Številka 333 TRST, v sredo 2, decembra 1908 Tečaj XXXIII IZHAJA VSAKI DAN teđl ob cedeijah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Pcanraične štev. se prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih fcobakarnab v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv, Lucgi, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po ao st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka eadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najavim j pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave , Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko. je moč I __ NAROČNINA ZNAŠA sa vse leto 2* K, pol leta 12 K, 3 mesece e K; na. aa- ročbe brez doposlane naročriine, se uprava ne ozira. Varoenlna na nedeljsko lzditnje „EDIMOSTI" stane : eel*> letno K 5-20, pol leta 2 OO ■ Vsi dopisi naj so pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma so ne sprejemajo in rokopisi se oe vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulioa Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajate^j in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsoccija lista Edinost« v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Po$tno-hranllni?nl ra?un 3t 841 652. TELEFON $t 11-57. S848-1908. dO spos to vanja našega prava, kakor ga vsebujejo zakoni. I Tudi najpravičneji in najlepši za -Danes je za zgodovioo vladarske ton ne koristi, ako se ne izvršuje hiše Habsburzanov in za narode avstro- praktično, oziroma, ako tisti, ki jim je ogrske monarhije velik zgodovinsko- zakon namenjen, ne umejo uveljavljati znameniti dan. Cesar Fran Josip slavi tega, kar jim zakon nudi. Zakon more jubilej, kakoršnega ni slavil doslej še vsebovati najlepše pravice, ali vsiljuje noben člen te hiše: sedanji naš vladar jjh ne nikomur. Zakon le določa pra-slavi danes o popolni čilosti duha in vice, izvajenje zakona pa je odvisno itlesa šest desetletnic o, odkar 0(] vrline njih, za katere je zakon je zašel prestol stojih pradedov. {ustvarjen. Historijat te dolge dobe vladarja s Vladanje cesarja Frana Josipa nam Frana Josipa . prinašamo na drugem je ustvarilo pogoje za svobodno živ- mestu. Tu nam je pa dati le izraza <-n ts tvom našega naroda ob tem jubileju. Gigantska pojava je cesar Fran Josip kakor človek. Ze dejstvo, da nosi kdo skozi dolgo dobo 60 let velikansko odgovornost, ki jo nalaga tako vzvišen poklic, in da po šestdesetih letih izvršuje svoje veliko poslanstvo. A koliki so bili vdarci, ki mu jih je prisodila božja previdnost kakor človeku, kakor očetu, kakor soprogu in kakor bratu I Malo je ljudi med smrtnimi, ki bi jim bilo vsojeno prebiti toliko krutih vdarcev, kakor jili je moral pretrpeti sedanji avstrijski vladar kakor človek. In prebil jih je načinom, ki sili v spoštovanje in ki nam kaže Frana Josipa kakor redko in veliko pojavo. Kar se pa dostaja vsode našega naroda v tej dolgi dobi njegovega vladanja, smemo pač povedati odkrito, da smo doživeli marsikaj britkega. Toda ne po njegovi krivdi. Kajti pod tem vladanjem so dobili narodi pogoje za vsestranski razvoj, dobili so konstitucijo in s tem možnost samodoločbe in svobode. Cesar Fran .I osip je podelil svojim narodom ustavo, doba njegovega vladanja nam je prinesla državne temeljne zakone o jednakosti in jednakopravnosti. I>a pa se ti zakoni do danes niso izvršili praktično, na tem so krive razmere, ki jim mora podrejati svojo voljo vladar konstitucijonelne •i rž a v e. A to ravno bo na častnem mestu zabeleženo v zgodovini vladanja cesarja Frana Josipa T., da se je vsikdar čutil konstitucijonelnega vladarja. In tu je morda primeren moment, da si avstrijski Slovani stavijo vprašanje, da-li niso po velikem delu tudi sami krivi na tem, da zakoni, ki jim jamčijo svobodo razvoja, do danes niso praktično izvedeni?! Priznajmo, da smo tudi sami krivi, ker nismo kazali vsikdar pravega razumevanja svojega položaja in ne tiste odločne volje, ki je bila potrebna, da prisilimo nasprotne sile ^ P O D L IS T E __ Prva ljubezen. Povest Ivana Sjergjejeviča Turgjenjeva. Iz ruščine prevel dr. G. G. Kazmišljevaje kasneje o značaju svojega očeta, sem prišel do zaključka, da ira ni bilo do mene, ne do rodbinskega življenja; ljubil je kaj drugega in se naslajal na tem drugim popolnoma. „Sam vzemi, kar moreš, ali drugim ne izročaj se; biti sam svoj gospodar — v tem je vsa umetnost življenja," mi je bil rekel enkrat. Drugikrat sem se v svojstvu mladega demokrata vpustil v njegovi navzočnosti v razsojanje o svobodi (ta dan je bil, kakor sem to nazival, „dober"; o takih prilikah se je moglo žnjim govoriti o čemersibodi). — Svoboda! je ponovil, ali veš, kaj zamore dati človeku svobodo ? — Kaj? — Volja, lastna volja da ti tudi moč, ki je boljša nego svoboda. Umej hoteti — in boš svoboden in zapovedoval boš. Moj oče je hotel pred vsem in več nego vse drugo živeti — in živel je ... Morebiti je čutil že naprej, da mu ne bo dano dolgo uživati' „umetnosti" življenja ; umrl je v dobi 42 let. ljenje, in če tudi slovanski narodi države niso znali ali mogli doslej zgraditi na tej podlagi svoje svobode, ostaja vendar dejstvo, ki si je moramo ravno danes posebno predočiti, da možnost za naš razvoj obstaja in da je le od njih odvisno, da to možnost izrabijo in da v prihodnjosti dotečejo kar so doslej zamudili. Kajveee delo pa, ki je postavilo vse politično življenje države na nove podlage, je bilo storjeco, rekli bi, na predvečer tega jubileja: mislimo demokratiziranje našega parlamenta po uve-denju splošne volilne pravice: Na tisoče poprej politično brezpravnih je prišlo do najvišega političnega prava! Tu pa treba uvaževati, kakov je bil odjoor med strankami v prejšnjem parlamentu privilegijev. Le s tem, da se je krona odločno izjavila za tako reformo, je bilo možno zlomiti ta odpor. S tem pa, da so tisoči širokih slojev zadobili svoje parlamentarno zastopstvo, pravico do sodoločenja na snovanju parlamentarizma, se je morda vendar odprla pot, po kateri pridemo