r? % TUfaurgwt Slovenka Dtfly b the United Stoto. List slovenskih delavcev y Ameriki and legal Holiday* 75,000 Rnden. TELEFON: CHalm S-1242 Bntand at Bee ond Olua Mattar Btptember 21, 1303, at tha Post Offlet at Hew York, H. nto let of OoDgrm of March S, 1879. TILETON: OHtbaa S-1241 » STEV. 173.— No. 173. NEW YORK, MONDAY, JULY 26, 1937 -PONEDELJEK, 26. JULIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, NARODNA SKUPŠČINA POTRDILA KONKORDAT KONKORDAT JE BAJE NAPERJEN PROTI SVOBODI IN PRAVOSLAVNI VERI SLOVANSKIH NARODOV Skoro ob iitem času je tudi uimrl patriarh Varna-va. — Pravoslavna cerkev se bo se dalje borila proti konkordatu. — Patriarh je bil velik sovražnik katoliške cerkve. — Pogodba bo šele jeseni predložena senatu. Fašisti so zavzeli važno mesto BEOGRAD, Jugoslavija, 25. julija. — Malo zalem, ko je narodna skupščina pozno ponoči potrdila jugoslovansko-vatikanski konkordat, je bilo naznanjeno, da je poglavar srbske pravoslavne c erve patriarh Varnava, ki je vodil boj proti konkordatu, umrl. Neposredni vzrok njegove smrti pripisujejo zdravniki zastrupljenju krvi/ Toda med srbskim kmetskim ljudstvom so že razširjene govorice, da je patriarh postal žrtev političnega zastrupljenja. Četudi so te govorice brez vsake podlage, je nevarnost, da se bo to domnevanje razširilo po celi de- ML i ' ' Patriarh Varnava je bil v svoji mladosti komi-taš in je baje tudi sam ubil 60 Turkov. Ko je pozneje postal pravoslavni škof in slednjič patriarh, je pričel veliko gonjo proti komunizmu in proti Katoliški cerkvi, ki sta bila po njegovem mnenju največja sovražnika srbskega naroda. Nedavno je patriarh Varnava rekel nekemu nemškemu časnikarskemu poročevalcu: "Bodite veseli, da imate Hitlerja, ker je proti komunizmu in proti Vatikanu." Dokler ne bo izvoljen nov patriarh, se sveti sinod ne bo mogel odločiti za svoje bodoče stališče proti konkordatu. Narodna skupščina je po prvem čitanju predloge glasovala ob 6 zvečer in sicer s 166 glasovi za konkordat in s 129 glasovi proti konkordatu. Značilno pri tem je, da je le malo Hrvatov, ki so katoličani, glasovalo proti predlogi. Tekom glasovanja je v narodni skupščini vladalo veliko razburjenje, kajti vsak poslanec je vedel, da bo izobčen iz pravoslavne cerkve, ako bo glasoval za konkordat. Ministrski predsednik Milan Stojadinovič je po drugem glasovanju o predlogi rekel, da vlada ne namerava že sedaj predložiti predloge senatu. ROOSEVELT NAJ POJASNI SVOJ PROGRAM Amos Pinchot pravi, da bi utegnila justična re forma pognati Ameriko v naročje fašizma. Newyorski odvetnik in brat bivšega pennsylvanskega govorne rja, Amos R. E. Pinchot, je poslal predsedniku Roose JAPONCI SO VPADU V SANGHAJ V kitajskem delu mesta je bilo razglašeno obsedno stanje. — Kitajski vojaki so se utrdili za barikadami. SANGHAJ, Kitajska, 25. julija. — Delno obsedno stanje je bilo razglašeno v kita j-veltu pismo, v katerem ga po-'tkem delu Šanghaja Capej, ki-zi'va, ji a j (pojasni svoj pro- tajski vojaki pa so se utrdili gram ici svoje namene ter naj,za barikadami, ko so japonski pove, če namerava ostati še po letu 1940 v Beli hiši. PiiLcliot je odločno napadel predlogo glede justične reforme, ki je sedaj poražena, ter predlogo glede minimalnili plač in delovnega časa. vojaki korakali v mesto. Japonski vojaki, noseč klene čelade in popolno vojno opremo, so se izkrcali iz boj liili ladij, da najdejo nekega japonskega mornarja, katere-1 ga, je oi a pa del in odvedel nek MUSSOLINI SE JE ZOPET RAZCEPERIL Dolg evrop/skih držav Ameriki ne bo nikdar plačan. — Liga narodov je otrok brez očeta. — Ce bi bile te predloge j Kitajec. Nemadni prihod Ja-sprejete v taki obliki kot sojponeev v mestu bo zelo popravi ostril odjnošaje med Japonsko prišle iz Bele hiše, — Pinehot, — ter bi jih reformirano najvišje sodišče odo brilo, bi bila dežela v teku št i rinajstih din i v naročju fašizma. in Kitajsko, ki so že ,tako zelo napeti vsled krize v severni Kitajski. Na tisoče Kitajcev je pričelo bežati iz mednarodne na- — Po mojem mnenju niste [ selbine, ko so Japonci prihaja teh predlog dovolj dolgo in H v mesto, i natančno študirali, da bi spo DUNAJ, Avstrija, duhovnik V< 25 znali njihovo dalekosežno.st. Po Pinchotovem mnenju bi predloge v svoji prvotni oliki odredile cenzuro nad časopisjem in radio. Kongresu bi bila odvzeta skoro vsa oblast in poverjena predsedniku. Predloge bi ustanovile vlado onega moža, kar se pa v tej deželi pod nobenim pogojpm ne sme zgoditi. julija. — Pravoslavni oja Janic je bil vodja opozicije ko je narodna skupščina glasovala glede konkordata. V svojem govoru, s katerim je ostro napadal ministrskega predsednika Stojadinoviča, je Janic rekel, da je sedanji položaj v Jugoslaviji ravno tako težaven in napet, kot natančno pred 23 leti, ko je Av-stro-Ogrska poslala Srbiji ultimatum. Janic je rekel, da je konkordat sredstvo katoliške cerkve proti svobodi in pravoslavni veri slo-vanskih narodov. Vse druge pravoslavne, kakor pre" ^ .. ... . . , T . ii .sodiseem obtožena, da sta tudi anglikanska cerkev, podpirajo srbsko pravoslavno cerkev v sedanjem njenem boju, — je re-ltel Janic ter dodal, da se bo pravoslavna cerkev še dalje borila proti konkordatu. Govornik vladne stranke je rekel, da boj opozicije proti konkordatu ni verska ali cerkvena zadeva, temveč samo poiskus vreči ministr. predsednika Stojadinoviča. Rekel