MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen uedcljc in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ccniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. st. 11.409 99 JUTRA’ Simtje mft&siettasU Pred nedavnim je preda /al v tukajšnji Ljudski univerzi univ. prof. dr. Butorac iz Zagreba. Njegova izvajanja so izzvenela v to, da s© val krize, ki je prišla k nam leta 1931, polagoma splahuje in da smemo upati v zboljšanje spjošnega gospodarskega in socialnega stanja. O tem nas pa prepričuje tudi te dni izišJa zadevna statistika SUZOR-ja. Statistika, ki jo je sestavil Suzor (Sre-dišnji ured za osiguranje radnika) v Zagrebu o zaposlitvi delovnih moči v vsej državi, nam nudi namreč zanimivo in poučno sliko socialnih razmer, ki kažejo obenem tudi na našo gospodarsko podjetnost v preteklem letu. Podatki o zaposlitvah so obenem najboljši barometer gospodarskih prilik, ki zanimajo, odnosno bi morale vsakogar zanimati. Po teh podatkih je bilo v Jugoslaviji zaposlen h 610.207 delovnih moči, to je •nameščencev in delavcev, od teh 443.335 moških in 166.872 žensk. Ce primerjamo te podatke s podatki iz leta 1935, vidimo, da je število zaposlenih naraslo za 45.920, med temi 37.066 moških in samo 8.854 žensk. Statistike iz prejšnjih let nam slej-koprej dokazujejo, da smo od leta 1932 stalno v naraščanju. V letu 1933 ]e bila kulminacija gospodarske krize in beležimo odtlej porast za nič manj kakor 66.648 delovnih moči (49.233 m. in 17.415 ženskih). Od vseh naših banovin je v pogledu naraščanja zaposlenosti na prvem mestu moravska banovina (porast za 16.30%). I o naraščanje ima svoj izvor v strojni in tekstilni industriji kakor tudi v tobačni industriji. Moravski banovini sledijo zet-ska (14.71%), vardarska (13.65%) in primorska banovina (lO^O"''«). Na zadnjem mestu je vrbaska banovina, ki beleži samo 4.78% porastka. Nas zanima predvsem dravska bano- nav‘ 'Ve bil° zaposlenih v letu 1934 86 tisoc 604 delovnih moči, v letu 1935 že 87.414 m v preteklem letu 93.948. V vsej Jugoslaviji je bilo za ta leta gibanje sledeče. 19^4. 543.559, 1935: 564.287 in 1936: 610 tisoč 207 delovnih moči. la statistika, ki sestoji pravzaprav iz mrtvih številk, nam vendarle kaže dvoj-no živo si ko 1. s’>ko » banja na našem domačem delovnem trgu "n 2. sliko stanja posamezni!! »anog našega narodnega gospodarstva. Lesna industrija, bančni zavodi kemične industrije, to so debetne pos‘a- ke to bilance podjetja, ki imajo od leta do leta manj nameščenih delovnih moči. medtem ko zaznamujejo ostale nanose porast zaposlenosti. Največji porast vidimo nri monop°Icki (tobačni) industrij' ()d vseh ostalih podjetij napreduie v številu zaposlenih stavbena VUistrija in sorodne stroke. Omembe vredno je, da zaznamujejo naraščanje zaposlenosti oso-bifo oita gradbena podjetja, ki gr:"d:Jo železnice ‘n vodovode, ka<«or tudi ona podjetja, l teh po- j “iružnic. Za nas ta dokaz ne zadostuje, temveč ponavljamo svojo zahtevo, da« EPILOG DALJNEVZHODNE OPERETE. Reuter poroča, da je nankimški državni svet pomilostil maršala Čangsulianga in mu vrnil maršalski čin ter poveljstvo armadnega zbora v Sianfuju. s©. CMIDS H&se $&edatisce Gosto vari je iVi atilde Kraljeve v,,Baronu Trenku Razlika mika in vsaka primerjava je vedno zanimiva in lahko tudi poučna. To pravilo velja seveda tudi za gostovanja gledaliških igralcev. O nastopu operetne pevke Matilde K r a 1 je v e, ki je na Novo leto zvečer gostovala kot Lidija v Al-binijevem »Baronu Trenku«, bi povedali v glavnem tole: Njen glas odgovarja za opereto tehnično in izrazno, čeprav bi si človek zaželel tu in tam mogoče več sve zine in prodornosti. Najvišje lege niso zvenele dosledno enako neprisiljeno, pripomniti pa moramo, da je temu lahko krivo tudi trenutno glasovno nerazpoložene. V splošnem pa tvori njeno čustve-rpt ~otje z okretno igro svojstven oderski lik. V Lidijino vlogo polaga ga Matilda tt Kraljeva potrebno gibčnost in elegantno koketnost; je prepričevalna komtesa. Tre nirana igra je njena odlika. Pela je v srbohrvaščini, govorni del pa je podala v slovenščini, ki ji teče še precej gladko, čeprav je kot članica beograjske, osiješke in banjaluške operete je nastopala le v srbohrvaščini. Povezanost z domačimi igralci predvsem z nosilcem glavne moške vloge, baronom Trenkom. je bilapo-voljna in je predstava uspela v obče zadovoljstvo. Obisk ni bil baš najboljši, čemur je bil kriv menda Silvester ali kaj. V bodoče si želimo pri gostovanjih kva litetnejših moči, ker sicer takšna gostovanja lahko izgubijo na svoji veljavnosti, privlačnosti ter smiselnosti, -n- »Moderni zakon" na Pobrežju obrt, Aleksandrova c. 19, Venko Pavel, trg. z mešanim blagom na drobno, Jenkova ul. 6, Zidanšek Antonija, trg. s starimi stvarmi, Koroška c. 3, Tvrdka »Mo-toroil«, d. z o. z. za razpečavanje mineralnega olja. čiščenje raznih vrst olja in bencina, Linhartova ul. 17/a. Krieger Terezija, gostilna. Dravska ul. 11, Kramberger Anton, podjetje za uničevanje podgan, tniši in škodljivega m "česa in podobno s strupenimi sredstvi, Orožnova ul. 2 T. Izbrisanih obrtnih pravic: Kolar Franc, slikar, pleskar in ličar, Stolna ul. 5, Ledinek Josip, trg. z manufaKturo in konfekcijo. Glavni trg 11. Vinko ignac. krojač. Vetrinjska ul. .30, Hvalec Marija, trg. s kuhinjsk' opremo, iralanterijo. pleteninami in papirjem, Jurčičeva ul. 9, Glo govšek Lovro, mizar. Vojašniški trg 2, Koren Franjo, pek. Smetanova ul. 51. Gre gore Vinko, trg. s čevlji, modnim blagom in konfekcijo na malo. Glavni trg 18, Zadružna oblačilnica, r. z. z o. z. v Mariboru, prodaja vseh vrst oblačil. Meljska c. 12, Horvat Otilija, gostilna. Mlinska ul. ioistneoa dneva N', veličanstva Kr priredijo združena Sokolska društva v Mariboru v soboto, dne 9. januarja 1937 v Unionu I. SOKOLSKI PLES Narodne noše dobrodošle! 