Stav. 124.
V Trstu, v sredo 5. mala 1915.
Letnik XI.
Izhaja vsak dati, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 4 popoldne.
Oadoiirvo Uhc« Sr. Fian&Jfcj Asi<kega St. 20, I. mdstr. — Vsi def*« Mj «e poir 110 vrcdniitvu lista Neirankir.ina pisma se ne jenu :n rokopisi nc vračajo, iti odfovorr.i urednik Štefan Godina. Lastn'k konsorcii Ma „Ediooct:*. — 1 isk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z or-efcBt* poroterom v Trste, rlica Sv. Frančiška Asiškega 5t. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina z r a § a : Za celo leto.......K 24 —
Zm pol Leta.................12*-
M tr- mesece.................6'—
za nedeljsko Izdajo za celo leto....... 520
rt pol leta.................2 60
Posamezne številke .Ediaosti' se prodajo G vinarje* zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v iirokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............»• mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K o.—
vsaka nadaljna vrsta............ .2* —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa -10 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la
upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratm oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančilki AsiSkega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. S41.652.
iUjMMMMIU ^P^® žL
tta ostalih frontah položajvsplošnem neizpremsnjen. - Prodiranje nemcevvs802?ozapsđnl Rusiji se nadaljuje. - Odbiti msKi napadi pri Kaloarjl, Sušusleau in lomž?.
Nemd zasedli zo^et v©* krajev v Flandriji- - Artiljerijski Z avstrljsko-rusliesa bojišča.
DUNAJ, i. (Kor. I t radno se objavlja: 4. maja opoldne.
V zvestem orožnem bratstvu so zvezne čete Nemčije in Avstrije izvojevale novo
zmago.
Po umaknitvi Rusov po naši zmagoviti bitki pri Umanovi v zapadni Galiciji vzdržana, močno utrjena sovražna ironta med Vislo in karpatskim glavnim grebenom, je bila osvojena v vsem obsegu.
Pri nadaljevanju napada so avstrijsko-ogrske in nemške sile tudi včeraj v navzočnosti armadnega višjega poveljnika feld-maršala nadvojvode Friderika izvojevale nove uspehe, prodirale neprestano dalje proti vzhodu in prisilile močne ruske sile vnovič k naglemu umikanju.
Pomena celokupnega uspeha še približno nI mogoče pregledati. Število dosedanjih ujetnikov je narastlo na preko 30.000 mož in narašča od ure do ure. V mnogoštevilnih osvojenih ruskih postojankah je bila uplenjena ogromna množina vojnega materijala; 22 topov in 64 strojnih pušk že prt prvem plenu.
Na vseh ostalih frontah je položaj v velikem neizpremenjen.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Glosovi o inagi v zapadni Galiciji.
KOELN. 3. t Kor.) »Kolnische Zeitung« piše: Bila je težka naloga za vrhovno vodstvo našega zaveznika, ko je moralo vsled višjih ozirov odrediti izpraznitev vzhodne Galicije. S tem sklepom so bili ustvarjeni predpogoji za današnjo zmago. Setev, ki je bila nasejana pred meseci, je dozorela do najlepše žetve. Nikdar se ni pokazalo jasneje, kako tesno so zvezani interesi obeh velikih zveznih velesil. Vsaka se bojuje na svojem delu za obe. V boju s polovico sveta pride lahko do odločitve ob Kanalu kakor v Alzaciji, na Kurskem kakor v Bukovini. Skupno sta oba cesarja posegla za meč, ko jima je bila usiljena vojna. Skupno hočeta vtakniti meč v nožnico, ko prinese svetlo orožje zmago, ki jo pričakujemo s trdnim zaupanjem.
Navdušenje v Gradcu.
ORADEC, 4. (Kor.) Zmaga avstrijskih m nemških čet nad Rusi na jugovzhodnem bojišču, je izzvala v vsej deželi veliko veselje. Takoj po razglasitvi današnjega zmagoslavnega poročila, so se okrasila javna in številna privatna poslopja z zastavami Tudi v provincijalnih krajih je prebivalstvo z razobešenjem zastav na hišah v barvah zveznih držav izrazilo svoje veselje.	_________
Z nenribo-niskega bojltta.
BERLIN, 4. (Kor.) Veliki glavni stan. 4. maja 1915:
Vzhodno bojišče.
Število na zasledovanju proti Mitavi be-žečih Rusov je narastlo na 4.000.
Novi ruski napadi jugozapadno od Kalvarije so bili odbiti. 170 ujetnikov je ostalo pri nas. Ravno tako so se izjalovili ruski napadi jugovzhodno od Avgustova ob močnih izgubah za sovražnika, ki je izgubil tamkaj razven ujetih. 4 oficirje in 420 mož in dve strojni puški. Tudi pri Jedu ab-nu, severovzhodno od Lomže, je bil ruski napad odbit.	w
Jugovzhodno bojišče.
Ofenziva med Gozdnatimi Karpati in zgornjo Vislo napreduje dobro. Plen prve-
PODL1STEK
GREŠNICE.
— Francoski spisal X.avier de Montepin
Pivoine se je takoj lotila svoje uloge, in ni nam treba reči, da jo je v tem podpiral domnevni pisatelj igre.
Tako je šlo v prvih dneh vse dobro in kakor se je zdelo, so vladali med Pivoino in Arzenom najprisrčnejši odnošaji.
Natančnejše spoznavanje pa ni prineslo Arzenu ničesar. Pivoine, ki preje ni marala za Arzena in je le zato čutila nekaj naklonjenosti napram njemu, ker jej je napravil veliKe usluge, je polagoma popolnoma spoznala značaj svojega ljubimca in ga je videla tako, kakor je bil v resnici, namreč abotnega, samoljubnega, nadutega in silno smešnega človeka, česar dekleta ne odpuščajo preveč rade.
Od tega nitinčnega poznavanja mladega človeka pa do preziranja je bil en sam korak in ta &<>rak je bil storjen kmalu.
ga dne znaša 21.500 ujetnikov, 16 topov, 47 strojnih pušk in v trenotku še nepregleden vojni materijal vseh vrst-
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemška ofenziva v severozapadni Rusiji
BERLIN, 3. (Kor.) O novi nemški ofenzivi v Rusiji poroča »Lokalanzeiger« iz lilzita: Že več tednov so bili v vpoštev
prit ajajoča ozemlja dirigirani počasi transporti in neopaženo razdeljene tren-ske kolone po izhodnih točkah bodočih operacij. Vsled teh skrbnih predpriprav se je armadnemu vodstvu tudi posrečilo preiti v ofenzivo, še predno se je zamo-gla sovražna armada s pritegnitvijo večjih sii energičneje postaviti naši ofenzivi v bran. Vsled presenečenja se sovražne čete sploh niso upale postaviti v bran, ampak so se z begom umaknile. Naše čete so stal;; dva dni po pričetku te ofenzive že okeli 140 km daleč od Libave. Pri tem prodiranju so bili pohodi čet naravnost neverjetno vztrajni. Tako je prehodila pehota v poldrugem dnevu 78 km dolgo progo in ista četa se je takoj potem udeležila bojev pri Szawlah in se je bila tamkaj osem ur, dokler ni bil sovražnik popolnoma pognan v beg.