je, da je žalostno, da so prinesli cerkvene probleme na ulico, in da pravoslavna cerkev vodi politično kampanjo proti vladi. Pred glasovanjem je ministrski predsednik Stojadinovič rekel članom vladne stranke, da naj o-stanejo neodvisni od hrupnih pouličnih demonstracij in da naj glasujejo ža konkordat. Rekel je. • tem, ko bo vlada šele jeseni pred- EKSPLOZIJA V JUGOSLAVIJI KRAOTJEVAC, Jugoslav ia, 25. julija. — V vasi Stra-gari, blizu Kragnjevaca, se j«: razletelo municijsko skladišče. Več hi*» je bilo (porušenih ia mnogo oseb ranjenih. DVA NEMCA^BGUVLjENA BERLIN, Nemčija, 25. julija. — Dva Nemca iz neomenjenega kraja ob meji sta bila Obglavljena, ker sta izdala vojne tajnosti neki tnji državi. Josef Mich ni a in Paul Ma-tisebek sta bila pred ljudskiri pc- Okoli 3000 kitajskih vojakov ki so bili namenjeni za vzdrževanje miru, se je takoj mobiliziralo ter so postavili kordon okoli severne želeaniške postaje, kjer so bHi najljutejši boji pri napadu na Capej leta 1932. P redno so se inozemci zavedli, kaj se godi, so že Japonci korakali po mednarodni naselbini in so ustavljali Kitajce Ju jih preiskovali. RIM, Italija, 25. julija. — Musssolini poživlja v svojem listu "Popolo d'Italia" Evropo, da opusti vsako "domišljavost" in naj s.e zaveda, da koraka vojni nasproti. Na prvi strani svojega lista il duce izjavlja r 1. Evropske države nikdar ne bodo plačale svojega vojnega dolga Združenim državam 2. Združene države so pusti le Ligo parodov kot "otroka brez očeta" ter so se sedaj ivdale "domišljavosti", katero pa bo premmagala 44resničnost" — vojna. Od držav Mussolini zahteva: 1. Da je voditelju španskih upornikov generalu Franciseu Francu takoj priznana pravi -ca do vojne. 2. Da Liga narodov prizna orno italijansko cesarstvo v Afriki. V svoji zahtevi, da je generalu Francu priznana vojna pravica, pravi Mussolini, da boste Italija in Nemčija zavr nili angleška vprašanja, katera je Angiija poslala vsem državam v namenu, da obdrži Hevmeševalino stavbo. POMANJKANJE ŽIVIL V BUFFALO Uslužbenci velepodjetij, katera kupcu jejo z živili, so zastavkali. — Državna posredovalna oblast na delu. NOVA AMERIŠKA WPL9-MATKA Mussolini zaključuje članek z besedami: svoj "Evropa mora priti do pameti ali »pa poginiti." , HITLER MORA MANJ GOVORITI WASHINGTON, D. C., 2"; julija. — Državni department je imenoval za ameriškega konzula v Ženevi v Švici Miss Margaret M. Hatnna, ki je če trta ženska v amepški diploJ^lerjllfiUeija, matski službi. Ostale šo: Mrs. Borden Harriman, poslaniea na Norveškem, Miss Frances Willis je druga tajnica pri ^poslaništvu v Brusi ju, Miss Con-stane Harvey pa je konzulova nameslpiica v Milanu v Italiji. o utrdbah ob meji tujim carinskim uradnikom v bližini svo- ročala o vojaškem gibanju in jega doma. ložila predlogo senatu, do tedaj javno razburjenje poleglo in bo narod prišel do prepričanja, da je bil konkordat potreben. Stojadinovič je tudi rekel, da je nameraval mirno razpravljati o nameravanem konkordatu z voditelji pravoslavne cerkve in da bo tudi sam, ker je pravoslavne vere, storil vse, da pravoslavna cerkev obdrži svojo veljavo v Jugoslaviji. K zaključku je dostavil, da je pripravljen za vsak trezen sporazum. Policija je izdala potrebne odredbe, da prepreči demonstracije, in je zaprla vse ulice, vodeče do katedrale sv. Save. BERLIN. Nemčija, 23. julija. — Zdravniki so opozorili da mora zelo paziti na svoj glas. Svetujejo mu, da čhn manj govori v javnosti, ker 'bo mogoče drugače popolnoma izgubil svoj glas. V grlu ima neko neznano bolezen že -mnogo čaisa in jc imel že tri operacije ter bo mogoče v bližnji bodočnosti zopet operiran. OTTAWA, OnL, Kanada, 23. julija. — Velika suša zoipet koraka čez pšauicna polja prerijskih (provinc Saskatchewan m Alberta, njej pa bo •sledila človeška beda. V teh dveh provincah je bilo s pšenico posejanih 24 milijonov akrov in v manj prizadeti Manitobi. Po današnjih poročilih je bilo nad polovico žita uničenega, Vsled suše je prizadetih nad 1,000,000 ljudi in okoli 400,000 ljudi bo potrebovalo vladno pomoč. Medtem ko so te province leta 1932 pridelale pol biljo- na biisljev pšenice, se je od , tedaj pridelek manjšal leto za BATH, Anglija, 25. julija. letonij tako da ^ leto- — Izgnani abesin. cesar Haile šnji pridelek komaj 200 mili- Selassie je bil 23. julija star);|onov (bušljev 46 let ter je obhajal drugi«; Zapadni del Kapade, kjer svoj rojstni dan v izgnanstvu ee nahaja južlli Saskatchewan, OBLEGANJE MADRIDA DOSPELO DO SKRAJNO KRITIČNE TOČKE SEVILLE, Španska, 25. julija. — Fašistične čete so s pomočjo tankov po najkrvavejših bojih v sedanji državljanski vojni vdrle v Brunete, ki je zelo važno mesto pred Madridom. Poročilo pravi, da so fašisti po hudih bojih prebili republikansko črto in vdrli v vas, ki je bila izpostavljena silovitemu bombardiranju iz zraka. ~~"| Vojaški opazovalci so mnenja, da je sedaj prišlo oblega: nje Madrida do kritične točke. Po njihovem mnenju je <>d sedanjih bojev odvisna u-oda Madrida in morebiti tudi izid krvave vojne. MADRID, Španska, 25. ju lija. — Fašistični letalci so I li ur metali na Madrid vžigalue bombe in na več krajih lue^J:; so nastali požari. Republikan. obrambna junta ceni število oseb, ki >o bi'.e včeraj ubite, na najmanj !