6300 Že dolgo ni bilo na Pobrežju toliko Židane volje kakor na Štefanovi zabavi tamkajšnjega RK. Renčljeva dvorana je bila tokrat mnogo premajhna in je radi tega moralo mnogo družin oditi žalostnega obraza. Da pa je bil ta večer tako zabaven, je zasluga vrlih pobrežkih diletantov, posebno pa mladega, priljubljenega režiserja in igralca učit. abiturijenta g. Ivana Duha. Tudi tokrat je bil spored posrečeno izbran in prav dobro naštudiran. »Koietarica« gdč. Ruže T o n č i č e v e je bila ob prvi točki pestrega sporeda pevsko naravnost odlična. Klavirska spremljava gdč. Grete Trabi je bila prav tako z občutkom podana. Zelo je nato razgibala kot druga točka sporeda veseloigra »Moderni zakon«. Vloge so bile prav posrečeno razdeljene in tudi vsebini primerno živahno podane; zato so tudi vse zelo ugajale. Režiser g. Duh je posrečeno izoblikoval lik Drenovca, morda s preveč povdar- jenim patosoin. Žena Eva, podana po gdč. Ruži Tončiče vi, je bila posrečeno izbrana partnerica, le v nekaterih prizorih bi lahko prikazala več nervozno-mimične igre, Ida, gdč. Milene Milkovič e v e, je bila odlična, pokazala je, da razpolaga z dovolnjo igralsko rutino. Mnogo pa ni za njo zaostajal g. Drago Jurkovič, v vlogi Lubana. G. Albert Z o r n i k je bil prav kakor lik Ide odličen. Vloga Ane, podana po gdč. Nadi To n 5 i č e v i bi bila dosti posrečena, da ni z neumestnim smehom motila iluzije gledalcev in pre-pričevalnosti. Zaključni nastop »Stražar in postopač« g. Urbiča in Zornika je prišel do zadovoljive veljave. Ves čas med prireditvijo je bilo videti, da se je mnogoštevilna publika kljub malenkostnim nedostatkom, ki sicer niso motili izvajanja, od srca zabavala. Sicer se je pa tudi po prireditvi ob zvokih prvo vrstnega »jazza« Drave razvila prav animirana zabava. Želimo si le še več tako lepih večerov! J. G-c. Okno m svet Zakaj niso smele nemške princesinje k svatbi nizozemske prestolonasiednice Na ndvo izdane ter izbrisane obrtne pravice Seznam izdanih in izbrisanih obrtnih pravic v mesecu decembru 1936 na področju matih. mestnega obrtnega referata zaznamuje: Izdanih obrtnih pravic: Dolinšek Marija, gostilna, Koroška c. 56, Majcen Franc, kavarnar, Dr. Verstovškova ul. 6, Lipovšek Alojzija, gostilna. Tržaška c. 18, Debelak Marija, gostilua, Tržaška c. 44, Hometer Elizabeta, gostilna, Aleksandrova ' c. 53, Sever Friderik, gostilna, Tvorniška c. 30, Tischlcr Amalija, pletiska Kakor smo že poročali se bo v kratkem vršila poroka med nemškim princem Bernhardom Lipps-Biesterfeldom in nizozemsko prestolonaslednico Julijano. K poroki so nameravale potovati tudi nemške princesinje Sigelinde, Elza in Zofija Lippe-Biesterfeld, da bi kot svatbene družice nizozemske prestolonasiednice prisostvovale poroki. Nemška tajna policija (Gestapo) pa ie zaplenila potne liste omenjenim trem princesam, tako da niso mogle odpotovati. O zadevi je bila obveščena tudi nizozemska prestolonaslednica, ki je skupno s svojim zaročencem intervenirala pri nemški vladi. Intervencija je imela uspeh ter so nemška oblastva zopet izročila nemškim princesam potne liste, nakar so takoj odpotovale v Haag. Ozadnje zaplenitve potnih listov nemškim princesam, ki so nameravale v Haag, je posledica ostre kampanje nemškega tiska, ki obtožuje princa Bernhar-da, da je »zdal svojo domovino. Ob priliki neke nogometne tekme med nekim nemškim in nizozemskim moštvom v Haagu so namreč nastale nemonstracije .proti nemški državni zastavi in nemški državni himni. Medtem pa so nemški emigranti, ki so se pred narodno soc. režimom zatekli v Nizozemsko, ustanovili odbor, ki je priredil zbirko, da izročijo princu Bernhardu in njegovi bodoči ženi poročno darilo. V zvezi s to zbirko pa piše »Volkischer Beobachter«, da se v Nemčiji zelo zanimajo, kakšno haaško zahvalo bo prejel ta odbor za svoja prizadevanja in kaj bo neki dejal ženin nizozemske prestolonasiednice k žalitvam, »katerim je bila ravno v zadnjih dneh izpostavljena v Nizozemski njegova nemška domovina. Obžalovati je — tako piše navedeni list —, da je tako vprašanje sploh potrebno nasloviti na moža. ki je tudi nekoč korakal v vrstah onega gi-banja^ katerega simbol je postal ravno sedaj v Nizozemski predmet nezaslia-nih žalitev.« Nenavadni družabno diplomatski incident je v Nizozemski zbudil umljivo ogorčenje. Pijanec filozofira. — Kako si se vendar mogel tako vpi-janiti? — To je bilo nekako tako. Pil sem in pil brez presledka. Naposled sem povprašal samega sebe. če lahko še naprej pijem. Glava mi je omahnila na stran in mi rekla, da ne, želodec je bil pa še kar naprej žejen in je klical na mizo pijačo. Mislil sem si: glava je pametnejša od želodca in ima prav. Ker pa mora pametnejši navadno vedno popustiti, je tudi moja glava popustila in sledila nevtešeni zahtevi želodca. Tako je torej prišlo do neizogibne katastrofe. V dostojanstveni pozi. Sodnik: Obtoženi, ali imate k svojemu zagovoru še kaj pripomniti? Obtoženec: Ničesar več, gospodje lahko že odidejo. Dr. Fran Vatovec: 140 id stoveuske huna-Ustike (Dalje.) LliBLAMKE