Naše operacije je posebno pospeševal vojni most. ki so ga napravili naši pijoni-rji v kratkem času, s čemer je bilo omogočeno prekoračiti Njemen z močnejšimi silami, korakati z juga v severovzhodni smeri skozi Rosjeni proti Szawlam in o-grožati krilo ruskih postojank, ki so se raztezale od ceste Tavrogen—Kelmy. Sovražna armada je bila radi tega prisiljena, da je opustila to postojanko.
Potem ko se je poizkus Rusov, da bi se rostavili v bran v dobro pripravljenih postojankah pri Szawlah in varovali strategično jako važno železnico Libava -Dimaburg in Libava - Kornouilna, ponesrečil, so se Rusi z begom umaknili. Naši so pričeli takoj z uničevanjem važne železniške linije. Ves dan se je tresla zemlja vsled mogočnih detonacij eksplozij. Ce se posreči uničiti temeljito te železniške proge, potem je najvažnejše vojno pristanišče Libawa odrezana od Vilne in navezana na železniško progo Libava—Mita-va, katere še nismo dosegli.
Ker zvračajo vso krivdo na uničenju mesta Szawle Rusi na nas, kar se je zgodilo tudi pri Tavrogenu, hočem poročati sledeče, kar sem zvedel na licu mesta v razgovoru z različnimi sloji prebivalstva: Velike lesne zaloge, ki so se nahajale nedaleč od železnice na levi strani ceste, ki vodi v Szavvle, so Rusi v zgodnjih jutranjih urah polili z bencinom in nafto in jih zažgali. Močni zapadni veter je pognal potem plamen proti vzhodu in tako se je razširil požar na sosednje zaloge, tako da je bil ta del mesta v kratkem popolnoma v ognju. V nesrečo ubogega mesta se je razvil iz vetra še orkan. Kmalu so bile cele ceste v plamenu. Ko so prišle naše čete v rnesto, je prasketal ogenj na vseh koncih in krajih. Da se je potem tekom ene noči trajajočega napornega dela posrečilo o-mejiti ogenj in tako rešiti nekatere dele mesta, temu se ima prebivalstvo zahvaliti le požrtvovalnemu delovanju nemških čet ki so se po neizmernih naporih preteklih dni. ne da bi si privoščile mir, postavile požrtvovalno v službo tujega mesta. Ko sem včeraj popoldne zapustil mesto, je bil ogenj lokaliziran. Posrečilo se je tudi rešiti vse rezervoarje za nafto. Po poročilih, ki so malo pred mojim odhodom prispela iz mesta, se nahajajo sovražne čete v splošnem umikanju.
£>e manjši pa je korak od preziranja do nezvestobe, in Pivoine ni mislila na to, da bi zapustila svojega ljubimca, kajti potrebovala ga je, pač zato, da bi se zaradi pritiska, ki ga je hotel v vsakem ozi-ru izvajati na njo, maščevala nad njim, to se pravi, da bi ga varala.
To se pa ni dalo izvršiti tako izlahka, kakor bi kdo mislil, kajti Arzen ni nikdar zapuščal Pivoininega stanovanja in ni trpel pri njej moških posetov.
Prireja! je sicer še vedno, kakor preje, vsak teden po enkrat v svojem lastnem stanovanju v rue de Vaugirard literatski in umetniški večer, o kakršnih smo govorili že preje, in Pivoine je morala ob takih večerih igrati ulogo domače gospodinje: toda med terni ljudmi so nekateri itak že imeli svoje ljubimke, drugi pa so bili na glasu zaradi nediskretnosti in bahaštva, ali pa so Pivoini ugajali prav tako malo, kakor njen ljubimec. O kaki izbiri tu torej ni moglo biti govora. Te zapreke pa so jo dražile le še tem Arzen jej je bil od dne do dne nadležni?? ju poleg pa io ie. kakor vsako
b3;
Rusi so se poskušali s četami, pripeljanimi iz Libave in Mitave, postaviti v Po-psljanih in Sadowi mr bran. Toda te so se pred našo konjenico umaknile in so močno zasledovane. Splošno prodiranje nemške ofenzive je na vsej črti v polnem teku. Izvrstno vreme in dobra pota pospešujejo naše operacije.
»Baseler Nachrichtea« o novih operacijah na raznih bojiščih.
BAZEL, 4. (Kor.) Vojaški kritik lista »Baseler Nachrichten« smatra novo obko-litev Rusov s severa kot precej napredujočo. Će bi to ne bilo res, Nemci gotovo ne bi toliko poročali. Nemčija mora biti tudi sigurna, da Rusi ne morejo pravočasno ukreniti protiod* edbe. Iz dosedanjega poteka vojne je razvidno, da Rusi nimajo več močnih rezerv.
Kritik razpravlja potem o težkočah za Ruse glede pritegnitve ojačenj in zaključuje: Pri naglem postopanju Hindenburga lahko, predno Rusi ukrenejo vse potrebno, že pade odločitev.
Glede operacij pri Dardanelah meni kritik, da je izid boja zelo negotov, ker izkrcana armada nikakor ni dovolj močna, da bi v treh popolnoma ločenih skupinah, o-perirala uspešno. Čudno se nam zdi, da Rusija dosedaj ni ukrenila ničesar, da bi podpirala angleško-francoski manever. Će se posreči operacija, bi to položaja na ostalih bojiščih čisto nič ne izpremenilo, ker bi bili zvezni centralni državi prizadeti le indirektno. Će pa se ponesreči, bo u-gled obeh glavnih napadalcev v orijentu močno padel, pri čerier bi bile posledice še nepregledne.
Število ruske armade.
PARIZ, 3. (Kor.) Petrograjski kores-pondent »Petit Parisiena« poroča, da je bil pooblaščen od vojnega ministra Suho-mlinova za izjavo, da ruski generalni štab ne more dati podatkov glede števila ruskih čet na fronti, da pa ima Rusija pod o-rožjem več milijonov vojakov in da se to število lahko še zviša.
Z zapaMo bojišča.
BERLIN, 4. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 4. maja 1915: Zapadno bojišče.