•">(». G-eneral Fra«neo je nad zapadni del mesta poslal velik-4 nemške bombne aeroplane v namenu, da porušijo poglavitno obrambno črto Madridu. Toda |h> celodnevnem boju ><; se morali fašistični aeroplani umakniti pred republikanski mi aeroplani in protizračuimi topo\ i. Veiiki Junker bombni aeroplani so leteli proti vzhodu ter so bombardirali madridska predmestja. Pokanje bomb je bilo slišati jh> celem mestu. Takoj so prileteli vladni "ehatos" in hitri "inoseas" ter so se spustili v boj s 40 trimotornim Jiurker iu številnimi manjšimi aeroplani. Po šesturnem Ijuteui boju so so aeroplani umaknili na obeh straneh. Republikanski glavni stan zatrjuje, da je fašistični zračni napad odbit. WASHINGTON, D. C., 2r>. julija — Državni department naznanja, da se navzlie. >trozini odredbam Združenih držav bojuje na španskem 1000 'do 2000 ameriškili državljanov. Potni listi, ki jih izdaja državni department, imajo pripombo "neveljaven z a Špansko." BUFFALO, N. Y., 25. julija. — Ker so zastavkali uslužbenci vseh velepodjetij. kate-da kupčujejo z živili, je začelo i\- mestu primanjkovati naj potrebnejših življenskih sredstev. Pastor J. P. Roland, predsednik državnega Labor Rela tions Boarda, je rekel, da stavka me bo tako kmalu poravnana. Pastor se je posvetoval z unijskimi uradniki ter zastopniki veleklavnic ter veletrgovin z živili. Stavkarji zahtevajo zaprto delavnico (closed shop), do-čim podjetniki nočejo o tem ničesar slišati. , — Položaj je tako resen in ■ni nobenega upanja na skorajšnjo poravnavo, — je izjavi' Boland. VOJKA SUŠA V KANADI HAILE SELASSIE STAR 46 LET 6 svojo družino. Ž njim sta dva sina, hči in žena. Ko se je feta 1936 Addis Afoabi bližala italijanska vojska, je cesar pajprej pobegnil Jeruzalem, od koder je po-- zneje prišel na Angleško. je zelo trpel vsled suše. Južni del Saskatchewan, ki meji na Združene države, je podoben puščavi. ADVERTISE in "GLAS NARODA" KOMET BOMO VIDELI Kot naznapja kurator Hay-denovega planetarya v New Yorku, William H. Barton, se bliža Finslerjev komet zemlji po 28 milj na sekmido. Te dni ga bo mogoče opaziti na ne-, bu. Najbližje zemlji bo 8. avgusta, ko bo od nje še vedno oddaljeni 50,000,000 milj. BOLNIČARKE ZAHTEVAJO OSEMURNI DELOVNK LONDON, Anglija, 22. juU-ja. — Delegatinje tna tukajšnjem mednarodnem kongresu bolničark bodo pozvale vse merodajne kroge, raaj jim pomagajo izposlovati osemurui delovijik. Na kongresu zastopa tritisoč delegating trideset držav. New York, Monday, July 26, 1937 THE LARGEST 3UDVENF VA1LT 19 VM3L tm fMlfatt po Momj Order. Pri na* ta4l prcjlaj« NvtllSte "Glae Naroda" Ml rnkl din Slika je bila posnela tekom s tavke v tovarnah Bethlehem Steel Company v Johnstown. Pa. Žensko z otroci so ojačile vrste piketov. aoMj ti -GLAS NARODA", ti« W. Itth Street. New Ieffc. M. f. Telephone: CHelua 3—1242 KDO JE KRIV? Zavarovanje proti nezaposlenosti. V tekočem poletju je doživelo mesto Chicago dvoje strahot. Na Spominski dan je čikaška .policija usmrtila deset štrajkarjev. Coronerjeva porota je uvedla preiskavo ter dognala, da je bil umor desetih ^traj-karjev povsem upravičen C'ikaska poJicija, ki je sla na roko Republic Steel Corpo-latiqa, je otvorila ogemj na par sto štrajkarjev. Deset jih je obležalo mrtvih. Med njimi jih je bilo sedem ustreljenih v hrbet. Coronerjevo poroto so tvorili večjidel legijonarji. Ni-velovala sta ji coroner in prosecutor. Oba pripadata tisti politični stranki, ki upravlja policijski department. V postavati jc treba, sledeča dejstva: Štrajkarji niso skušali vdreti v tovarno Republic Steel, kajti napad se je izvršil na odrprtem prostoru, šest blokov vstran od tovarne. Film, ki ga je posnela neka kino-družba, jasno kaže, ua b t raj kar ji niso bili na bojnem pohodu, pač so pa mirno korakali preko praznih lotov. In nadalje kaže film, tla štrajkar ji niso bili usmrčejni pri napadu na policijo, pač pa na begu pred policijo. Toda čikaške policiste je porota razbremenila vsake krivde. Še več: — Po napadu je bilo aretiranih nad štirideset štrajkarjev. Obtoženi so bili kriminalne zarote, za kar je določena najmilejša kazen — leto dni ječe. Večkrat se sliši, da bi bilo za delaivstvo dosti bolje, če bi podredilo svoje organizacije vladni kofitroli. To naj bi bil korak v smeri proti rednemu in mirnemu razvoju delavskega gibanja; nobena stranka bi ne kršila pi>-godb, m peuipravičene stavke bi bile nemogoče. Toda kako naj se delavstvo podredi postavi, oe pa postava z delavstvom tako ravna kot se je nedavno zgodilo v Ohicaguf Drugega ne kaže, kot da uvel j a'vi kongreR zvezno postavo za zaščito civilnih svoboščin. Posebna zvezna postava inaj bi določala visoke globe za okraje in težke kazni za uradnike, ki dovolj ne zaščitijo pravic do stavke in piketiranj a ter kršijo svobodo govora *U1 svobodo zborovanja. Ako bo uveljavljena taka postava, naj se delavske organizacije podrede vladni kontrdli, kajti v takem »lučaju ne bodo imeli delavci nobenega vzroka bati se postave. Denarne pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO JOCNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO ta t IM _ Dta. iff • Mt_Dta. M 9 t»_Ma. Mt $U «-M* BM » MM_Lir fe* 9 I9J9_I* HI »NJI--Ur lfft *uM-Mr** 91HJI_Lir 1999 ■ 1 -T 1 KKE BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI Za bpleČUe večjih kot zgoraj navedeno, MU v ko boljfe pogoje. dinarjih aU Izplačila v ameriških dolarjih $14.