NOVIZE« — IZBORNA POTICA. V prevalu zgodovinskih tokov, ko se je ob zatonu 18. stol. in v zarji 19. stol. lomila doba in zgodovina, je Valentin Vodnik v krogu, ki ga je v njegovi korajži podprl, ustvaril tisto močno borbeno in obrambno sredstvo, ki je Slovence tudi v najtežjih trenotkih ter preizkušnjah vodil v nove zarje in nova obzorja. To sijajno sredsl.o so bile njegove »Lublan-fke novize«. V že navedeni uvodni pesmici predstavlja Vodnik v šegavem tonu svoje »Novize« kot »potizo sa nov hjjt«, o kateri nadalje pravi, da >shc take ni blo«. In ta potica« je bila prav okusna, dobra ter imenitna, nič kaj slabša od sličnih »potic«, ki so se pri drugih narodih pred tem in zatem pojavljale na pomolih časništva ter časnikarskega dela. Vodniku je pozneje marsikaj grenilo veselje, toda tej njegovi »potici« gre vsa čast in slava. Pravilno in pravično je sodil oče drugih »Novic« dr. Janez Bl^iwcis, ko je v članku o Vodnikovih Novicali v »Vodnikovem spomeniku« zapisal značilno priznanje: »Dosti je že v večno slavo Vodniku, da !■»> „Novice” — le bile!« Potica! Moja potica!« je Valentin Vodnik vzklikal, ko je prinesel krtačni odtis »Lnblanfkih Noviz« baronu Zoisu na ogled. V sredo, dne 4. januarja 1797 je v tiskarni Janeza Fridrika Egerja v Ljubljani in sicer na Poljanah št. 3 (sedaj Kopitarjeva ulica) izšla prva številka »Lublanfkih Noviz«. Kapetanova soba v ljubljanskem šentjakobskem župnišču, kjer jc tedaj bil V. Vodnik kot kapelan nastanjen, pa je bila prva slovenska redakcijska soba. Naslov prve številke je zavzemal polovico prve strani in se je glasil: LUBLANfKE NOVIZE od vlili krajov ztjliga 1’vejta V LEJTI 1797. Nro. 1. Zatem sledi cesarski orel oz. grb, ki jc bil tedaj običajen tudi pri drugih listih (Wiener Zeitung, Laibacher Zeitung!). Pod cesarskim orlom sta dve vzporedni črti. Pod njima pa stoji: V LUBLANI. Vendajati sazhqte inu natifnene Per Joan-nesu Fridrihu Eger, na Polanah Nro. 3. Poučen je dostavek, ki ga je Vodnik lastnoročno napisal na svoj iztis »Novic« 30. junija 1798 o pričetku svojega uredništva: »Eger me je nagovoril; rad sim moje tumpasto pero njemu v štero posodil; se kremžim, se pačim inu gledani, kako bi naš jezik nar-bolj po družili že osnaženih evropejskih jezikih per-rczal«. Iz tega je možno sklepati, da je poleg barona Zoisa, ki je pridobil za svoj načrt o slovenskem časniku Janeza Friderika Egerja, tudi podjetni tiskar prigovarjal Vodniku, da bi prevzel uredništvo prvega slovenskega časnika. »Novize« so bile od 4. januarja 1797 do julija 1798 dvotednik, kakor pretežna večina tedaj izhajajočih listov. Izhajale so ob sredah in sobotah na osmih straneh, tupatam tudi na desetih, če jc bil oglasni ter razglasni del lista bolje založen. Od julija 1798 dalje pa izhajajo »Novize« ob sobotah kot tednik vse do zadnje številke 1. 1800. Eger jim je bil založnik do 12. oktobra 1799, odtlej pa do njih konca pa vdova Terezija Egerjeva. V št. 47 leta 1799 je namreč izšlo v Novizah sledeče »Osnanilo«: Zhctrto leto se perblishu* je v’ katerim bodo te novize slu: delaj shivelc. les podpisana oblubim, de bodo moji bravzi bol postresheni kakor sadne dva leta. Sazliela sim perstavkc dajati, katira so bila tulkokrat. obetana. Storila hoin kar bo narvezh mogozhe narhol nove. inu resnizhne pcrgodhc osnanvati! tedaj se perporozhim jamavzam, dc naj obilno te zhatinge kupio, inu svoje plazhila do perhodniga 15. grudna ali na poshtah po 2 fl. — al per meni 1 fl. — sa pol leta vloshe. Thcrcsia Egerza Ti »p e r s t a v k i«, ki jih je bila obljubila nova založnica Egerjeva, so nekakšne dvostranske priloge oz. dodatki k normalnemu obsegu »Noviz«. Egerjeva jc obljubo sicer držala, toda ne popolnoma. Ti »per-stavki« so se sicer v »Novizah« pojavljali, toda no v vsaki številki. Znana je ludi naročnina za »Lublanlke Novize«. Ko so izhajale kot dvotednik, vsakokrat na pol pole in mali osmerki, je znašala naročnina šest goldinarjev po pošti; pozneje, ko so bile tednik, pa se je naročnina znižala na štiri goldinarje letno. Če pomislimo, da so mnogi drugi, tedaj izhajajoči in večjim teritorialnim področjem namenjeni tuji listi izhajali tudi dvakrat tedensko (Wiener Zeitung, Laibacher Zeitung) in da si celo oče drugih »Novic« dr. dr. BIciweis 43 let pozneje ter ob marsikaterih ugodnejših okoliščinah ni upal izdajati dvotednika in da so se Sele po »vigredi narodov«, ko je cesarjev patent od 15. marca 1848 odstranil številne ostre cenzurne odredbe z »Erneuerte Censurordnung« ali »Generalcensur-ordnuug« od 22. febr. 1795, ki so do 1. 1848. povsem potlačile svobodo tiska, ter napravil pot novemu tiskovnemu zakonu o tisku z dne 13. in 14. marca 1849, ki je zajamčil že leto dni preje priznano pravico do tiskovne svobode, porajali številni slovenski dvotedniki, ki so tleloma kmalu usahnili (»Slovenija«, Ljubljana, od 4. uialcga srpana 1848 do 29. sušca 1850, »Ljubljanski Časnik«, prvi slovenski uradni list od 2. malega travna 1850 do konca 1. 1852, »Naprej« od 2. prosinca do 29. kimovca 1863), deloma pa se vzdržali (»Slovenski Narod« od 1. 1868 naprej, ki sc je prvotno kot trotednik razširil 1. 