SHŠH

OSPODltlJA
GLASILO SLOVENSKIH GOSPODINJ IN DEKLET
J
< <
Štev. 5.
V Ljubljani, dne 25. maja 1911.
Leto II.
Pomladni sprehod po vrlo.
Krasni majnik že razliva, po dolinah krasen cvet, in pomlad preljubezniva,
Rojstva god obhaja spet.
Razlil je krasni majnik po dolinah svoj prekrasni cvet. Pomlad goduje! Pomlad praznuje! Pomlad svatuje!
Res so se poslovili prvi pomladni znanilci in znanilke od nas. Hyacinte in tulpe, zgodaj zasvatovale, £0 morale sleči svatovska krila in narediti prostora drugim, ki se jim do svatbe tako ne mudi. Izgrebla sem čebulice, jih posušila prav dobro v senci in spravila na suh prostor, kjer počakajo jeseni, da jih zopet posadim. Narcize, s svojim zvezdnatim cvetom tudi hirajo in umirajo za letos. Tam ob robu pod zelenim ^ribezom pa svatujejo šmarnice s svojim opojnim duhom in nežnim cvetjem. Majniška pobožnost ima po njih ime, in zares se mi zde svete, te deviško bele cvetke. Par korakov proti sredi na okrogli gredici, me pozdravljajo raznobarvne mačahe, ki pridejo do veljave le takrat, če so v precejšnji množini. Pa so tudi prav hvaležne cvetlice. Celo poletje mi cveto. Seveda žeje ne smejo trpeti.
Pogled mi uide na sadni vrt. Še so vidni sledovi svatovščine, a poročna obleka se je že zamenila s praznično. Kako krasna je bila črešnja, kot nevesta v svoji deviški beloti in vredni družici marelica in breskev, vsa posuta z raznim cvetjem. Kot starešina pa se je ponudilo jabolko in si pripelo po gubah in šivih prekrasno cvetje. Da pa ne bi manjkalo tete, se pridruži hruška vsa okičena z belimi rožicami. Povabljena je bila tudi češplja, ki se je v svoji svet-
lo-zeleni suknjiči, posuti z belimi zvezdicami prav »nobel« držala med svati. Seveda si je preskrbela tudi par. Mogočen postaven mož jo je sam naprosil. Pokril si je zelen klobuk, za njim pa pušelc bel, (kakor pesem pravi). Klicali so ga kostanj. Pravili so, da je precej divji, a radi so ga sprejeli med goste! Tudi grmički so bili vabljeni, oblečeni vsi po najnovejši modi.
Da bi za petje ne bili v skrbeh, naprosili so tičice. Prav po notah menda ni šlo, a svat je so jih vabili prav radi pod svojo streho.
Za godbo je šla. bolj trda. Mali mu-renček se je trudil kolikor je mogel, prešibka pljuča mu niso dopustila, da bi prevpil ščinkovce, taščice in pa tiste lačne vrabce, ki nikoli ne zadenejo pravega tona.
Tako so svatovali, da se jim je streslo cvetje, šopki so popadali po tleh. Obleka se je zaprašila. Svatovščina je minula! Občudovalci in gledalci jih vendar še vedno opazujejo v lepi praznični obleki. Akacije, ki rastejo ob poti, so nekam zavidljivo gledale, ta svatovska oblačila in to pestro cvetje, češ zakaj pa me ne, zakaj pa me čakamo gole toliko časa. Tolažil jih je beli bezeg, ki tudi še ni imel šopka, naj počakajo in potem napravijo svatovščino sami med seboj. Potolažil jih je in zadovoljil popolnoma. Seveda o oblekah je bil dolg pogovor. Tudi neveste bi bile vse rade. Bela akacija se je bahala, češ, bel sladkodišeč venec imam na glavi, obleko imam pošito z ravno takim cVetjem, meni gre prvenstvo. A ona z rdečkastim cvetjem je zatrjevala, da ni več moda bela obleka, da je boljša druga, bolj trpežna. Pripovedovala je dalje, da bo prav zagotovo celo poletje skrbela zato. da ji svatovska obleka ne
pobledi in da jej cvetja ne bo zmanjkalo. Kako se je odločilo in katera je zmagala vam poročam po svatbi!