— M M • H JIM« |M m « JSLM - ' ........................W1"" Projennik dobi ▼ tfarem kraja UsteOlo v dolarja. Oni delavci, ki se niso potru-J dili, da dobijo ste vitko svojega socijalno-varnostnega računa (Social Security account), bodo imeli težkoče, kadar bodo zahtevali, da se jim izplača podpora iz zavarovalnega sklada proti nezaposlenosti, do katere tegnejo biti vpravičeni. In-du-strijalni komisar države New York, Elmer F. Andrews, je ravnokar izdal to svarilo in bržkone velja ista stvar tudi za druge države, kjer so vpeljali zavarovanje proti nezaposlenosti. "Pretežna večina izmed mil-jonov delavcev v prizadetih zaposlitvah, si je že priskrbela številke ■svojega sooijalno-varnostnega računa," izjavlja Mr. Andrews. 4 4 Vendarle, več kot 100,000 delavcev, ki so zavarovani po newvorskem zakonu o zavarovanju proti nezaposlenosti, ni še zaprosilo za številldo socijaLn o-varnostnega računa. Delavčevi računi ne-zaposlenostnega zavarovanja se vodijo po števiLki in je težko identificirati delavca brez številke. Radi tega utegne nastati zmešnjava, kadar se hočejo ugotoviti -podatki glede delavčeve vpravičenosti do za-varovalninske podpore nezaposlenemu delavcu, ako isti nima nkkake številke. Izined podatkov, ki jih. delodajalec mora. prijaviti, je tudi njegova številka socijalno-varnostnega računa. Ako delavec sain se ne pobriga, je delodajalec sam po predpi-sih Social Security Board-a, federalne zakladnice in države New York primoran vložiti prošnjo v iraenra delavca in zagotoviti številko zanj. t)obrvanje socijalno-varnostne .Številke ne stane prav nic, niti poštnine, naj zaprosi za številko delodajalec ali delavec. Industrijalni komisar poudarja, da enakost imen povzroča največ zmešnjav v knjigovodstvu glede posameznih računov za zavarovanje proti nezaposlenosti. Na primer, izmed 3,000,000 posameznih računov v glavni knjigi utegne biti nekoliko stotin delavcev po iipenu "John Jones", zaposlenih v New Yorku in brez računske številke bi bilo jako tež. ko razločiti enega od dragega. Zato bi bilo v takem slučaju težavno ugotoviti, da-li je dotič-J nik vpravičen do zavarovalnin-ske podpore, ki jo bi zahtevaL V mnogih slučajih — zlasti pri usr#/| "GLAS NARODA*' SLOVEMC PUBLISHING COMPANY "6Uf NarqiU* - •> t!J HBCT ltti JTBBT NEW YORK, Ni I. a a pošiljamo v staro do- ^ unovino. Kdor ga ho- 4 če naročiti za svoje S sorodnike ali pri jate- K l je, to lahko stori. —£ Naročninama kraj stane' dninar jib — delodajalec pozna le prvo ime delavca in, ako njegov račun ne nosi številke, bi bilo skoraj nemogoče določiti njegove vpravičenosti do zavarovalninske podpore. V najboljšem slučaju bi nastala precejšnja Zamuda, pred-no se ugotovijo potrebni podat, bi in delavec, ki je nezaposlen, hi radi tega trpel, ko bi moral dolgo čakati na svoj ček iz zavarovalniškega sklada. Radi tega, kdor niana še številke svojega aocijalno. varnostnega računa, naj jo takoj priskrbi. Tiskovine za-prošnjo se morejo dobivati od postnih u-radov ali od podružnih uradov Social Security Board-a. Vsled te prošnje bo delavec kmalu dobil svojo računsko številko, ki naj jo dobro shrani. Iz Jugoslavije. Strašno^ krvoprelitje na petrovgradski poki. Ves Petrovgrad je razburjen zaradi krvavega dogodka na pošti. Poštni sluga Slavko Ra. vič, star 3G let in oče štirih o-trek, j<* ustrelil brez vsakega povoda poštno uradnico, vdovo Ljubico Gavrič. rojeno Kovin-čičevo, ki je sedela ob poštnem okencu takrat, ko je sluga prevzemal pošto. V drugi sobi je opravljal svoje delo neki uradnik, ki pa je po prvem strelu zbežal in ni tako nobenih prič strašnega dogodka. Sluga Ra-vič je usmrtil poštno uradnico s štirimi streli, potem pa je sebi dva strela pognal skozi glavo. Poštna uradnica Gavričeva je bila takoj mirtva, morilec in samomorilec pa je v aigoniji. Sluga Ravič je v zadnjem času hudo pijančeval in je imel zaradi raznih izgredov opravka s policijo. Uradnica Gavričeva ni bik njegova neposredna predstojnica in zaradi tega v službenem razmerju ni mogoče iskati vzrokov strašnega dejanja. Umorjena uradnica je bila ena izmed najuglednejših dani Pet-rov^rada in pjožrtvovalno «e j^ udejstvovala v raznih nacionalnih in dobrodelnih organizacijah. Njen brat, major Milan Kovinčič je poveljnik petrov-gradske orožnrške čete. Umor in samomor je bil izvršen s službenim samokresom, ki je v poštnem rnradu za uradnika, ki ima nočno službo pri blagajni. Kdaj se je sluga samokresa polastil, ni znano. Ugotovili so samo to, da je Ravič pred svojim strašnim dejanjem vso noč pijančeval. Obupančeva srečka je zadela premija V sarajevskem vlaku so našli pred dnevi v globoki nezavesti mladega beograjskega trgovca Žafa.na Ugotovilo se je, da $e je imož zastrupil na po-vratku z ženitvanjskega poto- nišnici niso mogli pomagati in tudi nobene izjave niso dobili od njega. Skrivnosti svojega obupa je vzel s seboj v grob. Zdaj pii je bila izžrebana njegova srečka, ki jo je kupil v n*ki kolekturi v Nišu. Zadela je premijo 250,000 din. Med 400 najhrabrejšimi bojevniki amer. armade v svetovni vojni je bil bosanski rojak. V Bi leče je pritspel odposlanec vlade Združenih držav, polkovnik V i hitre, ki je slovesno izročil najvišje ameriško vojno odlikovanje materi pokojnega Stevana Kilibarde iz vasi Veli-inija v nikšiškem srezu. Ste-van Kilibarda se je že leta 1908 izselil v Ameriko. Med svetovno vojno je postal dobrovo-Ijec ameriške vojske. Kot topni čar se je boril