enkrat do cilja, po katerem mora stremiti vsaki plemeniti človek: do narodnega pomirjenja v tej državi. Uvedenje konstitucije, uveljavljenje temeljnega zakona o jednakopravnosti in demokratiziranje volilne pravice: to so trije visoki mejniki na dolgi poti vladanja našega cesarja in slaveči danes njegov jubilej dajamo izraza iskreni želji, da bi bilo dano cesarju doživeti oni veliki moment, ko bodo te velike reforme v političnem življenju države tudi dejstveno izvedene, s čemer postane poslednja zares moderna : t o je demokratska in svobodna država! Cesarjev jubilej in Slovepci. (Dapis). Danes minera 60 let, odkar vlada Avstrijo cesar Fran Josip. Burni ča&i so bili tedaj, ko je nastopil vlado. Največe njegovo srce in svoio — odprto roko n a-delo je, da je -uvel konstitucijo : ' da je pitala š e m u „otroku"! A kako moremo to Avstriia iz absolutistične konstitucijo Delna' na pajizdatoeje ? Tako, da podpremo zsšč>tmco država! S tem je bila dana možnost, da|in največo dobrotnico rašega tržaškega blo-pride do popolne jednakopravnosti med dr- • venskega „otroka" ! žavljani. Letos je slavila naša šolska družba sv. Pota usode niso bila Franu Josipu po-1 Cirila in Metodija 20-letnico svojega obstanka, tkami. Pretrpel je mnogo udarcev Dvajset let vzdržuje družba jedino solo v " " " " Trstu za našega „otreka". Na tisoče naše dece svoje krvi je ohranita, ki bi se bili sicer potopili v inorju tujinstva. Vsaki trošek. ki je eventueloo namenjen v proslavo cesarjevega jubileja, naklonimo družbi — velikemu kulturnemu in humanitarnemu namenu ! V proslavo cesarjevega jubileja darumo za obrazbo slovenskega „otroka'. Rodoljubi in rodoliubke 1 Danes praznujejo avstrijski naredi jubilej našega vladarja. Praznujte ga tuli vi z reševanjem svojega slovenskega „otroka". V ta namen po;te od znanca do znanca, cd prijatelja do pri atelja in prosite jih, da vsakdo položi svoj oboi za slovenskega „otroka" — v prilog našim podružnicam ! Tako bomo na najlepši in najkoristneji način slavili cesarjev jubilej. Jubilejno geslo nam bodi: pomoč našemu slovenskemu otroku!! Dionts. Šest dekad. 1848 — 2. december — 1908. (K 60-letnici vladanja cesarja Franc Jožefa I.) II. 1858—1868. Avstrijski absolutizem je poplačal s~ojG zunanjo pol tiko v Krimski vojni jako občutno. .Mobilizacija armada v Galiciji in južni Ogrski ter podunavski nižini današnje Romunije ni imela uobenega vspeba iu nobenega pomena. Izpraznila pa je državno blsga;n:> za ogromne svote. Nobenega prijatelja ni i-iiela v vsej Evropi; povsodi le protivnike. i:i so samo prežali na ugodno priliko. Med sardinjskim kraljem in francoskim cesarjem je nastalo v času skupne borbe pred Sevastopoljem veliko prijateljstvo. V tej italijanski kraljevini pa je bil obenem tudi sedež in ognjišče vsem tajnim zarotam, ki so hotele zadušiti avstrijskega orla, ki jo plaval tedaj nad najlepšima pokrajinama Italije. Italijanom so prišli na pomoč Fran-cozje. Tej eiii je podlegla avstrijska armada najprei pri M a ž e n 11 in tri tedne ca to pri S o 1 f e r i n u (24. junij 1859) Avstrija je moraia odstopiti lepo lombardsko pokrajino sardinjskema kralju Viktorju Emanuelu. To je bil prri hudi poraz pid novim cesarjem. En d=l Metternichove politike je bil pokopan, drugi in zadnji je doživel sedem let na to svojo pogibelj. Absolutizem :e uigral korenito, kajti absolutna vlada je inežna samo dotle j, dokler se more opirati na mtčno vojsku. Ta je bila popolnoma dezorganizirana, posamični generali so sleparili in preskrbljena ni bila čisto niti z najpotrebne;im živilom. Posledica te katastrofe je bila, da so dobili na dvoru premoč tisti svetovalci, ki so videli samo v ustavnem življenju dovolj kontrol* za vse početje drž*7nih organov. Oktoberski diplom leta 1860 ie obljubljal narodom večje svobodščino in nekako demokratično vladanje. Ali hitro so f>uta s cvetkami kakor vladar in kaker človek. Res da je bilo mnogo krivde na tem na svetovalcih, s katerimi se je obdajal — ali prebil je junaški vse in stoji dane* pred našimi očmi kakor velika zgodovinska pojava, ki zahteva spoštovanje. In dane% ob 60-letnici njegovega vladanja, se mu v spoštljivosti klanjajo vsi narodi. Izvestni krogi izrabljajo ta redki jubilej, da prirejajo razne slavnoati. Vprašanje je, ali naj sledimo tudi mi tržaški Slovenci njihovim pozivom ? Na, mi ne smemo prezreti, da mnoei njih, ki poživljajo na sijajna in bučna slavja, ne vodijo ravno najvzvišeneji nameni: opozarjati hočejo na — svoj patrijotizem. Mi Slovenci smo vsikdar spoštovali svojega vladarja, ali sroje postopanje ob takozvanih dinaatičtih slavnostih smo korenito spremenili. Prisilile so nas v to razne vlade se svojim postopanjem. Uveriii smo se slednjič, da naše sodelovanje na „patrijotičnih" elavnostih ne le da nam ni donašalo nikake koristi, marveč še škodo — preziranje in poveličevanje naših narodnih nasprotnikov! V žolč bi morali pomakati pero, ako bi hoteli oživljati spomine na izvestne dogodke, ko so našinci le trpeli, ko so hoteli dajati izraza čutstvom svoje lojalnost'. Ali dane* je vzvišen moment, ki ga nočemo greniti s takimi 6pomini. Nekaj druzega smo hoteli povedati : kako moremo Slovenci na našemu položaju naj primerneji način proslaviti cesarjev jubilej. Porodila se je plemenita ideja, naj se proslavo jubileja uvede akcija pod geslom „za otrok a". Tudi mi Slovenci v Trstu imamo svo]e otrečiče, ki jih ljubimo in ki jim posvečamo vso svojo fckrb. Za to kri svoje krvi, ki bi jej hoteii dati primerne potrebne naobrazbe injo tudi potom šolske vzgoje ohraniti svojemu narodu, prosimo že nad četrtstoletja — šole. Mari nima naš slovenski „otroku iste pravice do >.k3Jster:ce in zato tudi do pogojev za eksistenčni boj kakor „otrok" drugega naroda ? Mari ni naobrazba glavni pogo;, ki omogoča vspešno borbo v sedanjih čtsib hudtga in neusmiljenega tekmovanja? Ali ne bo moral ta naš „otrok" plačevati krvni davek istotako kakor nemški in italijanski ?! Doslej so vse vlade