Pa pustimo zdaj svatbo in poglejmo še nekoliko po vrtu. Tam ob strani bolj v senci rastejo smreke. Kako so krasne s svojimi nežno-zelenimi vršički. Tako ponosne in obenem tako skromne se mi zde. Vmes pa poganja zelena praprot, ki se kaj lepo poda. Da pa tudi ta oddelek ni brez cvetja, so nasajene ob kraju marjetice in potočnice. Za blag duh skrbi španski bezeg, ki je nasajen mesto ograje. Njegovo svetlo višnjevo cvetje prepoji s svojim vonjem ves vrt.
Pri uhodu rastejo akacije z višnjevim cvetom, med njimi so posajene vrtnice plezalke, ki so razvite od drevesa do drevesa, kakor venci. Čisto ob robu, ob skalah, ki so za varuha, da se prst ne posipa, imam pa nasajene višnjeve lilije (Iris).
Vrtnice so tudi še vse v popkih in obetajo najlepšega cvetja. Ker pa imajo dosti sovražnikov, zato naj omenim tukaj samo enega. Imenuje se sivka, to je neke vrste rja, ki se pokaže že v drugi polovici meseca maja in včasih v eni noči napade vse cvetlice. Prenese se po neki glivici, ki se imenuje: Sphaero-theca pannesa. Pozna se na listju navadno na spodnji strani, pa tudi na obeh in na izrastkih in cvetju, kakor bi bila napihana moka. Zelenje ovene in odpada, cvetovi in poganjki omahujejo in vise zaspano. Seveda to ni nikakor dobro za vrtnice. Zato je treba tej bolezni zdravnika. Najboljši in najceneji je žvepljanje. Kupi si žveplja, katerega prav drobno zdrobi in s tem potrosi listje, cvetje in odganjke. To ponovi večkrat, ker dež kaj rad izpere žvepleni prah.
Cvetlice na oknih in balkonih.
Ni lepšega, kakor okno, na katerem cvete in dehti vse polno cvetk. Z malim trudom in malimi stroški si lahko vsako dekle ustvari ta kras.
Cvetlice lahko sadiš v lonce ali v skrinjice, kakor je sedaj po mestih zelo v navadi. Skrinjico dobro pritrdi na vnanjo stran okna ali balkona. Nekatera okna in balkoni so že tako zidani, da se to kaj lahko naredi.
Skrinjica mora imeti kakor lonec, na dnu en cm ali za prst velike luknjice, katere so po en cm oddaljene druga od druge; skozi te luknjice odteka voda, kadar je preveč deževja. Na luknjice položi, kakor v lonce črepinje, potem dobro kompostnico, zmešano s peskom in ilovico, zelo dobro je pride-jati nekoliko roženine. Prst se mora ravnati po cvetlicah.
Seme cvetlic lahko poseješ v začetku majnika, kar v skrinjice, boljše jc, če sadiš prej vzgojene sadike, takoj ko si vsadila dobro zali j.
Pri izbirapju rastlin za skrinjico, je treba paziti na lego okna ali balkona je li ta solnčen, senčen ali na vetru.
Ako hočemo, da nam bodo rastle cvetlice tudi v senci, zberemo si hitro rastoče, kakor: slak, japonski hmel, mina lobata in druge. Vse rastline, ki se ovijajo, rabijo veliko in dobre prsti, ker hitro rastejo.
Trajne lesnate rastline, katere tudi na vrtu dobro vspevajo so divja trta, (Ampelopsis hederaica), ovijajoča trta in različni beršljani.