na francoskem bojišču. Nomci bo ameriško iopniško edinico deci-mirali, in pri enem topu, ki je še funkcioniral, sta ostala živa samo še podoficir Kilibarda in neki topničar. Hudo ranjen je junak Stevan še vedno vstrajal pri topu Ln padel je kot zadnji od junaške posadke. Po vsej Ameriki so iskali njegove najožje sorodnike, da bi jim izročili najvišje odlikovanje. A-meriški polkovnik je Stevanovi materi izročil odlikovanje z lepim nagovorom, v katerem je naglašal, da je od vseh vojakov ■ki jih je Severna Amerika mobilizirala med svetovno vojno, dobilo tako odlikovanje samo 400 bojevnikov in da je bil pokojni Stevjin meti njimi edini Jugoslovan. Izročitvi velikega odlikovanja so prisostvovali predstajvniki oblasti ter mnogo l judstva iz bileškega in nikšiš-kega sreza. OHBANITE SE ČILE ZDRAVE POLETI Piše D?. John L. Rice, zdrav stveni komisar mesta New York. Ali ste kdaj opazili moškega ali žensko, ki tudi v najbolj vročih dnevih poletja izgledajo hladni, katerih obleka je v najlepšem redu in ki so veselo raz položeni vzlic pasji vročini! Kako morejo taki ljudje biti hladni in v dobrem razpoloženju, ko se njihovi sodelavci potijo, jezijo in pritožuje? ,Za tem tiči dober vzrok. Peter Zgaga NKŽLN1 SPOL In ta vzrok je, da so se oni naučili ohranjati se sposobne tudi v največji vročini. To ni tako težko. Stvar je enostavno v tein, da se človek zna prilagoditi telesno in duševno okol-ščinam vročega vremena. Temeljna točka tega programa obstoja v glavnem v pravilni Pravijo, da so ženske nežpi .ipol Vča>i so, včasi pa ne. I^e skušaj žensko razjariti, j pa boš videl "ničnost" in jc lioš tudi na svojih plečih občutil, če ne boš pravočasno odmaknil peta. Nežna je ženska le tedaj, kadar je nji prav. To se pravi, kadar ji pese in ima od tega dobiček. V splošnem smo pa moški do->sti večje mile jere kot so žen ske. Kar strese me. ako pomislim, kako bi bilo, če bi morali moški roditi Zase vem, da bi se drl, da bi me bilo slišati na razdaljo desetih milj. Pa ne prehrani; daljni važni faktor ,JawU» la tadU vm Mtrchnopmkrbeii, Jo p^vao^iiMbM la Utre. m t* NI prakrktaM tm. MM pntaj« a Amrthmh* paM ItaU, vImJo I« t^uk tm, kar jjp » j>tri*ai v ■aJfaltreJtoB laaa, la kar J« (Istim, a aajnn)fc itnlk. Nfdrtavliaid naj aa m MM h tq) aajMSj li trenutka, ker IHNTUI ~ Pilite tM«J takoj ta Si kooto pit ml la poteratt. aavoAla la ^fotirljhi^a Via, slovenk: publishing company (Trmi hwn) 216 Weat I 8th Street New York* N, y. fit IV/ teljstva se je razvila resnična globoka ljubezen. Mickey je bila Dežoo dekletce, šibkih kosti, ne vem, se je tehtala stode?et funtov. Zadnja leta se je povsem u-ž i vela v slovensko življenje. Naučila se je kuhati slovenske jedi: v oblicah krompir, govejo juho, štruklje in žgan ee; rezance zna napraviti, potico speči ira kruh narediti. — Veš, te ne bom vzel, — ji je rekel Jože, — če ne bnS znala :kuhati po naše. In ker bi brez Jožeta ne mo-tfla živeti, se je naučila. Slovenska govorica je za Irko strašno težavna, pa je vseeno pobrala precej beRe se v bankir z obrazom kakor bul- dog. 1 • Pristopil je k ženski, ki je kakor brez zavesti zrla vanj in io .je nekaj vprašal. Bleda kakor smrt je samo pokimala z irlavo. Bankir je izvlekel iz žepa Šop bankovcev in jih prožil možu, ki je vstoml za njim. Ta ie nasrlo preštel denar, se naklonil in odšel. Bankir je skrbno zaklenil vrata , . . Zastokal sem, kakor da me je pičila kača. Pristrudilo se mi je . . . Zgražal -sem se . . . Bilo mi je k^ikor da se je vzdignil sileu vihar in raztrgal ladjo na dve polovici, tako da smo se vsi morali potopiti . . . Moj oče, star propal človek, me je potegnil za roko: — Pojdiva! Tega ne smeš videti! Saj si še — otrok! Komaj se je se držal na nogah, tako da sem ga moral naprtiti na ledja in odnesti gori. Naenkrat je za nama odjeknil krik, ki nama je prodrl v dušo . . . V ranem jutru sem zadavil onega falota in bankirja To je bil moj prvi in poslednji umor. — A mlada žena ? -— Ležala je vsa okrvavljena Razne vesti. KUHAR JE PADEL T KOTEL. V okolici Lodža na Poljskem tabori počitniška kolonija revnih otrok. Te dni so malčki pripravljali kakao v velikem kotlu. Zajtrk je bil namenjen več sto otrokom. Knihar, ki je pripravljal zajtrk, pa se je tako nerodno sulkal okroft posode, da je patlol v vrelo tekočino. Potegnili so ga iz kotla s hudimi opeklinami. Oddali so ga v bolnišnico, toda dvomijo, da bo okrevaL PODTAKNJENA TuJA JAJCA. Leta in leta so gnezdile štorklje v zapuščeni hiši, ki je pripadla nekemu kmetu* iz o-kolice Sizem Endreja na Madžarskem. Tako se je zgodilo tudi to poletje. Med tem, ko sta samec in samica odletela iz _ _ ________ __________ gnezda, pa je divja raca Jk)lo rata spet odpria in vstopil jej žila vanj tri jajca. *------11 Štorklja je ta jajca izvalila, kakor da bi bila njena. Toda j ko so zagledale tri divje račke luč sveta, se je začela med štorkljo in štorkljaČem, zakoncema, žaloigra. Kmet fje naj-prvo opazil, da se obe ptici hudo prepirata. Štorkljač ni hotel bržkone ničesar vedeti o tem, da bi mu samica podtaknila tuje otroke. Prepir se je končal najprej z zmago samice. Svojega moža, ki mu je bilo toliko aa lastno čast, je kratko-nialo prepodila iz gnezda. Toda njena zmaga ni ostala trajna. Samec ni prišel sicer ves dan v bližino gnezda, zvečer pa je priletel v družbi štirih drugih štorkelj. Z njimi je planil po štorklji