V	Flandriji smo napade s severa in vzhoda nadaljevali z vspefaom. Danes zjutraj smo zasedli kraie Zevenkote, Zone-beke. VVesthoek, Poiygon, Veldwald, Non-ne Boschen, za katere so se vršili že več mesecev srditi boji. Umikajoči se sovražnik se nahaja pod krilnim ognjem naših baterij severno in južno od Yperna.
V	Argonih so Francozi poskušali zaman, da bi zavzeli nazaj dne 1. maja severno od Le Four de Parisa izgubljeni jarek.
Artiljerijski boji med Mozo in Mozelo so se nadaljevali tudi včeraj.
Vrhovno armadno vodstvo.
Boj nemškega moriariikega zrakoplova z angleškimi poUvodnikl.
BERLIN, 4. (Kor.) Wolffov urad poroča:
Dne 3. maja je imel neki nemški mornariški zrakoplov v Severnem morju boj z več angleškimi podvodnimi čolni. Metal je na čolne bombe in enega potopil. Podvodni čolni so obstreljevali zrakoplov s topovi, ne da bi ga zadeli. Zrakoplov se je dobro ohrauien vrnil.
Namestnik šefa admiralnega štaba: pl. Behncke.
kurtizano, mikalo, da bi varala onega, ki jo vzdržuje.
To ni nikakršen paradoks, temveč dejstvo, ki ga dokazujejo izkušnje, pravilo brez izjeme.
Pivoine je torej iskala in nikjer ni bil tako resničen, kakor pri njej, oni stari rek: »Iščite in najdete!«
V rue de Fleurus, kakih tristo do štiristo korakov od vogala ulice Madame je stala in stoji še danes velika, visoka hiša, ogromen panj, ki je napolnjen z mnogoštevilnim rojem najemnikov vseh stanov.
Na strehi te hiše je bila majhna steklena kupola in Pivoine se je na svojem balkonu večkrat naslajala, ko je gledala kako se posebno zvečer lomijo solnčni žarki ob tej stekleni kupoli.
Okno, ki je bilo na kupoli, je bilo večkrat odprto, nikdar pa ni videla Pivoine roke, ki ga je odpirala in zapirala, in zato se je zbudila v njej neka radovednost glede človeka, ki je bival v tej podstrešni Sobi.
Ta radovednost pa je bila kmalu zadovoljeni, kajti ko ie nekega večera pogfe-
K pomorskim spopadom v Severnem morju.
LONDON, 3. (Kor.) Po brzojavkah iz Ipswicha je bil angleški rušilec torpedovk »Recruit« zadet v sredino ladje. Vladni parnik »Daisy«, ki je prihitel na pomoč in rešil 30 mož posadke, je bil napaden od nemškega podmorskega čolna. Strel ni zadel. Med tem pa je moral »Daisy« čoln z rešenci izpustiti, ki so se skušali peljati potem naprej, a so bili pri tem napadeni od podmorskega čolna, pri čemer so bile ranjene štiri osebe.
V tem trenotku se je bližala divizija angleških rušilcev torpedovk. Dve enoti ste prevzeli zasledovanje nemških torpedovk, ostale pa so stražile podmorski čoln. Nemci so bili končno pregnani. Angleži so poslali čolne, da rešijo preživeče.
ROTTERDAM, 4. (Kor.) »Telegraaf« poroča o boju pri Noordthinderju: Poveljnik nemške torpedovke je mislil, da vidi pred seboj ribiške čolne, ko se je približal trem lovilcem min in jih pozval, da naj se udajo. Patruljni čoln je izstrelil v odgovor topovsko krogljo na torpedovko. Ko je torpedovka namerila vse topove na enega iskalca min, se je ta obrnil in zaletel v torpedovko, ki se je razklala na c?va dela in potopila.
LONDON, 3. U<or.) Uradno poročilo admiralitele o pofnorskem boju v Severnem morju pravjj da ste pričeli obe torpe-dovki, ki ste napadli »Columbijo«, in bili potem potopljeni, boj, ne da bi razvili zastavo.
»Daly Mail« poroča: Boj se je pričel v soboto ob 11.30. ko je izvršil »Recruitc patruljsko vožnjo. »Recruit« se je nahajal med dvema ladijskima svetiljnikoma, ko je zapazil periskop, ki je bil čisto v bližini. Kmalu je bil izstreljen torpedo, ki je smrtno zadel ladjo, ki se je prevrnila in hitro potopila. Angleški rušilec torpedovk je bil poklican z znamenji od ribiškega parnika »Daisy«, ki je rešil moštvo »Re-eruita«. Tekom rešilnega dela je bil obstreljevan. Angleški rušilci so zapazili nemške torpedpvke ob 3.30. Le dva rušil-ca torpedovk sta pričela streljati na nemške ladje, dokler se niso potopile. Boj je bil končan ob 5.
LONDON, 4. (Kor.) Admiraliteta poroča: Po pomorskem boju preteklo soboto, so bili izvršeni energični napori, da se reši nemške mornarje. Poročnik Cartol je skočil sam v morje. Rešena sta bila 2 oficirja in 44 mož. Nemški vojni ujetniki so poročali, da so potopili neki angleški ribiški čoln, še predno so bili opaženi od »Laforeyja«. Rešili so od ribiškega čolna enega poročnika in dva moža. Ko so bili Nemci vprašani, kaj se je zgodilo z rešenimi, so odgovorili, da so se nahajali ujetniki pod krovom in so prišli najbrže ob življenje.
Blokado angleškega vodovja.
LONDON, 3. (Kor.) »Times« poročajo iz Newyorka: Znane osebnosti, ki so šle v soboto na krov »Lusitanije«, da se odpeljejo v Liverpool, so bile brzojavno po-svarjene, naj ne nastopijo vožnje.
Alfred Vanderbildt je dobil brzojavko, da bo »Lusitania* torpedirana. V liver-poolskih krogih so prepričani, da bodo u-krenjene odredbe, da bodo vožnje trans-atlantskih parnikov varovane.
LONDON, 3. (Kor.) Reuterjcv urad poroča: Neki nemški podmorski čoln je tor-pediral in potopil v soboto v Severnem morju norveški parnik »American« (6400 ton). Norveški parnik »Sterling« je rešil
dala proti kupoli, je zagledala pri odprtem oknu glavo in prsi človeka, ki je udobno slonel na oknu in kadil pipo.
Razdalja je bila prevelika, da bi bila Pivoine mogla spoznati lice tega človeka.
Šla je zato v svojo sobo in poiskala kukalo, s katerim ga je nato opazovala.
Bil je mlad človek kakih šestindvajsetih do sedemindvajsetih let, oblečen samo v srajco in hlače.