Zelo hvaležne za skrinjice na soln-čnih oknih in balkonih so pelagonije, mnogobarvne petunije, kreše (Tropa-oelum lobbianum, Tropaoeliim majus, Pliaseolus multiflorus, Lastyrus odora-tus) in druge.
Lepo je tudi v celo skrinjico vsa-diti le ene vrste cvetic, tako s samimi pelargonijami ali petunijami.
даппааиппадрадаап
	□-„ .. . -ID
□	Kuhinja g
□□czzaL-JL 1г~запсзсг"~"Т1г~?г~1п
Kaj bomo pa sedaj kuhale spomladi?
Vsak letni čas ima svoje posebne jedi, tako tudi spomladanski. Kako si bodo n. pr. tvoji domači obliznili prste, če jim ocvreš bezgovega cvetja; boljši je, ko vsaka pečenka. Ali pa če jim ocvreš smrčkov (mavrohov)! Kakšna slaščica! Zdaj imaš na vrtu drobnjak (lukek ali šnitleh); tam raste rdeča redkev i. dr. Na, draga gospodinja, tukaj nekaj nasvetov, kaj bi se dalo v tem času novega in dobrega in cenenega skuhati ali ocvreti.
Zeliščni sok (močnik). Vzemi pol litra moke, za eno jajčno lupino vode ter zmešaj vse to s sekljahimi zelišči (kakor pri zeliščni juhi) vred v skledi z vilicami; to dobro sukaj in drobi z obema dlanema: drobijence zakuhaj v 10»
dveh litrih vrelega dobro osoljenega kropa. Kuhaj četrt ure, stresi v skledo ter zabeli s 4 dkg masti, v kateri si za-rumenela žlico drobtin.
Zeliščna juha. Naberi zelenega peteršilja, trpotca, rmano, prav malo vejico luštrka, pehtrana, črne mete, melise, regrata, solate, kislice, janeža, žaj-belja, jagodovega perja in kopriv, vse lepo osnaži, operi in drobno zreži. Nato razgrej v kozi dve žlici sirovega masla ali masti, pridaj polno jedilno žlico moke, da se lepo zarumeni. V to pre-žganje stresi polno pest pripravljenih zelišč, ki jih praži četrt ure. Potem prilij dva litra gorke vode ali juhe, osoli ter tako napravljeno zeliščno juho kuhaj še pol ure. Med tem pa ocvri v raz-tepenem jajcu namočene kosce kruha ali žemlje, jih stresi v skledo in polij z zeliščno juho. (Za štiri osebe.)
Bezgovo cvetje, ocvrto. Bezgovo cvetje osnaži, operi ter položi na rešeto, da se odteče. Stepi eno jajce, malo osoli, primi cvetje za pecelj, pomoči v jajca in ocvri v razbeljeni masti.
Smrčki o omaki (mavrahi). Smrčke osnaži, operi ter zreži na drobne kosce. Potem razgrej sirovega masla ali masti, pridaj zrezanega zelenega peteršilja, čebule in smrčke. Duši jih toliko časa, da popijejo vodo, ki so jo iz sebe dali; nato jih potresi z moko in drobtinami, še malo duši ter zalij z juho in par žlicami kisle smetane. Na mizo jih daj k mesu z zmečkanim krompirjem.
Ocvrti smrčki. Le velike smrčke osnaži, čez pol prereži, operi in nasoli. Nato jih povaljaj v moki, v raztepenem jajcu in drobtinah ter ocvri na masti (tudi lahko na »Ceres«). Na mizo jih lahko postaviš kot samostojno jed s kislini zeljem, repo ali solato ali pa kot prikuho.
Drobnjakova polivka. Napravi bledo rumeno prežganje iz ene žlice masti in malo manj moke, pridaj žlico drobno zrezanega drobnjaka, zalij ga z zajemalko juhe ter osoli. Ko nekoliko povre, mu prideni še žlico kisle smetane. Polivko postavi na mizo kot prikuho s krompirjem.