in tujem zarodu in po kratkem boju so pobili samieo in mladiče s kljuni ter jih pometali iz gnezda. VE1.IKO LETALO DOSPELO NA IRSKO PO DVA AMERIŠKA DRŽAVLJANA V VSAKI INOZEMSKI DRU2INI. Približno sedem ameriških državljanov spada k družinam petih maljonov inozemeev vi Združenih državah. To intere-santno dejstvo izvira iz ravnokar obelodanjene študije s strani National Council on Naturalization and Citizenship. Zdi se, da po tri izmed vsakih štirih družin inozemeev vsebujejo po unega ali več a-meriških državljanov in da po. vprečno v vsaki "inozemski družini" je 2.9 ameriških državljanov — žen ali pa otrok. To dokazuje, tla vsaka omejitev inozemca pri ddbivanju deta ali odpomoči prizadeva miljone ameriških državljanov, ki so člani njegove družine. Profesor Donald Young, predsednik zgoraj imenovane organizacije, to poudarja z energičnim protestom proti novemu zakonu, ki praktično izključuje inozemca -iz work-reliefa. Te intereoantne študije, ki utegne imeti v bodočnosti do-jj kaj vpliva v borbi proti diskri-fpf n minacrjam -napram inozemcem, ji strokovnjaki, izmed njih Read I so se vdeležiili razni »merodajni J strokovnjaki izmed njih "Read I Lewis in Marian Shibsby od 5 ' 'f Foreign Language Information W* {Service. JlSt warn Epi POZOR ZAOSTANKARJI Vsak, ki mu je potekla naročnina, je dobil opomin. Vpoifcevajte številke poleg naslova in poravnajte, da nam prihra-S; nite stroške. Uprava. Badio-fdtografija predstavlja veliko ameriško letalo, ki se je spoHtilo po poleta preko At- Lantika jia reko Shancnua Irskem. _____ Cla« Nasade** KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST I8th STREET NEW YORK, N. Y. Znanstveni in •... ... . Poučni Spisi AHNS NEW AMERICAN INTERPRETER. - OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 itranl. Vez... 156 Trda vez. 279 strani. Cena ..............L46 Kujlga Je namenjena t prvi vrsti ™ stavbno, Učna knjiga za Nemce in za one. ki so nem- umetno In strojno klJuCavniCarstv« iele- IClne zmožni. zoilvarstvo. AMERIKA IN AMERiKANCI. Spisal Bev. J. ODKRITJE AMERIKE, spisal ^MAJAH.Trlje M. Trunk, 608 strani. Trda vez. Cena......5- dell: 182, 141, LU strani. Cena^mebko^ej. M Opis posameznih držav; priseljevanje Slo- x „ , .. ... vencev; njlbov* družt™ in dru» nroooe Poljuden ln natančen opis odkrtHa nova* ustanove. Bogato Ilustrirano. ™ta. Spis se «ita katariunmlva PufWt *T je sestavljen po najboljfilh virih. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. ^ F. J. Kern. Ywano. Cena ................i- PRAKTIČNI RAČUNAR, Trda v«. 251 atr.. n_:__X__l._JUI.m ki ruohilln «uf> kar <0 l>fl .75 BURSKA VOJSKA. 90 strani. Cena .......... M BODOČI DRŽAVLJANI aaj narafe knjliieo — "How t« become a eiUzen of the Uaite* States". Priročna knjižica, ki vsebuje VBe, kar Je pri nakupu In prodaji »»otrebno. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Cena .... Knjigo toplo priporočamo vsakomur, M » hoče seznaniti a glavnimi č».ami sodobna filozofije. Ivan Prijatelj. .11 K STATES. V tejknUtf so v« pojasnila In aako- REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj, m za naseljence. Cena .................. J« ^^a ..........................^ V knjljd so opisani predhodniki In Idejni nte* BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani Cena .... JS DENAR. Spisal dr. Kari EngUS. 236 strani. Cena ........................ M Denarni problem je zelo zapleten ln tetaven in ga ni mogoče storili vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodnogospodarski strokovnjak, je razllrll Svo> delo tako, da bo slnillo slehernemu kot orienlatni spia o denarju. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dolar. 278 strani. Cena trda vez............. 1JH brog............. 1.25 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni ln zdravljenje; slike. meljltelji te svojevrstne ruske stroje. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikami, 256. strani. Cena ............................ DO ORHIDA DO BITOLJA. 1«* -tranl. Cena Zanimiv potopis s slikami »««tih krajev na Se stare domovine, ki so Slovencem le malo snanL .70 SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. XaUntek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 strani, lepo trdo vezana. Cena .................. STANLEY v AFRIKI. 122 strani. Ooa ...... M Doživljaji slavnega raziskovalca, ki te prvi raziskal "črni kentinent". SPOMINI. «L:lss.. Jože Lavtifar.) 343 strani. Cena......L5« V tej knjgl obuja naš znani potopisec Inpnlk Lavtižar spomine na svoj« hreziterllna potovanja. SANJSKA KNJIGA .......................... & SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 stTanL Cena M ^Zr-Č^r R- ™ SPLOŠNI PODIH. KO OBDELOVATI IN o snaami. i^ena ..........................1.50 »ti » itdivvk« ni votavk GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 itranl. Ona .......................... .W Podroben opis startu ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri *vea?— Kgodo- vlna rioveoske preitollce. BOLJŠATI POLJE, TRAVNIKE IN VRTOVE Cena broB......................... M SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 790 ln 233 strani Trda vei. Cena !.- vz tajnosti prir0de. 83 strani. Cena .... Poljudni spisi o naravoslovju ln iveadoznan IZBRANI SPISI dA MLADINO. Levstik. 220 strani. Cena .... Levstik. 220 strani. Csna brofi. Spisal Franc ..M SLOV.