Poteze v obrazu so bile lepe in pravilne, gozd črnih las mu je obdajal čelo in lica in je še bolj povzdigoval italijansko bledost obraza. Kakor ebenovina črne brke so bile zavihane navzgor in so mu dajale nekaj drznega.
Pivoine ni poznala belvederskega Apolona, niti Antinoja in tudi ne indijskega Bakha, kajti drugače bi si ne mogla kaj, da ne bi bila priznala, da kadilec v ulici de Flevus te znamenite kipe prekaša še daleč Ta znanec
ugenila naša dražestna bralka sama
posadko, ki je bila izkrcana v Nevv Častiti. V soboto je neki podmorski čoln izstrelil dva torpeda na »Sterlinga«, a mu potem dovolil, da sme naprej.
LONDON, 3. (Kor.) »Daily Mail« piše: Moštvo parnika »Mobile« se je v soboto vrnilo. Govori se, da ladja ni bila torpedirana, ampak potopljena od nekega nemškega podmorskega čolna z bombami in topovskim ognjem.
LONDON, 3. (Kor.) Ribiški parnik »Mercia<. ki je odplul 20. marca iz Grims-byja. natra uradno kot izgubljen.
Ki. j ANI J A, 4. (Kor.) Kapitan v London namenjenega norveškega parnika »Baldvvina« brzojavlja: »Baldvvin« je bil v Severnem morju od nekega nemškega podvodnika torpediran. Moštvo je bilo odvedeno v Leith.
LONDON, 3. (Kor.) Ribiški parnik »Barbados« je prispel vsled spopada z nemškimi podmorskimi čolni ob belgijskem obrežju, poškodovan v Yannouth. Kapitan je ranjen. Ribiški parnik je rešil 17 mož posadke torpedirane »Kolumbije«. Vporabljal je proti napadom torpedov dva topova. Posadka torpediranega parnika »Europe« se je rešila v majhen čoln. Podmorski čoln je najprej obstreljeval parnik brezuspešno, istotako tudi neki ribiški parnik iz Lowestoffa, ki je prevzel ponesrečence. Tri kroglje se padle poleg ribiškega parnika. Pozneje je bil parnik »Europe* od podmorskega čolna potopljen.
HAAG, 4. (Kor.) »Nieuvvc Courant« poroča: Parnika »Martapan« in »Mereuryx iz Hulta sta bila potopljena od nekega podvodnika. Posadki ste bili rešeni. Trije drugi parniki so bili zasledovani, a so pobegnili.
Delovanje nemških letal v Flandriji.
BERLIN, 4. (Kor.) Wolffov urad poroča: Naša letala v Flandriji so razvijala v zadnjem času živahno delovanje, izvršila številne napade na pomorske sile iti sovražne trgovske ladje in dosegle pri tem razne uspehe. Med drugim jc bila dne 26. t. m. v \Vestdiepu obmetavana neka angleška oklopnica tipa »Formidable* z bombami in zadeta. Istega dne so bile u-spešno napadene nekatere angleške torpedovke.
Nezgoda na morju.
LONDON, 3. (Kor.) Iz Nagasakiju se poroča: Japonski parnik »Fukimaru« je zadel v neki drug japonski parnik in se potopil. 30 mož je utonilo.
Zadnji seznam angleških izgub.
LONDON, 4. (Kor.) Zadnji seznam angleških izgub izkazuje 200 oficirjev, največje število po bojih pri Neuvve Chapel-lu. 111 oficirjev je pripadalo teritorijalni armadi.
Clenienceau proti francoski vladi.
PARIZ, 3. (Kor.) Clemenceau objavlja v »Homme euchaine* vrsto člankov, v katerih ostro napada Poineareja in Vivia-nijevo ministrstvo. Očita jim, da se nameravajo v avtokratičnih poželjenjih odtegniti kontroli parlamenta. Triumviratu Poincare, Viviani in Millerand blizu stoječe časopisje pobija z vsemi sredstvi kontrolo parlamenta. Cenzura mirno pripušča vse napade proti parlamentu. Nasprotno pa tiskovna svoboda ne obstoja za one, ki bi hoteli ustavo republike braniti proti diktatorskim stremljenjem nekaterih posameznikov. Sedaj, se namerava očividno parlament zopet izločiti. V kratkem se bo zbornicama predlagalo, da si lastnoročno zadrgnete vrat. Izrekli se bodo pripravljenim, da se tega ne bodo po-
kadilec ni bil nihče drug kot naš stari ;c Fra Dtavolo, kakor je gotovo ze
Ker se mu tisti večer ni ljubilo hoditi od doma in je rajši doma užival sveži zrak, je porinil mizo na sredo svojega ateljeja, postavil nanjo stol in na tem stolu je stal sam ter puhal dišeče oblake svoje alžirske pipe preko streh glavnega mesta.
Nikakor nočemo tajiti, da ima človeški pogled res močno privlačnost, posebno če ta pogled prihaja iz lepega ženskega o-česa.
Naš prijatelj Aleksander Durnas ml. in njegov prijatelj Henrik Polange bi nam mogla dati o tem dovolj pojasnila. Ker pa se nam ne zdi toliko važno, da bi tu razkladali to poglavje Mesmerjeve vede, mislimo, da moremo opustiti to, in hočemo reči le toliko, da je Fra Diavolo, morda zaradi te privlačnosti ali pa slučajno, ko jc Pjvoine namerila nanj svoje kukalo polagoma povesil svoj proti nebu obrnjeni pogled in obstal potem žnjim na balkoni: radovedne lepotice.
Ko je opazil mladi umetnik, da je on sam predmet njenega opazovanja, je naenkrat izginil z okna v globino svojega a-teljeja.
Stran B.
.EDINOST« štev. 124.
V Trstu, dot 5. maja 1915
blužili. temveč bodo zbornico samo odgodili, ako se obveže, da ne bo obdržavala nobenih sej. To pri sedanji notranji in vna-nji krizi ne bi nič drugega pomenilo, kakor bližati se najhujši katastrofi. Sedanja trenutna vlada, ki ima jedva kaj notranjega ravnotežja, potrebuje tembolj parlamentarne kontrole, ker je na kocki cela eksistenca Francije.
Delavsko gibanje na Angleškem.
LONDON, 4. (Kor.) »Times« poročajo: Odsek rudokopov je sklenil pozvati ministrskega predsednika, naj v sporu z delodajalci fungira kot nadzornik.
Razširjenje čmovojniike dolžnosti do 50. leta.