častljivega vladarja, ćegar jubilej si vimo danes tudi mi v dolžnem spoštovanju, direktno ali indirektno podpirale nemški in italijanski „lov" na našega „ctroka". Na teh vladah je krivda, da že nimamo potrebnih učilnic za svojega „otroka". To so dejstva, ki nas rilijo, da ee po „s v o j e" udeležimo jubilejne slavnosti. To moremo, to smemo tem lagije, ker s tem ustrežemo tudi intencija m, ki jih je izrazil sam vladar glede načina, po katerem naj se proslavi njegov jubilei. Proslavimo vladar;ev jubilej s tem, da v tem hipu posvetimo vso 6vojo ljubav, svojs Očetu sem podrobno pripovedoval o svojem posetu pri Zasjekinih. Poslušal me je polupazljivo, poluraztrešeno sede na klopi in risaje s koncem jezdnega biča po pesku. Tu pa tam se je nasmehljaval, nekako živo in šegavo, me pogleda val in me dražil s kratkimi vprašanji in odgovori. S prva se nisem niti upal izgovoriti imena Zjinajide, toda nisem se mogel zdržati in začel sem jo neizmerno hvaliti. Oče se je še vedno dalje smehljal. Potem se je zamislil, zleknil in vstal. Spomnil sem se, da je velel, ko je odhajal od doma, nasedlati mu konja. Bil je izvrsten jahač ter je umel davno prej, nego gospod Kerev, krotiti najbolj divje konje. — Pojezdim li s tabo, dragi papa ? sem ga vprašal. Ne, je odgovoril in njegov obraz je zadobil običajni ravnodušno-prijazni izraz. — Jezdi sam, ako hočeš, a kočijažu reci, da jaz ne pojezdim ven. Obrnil mi je hrbet in se hitro oddaljil. Sledil sem mu z očmi — on se je skril za vratmi. Videl sem, kako se je njegov klobuk pomikal ob ograji; vstopil je k Zasjekinim. Ostal je pri njih ne več, nego eno uro, a na to se je takoj odpravil v mesto in se vrnil domov še le proti večeru. Po obedu sem šel sam k Zasjekinim. V vsprejemnici sem našel staro kneginjo samo. Ko me je zagledala, se je počesala po glavi pod avbo s koncem pletilne iglice in me naenkrat vprašala, bi ji-li mogel prepisati neko prošnjo ? — Jako rad, sem ji odgovoril in pri sel na kraj stola. — Pazite samo, da pišete bolj debele črke, je spregovorila kneginja podavaje mi umazan list; ne bi-li bilo mogoče že danes, dragec ? — Prepišem še danes. Vrata iz sosednje sobe so se le malo odprla in v odprtini se .je prikazal obraz Zjinajide — bled, zamišljen, z nemarno nazaj vrženimi lasmi: pogledala me je z velikimi hladnimi očmi in tiho zaprla vrata. — Zjina, — a — Zjina! je spregovorila starka. Zjinajida se ni odzvala. Odnesel sem prošnjo starke in presedel ves večer nad njo. * IX. Moja strast je začela s tega dne. Čutil sem, spominjam sem, takrat nekaj temu podobnega, kar mora čutiti, kdor je vstopil v službo; prenehal sem že biti le mlad deček; bil sem zaljubljenec. Rekel sem, da je s tega dne začela moja strast; dostaviti bi mogel, da je ravno tega dne začelo tudi moje trpljenje. Bil sem otožen v odsotnosti Zjinajide; nič mi ni šlo v glavo, vse mi je padalo iz rok, cele dneve sem napeto mislil na njo... Bil sem otožen ... toda tudi v njeni navzočnosti mi ni postajalo lagije. Bil sem ljubosumen, svest sem si bil svoje ničnosti: srdil sem se glupo in glupo in sem plazil pred njo — in vendar me je vlekla neodoljiva sila k nji — in vsakikrats em nehotč drhteč od sreče prestopal prag njene sobe. Zjinajida je takoj uganila, da sem se bil vanjo zaljubil, in jaz se nisem niti hotel skrivati; moja' strast ji je delala veselje, brila je norce iz mene, bila je razposajena z mano in mučila me je. Sladko je biti edinim izvorom, samovlastnim in neodgovornim vzrokom velikih radosti in globokega gorja za drugega — toda jaz sem bil v rokah Zjinajide mehek vosek. V ostalem nisem bil samo jaz zaljubljen vanjo: vsi možki, ki so posečali njen dom, zgubili so glavo radi nje — in ona jih je vse držala na vrvici — pod svojimi nogami. Zabavalo jo je vzbujati v njih včasih upe včasih bojazni, vrteti jih po svoji volji (to je ona nazivala: trkati ljudi enega ob drugega; — a oni tudi niso mislili na to, da bi se protivili ter so se ji radi pokorili. (Dalje.) ..ari TT »EDINOST« šiv« 233 V '^rstu, dne 2. decembra 190S ft'ročile vai09 intrige in v februarju 1861 se je odiočil vladar za takozvani februarni patent. Oktober je obljubljal federalistično po L ago v monarhiji, naslednji februar je uve-e/x /.onot strogi centralizem. V dunajski parlament pošljejo svoje poslanca posamični dežtlni zbiri. Ljudstvo ce voli neposredno nobenih poslancev v n; voliti pa so smeli v deželne 2Gpet le privilegirani stanovi. Dvestotri mož je sedelo v tej Ali vsaj moralo bi jih toliko. V resnici je bil ta parlament saino rudiment avstrijskega cesarstva: Madjari so se absentirali, Cehi ravno tako. Sele po šestnajstih letih so stopili v to bauia. Takoj po dovršeni vojski s Prusijo so liian pa pritisnili Mad;ari na krono še enkrat in vladar ; trie-aoje se je uda'. sme — ostati Italijan ! (Burno pri-in vsklikanje). Italijan, če tudi je i socijalni demokrat, sme ostati Italijan, le Prišel je zgodovinski dan 26. septembra ;Slovenec naj se izneveri svoji narodnost'. 1867, ko ie bila habsburška monarhija de Ijena v dva velika dela in sicer tako, da je bila v eni polovici zajamčena parla-• n a d v 1 a d a Nemcem, v drugi po* zbore ;lovici Madjarom. Mesto prejšuje cetralistična ustave iz zbornici, j leta 1861 je bilo treba nove. Dobili smo te-taj ono podlago, na kateri je slovel že okto-berski diplom, ki je dovoljeval deželam neko svobodo. Iz leta 18H7 izvira tudi značilen XIX p enakopravnosti dunajsko nišo. Sprli so se z Dunajem zlssti vseh narodov vs'c-d tega, ker je cesar obljubil njih deputa-'odgovornost tiji, da se da kronati češkim kraljem in tega I a m e n t u. ka.ir.eje ni storil. Od tedaj počenja' Avstrijski cesar in jezikov in vlade «apran P a par- Ceh o v za borba pravo. Istega leta 1863. ko bo s o.o abstinenco, se je podal Maksimilijan v Meksiko. ogr-žena, se je dal kronati svoje državno skim kraljem in ravno tako njegova avstrijska cesarica Elizabeta. Kdor obiskuje dandanes Narodni musej v Budimpešti, vidi tam v