-ANGLEAKI IN ANGLEŠK0-SL0VKN. jI SLOVAR. 148 itranl. Cena .............. * SLOVENSKO-NEMSKI SLOVAR 143 itr. Cena 4« Druga polovica fnjtge vsebuje nemSko-sio- ^ veuskl slovar ln kratko slovnico slovanskega JO in nemAkeea jezika. VM. UO JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi ln dragi del oblegata 321 itranL Ceua: L Del____ M----n. Zemljepisni pregled; natančni podatki o pre* blvalstm, gorah, rekab, poljedelstvu. KOKOSJEREJA. Sestavil Valentin Hazim.er, 64 itranl. Cena tidoves .... 5* BroS. ... KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 itranl... JI KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN 8BB0V. 96 atranl. Cena ........ M KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Ve& 1-25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 *tr. M KUBIČNA RAČUNICA. Trda tU 144 ■»r. Cena .75 Navodila za izračunanje okroglega, /eaaaa-ga ln tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISL poezije. 806 vtr. Cena...... .76 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISL 882 atrani Cena .76 V tek trdi knjigah Je abrano vse knJUevno delo naSega velikega kritika. ummA^ pisatelja in Jeaikoalovea. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša ln praktična zbirka navodil za kuhinjo In dom. Cena .... «50 HISTERIJ DUŠE. Sptaal dr. Frane Ooo st«ri gospod, da te bom nekaj časa osrečevala a svogo navzočnostjo?" ga vpraša v svoji razposajenosti. "Ves, Frida, da sem bil vetlno vesel, kadar si prišla" "lil ko sedaj odidem, te bom pulila kot žena. Kai ne presenečen si, da ti tako naglo pade v hišo zet__" ' 14Seveda, in o tem se morava obširno razgovoriti " "Samo natančno si oglej mo.jega Rvna - tudi mama je zadovoljna z mojo izbiro--" Vsi trije.sede pri kavi. V obednicj je bila pognijena miza in oki ivana s cvetlicami in Ludvik Asehenbach je skrbno pazil,, a je dobila njegova hči najljubšo slaščico s smetano. A a tihem jo primerja z drugo. Frida je bila tip zelo elegantne, premoderne mo<1ne dame ^ obleki, frizuri, obnašanju in v kretnjah. Bila ie že po-po na svetovna dama. Na njej pa ni bilo nič dekliškega, nedolžnega, kar je bilo na DeŠi teko čarobno Peking New-York, Monday, July 26, 1937 Peking, oziroma Peiping, nekdanja prestolnica Kitajske, je postal po zadnjih dogodkih središče svetovnega zanimanja. Pred njim grmijo topovi. Spet se nad nekdanjo rezidenco kitajskih cesarjev grmadijo črni la še do današnjih dni svoj simbolični pomen. Kažejo naj, naj je Hatamen prosta, odprta cesta za vsakogar. Mnogo starih znamenitosti v Pekingu sta že uničila zob čaisa in človek, toda za Evropca o- "»i™1« kiiiuuiijo t*rn11 , ' —----r""" " oblaki vojnih mpletljajev. To ® , e se dovolJ nenavadnega, ni prvič in tudi ne bo zadnjič Cela lp+fl w ™mal Ob takšnih dogodkih v svoji preteklosti je Peiping preživel 50 stoletij. Ni čudno, da sprejemajo njegovi prebivalci dramatične zapletke Vojnih dogml-kov s. precejšnjo brezbrižnostjo. Dočim se kaže v Šangliaju duh amerikanizma, ki# hoče to kitajsko velemesto napraviti za bolj ameriško nego je Chicago, in dočim dihala iz nove kitajske prestolnice Nankinga z njenimi širokimi asfaltiranimi bulvarji, vladnimi poslopji v evropskem slogu, evropeizi-ranimi študenti, novim stadionom in drugimi pridobitvami duh in gradil na volja nove kitajske, spi Peiping svoje pravljične spanje dalje. Ko so začeli boksarji svoje krvavo delo, ko so kitajski fanatiki v tem mestu morili evropske diplomate in so 1 1911, sedemletnega1 zadnjega kitajskega cesarja Pujija, sedanjega cesarja Mandžulkua, revolucionarji prijeli in ga zaprli v no- Cela leta bi lahko romal .skozi svetišča in palače prepovedanega mesta. in vsak dan bi odkrival nove krasote, bodisi palače ali ljudske kuhinje, žalobne procesije ali ve)blodje karavane iz puščave. Peking je bil nekoč mesto sijaja in moči, Peiping je danes mesto tisočerih čudežev. ROMAN BIVŠE SUŽNJE. Mlada zamorka, ki jo ta čas v nekem pariškem dekliškem penzionatu vzgajajo za damo, ima navzlic svoji mladosti že ce^ fantastični roman za seboj. Kakor pišejo francoski listi, je kakor ebenoviim črna Ninou doma iz zapadnoafriških pragozdov. Pri nekem napadu na njeno vas, so jo ugrabili trgovci s sužnji in jo potem prodali. Lov na sužnje in trgovina s sužnji v tistih krajih pač nista še izumrla, čeprav se oblasti Z EMLJEVIDI glede tega zelo tnudijo in si je posebne zasluge v tem pogledu tranje, prepovedano mesto, je ^rk}?h'l] predsednik li- li i lo videti, kakor da se hoče repuhhke. o D<^To^hZbadKVe b*™ drugače? Kar si tukaj omenil«, Inda, so sicer lepi pridevki za moža - toda poglavitna stvar g značaj in poklic. Vsak mož mora venda^imeti C dilkt 1 V8taI,OV1iti draŽin°» razun' ^ * premožen, da poklic pn njem ni zivljerrska potreba, četudi tudi tega ne oc obravam. Od česa hočeta živeti, Na kaj hočeta zgraditi svoj zakon? Kaj ti more baroir dati?" Osupla kot je bila le redkokdaj, pogleda Frida očeta, če-K J° 26 Tudi mladi baron je "Mnogo vprašanj naenkrat, papa! Kako moreš vendar govoriti tako nemodemo! To je vemlar dolgočasno! Po-tovati hoceva; rada bi hotela videti nekaj sveta - Italijo Gr&ko, Egipt--» J ' "Toda ta potovanje je potreben denar, Frida — kdo bo pa plačal. pripomni oče s svojim nepremičnim obrazom. • 4 4 Ti, pap* —" Frida se zasmeje s tresočim, gledališkim Klasom, in upam, da te ne bo treba preveč prositi. Za koga pa vendar delaš? Vendar