DUNAJ, 4. (KorJ Kakor smo sporočili pred kratkim, so sedanje izredne razmere do\edle do sooznania. da je neobhodno poirebiio začasno razširjanje črnovojniške dolžnosti, da se z zastavitvijo vseh naših moči zaroto* i končni u^peh. Danes so bili v obeh drža\ah monarhije razglašeni ten. potrebam zadovolji noči zakoniti predpisi, in sicer za Avstrijo cesarska naredba in poseben cesarsik patent za Tirolsko in Predarlsko. Vse te določbe veljajo samo za čas sedanje voi-n e! Eventualna nova, trajna ureditev črnovojniške dolžrosti se pridržuje za poznejši čas, ko ne bodo več obstojate po vojni povzročene izredne razrnere.
Črnovojniška dol/nost bo torej trajaia od začetka leta, v katerem vojni zavezanci dokončajo IS. leto svoje starosti in do konca one^a leta, v katerem dokcnoaio 5<j. leto starosti. Razdelitev č«ne vojske v dva poklica se izpreminja v toliko, da obsega prvi poklic črnovojniške zavezance od začetka sin/bene dolžnosti do konca leta, v katerem dovršijo 42. leto starosti: drugi poklic pa starejše črnovojniške zavezance. Kar se tiče uporabe črne vojske v sedanji vojni, se more ob izredni potrebi, če namreč za popolnitev skupne oborožene sile in domobranstva določena rezerva in nadomestna rezerva ne zado-sluie več, za časa neobhodne potrebe uporabljati vsa črna vojska. Crnovojniki drugega poklica se imajo v ta namen pritegovati samo izjemoma in uporabljati za službo v fronti samo tedaj, če so pripadniki prvega poklica splošno že uporabljeni za tako službo. Vsekakor se bo skrbela za to, da pridejo 18 letni črnovojnikl šele tedaj na fronto, če so ostali letniki prvega poklica že bili poslani na fronto.
Pregledovanje najmlajšega črnovojni-škega letnika se bo vršilo po mešani komisiji, s čimer je podano čim največje poroštvo za temeljito presojo fizične sposobnosti nabornikov.
Po obstoječih predpisih za skrajšanje črnovojniške dolžnosti v poštev prihajajoče okolnosti so v novi obliki prilagojene izpremenjenim razmeram in upoštevane ter določaio skrajšanje za tri leta do konca končnega 47. leta. Glavni slučaj zadeva take osebe, ki so pred u veljav ljenjem novega brambnega zakona predčasno in sicer pred vstopom v črnovojniško starost prostovoljno vstopili v skupno armado in katerim je bila v § 2, 2. odstavek črnovojniskega zakona po dosedanji obliki dovoljena skrajšana črnovojniška dol/nost.
Izprememba črno vodniških predpisov za Tirolsko in Predarlsko se izvede s posebnim cesarskim patentom z ozirom na stari pri\!leglj te dežele, po katerem je priznano deželni zakonodaji sodelovanje pri urejanju črnovoiniških in strelskih zadev. Ker m bilo priporočljivo sklicanje obeh deželnih zborov, na drugi strani pa se je zdel zakonodajen ukrep neizogibno potreben, se ie ukrenila izpremeniha črn> vemiške do!/nosti za te deželi s cesarskim PC lentom. Ki prenočuje na slovesen način posebnost slučaja iti polno priznanje ime-no\ ar.e^a pri\ i!egija Tirolcev in Predarl-ccv.
Končno naj se še pripomni, da se pritegnitev po iedanjem razširjenju črnovojniške dolžnosti novoustvarjeniti kategorij z ozirom na rezerve, s katerimi razpolaga r i tnarhna posebno tudi po odrejenem ponovnem pregledu za črno vojsko obvezanih IctniKOv, ne namerava izvesti v najbližjem času.
Z ozirom na vzv ratni vpliv, ki bi ga moglo izvajati razširjenje črnovojniške dolžnosti na letnike, ki pripadajo sedaj drugemu poklicu, v poljedelskem oziru, se bo prizadevala vojna uprava, da se bo skrbno ozirala na to, da se ohranijo neobhodno potrebne delovne moči na polju poljedelstva. trgovine, obrta, industrije in rudarstva in obrati vzdrže v neskrčeneni obsegu.	____
Cesarska naredba.
DUNAJ, 4. (Kor.) V neuradnem delu današnje AVienerzeitung« se razglaša sledeče: Glasom uradnega poročila je Njegovo c. in kr. Veličanstvo z Najvišjim sklepom z dne 1. maja 1915 odredilo: Z Najvišjim sklepom z dne 31. julija 1914 odrejeni vpoklic celokupne črne vojske se mora raztezati po jesarski naredbi z dne 1. maja 1915 za dobo sedanje vojne na vpoklicane črnovojniške obvezance.
Odlikovanje posadke podmorskega čolna
»U V.«
DUNAJ, 4. tKor.) Njeg. Veličanstvo je najmilostljivejše blagovolilo podeliti posadki podvodnika *U V.« skdeča odlikovanja :
Viteški križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo poročniku linijske ladje Juriju vitezu Irappu; red železne krone III. razreda z vojno dekoracijo poročniku linijske ladje ."-; nu baronu Seiffertigu. Zlato hrabro- oJajno čolnarju torped-neinu mojstru Josipu Margetichu, Henriku ffrf.iin m MpIc^m kr*r»isi-n
Srebrno hrabrostno kolajno I. razreda Alojziju Hammerju, Josipu Palasku, kvar-tirnim mojstrom, torpednim inštruktorjem Josipu Mežuljaniku in Alojziju Fodingerju, strojniku Gottfriedu Hermannu, Ivanu Straka in Karlu Langu, Josipu Bergerju I., Erwinu Jariču, Leonu Capu in Karolu Le-tušniku.
Njeg. Veličanstvo cesar Viljem II. je najmilostljivejše blagovolil podeliti poročniku linijske ladje Juriju vitezu Trappu železni križec I. in IL razreda.
Vojno posojilo.
DUNAJ, 4. (Kor.) Finančni minister je odobril pogoje za novo vojno posojilo, ki bodo v prihodnjih dneh objavljeni.
Potreba bo na enak način kakor v novembru 1914. pokrita z izdajo 5 zakladnih listkov. Ustrezajoč želji, izraženi iz prometnih krogov, bodo imeli ti zakladni listki 10 Jetrni rok. Kakor pri prvem vojnem posojilu, bo znesek neomejen. Kurz je določen na
Žitni trg.
BUDIMPEŠTA, 4. (Kor.) Brez kupčije. Vreme oblačno.