poseboib omarah vso dragoceno opremo, sin pričeli Cehi s cesarjev brat Napoleon III. je bila nemirna duša, ki je moral neprestano brskati po svetovnem zemljevidu. Ves svet je hctel izpremeniti pod svojo egido in si tako utrditi svoj šibki cesarski prestol na Francoskem, s katerega ga je mogel pahniti siučaj usode vsaki hip. Meksikanci niso hoteli plačati dolgov evropskim dolžnikom ; vnela se je vojna ; meksikanska vlada je morala bežati in novi cesar naj bi postal Maksimilijan avstrijski. Po štirih letih, ko ga je naposled zapustil tudi Napoleon, je končal i. ...ečni avstrijski nadvojvoda pod salvo me-hik-.nskih vojakov kakor žrtev Napoleonovih diplomatskih intrig (1867). To je bii obenem zadnji poskus Evrope, „govoriti" na amerikanskih tleh. Ni še bila preboljena katastrofa na ita-ii;an3kih tleh. že se je bližala druga na severu. Otto Bismarckje postal v septembru 1862 vodja pruskega ministerstva. Poldrugo leto poprej je umrl duševno omejeni pruski kraij Friderik Viljem in nasledovsl mu je mnogo energičneji in podjetneji Viljem J. ari pruskem kraljevem prestolu. Za vsskega avstrijskega državnika je n.cral biti to glasen memento. Habsburžani so apelirali na vodstvo v Nemčiji. BUmarck je grmel proti tem aspiracijam še kakor študent g«">ttinškega vseučilišča, tega elitnega izobraževaiišča v Nemčiji; ko je razkladal kasneje Frideriku Viljemu svoje naklepe, ga je primerjal kralj „gimnazijskim politikom*1. Drugačen mož je bil seve Viljem I. Bismarck je smatral za svojo glavno nalogo. ki je ob tej priliki dičila vladarja, vladarico in druge dostojanstvenike. Na stenah vise slike, ki kažejo gorostasni pomp, s je bila obhajana ta elavnost. Ob koncu drugega desetletja je cesarju po katastrofah v Italiji in vendar-le vsaj up, da ttopa v lepšo nost. Premagane so bili naj hujša ki jih je mogla prestati monarhija: katerim v zraste! Nemčiji bodoč-bolečine, bila je na zunaj kokor na znotraj korenito in brezobzirno operirana, z ostrimi noži in s preli-venjem mnoge krvi. Tržaško Slovenstvo in socijalna demokracija. Govor d.ra Rvbafa na javnem shodu politič. društva j.Edinoat" dne 29. novembra 11*08. bil sicer — in to — osebno popoln pogledu je bil Venezian. Ko bo torej naši videli vse to, so jeli zoppt zapuščati socijalistično stranko in se pridružili zopet naši stranki, katere pravzaprav niso nikdar zapustili. In napovedali so boj lažnjivim prorokom. (Pride še). Odlikovanja pouodom cesarjevega aroblcma ne pokrivajo v vsem — s tem treba ža računati. Marsikaj bo treba Še pojasniti in iskati izhoda iz marsikaterega nesoglasja — to je v naravi stvari. Na Bilkanu so angažirani veliki interesi, a glavna interesanta sta Avitro-Ogrska. Naravnost nezmisel pa je, ako se ruski diplomaciji hoče podtikati, da bi bila vspričo velikih vprašanj, ki jih treba rešavati z največo resnostjo, hotela ozlovo-Ijevati drugega interesanta s takimi nizkotnimi sredstvi. * * da potisne Avstrijo enkrat za vselej iz w Nemčije in potem združi posamične nemške \ opravijo nič. (Ponovna hrupna državice v močan rajh, ki bi mu stal na čelu? Vidimo torej, da niti tu se niso moeii j , t^li—V vsakokratni pruski kralj. Sjediniti in so se marveč pred javnostjo pr6e . 'emski biirši po bi vaj o sipe. Iz Gradca poročaio: Nemški burši so včeraj ponoči napadli hišo v Št. Lionardski ulici št. 4, kjer ima svoie prostora slovensko pobili ondi in odnesli med dunajskim in j trograjskim dvorom ? List „Die Zeit" je dobil iz Petrograda poročilo, da ja v tamošnjih msrodavnih krogih napravilo velik utis dajstvo. da se pogreba velikega kneza Aleksija ni udeležila nikaka avstrijska deputacija polka Štv. 30, ki bil pjkojni veliki knez polkovnik. Ta ležba da ima demostrativen značaj prote3ta proti temu, da je bilo potovanje velikega j ostalih slovanskih in italijanskih kneza Mihaela na dunajiki dvor, kjer j a imal ; društev, veliki knez sporočiti cesarju Franu Jo3ipu carjeve či&titke k jubileju, suspendirano ca carjev ukaz pod pretvezo žalovanja po velikem knezu Aleksiju, Po tem se sodi, da je med obema dvoroma nastala napetost radi zadnjih političnih dogodkov. K tem vestem v rečenem dunajskem li- mu je iakademičio društvo „Triglav m neude- vse šipe. Na vsaučilišču sneli desko in poškodovali deske akade uličnih Triglavovo" ,Die namenie. V pričetku šestdesetih let so pričeli z živi lino agitacijo za obnovljenje svojega polc-žaja pred letom 1848, ko so tvorili popolnoma avtonomno državo z lastnim parlamentom in lastnimi ministri. Sedaj so bili podvrženi centralizmu ravno tako, kakor drugi narodi ia druge dežele. Veliko agitacijo so razvite ženske v to svrho. Zlasti damo visokih krogov imajo veliko zasiugo, če so Ogri tako hitro prodrli s svojim naklepom. Fran Deak in Andraaiy starejši sta bila med možmi glavna voditelja tega gi- stu bi bilo pripomniti dvojno. V prvo je „ Zcit;t znana kakor list, ki se rad lovi za sen zecijami in čegar vesti treba V3prejemati z na^večo rezervo; v drugo pa javljajo listi, da je ruski car pred nekoliko doevi odposlal pismo, v katerem najsrčneje častita našemu cesarju povodom vladnega jubileja. To pismo — tako dostavlja š i ono poročilo — jesestav-Ijeno v najtoplejih izrazih. Iz vsega je sklepati da smrt velikega kneza Aleksija ni bilo nikaka pretvera, ampak resn čni vzrok, da je potovanje velikega kneza Mihaela na Dunaj izostalo. Da se nazori petrograjskega in dunajskega dvora ozirom na reševanje balkanskega Drobne politične vesti. Vojaške konferenco na Dunaju. Prve dni me3tca decembra se ho vršili pod predsedstvom cesarjevim voiaška konferenca, ki be bo bavila s personalnimi vprašanji v visokih vojašksh razredih. Konterence ae udeležijo tudi prestolonaslednik, vojni inspektoru vojni mini »ter. in Dnevna vesti. Iz finančna službe. Kontrolor deželne finančne blagajne v Inomostu S.lvij Dejaco je imenovan ravnateljem deželne tiiančoe blagajne v Tr*tu, carinski nadzornik Fran Strekelj je imoaovan višim carinskim nadzornikom. Ali je tudi to kulturno ? ! Ta dni, ko je bilo tu v Trstu vie tako neznansko navdušeno, se je bilo zgodilo okolo poludna, da je šlo mimo Chiozze neko dakletce iz slovenske V Trstu, dne 2 decembra 1308 ♦EDINOST« Siv 33i5 Strac IT jiuirk.? sole na Acqueduttu. Mislimo, d* bo 11 v r/n vsakdo, to dekletce r.i demonstriralo pr ti 1'rdijanom in da ni žililo njihovih vzvi-I? .;h taste v. Ali — razburkano jezero ita-Iij*f,sb-ga navd.