1873. v dnevnik, dvotednik »Slovenec«, Celovec 1865 do 1867, poživljen kot trotednik 14. vinotoka 1873 ter 11. malega srpana razširjen v dnevnik), potem je šele mogoče pravično in objektivno soditi o Vodnikovih »Lublanfkih Novizah«. Bilo je treba precej žive narodne zavesti," zanosa ter korajže. (Sc nadaljuje.) fkttisi&OeskB Jfc Bratom in sestram, ki so pravoslavne vere, želimo čestit Božič. Hristos se rodi! Radi jutrišnjega praznika izide prihodnja številka »Večernika« v četrtek ob običajni uri. Tragična smrt starčka. Na poti v bližini Sv. Jurija ob Pesnici so našli mrtvega 661etnega občinskega reveža Antona Jarca, ki je imel na glavi krvavečo rano. O najdbi so bili obveščeni tudi orožniki, ki so dognali, da je Jarc v do? poldanskih urah popival v neki gostilni ter se je precej vinjen vrnil na svoj dom. Spotoma pa je Jarc najbrže padel in 38 je pri padcu poškodoval na glavi ter obležal nezavesten na tleh. Ker je bil šele pred nedavnim odpuščen iz bolnišnice, je bil zelo slaboten in je poklicani zdravnik ngotovil, da je starček umrl na posledicah srčne kapi, ki je nastopila radi izčrpanosti. Elas\»s! Veliki sokolski ples, ki ga priredijo na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije v soboto 9. jan. združena sokolska društva v Mariboru v Unionu, naj združi vse Sokole mariborske pokrajine, da se 'utrdijo vezi med Sokoli v mestu in na deželi, med starejšo in mlajšo sokolsko generacijo. Prijavljena je udeležba iz mnogih krajev mariborske sokolske župe in obeta prireditev postati lepa manifestacija vsega obmejnega Sokolstva. Noše dobrodošle. Predprodaja vstopnic pri Bu-rešu v Vetrinjski ulici. Iz mariborske ZKD. Zveza kulturnih društev v Mariboru se je preselila iz svojih dosedanjih prostorov v Cankarjevi ulici v Narodni dom. Vhod pri restavraciji. Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska mapoved za danes pravi: nestalno, sicer brez bistvenih sprememb. Nočno lekarniško službo imata ta teden Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu in Savostova lekarna na Aleksandro- vi cesti. Iz železniške službe. Premeščena sta: inšpektor Andrej Černič iz Maribora v Čakovec ter višji kontrolor Gabrijel Pirkmajer iz Čakovca v Maribor. Za pomožnega strojevodjo jo imenovan kurjač Franjo Makuc iz Maribora. Iz učiteljske službe. Napredovali so naslednji učitelji in učiteljice na meščanskih šolah: v 6. položajno skupino Janko Pertot in Dragotin Hasel v Ptuju ter Ivan Šumnjak v Mariboru. V 7. položajno skupino: Vladimir Bertoncelj v Mariboru, I erezija Adlešič v Dolnji Lendavi, Drago Domnik v Mežici, Rezi Jenko v Slo-venjgradcu, Josip Novak v Ormožu, Fra-io Iglar v Mežici, Lucijan Janeš pri Sv. Lenartu in Albert Žerjav v Mariboru. Ljudska univerza nadaljuje prihodnji teden svoj biološki ciklus in govori v ponedeljek in torek dr. Zarnik iz Zagreba o pojavih življenja ter spreminjanja na zemlji. Borza dela išče mlajšega orodnega ključavničarja. Hotel Osterberger Ptuj sporoča, da bodo cenj. ■obiskovalcem poleg vseh jugo-slovenskih listov na razpolago tudi av-sMiški, nemški in italijanski listi. Klub koroških Slovencev v Mariboru ima v sredo 6. t. m. ob 20. uri običajni klubski večef pri »Novem svetu«. Gostilna »Počehovski dvor« v sredo in nedeljo koncert. Jetrne in kranjske klobase! Sreda: dvojni spored v Veliki kavarni. Popoldne otroška predstava. Mesto venca na grob g. Mihaela KlnJta je darovala gasilski četi v Pesnici Din 200.- lesna industrija »Drava«, Maribor, ju Tončka Cepec, Pesnica Din 50.—. Uprava Qasilske čete na Pesnici se darovalcem iskreno zahvaljuje! Loterija prostovoljne gasilsko čete v Kačah. Žrebanje loterije prostovoljne gasilske čete Rače, ki je bilo razglašeno dne 27. decembra 1936,- se preloži radi tehničnih razlogov na 28. februar 1937. Uprava. Sokol Maribor II, Pobrežje, ponavlja na splošno željo občinstva v sredo 6. ja- Na 16. akademski ples, ki bo drevi- v unionski dvorani, bo vstop dovoljen le z vabilom. Prosimo vse povabljence, da prinesejo vabilo s seboj, ker sicer ne moremo odgovarjati za event. neprijetnosti. — Gg. akademske starešine prosimo, da pridejo s trakovi svojih akademskih društev. — Istočasno obveščamo p. n. občinstvo, da bo letos vhod v dvorani tudi pri stranskih vratni s Prešernove uiice. — Rezerviranje miz letos ne bo dovoljeno. — Ponovno opozarjamo na to, da so gg. častniki vabljeni preko mestnega poveljstva, tovariši akademiki in srednješolci pa imajo vstop brez vabila. — Odbor DJA. 5./I. ATELJE FOTO-JAPELJ odprt do 10. ure zvečer. Obvestilo! Radi praznika Sv. treh kraljev, ki pade na sredo, se ta teden uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Mariboru me vrši. Združenje trgovcev za mesto Maribor. V gostilni Achtig 6. januarja koncert. Pravoslavna parohija v Mariboru obvešča svoje vernike, da se vrši v sredo, dne 6. t. m. ob 14.30. uri pri treh ribnikih blagoslovitev badnjakov. Nato sc vrši sprevod po Tomšičevem drevoredu in Aleksandrovi cesti v vojašnico Kralja 16. akademski n>es - Union Aleksandra I., od koder gre sprevod skozi mesto k ostalim vojašnicam v inagda-lenskem predmestju. Dne 7., S. in 9. tek. meseca (Božični prazniki) se v navedenih dneh vrši vselej ob 9.30. uri Bogo-služenje. Ktob koroških Slovencev v Mariboru ima v sredo 6. t. m. ob 20. uri običajni klubski večer pri »Novem svetu«. Vesele, pomembne dni, priborjene uspehe, srečne dogodke, osebne in družinske, boš najtrajnejše zabeležil v Vodnikovo pratiko, ki je tudi, ko bo leto 1937 poteklo, ne boš zavrgel, ker njena vsebina nima samo enoletne veljave in minljive jev vredna preproga. Policija ie tatovom že na sledu. Dragocena kuverta je izginila. Železniški kontrolor Ivan Paar ?