G1
Vsi črnovojniški zavezanci rojstvenšh letnikov 1873., 1874., 1875., 1876. in 1877.,
ki so bili na prebiranju v času od 6. dne a-prila do 6. dne majnika 1915. 1. ali pozneje do spodaj določenih rokov za prihod v službovanje spoznani, da so sposobni za čr-novojno službo z orožjem, morajo odriniti v službovanje, ako se niso že pritegnili v službo z orožjem ali niso bili iz ozirov javne službe ali javnega interesa oproščeni te službe na določen ali nedoločen čas, in morajo torej priti k c. in kr. dopoi-nilnemu okrajnemu poveljstvu, oziroma k c. kr. deželnobrambovskemu (deželnih strelcev) dopolnilnemu okrajnemu povelj-ništvu, ki ie oznamenjeno v njihovi črnovojniški izkaznici, in sicer:
1.	Avstrijski državljani 15. dne majnika 1915. 1.
2.	Ogrski državljani po rokih, določenih v pozivnicah, ki se j!m pošljejo.
Tisti, ki bodo spoznani za sposobne na dodatnem prebiranju po prej imenovanih rokih za odhod v službovanje, morajo v 4*> urali potem, ko so bili odbrani, odriniti v službovanje.
Za tiste črnovojne zavezance rojstvenili letnikov 1873. do vštetega 1877., ki morajo zaradi začasne obolelosti šele v poznejšem nego zanje po gorenjih določilih nastavljenem roku odriniti v službovanje, velja za to določeni rok, ki ga je posneti iz črnovojniške izkaznice, za čas, ob katerem je odriniti k zgoraj omenjenemu poveljstvu.
V interesu vsakega črnovojnega zavezanca, ki odhaja na službovanje, je, da prinese s seboj par močnih čevljev (eventualno škornjev, opank), potem žlico, nož in vilice ter posodo za jed kakor tudi propri-etete (orodje za snaženje, i. t. d.), kolikor ima te predmete. Za te stvari se bo dala po njihovi vrednosti odškodnina, ako se spozna, da so uporabne za rabo v vojaški službi. Dobro je tudi prinesti s seboj živila za tri dni.
Črnovojniška izkaznica daje pravico do brezplačne vožnje po železnici, kadar se cdrine v službovanje, in pred nastopom te vožnje jo je dati kolkovati pri blagajnici za osebe na postaji odhoda.
Spredaj stoječi poziv velja — in sicer z roki za odhod v službovanje, nastavljenimi za črnovojniške zavezance a v s t r i j -skega državljanstva — tudi za bosensko-hercegovinske službene zavezance v razvidnosti tretje rezerve, ki so bili na prebiranju spoznani, da so sposobni za službo z orožjem, in ki morajo torej priti ob tem roku k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljništvu, h kateremu scada njihovo bivališče.
Kdor ne slnša tega pozivnega povelja, se strogo kaznuje po zakonu z dne 28. junija 1890. I. (drž. zak. štev. 137). C. kr. namestnik.
Domite vtstL
Predajanje krompirja po 20 vinarjev.
V smislu sklepa aprovizacijske komisije se prič' e s prodajanjem krompirja po enotni ceni 20 vin. kilogram na prodajnih mestih, kakor razvidno iz lepakov.
Bog nas varuj takih otrok! Sploh je d ind^nas, ob sedanjih razmerah velika težava z otroci. Posebno bi vedeli o tej težavi povedati oni, ki imajo po pet aH pa še več otrok: človek le težko zasluži toliko, da jih vse nasiti, dasiravno jedo le polento, krompir, fižol, žgance ali sploh kaj tacega, ki manj stane. Poltretje kini Lucijan Cijan, ki stanuje z roditelji v Rojanu v ulici degli Ap-pii.ri pa je poleg polente, irompirja in fižola tudi — denar. Včeraj popoldne ob po-lid veh ga je njegova mati prinesia na zdravniško postajo in povedala, da je polrl eno stotinko in pa en desetstotinjski nikeljček, s katerima si je prej igral. Zdravnik pa ni mogel malemu požeruhu nič pomagati, le materi je svetoval, naj mu da jesti kaj suhega. kakor kakršne makarone ali pa krom-
pir v oblicah, čes, da bo to spravilo denar iz njega.
Štirinajstletni dečko, ki potuje po svetu z vetrihi v žepu. — Med potniki, ki so se predsnočnjim pripeljali v Trst s poštnim vlakom južne železnice, so na kolodvoru železnice službujoči policijski agentje o-pazili tudi mladega, komaj 14 letnega dečka, kateremu se je čitalo iz vsake kretnje in iz vsakega pogleda, da se nahaja v zadregi. Vsled tega ga je eden policijskih agentov povabil s seboj na tamošnji policijski urad. Tu je pa policijski ofi-cijal Schabl stavil dečku razna vprašanja, a dečko je povedal, da je Ivan Ježek, da je rojen 1. 191. v Podgoricah pri Ljubljani, a da se je zadnji čas učil za krojača pri mojstru Mihaelu Lozerju v Dragomelju v Kamniškem okraju. Mojster Lozer je pa moral pred nekaj tedni pod orgpje in vsled tega ie on, Ježek, ostal brez posla. Prišel da je v Trst z namenom, da bi se tu udinjal pri kakem mojstru. Ko so dečku nato preiskali žepe, so našli pri njem dve listni harmoniki, listnico, v kateri je-bilo nekoliko razglednic, dva molitvenika, dva svinčnika, veliko usnjato nogometno žogo, več pisem in pa — tri vetrihe. Glede teh poslednjih, je dečko rekel, da mu jih je dal v Postojni neki natakar imenom 1-van. Dečka so spravili po<i ključ v ulici del Coroneo, dokler se o njem ne poizve kaj bolj natančnega.
Pazite na otroke! Snoči okoli poliosmih je Marija Ambrosettijeva, ki stanuje v ul. della Piccoia Fornace štev. 5, pripeljala na zdravniško postajo svojega šestletnega sinka Itala, kateremu je desna roka visela ob životu, kakor bi bila iz cunje. Zdravnik je takoj konstatirah da ima dečko zlomljeno kost za pestjo. Mati je pa povedala, da je dečko padel doma z nekega stola in se tako pobil. Zdravnik mu je po-vil zlomljeno roko in potem svetoval ma-| teri, naj ga spremi v mestno bolnišnico.
