii: Groroplje Št Jani, Kodoliowo, Kočevje. 10'iO p«n*AI. Oaebni vlak v smen: )eso» tuce, beljak. Gorica, Tiat. 04h*4 Is MabliaMt (artarml kolo^ror). 7-28 zjutraj Osenrs v ak: v Kamnic. 2O5 p«poldne: Meanec v Kamnik. 7-35 zv*6«r. Mesa ec v KamnU. H-_ ponoći: Mešanec v Kamnik le ob nc-deljah in praznikih v mesecu oktobru. fri*m4 v LlmsItaM 0«iaa tolantti 7*14 x)utr»ji Gaebm vlak ts )ear«i-. zvezi na brzovlak iz Berlina, DrmMa Hage, Linča, Monakovcga, Solnogra Badgastema, Beljak*, Gone«, Tr«u, Irt-a^oa x>utraj: Oseboi ^*k is Koćevj«, ktt doilovega, Grosuplja, St. Janza. 10*12 dopoldn« Osebni vlak iz Trb; Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dum z. k., Celovca, Vlisingena, DOsseldon. Kolina VVie^badna, Frinkobroda, Mon; kovega, 5olnograda, Inomosta, Baj steina. ttcliaka. li-ao do^olon«: Oseboi vlak Is Gon;- Jeseni:, Ceiovca. Behaka, Tržiča, 2*09 popoidno: Osebni vlak ii Koćtrj Straie • Toplic, Radolfovoga. Grosup't St Janža. 4-<7 a>«p«ldno: Osebni vl«k ix Trbtfa, U lovca, Beljaka, Gorice, Trata, leaeajc, Triiei O 08 ivooor O»ebm vlak i* jeseiic v zvu na brzovlak iz Berlina, Draž dan, t'n^ Linča, «:eiovcm, Monakovega, Solnogr.iJj Badgasteina, Bcljaka, Dunaja j. k. ••»a x»ooor: Osecmi vlak u Vijaka, Trbi: Cclovca, Trsta, Gortce, Jesenic, Trfica •-O7 zvo6or: Otetom vlak ts Koćcv^Stn , Topbc, Rudolfovea^, Grosuplja. Se. Jnu, 1l*22 ponool: Oseboi vlak t Trbtia, v-c.a/, Beli a ka. Trsta. Gorice, lesemc FriHo4 v LlnkliaM («rian» UUualcii e*«O zjutraij: Mešanec u Kanonici. io*d9 dopoid«: Meianec iz Kamnika. ••IO ivo6or: Meianec tt Kamnita. to 3O po no6i: Meianec u Kam ni ka I: m nedeijah in praznikih v mesecu oktobru. Čaai prihoda in odhoda ao navedeni v arcli^ evTopejskeoi ćasa. w.v_..... v C. kr. državno-železniško ravnateljstvo ? Trsto ^ Hamiili iresElilve! ^ ANTON ŠJIBC rjobljaaa, leleaburgova nlia 5 in Xn|lova ulica 2 priporoča 3313 svojo popolnoma novo urejeno prodaja I nof kot zalogo platna, bombaievine, ivicar- skih vezilf doma izdelanega parila za gospe in za gospode. Opreme xet neveate« Lastna vzorna $i?alnica. pralnica in likalnica je za ogled ^ na razpolago. ^ Jw Jlago auio dobro! Cae kar U Mfob lizke! J% Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. O«lnl*lia «to«t>tea K M*MM. Strit«rj«va Ulio* Št«V. 2. ■—wl «•«« 4MJM Urmm. PoirsdUe« ▼ ŠjMm, Cttovtn, Trsat ta Sarajeva. u SprcjoHi vtoft n tajan li u titofi rata ter fa HfttHJc •» »k ttoft »• a$tti J2 0 X:ptjc ii pralaj. snOtt te vrdustaK pasji ma tni -^»Ha»^Bm ^aHB^B^B^^^^aaaHMM*l*^H>1>^>S>a>a»^>HHH»^»aaBi