š nja je hotelo imeti svojih ž-rar, pa bila to tudi nedolžna slovenska Ijud-skoiolski dekletca. Xe vemo, kako so junaki po^dili, da je to otrok slovenskih starišev, pa ie, d a s o g a i e 1 i obmetavati z blatom!! To je junaštvo ! Sramota ! Je-li so taka dejama tudi znik tiste italijanske ku'ture. ki dra baje Italijanom posebno pravico do — uivverze. Taki posurovljeni dečaki spadajo že t kako drugo šolo. kjer bi se rabilo tisti znani instrument; s kate-imi so v davrih Jisih šomB^tri delili modro3t učencem, polc-ženim — čez koleno. Na c. k. dunajski akademiji upodabljajočih umetnosti (slikarski oddelek) je napravilo vsprejemni izpit za šolsko leto 1908-1909 nad 200 dijakov večinoma Nemcev. Vspreie-th ;e bilo samo 37, a med temi dva S 1 o-veilca: Zmagoslav Cotič iz Trsta in Josip Pungartink iz Vranske pri C.!-u (Savinjska dulina.) To sta iedina Slovenca na slikarski visoki šo'i na Dunaju. — .Suni nsše čestitko! Grozodejstva tržaške policije. S kako irifer julno zlobnostjo informujejo tukajšnji reientovci javooat v Italiji to nam priča vest v milanskem „Corriere della Serra" v kateri se pripoveduje, da je neki stražar n:ki dctmi kar — odtrgal ušesa. Na-d .1 a — laže dotični korespondent: ,.Y hipu, k varu brzojavljam, se je raznesla po mesta veit. da je dotični stražar u mor j e n". Če rCorriere della Serra", ki velja kakor eden najresnejih listov v Italiji, prinaša take ve>.tit kako pišejo še le drugi rokovnjači, ki jih je Itslija polna ! ! T^dencija tacih poročil je jasna : z nesramnimi kžrni ie hujska iavno mnenje v Italiji, ki naj sili Tittonija, da pcšilja ua Danu? svoje ukaze, pred katerimi ima naš Aeh-renthal tako grozen respekt, da se njegoya g a?ila kar paliaja za naše Italijane in žalijo ves 3lovar«9ki jug monarhije, opisa^ajo cas k k r nekulturen narod, ki naj uniči v kotu in naj se nikar ne oglaša s kakimi zahtevami. S ti to ne ženira gospoda Aehrenthala, da naši Italijani nesramno žalijo avstrijsko policijo. pod'ikaje jej najčrneja grozodejstva. Tako fabriciranje laži o tržaški policiji pa ie poučno v toliko, icer moremo no njem soditi, kako še le Užejo proti nam Slovanom! Komični prizori iz sedanjih demonstracij. Prejeli emo : Prvi dan šolska „s avke" se je pri Chiozza nabrala grač3 srednješolcev. Eni so nagovarja?! naj bi šlt pred gimnazijo, drugi so silili pred realko. Eden izmed teh „možakov" s kratkimi hlačami pa je menil: ^Spettemo qua adesso vegnera i š č a v i ! (Mislil je valjda na slovenske srednješolce.) Neki bolj pameten dečak je posvaril kratkohlačneža, naj bo oprezen, č' š. da je okolo vse p^lno vohunov — "s res je bil tam naroden „vohun", ki je pazil na dejanja laške mularije ! Ko so vodili po mestu ono petorico du-ua^kih junakov, je neka slovenska žena rekla: ..Tržičani so p i res dobri ljudje, vker nosijo po mestu — dva Slovenca, dva Zida in le er,ega Tržačana ! Ker je to izgovorila v laškem jeziku, mei demonstranti — so jo t' pogledali postrani, a rekli niso nič! Žena ie imela prav. Vsaj kar se tiče Mule j a, ki mu je bil pok. oče toliko S'ove-nec, da ni znal niti laško dobro, a mati je jiia ruje ia v Piužni pri B^vcu ! V uiiei Stadion je bilo, ko so dijaki „pro-meniraii" (bilo lih je mnogo malih in v kratkih hlačicab). Neki gospod je rekel svojemu težaku : Pojdi po metlo ! Na vprašanje težaka, čemu da potrebuje gospod metle, je menil prvi: Zato, da zapodimo to neumno malarijo ! — Dne 28. t. m. opiluins so dijaki demonstrirali v ul. Rossetti. Z oken so jim mahali z robci, a neka „go^pa"4 je mesto rute rabila — rjuho ! Več slovenskih radovednežev, nabijaj o-Čih 3e niid šolskimi otroci, je vpilo : ,.Kaj nihate rute. da morate ravno bolhe stresati ulico !* Pohi (Lahi) so debelo gledali — r«kii pa niso nič ker ni bilo straž v bližini, ki bi jih hranile za slučaj potrebe ! Mmolo soboto je otročarija demonstrirala po ulicab. Ljudikošolski otroci, vračajoči se domov iz šole, so pa vpili za demonstranti : Trevej, Treves ! Tre ves ima zavod za prvo pomoč in se peča največ z — blaznimi. V Trstu je navada da se ke^a, ki je nipravil ali rekel kaj ne-liinneaa — straši s Trevesom. Kakor vidite, im^ino v Trstu lepih in cel > konr.čnih zabav ! Za veliko Trubarjevo slavnost vršijo se nastopne pevske vaje : 1) za Žmešani zbor v četrtek 4. iu tri četrt (Via S. Francesoo) 2) za moški zbor v petek 4. t. m. ob 7. zvečer v „Slavianski čitalnici" (Narodni dom.) Da a i h č e ne manjka! Združena odbora. Iz Padrič 27. nov. Pred par dnevi sem n^aieml odvesti svojega konja na semenj v Sežano, z namenom, da ga tam prodam. Zato pa je treba imeti petni list za živino. Grem tore; k načelniku v Bazovico in ga naprosim naj mi napravi živinski potni list, kate.ega sem potreboval. A glej, načelnik mi je prošnjo odklonil in izjavil, da mi tega potnega lista ne napravi, ker sem doma iz Padrič. Jaz sem jga prepričeval, da bi bilo to krivično, da ne bi imel pravice prodati svoiega kouja saaio za to, ker sem iz Padrič. In še enkrat sem odločeo zahteval od načelnika, da mi napravi dotični list. G. načalnik pa se ni dal prepričati na noben način in me je celo zavrni', češ: da ni:mo še v Srbiji, da bi mogel jaz od njega kaj zahtevati. Iu res nisem dobil potnega lista, čeravno spolnjujem vse svoje dolžnosti kakor ohčinar. Moral sem iti v Sežano in tam plačari živ. list se štirimi kronami. Mesto da bi načelnik skrbel za blagor svojih občinarjev, in še provzročuje škodo. M slim, da bi bJo debro, če izve javnost o tem in nadejam se, da se taki slučaji ne bodo ponavljali in da se ne zgodi več kaj tacega. Anton