Roparski napad. Predsnočnjim okoli dveh popolnoči je šel 44 letni pisarniški sluga državne železnice Simon Tominc, ki stanuje v ulici del Farneto štev. 50, preko Vojašničnega trga proti domu. Nekje v bližini kavarne »Universo« sta ga pa naenkrat napadla dva mlada človeka: eden teh dveh je Tominca prijel za grlo in ga tiščal, a drugi mu je skušal vzeti srebrno uro in srebrno verižico. Seveda je začel Tominc vpiti na pomoč in ravno to ga je rešilo iz rok onih dveh roparjev, ki sta se bala, da bi na Tominčevo vpitje nc prišel kak redar in sta vsled tega zapustila Tominca in pobegnila mimo kavarne Fabris gori po strmini ulice di Romagna. Med tem je bil pa na Tominčevo vpitje res prihitel redar Jernej Novak, ki jo ie takoj ubral za bežečima roparjema. Ta dva sta pa najbrže v ulici di Romagna naletela na kakega človeka, ki ju je, videč, da bežita, hotel morda ustaviti, kajti pribežala sta zopet doli po strmini ulice di Romagna in tu je imenovani redar enega ujel ter ga aretiral in odvedel na redarstveno stražnico v ulici Nicolo Ma-chiavelli. Tu je Tominc, ki je tudi prišel na stražnico, v aretirancu, ki je 18 letni mesarski vajenec iktor Heller, stanujoč v zagati dei Grignoni št. 1, spoznal onega, ki mu je hotel iztrgati raz telovnik uro in verižico, dočim se je onemu, ki ga je tiščal za grlo, posrečilo pobegniti. Aretirani je tajil, da bi bil imel sploh kaj opraviti s Tomincem in trdil, da je bil ves večer sam. Tomincu sta bila raztrgana verižica in ovratnik.
Berač, ki ie zaustavljal tramvajski pro-tnet. Včeraj zjutraj je 35 letni brezposelni pomorščak Lucijan Martinolič, ki je doma z Malega Lošinja in nima tu nobenega stalnega stanovanja, na ulici del Belve-dere nadlegoval ljudi z beračenjem, a ko je videl tramvajski voz, da prihaja od daleč, se je vlegel počez preko tira, vsled česar se je moral tramvaj, ko je privozil do njega, ustaviti. Nič ni koristilo, da so ga pozivali, naj se umakne: ostal je gluh tem pozivom, in ležal mirno na tiru, dokler nista sprevodnik in vodnik tramvaja skočila z voza, ga prijela eden pri nogah, drugi pri glavi in ga prenesla s tira. To igro je pa Martinolič ponovil večkrat. — Slednjič je pa prišel redar, ki je Martinoli-ča aretiral in ga odvedel na policijski ko-misarijat v ulic idi Torre bianca, kjer so tega čudnega berača vzeli na zapisnik in ga dali potem odvesti v zapore.
Nesreča na delu. 18Ietni podajač Andrej Lisjak, ki stanuje v ulici del le Sette Fontane Št. 281, si je služil vsakdanji kruh pri izkopavanju nekega griča v LIoydovi | ulici. Včeraj opoldne je pa revež na tem delu ponesrečil. Tam, kjer je on kopal, se | je utrgal velik kos zemlje, ki je ubogega ! Lisjaka zasula. Njegovi tovariši so brž pri-1 tekli in ga izkopali izpod kupa zemlje, pod ka*er m so ga naSli brez zavesti. Nato so telefoničnim potom pozvali na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, Id je, prišedši na lice mesta, konstatiral, da se je Lisjak precej težko pobil na desni nogi pod kolenom.' PodeM mu je nato najmujnejšo pomoč, a potem ga Je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so Lisjaka sprejeli v IV. kirurgič-ni oddelek.
Za malo sladkorja. Finančni vodja Peter Kozlovič je predvčerajšnjim popoldne] ob polidveh na izhodu št. 9 iz stare proste luke aretiral 26 letnega težaka Kristjana Švaba, ki je doma iz Sv. Križa in nima tu nobenega stalnega stanovanja. Aretiral ga je pa zato, ker je našel pri njem približno poldrug kilogram sladkorja. Na policijskem uradu v prosti luki, kamor je bil odveden, je Svab trdil, da mu je oni sladkor daroval neki Ivan Pepi Sosič, ki stanuje pri Dvanajstih murvah v Rojanu. Seveda so Švaba vzlic tej njegovi trditvi oddali v zapore v ulici del Coroneo.
Tatvina v mlekarni. — Predsnočnjim .ob polidvanajstih je neki redar videl na Vojašnic nem trgu neko deklino, ki se ie vedla
jako sumljivo. Pristopil je k njej, in videl, I da ima nekaj pod pazduho. Na vprašanje, kaj da ima tam, je deklina pokazala: bili sta dve škatlji bombonov in trije zavoji čokolade. Ker se mu je vse to zdelo še bolj sumljivo, je redar odvedel deklino na redarstveno stražnico v ulici N. Machiavelli, kjer je povedala, da je 191etna Antonija Benči-čeva, doma iz .Poreča in stanujoča tu v ul. del Broletto št. 183. Na vprašanje, kje da je dobila oni dve škatlji bombonov in one tri zavoje čokolade, je pa povedala, da so ji te stvari v ulici sv. Anastazija izročili trije mladeniči, ki jih ona ne pozna, in da so ji naročili, naj te stvari ponese do Vojašniške ulice, kjer naj jih počaka, obljubivši ji, da ji bodo dali za ta njen trud eno krono. — j Seveda so oddali Benčičevo pod ključ, dokler bi se o tej ne poizvedlo kaj več. In izvedelo se je kmalu, kajti že včeraj zjutraj je prišla na isto redarstveno stražnico Mira Tomačeva, ki stanuje v ulici L. Ghiberti št. 6 in je lastnica mlekarne v hiši št. 8 v ul. Cecilia Ri;tmeyer, in povedala, da so minolo noč v njeno mlekarno vlomili tatovi in ji ukradli 6 K drobiža iz miznega predala in za 8 K slaščič. Tatovi so morali imeti ponarejene ključe, ker je Tomačeva zjutraj našla mlekarno popolnoma zaprto in zaklenjeno. Pokazali so ji nato oni dve škatlji bombonov in pa one tri zavoje čokolade, katere je Tomačeva takoj spoznala za svoje.
Samomorilni poizkus: Včeraj popoldne okoli polištirih je bil zdravnik z zdravniške postaje telefoničnim petom pozvan na pomoč v hišo št. 3 na trgu sv. Katarine, češ J ključif občni zbor. ; da je tam neka ženska, ki nujno potrebuje
Slovensko akademično društvo „Tabor* v Gradcu K 50-—. Družba sv. Rafaela (za izseljence) K 50-—. Zavod sv. Nikolaja K 500 —.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico v svrho razširjevanja šolarskih knjižnic K 50*—.
„Tržaški Sokol< K !C0 —
Za slovensko trgovsko šolo v Trstu K 5000'—.
Za dobrodelne namene K 3000 --.
„Glasbena Matica*4 v Trstu K 400'—.
Šolska kuhinja podružnice Cirila In Metoda pri Sv. Mariji Magdaleni (zgornji in spodnji) K 100'—.
Za tiskanje slovenskih učnih knjig, društvo slov. profesorjev, Ljubljana K 300*—.