- prijavil policiji. da je pri izplačevanju mesečnih prejemkov uslužbencev kurilnice doslej neznani tat ukradel iz njegove mize kuverto z 1871.50 dinarji, namenjenimi Josipu Žagerju. Kuverto je g. Paar .našel pozneje v košari, toda brez denarja. Za tatom se vršijo poizvedbe. 3220 slik! ie napravil tehnični oddelek mariborske mestne policije v letu 1936. Med drugim je policija fotografirala 229 zločincev, gluhonemih in - sumljivih osei), nadalje je policija napravila v 65 slučajih posnetke na krajih zločinov. Tudi je bilo v preteklem letu 297 oseb na novo daktiloskopjranih ter je bilo naloženih 360 novih kriminalnih razvidnic, 1330 mono-uaktiioskoptičnih listov ter 1273 kartotek. ki so bile odposlane tudi v .druga mesta. Iz omenjenih številk je razvidno, kako veliko delo je tehnični oddelek tuk. policije opravil v preteklem letu. Tatinski podvigi mlade služkinje. Sio-venjbistriški orožniki so aretirali 211etno služkinjo Lizo T., ki se je specializirala za tatvine v trgovinah. Liza je namreč— hodila po trgovinah, kjer je bilo mnogo®' liudi, ter je ob takšnih prilikah kradla manufakburno blago. Tako je trgovcu Maklu Zafu v Slovenski Bistrici ukradla 150 m zimskega bar ha uta v vrednosti 1500 dinarjev, nekemu drugemu trgovcu Huberti>ov plašč, nekemu tretjemu trgovcu robce itd. Liza je pri zaslišanju priznala svoje grehe ter se bo morala zagovarjati pred sodniki. Obrtno društvo v Mariboru vabi vse tovariše in prijatelje obrtništva na svoj družabni večer, ki se priredi v soboto dne 9. januarja t. 1. v Zadružni gospodarski banki v Mariboru, Aleksandrova cesta. Začetek ob 20. uri. Čisti dobičeic je namenjen za ustanovitev »Obrtniškega doma«. KAKOR GASILEC POžAR prepreči BONBON KAŠELJ 6349 PROIZVOD ,UNION“, ZAGREB. šilingov. O tatvini so bili obveščeni, tudi avstrijski varnostni organi, ki so vola zaplenili. Sedaj iščejo tatove. Sokolski ples. Članstvo Sokola Mari-bor-matica opozarjamo, da se dobijo članske vstopnice za Sokolski ples v društveni sobi v četrtek in petek od 18. do 19. ure na podlagi legitimacije. Pri večerni blagajni vstopnice za vse obisko-Ivalce po Din 15.—. Dane s S Na meji izginja živina. Posestniku Alojziju Doplerju na Špičniku so še neznani tihotapci ukradli iz hleva dva lepa ga mika. S pratiko pa dobiš za Din 20 vola v vrednosti 7000 dinarjev ter ju nato SOKOL MARIBOR ll POBREŽJE priredi v sredo 6. januarja ob 19. uri v dvorani Renčelj opereto „ON IN NJEGOVA SESTRA" Kino Union. Danes zadnjič veseloigra »Alotria«. Od srede dalje »Žetev« s Parilo Wessely in Atilo Horbiger. $jgA&tukaG MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Torek, 5. januarja: Zaprto. Sreda, 6. januarja ob 15. uri: »Božji človek«. Zadnjič. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Prva legija«. Zadnjic. Globoko znižane cene. Četrtek, 7. januarja ob 20. uri: ►Viso- kost pleše«. Red B. Petek, 8. januarja: Zaprto. Sobota, 9. januarja ob 20. uri: »Kadar se utrga oblak«. Premiera. še tri izvrstne, zanimive, lepo opremljene knjige! Zveza Maistrovih borcev v Mariboru izda za šolsko mladino knjižico o dogodkih našega prevrata v Mariboru in na severni meji, in to v obliki kratkih, zanimivih, duševni stopnji primernih opisov in povestic, ki bi naj v mladih srcih zbudile razumevanje o pomenu našega osvo bojevanja ter ljubezen do domače grude in do prvoboritelja nepozabnega generala Maistra. Prispevkov prosimo do 20. jan. na gornji naslov. Narodni dom. 231.157 nočnin! V preteklem letu je bilo v Mariboru 28.588 tujcev, ki so po-setili Maribor. Med temi je bilo 3714 Avstrijcev in 2087 Čehov. Nočnin je bilo 41.703. V Rogaški Slatini je bilo 7818 gostov, torej za 1067 več kakor leta 1935. Nočnin je bilo 113.036. V Dobrni pri Celju je bilo skupno 3366 gostov, nočnin pa 57.044. V Slatini Radencih je bilo 1405 gostov z 19.374 nočninam;. Vlom pri belem dnevu. Včeraj dopoldne se je doslej neznani vlomilec vtihotapil v stanovanje jetnišniškega paznika Florjančiča na Meljski cesti 43 ter odnesel tri ure, čevlje in nekaj perila v skupni vrednosti okoli 1500 dinarjev. Za vlomilcem sedaj poizveduje policija. Mestna podjetja, avtobusni promet, priredi na dan Sv. treh kraljev dne 6. januarja posebno vožnjo na Pohorje. Odhod iz Glavnega trga ob 7. uri, povratek s Pohorja ob 17. uri. Interesenti za vožnje naj se prijavijo čimpreje v prometni pisarni avtobusnega prometa na Glavnem trgu. Vožnje se vršijo le pod pogojem zadostnega števila udeležencev. Cena do odcepa Din 20, do Reke Din 12. Prijave se sprejemajo do 18. ure v prometni pisarni na Glavnem trgu, telefon 2275. Istočasno se sprejemajo prijave za povratek. Cena ista. Tudi preproge kradejo. Iz stanovanja vtihotapili v Avstrijo, kjer so jih prodalj nekemu posestniku v Ernavžu za 700 Nastop dveh debitantov in poslednja uprizoritev »Prve legije«. Jutri, 6. t. m., zvečer bo poslednja uprizoritev drame iz jezuitskega življenja »Prva legija«. Pri tej predstavi nastopita kot debitanta Ivo Valenčič (pater Ravdeigh) in Ivo Ber-ščak (mousignor Carey), s čimer bo predstava gotovo še pridobila na zanimivosti. Veljajo globoko znižane cene. 1} (ut^iešluU fuuHMsIdk edikte v SkjOu&luL uadah IrIPIrfr nuarja ob 19. uri v dvorani br. RenČlja kapetana Vukomana Pušelja v Korošče- opereto »On in njegova sestra«. Pridite! vi ulici 34 je bila ukradena 1000 dinar- dotočenih 17 angleških vojnih ladij, ki LONDON, 5. januarja. Poslednji dogodki v Španiji držijo angleško javnost v toliki napetosti, da je drugi važni