Grgič, Padriče št. 55. Predvečer cesarjevega jubileja v Trstu. Včeraj zvečer se je naše mesto ogrnilo v slavnostni plaši. Ob 7*15 min. sta krenili godbi 97. pašpolka in bosanskega polka iz vojašnice preko ulic Caserma, S. Antonio, Corsa in Velikega trga pred namestništvo. Na čelu so korakali v paradi, a brez orožja vojaki 97. polka, za obemi godbami so korakali pa vojaki bosanskega pešpolka. Pred naniestništvom s:a godbi svirali tri komade, t r se potem podali pred vila Neker, kjer biva poveljnik vojne mornarice. Tudi tam sta godbi svirali parkom"dov in se petem po ulici ss. Martiri, Ctvana, velikim trgu Corzu, ulici S. Antonio in Caserma vrnili dl-zaj v veliko vojašnico. Okolu 8. ure so krenila v sprevodu po me3tu patrijotična diuUva in obe društvi veterancev z dvema godbama, zastavami in bakljami. Sledilo je sprevodu jako veliko število občinstva. Ve3 večer ni priš'o do nikskih incidentov, le tu pa tam se jo iz kakega varnega kotička začulo kak opo-samično zviždanje. Vojaki, skoraj izključno Slovani, so v sp-evodu zaporedoma vskli-kali: _,ivio! Me„to je bilo nepričakovano dobro razsvetljeno, lahko rečemo, da je bilo tri četrtine vseh oken razsvetljenih. Razsvetljena so bila tudi vsa viadua paslopja, banke in drugi javni zavodi. Na msgi3tratu je h lo (iz ekonomičnih ozirov) razsvetljino prvo nadstropje in še to jako borno. — Okusna je bila razsvetljava „Narodiegi doma", divna naravnost ena Dre-herjeve pivovarne pri Sv. I*acu. Krasno je bilo videti tudi razsvetljavo v okolici. Parniki v pristanišču so bih razsvetljeni z lempijoni in na m-^sto so metali žarke luči električni rc f ektorii. Z LVvdove stacijske ladije, vsidrane tik pomola &v. Karola so prižigali krasne ume-tal ie ognje. Po vsem obrežju, na pomolih, ua velikem in spioh po glavnih mestnih ulicah se je kretala ogromna množica ljudi. Ob 9V2 je bil konec razsvetljave in tudi množica se je polagoma razlls. Ljudstvo se je v očigled pravkar minulim demonstracijam balo, da pride do kakih večih izgredov, ki bi bi'i v tem slučaju postali lahko osodepolai, a zgodilo se ni nič po sebnega. Pri irredenti vetja pač načelo: Strah je vrag! Piipoveduje se pa, daje dobil predsednik pitrij,. tičneg* društva (3o-cieta patriotica) pismo, v katerem se mu grozi s smrtjo, ako se udeleži sprevoda. Predsednik pa se je s svojim društvom udeležil sprevoda in vzklikalo se je v spre-vedu precej živahno in navdušeno, ali kakor se vidi ubit ni bil nikdc. Pripoveduje se tudi, da se je nnki irre-dentovec hotel preob'eči v žensko obleko, da bi pod krilo skril bombo in jo vrgel med manife^tante. To so pa bile najbrž prazne govorice. Radi neposlušnosti redarjev sta bili aretirani le dve 03ebi. Dane3 bo mesto okrašeno z zastavami in dopo'.udne se bodo vršile v cerkvah vseh veroizpovedanj službe božje. Popoludne bodo vse proda alnice zaprte, nekatere celo zjutraj, i zlasti za tobakarne. No^o pogrebno podjetje Pisarna in prodajalna Uia Uincen20 Ssllini it. 13. Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon st. 1402 Zaloga oprava ulica Masaimo D' Azeglio št. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne j še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene ledene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK STIBELJ in drugi. Prodajalnica manifaktur. blaga €nrico 2)e franceschi Filijalka ulica delle Poste štev. 10 je prejela za jesensko in zimsko serono bogato izbero blaga za ženske obleke pletenine, fuštanjev, trliža in izdelanega perila za moške in ženske. ANTON JOGAN, mizar Sprejme vsakovrstna naročila in popravljanja. Ima vedno pripravljeno pohištvo za spalne in jedilne sobe ter kuhinje TRST — ulica Farneto 45. Restavracija Jfofel jffbbazia Via Geppa 20 (nasproti hotela „BALKAN *. Impozanten uspeh v3&ko večer v • Vstopnina prosta. ANTON REPENSEK knjigovez v Trsta, via Cooilia 9 priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico, v kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmernih cenah. = SVOJI K SVOJIM ! urar I. vrste Trst oL Posle Huooe 9 V prodajalnici jestvin Domenico Moretti Trst, ul. Giuseppe Gatteri št. 20 vogal ulice Farneto prodaja so po najzmeruejsih cenah sladkor, kava, rlž, zmesi, moke, naravno maslo snrovo in knhaco, vino, pivo in llkorjl v buteljkah itd. Specijaliteta praških in S. Eanjelskih gnjati. Poštne pošiljat ve po zmernih oonah. m Čaj tisočeri cvet izvrstno domače sredstvo, ki ne bi sni<'ln manjkati v not»on družini. Ta čaj je sestavljen iz mnogih zeliSč, korenin in cvet:: ki i>ovspežujejo prebavljaiije in tek. — Isti uničuje uiiadanja . krče v želodcu, napihovanja preobilne kialine itd. — Zavojček navodilom po eno krono dobiva se v odlikovani lekarn. PRAXMARER (Ai due Mori) Trst, Piazza Grande - Mestna palača. - Tel. 377 | Trst, ulica Panllana štev. 8, TrstR} \ Zaloga dtilin. uina Prodaja se zajamčeno pristno, novo dalmatinsko vino lastnega pridelka iz Podstrane pri Spljetu. -- Brezplačno na doni po sledečih - cenah : = Črno. po «-lst. Belo viško po HOst. Opolo „ 72 „ Istrsko . . „ «■! „ FillJalka (krčma) val. G Bo««lnl 10 j s UMETNI ZOBJE Plombiranje zoboy zdiranje £ohov brez vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Čermak i« % luscfce? TH ST ulica della Caserma štev. 13, II. naosf. ' i Tržiska tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizuodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbollnej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki chranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih ploščah in vsakovrstnem lamarinu.v.v.'