Rdeči križ K 1000.
Skupaj K 26.934-45.
Gori omenjena darila se izplačujejo ob uradnih urah pri blagajni proti v redu izstavljenim potrdilom.
Rezervni zaklad se datira z ostankom čistega dobička K 28.13332, kateri vsled tega naraste na imnozantno svoto K 675.345-46.
Vse točke dnevnega reda so se sprejele enoglasno, istotako se je sprejel predlog pri zadnji točki: Volitev načelstva, da raj se voli z vzklikom vse lanjske nadzornike. Bili so torej izvoljeni za nadzornike gg. josi i dr. Abrain, Valentin Cibic, Jernej 1'intcr, Eduard dr. Slavik in Gregor Zidar.
Ker je bil s to točko izčrpan dnevni red občnega zbora, se je predsednik zahvalil navzočim zadružnikom za udeležbo ter je za-
(ma odpeljal tja in tam je res našel v II. nastropju rečene hiše 581etno gostilničarko Leopoldino Eichholzerjevo, ki se je, ležeča na postelji, zvijala v groznih bolečinah. Njeni domači so mu p^ povedali, da je Eich-holzerjeva kake pol *ure prej s samomorilnim namenom popila nekoliko karbolne kiseline. Zdravnik je nato Eichholzerjevi iz-pral želodec ter jo dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. O vz okih, ki so žensko pripravili k temu obupnemu koraku, se ne ve ničesar.
Gospodarstvo.
Tržaško posojilnica in hranilnih.
Tržaška hranilnica in posojilnica je imela v nedeljo, 3. t. m., svoj 23. redni občni zbor, katerega se je udeležilo še precejšne število zadružnikov, vkljub izrednim časovnem razmeram, kajti velik del naših zadružnikov Še nahaja na bojnem polju.
Predsednik Srečko Bartel je otvoril ob 10*30 občni zbor, pozdravil navzoče zadružnike, omenil solidnost našega zavoda. |
laa E	Hss i		^ D a ;a SBrS
□ □ □□ □□	s« računajo po 4 stot. !>cicdo. Mastno tiskane b«*cde sc računajo enkrat več. — Najaaanjia : pristojbina znaša 40 ct^tink. :		□□ □□ i mm mm f
Pertot, urnr,		ulica Stadion št. 26!!	
Rlaclrje, UcLe zmerne.		in harmonike u^rlaša Farneto štev. 10. 11. n	URŠIČ, adstr. —
Delavci llmorezci DekaDi pri Kopru, lerdinand Bas-i. '241			
ItbllitlKrilN 9 Prodam po nizki ceni vse obleke. LlHUliiUUjU i Trgovina v ulici Arcata vogal ul. Sapone. 2;U2			
stare kovine in železo. .A ton Cerneka, Trst, ul. Olmo št. 4. telefon -HS. 14'.
Dlutinl-posteljc
MAHNIČ, Via S. »Jiovanni 10.	225
ki v tej velikanski financielni kalamiteti ni prišel v denarne neprilike, ampak izvršuje svoje vsestranske posle skoro popolnoma neskrčeno, kakor preje.
Ravnatelj Josip Ulčakar je prečilal nato letno poročilo ter poročal o delovanju zavoda v preteklem letu. Omenil je pri drugi točki dnevnega reda: Razdelitev čistega dobitka, da je tiskovna pomota „Za dramatiko v Trstu K 3000*—, namesto pravilno:
Za dobrodelne namene K 3000 —, kar se je brez ugovora vzelo na znanje.
Naš zavod je v preteklem letu dosegel zelo lep uspeh, čisti dobiček znaša K 55.057-77, ki se vsled predloga načelništva 5 in nadzorništva razdeli, (in ta predlog je bil enoglasno sprejet tudi na občnem zboru}, kakor sledi:
Dividenda 5% od deležev (po § 20. zadružnih pravil) K 6452*90.
Nagrada načelništvu (po § 20. zadružnih pravil) K 2752 85.
Nagrada izvrševalnemu odseku (po §§ 20. in 32. d) zadružnih pravil) K 2752 85.
Nagrada nadzorniŠtvu (po § 20. zadružnih pravil K 825 85.
Kmetijska družba za Trst in okolico K 800—.
Dijaško podporno društvo v Trstu K 1000-.
Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda K 400-—.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda K 200-—.
Tržaška podružnica „Slovenskega planinskega društva" K 100 —.
Dijaško društvo v Pazinu K 100'—.
„Narodna delavska organizacija". Trst (podporni zaklad za bolne člane) K 500-—.
Podporno društvo za sloven. dijake koroške, Celovec K 30 —.
Podporno društvo slovenskih visokošolcev na Dunaju K 100*—.
Podporno društvo slovenskih visokošolcev v Gradcu K 100*—.
Podporno društvo slovenskih visokošolcev v Pragi K 100*—.
Akademično društvo ^Slovenija* na Dunaju K 50 —.
Akademično ferijalno društvo „Balkan* v Trstu K 100*—.
Akademično društvo slovenskih agronomov „Kras", Dunaj K 20*—.
7,mIVALA.
Podpisana so iz globine srca zahvaljujeta vspni. ki so jima povodom smrti njiju nepozabnega sina
stali ob strani se svojim sočutjem, ki jima je bilo u tolažbo in oporo v tej težki uri Posebej se So zahvaljujeta visokcrodneniu gospodu podpredsedniku finančnega ravnateljstva baronu Olivier h'o-ber-ju in veleblagorodnemu gospodu dvornemu svetniku Napoleonu Fabro na izraženim sočutju in olposlatvi deputacije k pogrebu
Marija in Andrej Križmančič.
ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.Čermak
9
se ie preselil in ordinira sedaj
v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste.
IzđlraBje zotiov brezboIeciHe. Plombiranje,
O
J
Specijalist ra siffHfitttnc in kožne bolezni
j Sina sv©| ara^jlatorfj % ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro Št. 17,1. %
4	■	iPnlasso Dtent) j, 3—C ^
% Za cerkvijo 8r. Anteaa no-r»ga. #
Sprejema od 12. do 1: In od 6 do 7 pop. ženske od 5 do S popoldi
Dr. PETSCHMGG
TRST, OIA S. CATERIHA STEU. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8—9 in 2—3 in specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 1 P/2—I in 7—7Mn
i\iiraiminii u sss
ADVOKAT
Dr. ERNEST REKAR
vljudno r.aznanja
da je otvoril svojo odvetniško pisarno S v Trstu, ulica Caserma štev. 5
9	(nasproti «. kr. pelKijsktga ravnateljstva).
H Telefon štev. 22-99.	Telefon štev. 22-99.
1
i —r