dogodek, sklenitev sporazuma med Italijo in Veliko Britanijo ostal skoro popolnoma neopažen. Sklenitev sporazuma z Italijo moti edino vest, da je po gibraltar-skih poročilih prispelo v Cadiz, glavno pristanišče Francovih čet, 6000 italijanskih prostovoljcev. Navzlic raznim demantijem vzdržuje Reuterjev biro svoje trditve. Četudi je treba odpošiljanje prostovoljcev iz raznih držav v Španijo presojati ločeno od pravkar sklenjenega sporazuma, so angleški politični in diploma-tični krogi vendarle z gotovostjo računali na to, da bo Rim postopal v španskem vprašanju z nekoliko večjo rezerviranostjo ali vsaj s potreb.io previdnostjo, da se na bi onemogočila londonska in pariška prizadevanja za nevtralizacijo španske državljanske vojne. Tukajšnji listi menijo, da predstavljajo španski dogodki slejkoprej težko preizkušnjo za evropski mir. Ravno v Španiji se bo pokazalo, kdo si v Evropi želi dejansko miru in predvsem v Sredozemlju. V tukajšnjih političnih krogih si nič ne prikrivajo, da napadi na tuje trgovske ladje položaj izredno kompUcirajo. Angleško časopisje govori o tem, da vlada v španskih vodah dejansko že vojna, ker se morajo represalije smatrati kot več ali manj vojna dejanja, katerih dalekosežnosti tre-notno ni mogoče predvideti. Veliko pozornost je v Londonu zbudila tudi okol-nost, da je bilo v španskih vodah osre. kar najučinkoviteje podkrepljajo stališče britanske vlade. To je največja koncentracija angleških edinic od početka španskih zmed. Angleška vlada je vložila pri generalu Francu oster protest, ki ga je pripeljal v Cadiz neki britanski torpedni rušilec na naslov generala Franca. V protestu se opozarja, da bodo morale angleške vojne ladje odslej priskočiti na pomoč vsaki ogroženi trgovski ladji. Zunanji minister Eden se je predčasno vrnil v London in se z ostalimi ministri posvetuje glede nastalega položaja. Zatrjuje se, da je angleška vlada odločena, da na vsak način zajamči svobodo morja in pomorske plovbe. NENADEN PRIHOD BR1TAN. VOJNEGA MINISTRA V PARIZ. PARIZ, 5. januarja. Angleški vojni minister Ruii Cooper je prispel sinoči v Pariz. Zatrjuje se, da je njegovo bivanje v Parizu sicer privatnega značaja, prevladuje pa splošno prepričanje, da bo imel važne razgovore z vojnim ministrom Daladierom. Obe- vladi razmišljata o ukrepih, ki bi jih trebalo uveljaviti v zvezi z morebitnimi posledicami španskih zmed. USPEŠNA OFENZIVA VLADNIH ČET. MADRID, 5. januarja. Po službenih poročilih so republikanske čete zavzele včeraj na guadaljarski fronti kraje Mati-glio, Villa Nueva in Benares de Castejon ter vse važnejše strateške točke v bližini teh naselbin. Na madridski fronti so včeraj ves dan besnele težke borbe. Na nekaterih mestih so se Francove čete približale vladnim četam. Mariborski »Ve čer ni k« Jutra mmmmmmmmmmmmm g——a— m—im Državno prvenstvo v IVlariboru Smuški tek in skoki dne rodne smuške tekme za Jugoslovenska zirnsko-sportna zveza .ie za letošnjo zimsko sezono poverila Mariborski zimsko-sportni podzvezi izvedbo državnega prvenstva v smuškem teku tia 18 km in v smuških skokih. Kljub temu, dii je okolica Maribora še vedno brez snega, vendar podzveza z vso vnemo dela na pripravah za to veliko tekmo, ker se pričakuje, da bo še pred terminom zapadel tudi pri nas težko pričakovani sneg. Tehnični odsek podzveze je v preteklih dneh na terenu Izvršil v podrobnosti vsa potrebna dela. Za tek na 18 km je določen start in cilj pri gostilni Pšunder v Radvanju, odkoder bo proga vodila v smeri proti Limbušu ter se nato vspela na pobočja Pohorja do približne višine 700 m. Od tu se v idealnem smuku spušča zopet v dolino k cilju. Proga je srednje težka ter bo zahtevala od tekmovalcev posebno vsponsko vztrajnost in tehnično dovršenost v smuku. Vendar ima to dobro, da je idealno trasirana. Posebno pozornost zasluži pri letošnjem tekmovanju poazvezina skakalnica v Betnavi, ki je bila podvržena temeljitemu popravilu in tehnični korekturi. Pričakovati moramo radi tega izboljšanje daljave skokov in rušitvi dosedanjega skakalnega rekorda v Mariboru, ki ga z 38 m drži znani skakač Pribošek iz Ljubljane, dosežen leta 1934. Tekmovanje bo nadvse zanimivo ter za naše domače prilike prvovrstni športni užitek, ker je zasigu- klasični kombinaciji v 23. in 24. januarja. — Medna- prvenstve države. rana mednarodna udeležba. Mariborska podzveza je ukrenila vso potrebno, da bo dtžavno prvenstvo predstavljalo jas>-no sliko o razvoju smuškega športa pri nas ter je povabila na start vse maše najboljše tekmovalce in skakalce in to ne samo naše kanone mednarodnega slovesa, ampak tudi mlajše moči. Da bi prireditev koristila tudi našemu tujskemu prometu ter da bi se omogočil dotok in poset gostov iz drugih krajev, je zveza zaprosila za polovično vožnjo na želez, nici. Zanimanje za prireditev, posebno v Mariboru, je veliko, ker bomo prvič imeli priliko spoznati naše kakor tudi inozemske prvorazredne smučarje za ponosni naslov državnega prvaka v klasični kombinaciji. Naj danes šo omenimo, da se tek in skoki ocenjujejo skupno in posamezno. Prvi v posameznih disciplinah postanejo zvezni prvaki v teku in skokih, a najboljše število točk obeh panog skupaj nam bo dalo državnega prvaka. Obenem bo ta prireditev za naše tekmovalce zadnja preizkušnja pred odhodom na Fisove tekme v Cha-monix in za vseslovansko smuško ur ven stvo na češkem. Želeti bi bilo, da bi nam januar natrosil debelo snežno plast v najkrajšem