. Asfaltirani kartoni, isolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karboln\ kislina, asfalti in drn^i proizvodi iz asfalta in ka trama, opolzla olja, mfcst za stroje, mazila za vozove, priznane in na'bolj o znamke (registrirane) masf sa vagone, mast-vaselina za kože, mast za orožje, voioilo za čevlje itd. Tovarna in pisarna v TRŽIĆU (Monfafcone) pri Trstu. »'i** Učitelj se želi oženiti z damo, J;i ima kaj premoženja. Le resne ponudbe, će mogoče se sliko, se v sprejemajo pod šifro „Marija" Trst. pošta Piazza Tomaseo, poštnolešeče. ; Direktni dovoz štajerskih kokoši h i ajc. Specijaliteta: Graške ?oe!ards* i Cens dogovorne. — Postrežba na dom lliica Cam^anSIe št. 15. maosEcoDDco PO c o mpopo Cine-Music- Hall-Mondial ■■ Edini v Trstu. UL delf Istria 6, Hrib sv. Jakoba. Edini v Trstu. in govoreče slike Vsako soboto in sredo nov vspored, absolutne novosti Od irede 2. do petka 4. decembra: GROZNA ŠALA Cinemuaic : žaloigra. J LOVE A LASSIE Eden ali potovanje do se PonavlJa na 9Plo§no zahtevo. lune. Zaljubljenec v začetku. Krasno barvano. komično. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH Najvspešneje sredstvo proti OOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmaiizmu in protinu *e Tpkooina CtOT)T1V A. prireiena v Tr3tu l€karM della Salate" p^ od lekarnarjev : $v. Jakoba in Josipa Sojina, lekarna JIV3gea* farneto 4 Steklenic« stane K 1*40. Iz Trsta se ne odpožilja manje od 4 steklenic proti pošt, povzetja ali proti antitipatn^ pobijat vi meska 7 K franko po^ in gmvoja BtTan IV „EDINOST" štev. 333 V Trstu, dne 2. decembra 1908. r.lliLO GrORTAV Zaloga olja - Jrst - V. Santa Caterina 13. Prodaja na veliko in na drahio . = TELEFON 865. = Povodom še^tdesetletnice cesarjevega vladanja kcnčana. O kakih drugih nezgodah ni ničesar SklćldiŠČB iSt^SkCOSI Villfl T^'tJ v tržaškem teLničnem znano. •_ „ , . , , , , rg t iiioomui lDl" i . I t^Tt-n j • ... Frana št 7. — Prodaja na drobno in debelo. — N* počiva dane3 vse delo zavodu. Podjetje je dalo delavstvu ob popolni j ______ dcevni mezdi ves dan prosto. i leja je bil dan^s v navzočnosti župana in j cene po dogovoru. V skladišču se prrdaj* tudi na --i Številnega odličnega občinstva položen prvi drobno za piti. Priporoča s>e Hlav. občinstvu: Stanko Tržaška mala kronikž*. jkamen za novo deželno bolnišnice. Slavnosti l{eakovl° .... _ . ... ,.,'se je vdeležil tudi ban Rauch. Stanje laškega dijaka Fonda, ki je trni BRNO 1. Brnska trgovinska in obrtna ranjen na Dunaju povodom znanih izgredov | zbornica je imeIa danes 8lavnostno sejo. in je te dni prišel v Trst, ter so ga tu na PRAGA 1. Borzna zbornica ZAGREB 1. Povodom cesarjevega j ubi- malo: črno in belo po 56 stot. liter. Za gostilničarje bil dansa " ' irlličnpern. občinstva nnlnžan r»rvi drobno za piti. PriporcČa se slav. občinstvu : Si 1864 g!au operirali, se je včeraj poalabšalo. Imel ;e močno mrzlico m je bledel. Fonda je postal \6ltd dobljene rane zelo nervozen. Neki drugi dijak, ki je bil tudi ranjen na Dunaju, je pnštl včeraj v bolnišničo, kjer ► o mu obvezali rano, ki jo je bil dobil na L: btu ob desni reki. V morje je padel v minoli noči okolu pciunoči 28-letni Anton Cadel, stanujoč v al. Oimo št. 11. Dva pasanta sta ga potegnila i7. morja, neki redar ga je ,potem spremil riomov. S kripice je padel v nedeljo 21-letni J. Poropat iz Dan v buzetski občini in se je težko ranil na glavi. Vsprejeli so ga v IV. cddelek tukajšnje bolnišnice. Pestunja Ivana Gregorič, o kateri smo včeraj poročali, da je v nedeljo s 6 mesecev starim otrokom svojega gospodarja Barlovca td*la z doma, se je včeraj ob 10. uri pred-toiudne povrnila. Popolnoma mirno je pripo vedt-vala. da je prebila noč pri svojem bolnem svaku v Rocolu. Koledar in vreme. Danes: Bibiana dev. — Jutri : $ Frančišek Ksaver sp. — Teir-peratura včeraj ob 2. uri popoludne -j-10 Cels. Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja megleno. Zmerni vrtrovi. Temperatura hladna. V začetku lepo, potem motno. Društvene vesti. Telovadno društvo „Tržaški Sokol' Brale pevce se opozarja, da je dsnts in jutri (v četrtek) pevska vaja točno ob 7 uri in pol. — Poživlja se jih, naj pridejo točno in zanesljivo ! Na zdar ! Tržaška gledališča: FENICE Danes zvečer ob 8. uri se ponovi opereta „La marchesa di Grillo". Jutri se zopet uprizori opereta „Tri želje." V petek bo družba uprizorila no\o opereto : „Majhne vestalkeu. POLITEAMA ROSSETTI. Danes zvečer bo druga predstava družbe De Sanctis s komedijo „Soproga doktorja". Nar. delav. organizacija Javni shod v Boljuncu. Za. odsotnega predsednika Jos. Pangerca je otvoril shod g. Ota Lovro in je podal besedo tov. Šom-u, ki je v poljudni besedi raztolmačil namen in pomen N. D. O. ter je ob jednem pozival, da se Boliunčani mnogoštevilno vpišejo v podružnico N. D. O. v Dolini. Govorili so še pr d precejšnjem številom občinstva gg. Križ-aifcLČić, Urbatčič, Sancin, Veturini iu dr. Odbornikom N. D. 0. se naznanja, da se ■ianašnja seja radi praznovanja današn. dneva ne bo vršila odborova seja, ki je preložena ca jutri v četrtek dne 3. t. m. ob 8. uri. Za Miklavža, ki obdaruje otročiče členov X. D. O. v nedeljo pop. ob 4. uri, so darovali sledeči: Rovan Vekos. 1 knjigo, Eranjc J. 40 stot. Furlan Hud. 1 but. refoška Kopitar Amalij 1 but. maršale, Kopitar Ivan 1 but. ruma, Kranjc Fran 2 škatlji dateljnov in igrače, Kovačič Drag. 40 st. „Croatia" 2 neresnici, Bon.l'acio 1 bat. rožo ije. Gorenjec 10 knjig in 5 plošč barv, Sarli 2 K, Perhavc 2 K, Kukanja Val. 1 K, Lozej J. 1 K, Do-bavšek 2 K. BRZOJAVNE VESTI Proslava cesarjevega jubileja. DUNAJ 1. Večer je minul mirno. Le proti 7 /4 je na Ringu pred dvornimi muzeji nastala \eča zmešnjava, kjer je neka gruča mladih^ ljudi pretrgala hodni red. Občinstvo je skušalo vsled nastale gnječe na prosto, ter so mnop poskak&li preko ograjo vrta p:-ed spomenikom Marije Terezije. Nekatere ostbe e.o pri tem padle na tla in se poško-dovtle. V bolnišnico «o prenesli 8 oseb. Dve osebi, med temi mže-avstrijski deželni po-aiacci Holzl, sta umrli na rešilni postaji. Mrtveca nimata na tebi nikakih ran in zdi se, da sta umrla za kapom vsled razburjenosti. Neko goino na trgu Hoch am Eisen je pop&l srčni krč in je kmalu potem umrla na rešilni postaji. Ob 9. uri zvečer je bila razsvetljava je imeia danes popoludne povodom cesarjevega jnbileja slavnostno eejo. PRAGA 1. Povodom cesarjevega jubileja je mesto