za mene, kajti nima* več nikogar dragega in me fcocež vendar videti srečno ___" "Ako pa Desa--" 4 vamst nxtvm kolu m vu NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazimo, da so ie precej v nejasnosti glede potovanja. Večina onih, Id se hočejo pridružiti temo ali onemu Izletu, misli, da se morajo s 1st« grupo tudi vrniti. T« nI pravilno. Izlete se pripravi ssmo za tja In sicer zato, da Imajo rojaki priliko potovati skupno tja in Imajo s tem ve« zabave. Za nanj si pa vsak sam uredi, kdaj jo sanj najbolj pripravno. Vsaka karta ve* la za dve leti, pa to ve*, to je potrebno. Torej ima vsak izletnik cell dve leti jeen Mary t Cherbourg julija: He de France v Harr« 81. julija: Conte di Savoia v Genoa 3. avgusta: * Bremen t Bremen 4. avgusta: Aquitauia v Cherbourg Kormaudie v Havre 0. avgusta: De Urusse v Havre 7. avgustr: Rex v Genoa 10. avgu.sta: Kuropu v Bremen 11. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 14. avgusta: Vulcuuia v Trst Chaiiiiiiaiu v Havre 18. avgusta: Normandle v Havre Aquitauia v Cherbourg 19. a gusta: Bremen v Bremen 21. avgusta-. Paris v Havre Conte di Savoia v Genoa Barengaria v Cherbourg 24. avgusta: Huma v Genoa 25. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 2G. avgusta: lie de France v Havre Eurojia v Bremen Hoja z bosimi nogami po mokri travi, znana zdravilna metoda pred štiridesetimi leti u-mrle^a župnika Kneippa iz Worishofma, je postala v zadnjem času ponovno velika moda londonskega z$pada. Pristaše te^a "3$orta" imenujejo "deW-walkers", to je "tekače po rosi," ker odhajajo ob zori v hamsteadsko ravnino ali v dru^e razne predele londonsko okolice in se sprehajajo tam bosonogi po rosni travi. Zanimivo je, da se Kneippo- vi učenci zbirajo baš iz najvišjih krofov londonske družbe. Stanovalci aristokrat. May-faira se vozijo ob prvem svitu v celih isbupinah z luksuznimi avtomobili proti .travnikom in se "kurirajo" tam po navodilih strogih trenerjev. Potem se vračajo domov k obilnemu zajtrku, kakršen je na Angleškem v navadi. Listi pravijo, da si pridobiva stari recept.župnika Kneippa čedalje več prijateljev na Ang leskem in da v&i izjavljajo, da je ta metoda zelo uspešna. 28. avgusta: J^ifajette v Havre Saturnia v Trst 1. septembra: Xormandie v Havre Aquitania v Cherbourg septembra: De Grusse v Havre 4. f-eptembra: Cbaiuplulu v Havre Hremeu v Bremen Hex v Genoa 8. septembra: Queen Mary v Cherbourg 9. septembra: Purls v Havre 11. septembra: lie de Frnuce v Havre Rerengaria v Cherbourg Europa v Bremen Conte di Savoia v Genoa 15. septembra: Xormandie v Havre Aqiiitai'iu v Cherbourg 18. septembra: VL.vaiiia v Trst 22. septembra: Queen Mary t Cherbourg Bremen v Bremen 24. septeiul>er: Lafayette v Havre De Grarae v Havre 25. septembra: Chaniplain v Havre Ri'i ' Genoa 27. September: Paris v Havre 28. septeml>er: Kumpa v Bremen 29. september: Berengaria v Cherbourg Xormandie v Havre SS35KB VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je iti,vidno do kdaj Imate plafeano naročnino. Prva BterUka pomeni mesec, druga dan ln tretje pa :eto. Da nam prihrani«.«! nepotrebnega dela in straSkov, Vas prosimo, da skufiate naročnino pravočasne poravnati Pošljite naročnino »laravnost nam aU Jo pa plačajte naSemu zastopniku v VaSem kraju ali pa kateremu izmed aasiopikov, kojlh imena so tiskana z debelimi Črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj nalib rojakov naseljenih. VEČINA TEH ZASTOPNIKOt IMA V ZALOGI TUDI KOLEDARJE IN rRATIKE; ČE NE JIH PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE i Za vsa paJaanOa glede potnih li l stev, een in ebrnlte na POTNIŠKI ODDUA* "GLAS NARODA** til W. Itth SC. New lath Peaebno naj hite Mri, ki mumti vaje potovati neoeca junija aH I julija, kajti sa ta dva mtma aa vseh parnfldh te« ie CALIFORNJ4: San Francisco, Jacob COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. BaftU Walsenburg, M. J. Barak INDIANA: Indianapolis, Fr. ZnpaoiU. 'LLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Cfa «c ln Illinois) Joliet, Mary Bambicb La SaUe, J. Spellcb Hascontab, Frank Augnstla North Chicago in Waukegar, SI > thiaa Wariek MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplvee JICBIGAN: Detroit, L. Plankar, MINNESOTA: Cblabolm, Frank Oonia Ely. Jos. J. Peabel Eveletb, Louis GonSe Gilbert, Lonla Veasel Hibblng, JoLa Povfe Vlrgina, Frank Brvatlch MONTANA: ' Roundup, M. If. Panlaa Washoe. L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Brodariefc VUW YORK: Gowanda, Kail mm Falla, IM OHIO: Barberton, Frank Treaa Cleveland, Anton Bobek, linger, Jacob Besnlk John Slapnlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KiyaKt Youngs town, Anton Elkelj »R^GON: Oregon City, Ore« J. Koblax PENNSYLVANIA: Bessemer, John JevnlkaT Brougbton, Anton Ipavee Conemaugh, f Bresevee Coverdale ln okolica, Mra. Ivana Kapnik Export, Louis Snpaoitt Farrel, Jerry Okorn Forest City, Malh gHi Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferench Jc Johnstown, John Polanti Krayn, Ant TanMj Luzerne, Frank Balloeh Midway, John 2ust Pittsburgh in okolica, Philip Progar •hilip Progar Steel ton, A. hren Turtle Creek, Fr. BcUfNr West Newton, Joeeph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, Weat Allta, Fr. »* Sheboygan, WYOMING: Rock Springs,____ Diamondvllle, Joe BoUeh Vmk zaatopnft Ix* to. latere jo pvajri. ČrtATi MUA