času, da bi naši tekmovalci imeli možnost za intenziven trening, brez katerega ne moremo pričakovati uspehov in zmag. PTUJSKO GLEDALIŠČE: Ponedeljek, 11. januarja ob 20. uri; »Kadar se utrga oblak«. Gostovanje* »Narodnega gledališča« iz Maribora. Nacionalni Ptuj se udeleži I. sokolskega plesa, ki ga priredijo združena sokolska društva v Mariboru v počastitev rojstnega dneva Nj. Vel. kraljice Marije, v soboto 9. januarja 1937 v unionski dvorani v Mariboru. Noše dobrodošle! Mariborsko gledališče spet gostuje v ponedeljek 11. t. m. Topot uprizori eno najmočnejših sodobnih slovenskih del, dramo prof. .Toke Zigot'.) »Kadar se utrga oblak«. Revizija volilnih imenikov. Mestno poglavarstvo v Ptuju razglaša, da bo tekom meseca januarja uradna revizija volilnih imenikov. Vpisati se imajo v volilni imenik vse osebe, ki imajo v občini volilno pravico, a niso dosedaj vpisane ter se imajo črtati one, ki so izgubile to pravico. Da bo revizija volilnih imenikov točna in da se olajša tozadevno poslovanje, se vabijo vse one osebe, ki imajo volilno pravico v občini Ptuj (vštevši ozemlja priključeno iz okoliških občin k mestu), da se prepričajo, ali so v volilnem imeniku vpisane. — Morebitne prijave za vpis s potrebnimi listinami je podati pri mestnem poglavarstvu v Ptuju najkesneje do 25. januarja t. 1. Kino. V sredo 6. t. m. ob 18.30 iu 20.30 se predvaja film »Škandal dneva«. — V soboto 9. ob 20. uri in v nedeljo 10. t. m. ob 18.30 in 20.30 pa je na vrsti film »Osamljeno srce«. ttovice a ffumkepa ftd Lep primer občinskega skrbstva za revne šolarje. Občinski cdbor velike občine Štrigova je imel pred tednom svojo redno sejo, na kateri je tudi pretresal obračune svojih štirih šol, ki jih ie deloma vse tako kakor so jih prejeli krajevni šolski odbori, odobril. Poleg tega pa je celokupni odbor občine Štrigova odobril predlog predsednika občine g. Kovača, da predlaga banski upravi, da odobri, da prispeva občina Štrigova k vsakemu pro računu šolske občine po 4000 do 6000 Din za knjige učencev, tako da bi iste prejeli vsi učenci v šoli. S tem bi bil storjen velik korak k 'razvoju šolstva, ker je znano, da so v teh krajih zelo slabo situirani, tudi zelo slabi in majhni posestniki, ki niso mogli nabaviti knjig za svojo deco. Šola pa jim tudi ni dala, kar je mnogo škodovalo pri učnih uspehih, ki. bi se s tem, ako bo imel vsak učenec knjigo, dvignili za ,30%. Občani in njih odbor so pre pričami, da bo banska uprava odobrila ta utemeljen predlog. Ta korak je toplo pozdraviti, kar gre pač na naslov velikega razumevanja občinskega odbora in njegovega marljivega predsednika. Meje nove župnije. Pretekli teden je bila v Razkrižju komisija, sestoječa iz frančiškanskega provincionala iz Zagreba. nedeliškega dekana in zastopnikov občine, ki ji ugotovila, kod ]x>jde meja, ki bo obdajala novo razkrižko župnijo. Ta župnija bo bsegala Razkrižje, Šafar-sko, Vesščico, Gibino in Banfi. Lepa božičnica. Tradicionelna božičnica Kola jugoslovanskih sester za ubož-ne otroke Narodne šole v Ljutomeru je tudi letos dobro uspela, saj je prejelo o-koli 100 otrok obuvala, perilo in obleko. Sredstva za to božičnico so se nabrala, deloma pa jih bodo krili z nameravano prireditvijo. — Na meščanski šoli v Ljutomeru pa je Pomladek RK obdaroval 24 učencev s perilom. Gori! V Veržeju je pri posestniku Šoštariču, bivšem podžupanu, nekdo zanetil kopo slame v času, ko je bila v občinski pisarni predaja občinskih poslov novemu odboru. K sreči ni prišlo do večjega požara. Vršijo se poizvedbe. Šola brez verouka. V Štrigovski šoli se že nekaj časa sem ne poučuje verouk in vsa javnost sprašuje, kako to. »Jadranska ploviaba« naročuje nove ladje. Naša ladjedelnica v Splitu je prejela od »Jadranske plovidbe« naročilo za izgradnjo dveh novih potniških paro-brodov po 500 ten nosilnosti in S00 konjskih sil moči, tako da bosta naročena parnika lahko razvijala hitrost do 13.5 milj na uro. Novi ladji sta namenjeni za potniško službo med Splitom in Metko-vieem ter med Splitom in Visom. Naša domača ladjedelnica je z gradnjo medtem že pričela, tako da bosta ladji v letu 1938 že izročeni prometu. Gradnja teh dveh ladij je za nas tem pomembnejša, ker bosta ti dve ladji prvi ladji, ki sta zgrajeni v naši državi. Mali oglasi Razno GOSTILNA GLAVIČ, KOŠAKI najlepša izletna točka. Prvovrstna vina lastnega pridelka. Domače klobase. 56 ZLATI NAKIT v veliki izbiri! Vratne vsrl-žicc od Din 80.— naprej, pri grajskem urarju. Maribor. 5666 KOLESARJI! Vaša kolesa so potrebna temeljitega popravila, kakor emajliranja, poniklanja itd. Obrnite se na znano strokovnjaško mehanično delavnico Justin Gustinčič. Maribor, Tattenbacliova ul. 14, tel. 21-30, kjer vam koio_ popravijo, da vam služi kakor novo. Shramba koles čez zimo. 6317 Sobo odda SOBO oddam gospodu. Uporaba kopalnice. Strossmajerjeva ulica 28. II. vrata 9. SO r SOBO s posebnim vhodom takoj oddam. Glavni trg 23. III. nadstropje. Andrej Os;t. 35 Posest NOVOZGRADBA v Studencih 28.000.—, Novo-zgradba, 4 stanovanja, vrt. 75.001).—. trgovska hiša brtz konkurenco 65.000.—.^ Posredovalnica »Rapid« Gosposka 28. 43 Stanovani s SOBO s štedilnikom dam v najem. Meljska cesta 58. 