že danes bogato okrašeno. Slavnosti so pričele danes s polaganjem temeljnega kamena za novo češko vseučilišče, oziroma gradojo za akademične centralne oblasti ter za bogoslovno in pravoslavno fakulteto. Nemiri v Pragi. PRAGA 1. Policijsko ravnateljstvo je nor.oj po lepakih razglasilo, da so shodi in sprevodi vsake vrsti po ulicah in trg h prepovedani. PRAGA 1. Danes predpoludne se je okrog 500 čeških tehnikov hotelo podati na Prikope. Tamkaj so pa našli vhod zaprt, nakar so se vrnili v Carolinum. Nesreče na železnici. ZAGREB 1. (Ogr. biro). Sinoči ob 7. uri 10 min. sta pri postaji Velika Gorica trčila ekupaj dva tovarna vlake. Šest vozov je bilo viženih s tira in so se močno poškodovali. Od železniškega osobja je bi a ena oseba smrtno, dve pa lahko ranjeni. ZAGREB 1. (Ogr. biro). Danes zjutraj se je pred zagrebško postajo zopet pripetila ž-lezni&ka nesreča, Šiški vlak št. 501, ki je že na potu deloma skočil s tira, je vtled tega prispel na postajo Zsgreb z enourno zamudo. Tamkaj je stal tovorni vlak, ki ni mogel na postajo, ker so bili tiri zasedeni z vozovi. Šiški vlak je v popolnem tfmpu za-vozil v tovorni vlak, tako da se je de^et voz popolnoma zdrobilo Strojevodja osebnega vhka je bil ubit, pet oseb je bilo pa težko ranjenih. Z BALKAN SRBIJA. B e 1 i g r a d 1. Danes je pričel izhajati nev list v francoskem jeziku pod imenom „La nr!oin OD obleke, površniki, pileto^ za rrUUaJU OC muške in dečke. — Piači o na .... obroke.KOSTORIS, ulica Giosue Carducci št. 1», 1. pihalna m miza za vsprejemno ali, blizu restavrhci,e Cooperativa (ex Hucker.) spalno sobo Via Scussa 8, II. j ' J r ISIS nadstropje, na desno. _1890 -——--- Dve veliki sobi £ gld. mesečno. Ulica Fabbri št. 1, po Scaiu Jti Fabbri na desni. Voda v hiši. Izučena Narodni greh kauYrugjeTnpnr\B6odii- kovanem fotografskem ateljeju Antona J e r k i č a v Trstu zraven velike poŠte St. 10, v Gorici Gosposka ulica št. 7. — Svoji k svojim ! 1267 šivilja želi vstopiti v službo k odraslim otrokom ali k boljši družini za t ekoliko pospravljanje sob in šivanje._1887 A|fn hočete piti en kozarček dobrega Briškega MHU vina, pojdite v £korkljo št. 332. — Novi gostilničar Franc Rusjan. 1889 v./VUHlavž! Sfzbera igrač. TRST, Trg Ponterosso e cene. PEKARNI in SLAŠČIČARN! ALOJZ GUL piazza Caserma 4 in Via Caserma 17 sta na novo opremljeni in preskrbljeni z najmo dernejimi stroji. Kruh iz moke I. vrste, svež 4-krat na dan. Naj-tineje slaščice. Velika izbera moke prve vrste. Likerji in vino prvih tu- in inozemskih tovarn. — Moke iz prvih a. o. mlinov. — POLJATVE NA DEŽELO. VELIKA IZBERA FAV Ugodni prilika Proda se partija garantiranih Singerjevih šivalnih strojev /.a družinske potrebe, uporabljivih za vsako delo. Cena K M. Preprodajalcem popust. Ulica S. Caterina 1), Dvorišče, rikladišče L a. 1 iar>(> Prodajalna jestvin in kolonijalnega b'asra HA laUlgi nI- GUsga št. 1S-TRST - ni, Giiega ši-19. bogata izbera bubega sadja, mandorlata, in kacditno sadje. Razpošilja se po pošto na deželo Cene zmerne. i«r Odprla se je v ulici Balvedere štev. 34 Velika in dobro preskrbljena zaloga HopoUsKe in irclonjsKe zmesi s pridejano tvornico domače zmesi :::; vsak dan Sveže. Podpisana se priporoča Blav. občinstvu, gotova d» zadovolji vsaki potrebi, udana B£EI.ANY MINZI. Fet F. Sfflsr Socc, TRST, ul. Barriera vecchia štev. 26. BOGATA ZALOGA barv, po vlak. čoplčsv, pramenIJ, kemičnih Izdelkov, miner. vod. parfl-mov zamahi, ielozne žloe, elastike za cepljenje, mila n STEKLENIH SIP Zaloga žvepla in modre galice. Eugenia Cossovel prej ravnateljica Tržaškega grafič. zavoda (Stabilimento grafico Triestino e* R. G. Salom) časti se naznaniti slav. občinstvu in ceDj. klijentom, da je odprla v ulici delle Poste št. 6 Prodajalnico novih In rabljenih pisalnih stroev vseh zistemev. Aparati reprodukte rji vseh zisiemov. — Potrebščine. — ČiSčenje in poprave. — Pečati in table. --Gramofoni in sloveneke, italijanske in nemške plošče g Darov! za sv. Miklavž g OGO Slaščico in galanterijsko Map, QQQ O Okraski za božično drevo. G rt v pekara! Ia ■latttttral s prodaj rj Federico Skrd!a, Trst § ulica Procureria štev. 6 Q lasma delavn- AnironaMon3 C3&3 ' o o lini in navadni iz najboljših tovarn. — MENJAVA RABLJENIH PLO.ŠC. — Telefon 1B-82 IZBRANO BLAGO g V BOGATI IZBERI — Cantina famigliare istriana i _ TRST - ulica Fapneto št. 29 - Trst prodaja svoja vina, z brezplačno postrežbo na dom, po sledečih cenah : Črno istrsko za dom po . Belo „ prve vrste K — 48 I Pristni viški Opolo . . po . . K —'72 „ — 72 I Črno dalmatinsko . . „ . . „ — 68 Vrhu teea ie vedno preskrbljena z vsakovrstnim namiznim vinom v buteljkah. Vsa gori naznačena vina kemično so analizovana. Gostilničarjem in krčmarjem cene po dogovoru. K. CINICH ei Glama. Odprla se je na novo urejena trgovina z zgotovljenim! oblekami za gospode, gospe in otroke. BOHINEC & C©. pod v ul. delle Torri 2 Palača Diana (za cerkvijo sv. Ant. novega) Zasiguramo solidno in točno postrežbo ter najnižje stalne cene in prosimo za obilni obisk. Nova Drodajalnica ur in dragocenosti G. BUCHEE (ex drug Drag. Vekjeta) CO&SO štev. 36 — TRST nasproti preišaic prodajal. DRAG VEKiET. Bogati izbor zlatanine. srebrnlne, dragocenoitl In žepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlato In srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno, srebrnino In žepne ure fi^ Cone zrnom«, p Prodaja »udi koruzno perje za postelje M. ud. ZERQUENIE »lica Luigi ia Palfesirina l (ogel al- Corotts. SI Hotel Balkan 70 soD, elektr. razsvetljava, lift, kopeljl VoAkfti £r * o g/. -ne »raorne Hotel Balkan ^ Tovarne in delavnice pohištva in stavbenih izdelkov v SOLKANU pri g Gorici. --- Luten železniški tir : Gorica, drž. kolod., Solkan Mizarska zadruga v Solkana ZALOGE: SOLKAN, TRST, via Caserma 4 Osrednje ravnateljstvo. ZALOGE: REKA, Via Pile 2 SPLIT, nanovoj obali Brz.: ZADRUGA - Trst Telef. št. 1631 interurban Žage v Soteski (Bohinj) Letna produkcija = K 1,000.000 = BBBSE9B)