47 DVE SOBI, kuhinja, shramba, ali sobo J n kuhinjo in sobo s štedilnikom v 1. nadstropju, oddam v novi hiši. Studenci, nasproti Hard-berger-ja. 44 DVE SOLIDNI GOSPODIČNI čez dan zaposleni sprejmem takoj na ceneno stanovanje, Aleksandrova 44, I!.. desno-65 GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Koroščeva 6, II., vrata 8. (>0 RAZNE DNEVNIKE in žurnale dam v subaboimu. Hotel »Osterbergerc. Ptuj. 34 Išče se TOLMAČ. vešč angleškega, francoskega. italijanskega, španskega in finskega jezika. Ponudbe pod '>Vešč« na upravo lista. Službo dobi KUHARICO. ki opravlja tudi vsa druga hišna dela, iščem. Naslov v upravi.__________________691 UČENCA sprejme Anton Kifimann, urar Aleksandrova cesta 11. 52 ENODRUŽINSKA HIŠA z vrtom na prodaj. Potrebni kapital Din 15.000.--. Vprašati Maribor, Koroška cesta 79. Rokavec. 59 POSESTVO kupim, nekje ob Sotli. Ponudbe pod sDomačija« na upravo lista- Kupim KUPIM MOTORNO KOLO. kupnina ne sme presegati Din 2000.—. Ponudbe pod »Trpežno« na upravo lista. PISALNI kupim za Din lokal TRGOVSKI LOKAL za trgovino z mešanim blagom oddam takoj v najem. Naslov v upravi »Večer tlika<, 51 STROJ 1200— do 1300.—. Ponudbe pod »Ceneno« na upravo lista. Naidsno Prodam KANARCKI- pevci naprodaj. Tudi samice za valenje. Strossmajerjeva ulica 28, I!.. vrata 9. 49 PRAZNI ZABOJČKI od kvasa, vsake množine od 4—15 kg, pripravni za poštne pošiljke pri M. Vrhunc, Maistrova 17. 40 H NAŠLI so se koleki v vrednosti za preko Din 200.—. Kdor jih je zgubil se naj oglasi pri blagajni Mestnega kopališča. 66 prlei§c’ii ranov in pišk priredi danes iu jutri zvečer: Retavracija »Mesto Ljutomer«. Dobrodošli! 62 Koroška cesta 3 Kupujte svoje p©» Srebščine pri naših tnseremSih» IHBBRiaS iesiavtocija fflesfo sedaj Koroška cesta 3, toči pristna ljutomerska vina po zmernih cenah. Vsak čas skrb no pripravljena topla in mrzla jedila. — Lepa družinska posebna soba! Radio-koncert, Za obilen obisk sc priporoča Štibler. 63 _____________aBMBBBiaifiaaiB s m m HALO! praznik vsi na zabavni koncert v HALO! Danes in na kavarno in gostilno „m:GLA4“, KOŠAKI (prej Voller). Preskrbljeno bo s prvovrstnimi vini ter toplimi in mrzlimi jedili. — Vsaki dan odprto do kavarniške pol!cijske ure. Se priporoča bivša lastnica kavarne »Promenada« Marija Ramle*. Priznanje (■Kouecr) Komaj .sem pa začutil to bolest, me je postalo sram in skušal sem opravičiti jo. Kolika nevarnost tiči v taki strasti, če gre za mladega moža, kakor je Jean de Liiroir. Diana de Li®nery je usodna ženska, a Jean v ljubezni najbrž še ni bil izkušen. Tri leta življenja v strelskih jarkih presneto malo pripomorejo k sentimentalni vzgoji. Jean je seveda energičen* in žilav dečko, toda kaj more opraviti odločnost in volja proti lokavi subtilnosti in hladni perverznosti take Diane de Lignery? Kaj mora res tudi Jean pretrpeti to, kar sem nekoč pretrpel jaz? Ali začne z njim znova ono kruto igro, ki jo je igrala z menoj? Toda kako odvrniti od Jeana pretečo nevarnost? Opozoriti ga? Ne verjel bi mi in pa, kako bi se ponižal, če bi odprl pred njim stare rane svojega srca. Preprositi Diano de Ligncry? Smejala bi se mi v obraz in ta misel mi je bila neznosna. Saj gotovo poznate restavracijo Pel-lerin na otoku Saint Louis. To je diskreten iu udoben lokal, kjer se v majhnih k oj ah dobro je. Včeraj, zatopljen v te mračne misli, sem baš jedel tam, ko sta vstopila moški in ženska. Komaj sem ju zagledal, sem zadrhtel. Diana de Lignery je stopala s svojim prožnim in ritmičnim korakom, za njo pa moj nečak Jean. Do polovice me je zakrivala k sreči španska stena in tako me nista opazila. Sedla sta na drugem koncu, toda od moje mize sem ju dobro videl. Spričo tega sem si premislil in namestil da bi bil odšel, sem naročil še eno kavo. Se bom vsaj lahko do sitega nagledal te Diano de Ugn©ry, ki je toliko let nisem videl. Niso lagali: bila je še vedno lepa. Cas — ji menda ni mogel do živega. Bil je še vedno isti krasni obraz, isti bujni lasje, isto elegantno in- harmonično telo. Nekaj se je bjk> pa vendarle izpremenilo v nji. Toda nič ni ogražalo njene lepote. Nič ni pričalo, da je med njeno iu Jeanovo starostjo tako velika razlika. Diana de Lig-ner.v je bila še vedno Diana de Ligmery, iu vendar, vendar... Ali, kar mi je postalo vse jasno in po vsem mojem bitju se je raz-lil globok mir, obenem z nekim nedobrim zadovoljstvom. Spoznal sem: Diana de Ligncry je ljubila Jeana de Lig-nery. Da, ljubila ga je, ljubila z vročo in brezglavo strastjo, s suženjsko in onemoglo strastjo. Ljubila ga je. To se je poznalo na vsaki njeni kretnji, na vsem ravnanju. Ljubila ga je, ker jc bil morda zadnja njena strast, tista strast, ki z njo dozoreva zadnji plamen mladosti. Ah kako po- korna iu poslušna bo, da si ohrani tega zadnjega ljubčka; koliko bo popustila od svojega ponosa; kako rada bo opustila svoje vrtoglavosti! Nisem se več bal. Trpel me bo Jean, temveč ona. Spoznala bo, kaj so muke ljubosumnosti, kako človeka boli brezbrižnost, spozinala bo, kaj se pravi obrniti hrbet tistemu, ki te vroče ljubi. Čakajo jo muke, ki jih je s tako naslado povzročala drugim. Sam način, kako jo je gledal Jean z egoizmom svoje kipeče 111 silne mladosti, svoje tiranske, vihrave, nasičene lin tudi že prefinjene pohote, mi je potrjeval, da imam prav. Bil sem prepričan o tem in skoraj sram me je bilo, da se veselim tega kakor plačila usode. To, kar tu priznavam, ni lepo, vem, toda v človeškem srcu je tudi podlost in ljubezen ga ne poboljša. Izdaja konzorcij »Jutra«: v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KORRN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO RK J A. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.