Drobnjakova polivka, mrzla. Skuhaj dve jajci v trdo (10 minut), olupi jih in zreži prav dobro s krivim nožem, zrezane daj v skledo, primešaj s polno žlico drobno zrezanega drobnjaka, osoli, pridaj še kisa in olja. Polivka naj bo gostljata.
Rdeča redkvica. Redkvico operi, ji poreži koreninico in jo z listjem vred skuhaj. Kuhano sesekljaj, stresi v redko prežganje, osoli in zalij z govejo ali krompirjevo juho. Ko prevre, ji prideni še malo popra in če hočeš, kisle smetane.
Fižolova gorka polivka. Namoči čez noč četrt litra fižola; nalij vode toliko, da je fižol ž njo pokrit, ko zavre, odlij prvo vodo in zalij z enim litrom gorke vode; osoli ter kuhaj do mehkega; kuhanega z vodo vred pretlači. Napravi v kozi rumeno prežganje iz dveli žlic masti in žlice moke, primešaj pre-
tlačeni fižol in lovorjev list, ko vse to nekoliko prevre, pridaj žlico kisa (je-silia); če je pregosto, prilij še malo juhe in žlico kisle smetane. Daj kot prikuho k mesu in zraven krompirjeve zrezke.
Mrzla fižolova polivka. Skuhaj fižol, odcedi in pretlači ga, zmešaj s kisom in oljem, prideni žlico nastrganega hrena ali drobno zrezanega drobnjaka.
Fižol z makaroni. Kuhaj v loncu pol litra namočenega fižola (tri in pol litra vode), osoli ga. Posebej kuhaj v slani vodi 20 do 20 dkg makaronov (katere prej zlomi na pol prsta dolge kose in jih z vročo vodo pred kuhanjem polij). Kuhane odcedi ter jih primešaj fižolu. Napravi prežganje iz 7 dkg masti, 7 dkg moke (približno dve žlici masti in dve žlici moke); razredči prežganje z zajemalko mrzle vode in primešaj fižolu; pridaj še lovorjev list; ko še nekoliko povre, prideni kisa po okusu.
Krompirjevi zrezki. Skuhaj štiri debele krompirje; kuhane odcedi. om-pi ter nastrži v skledo. To krompirjevo kašo osoli, ji vmešaj dve žlici kisle smetane in eno celo jajce ter jo pogno-ti. Iz te zmesi naloži na desko kupčke, ki jih potlači na en prst debele zrezke ter po obeh straneh potresi z drobtinami, nato pa speci v razbeljeni masti tako, da postanejo na obeh straneh lepo rumeni.
Krompirjeva potica. Olupi krompir, operi ga in prereži čez pol; skuha j in osoli: kuhanega odcedi in s kuhal -nico dobro stlači; razbeli v kozi, v kateri ga misliš peči, masti in prideni košček čebule; ko je rumena, zabeli kronipir, nekoliko masti pa pusti v kozi, v katero deni stlačeni krompir; daj ga za 10 do 15 minut v pečico, da se malo zarumeni, nato ga stresi na krožnik in daj na mizo.
Pehtranov zavitek iz shajenega testa. Nalij najprej v lonček tri žlice mlačnega mleka, prideni mu kepico sladkorja in 3 dkg kvasa; vse to zmešaj z žlico ter postavi na gorko, da vzide. Potem zmešaj v večji skledi pol litra toplega mleka, eno žlico stolčenega sladkorja, eno celo jajce in en rumenjak, šest žlic (8 dkg) raztopljenega sirovega masla ter pripravljeni kvas, zmešaj, osoli in zasuj s poldrugim litrom (% kg) moke; nato vse skupaj s ltuhalnico močno raztepi. Stepeno testo potresi povrh z moko, ga pokrij s prtičem in pusti na gorkem shajati. Medtem pripravi nadev. Vmešaj 5 dkg sirovega masla, prideni tri žlice kisle smetane, eno jajce, oprani in zrezani pehtran. Ko je testo vzšlo, ga vzemi iz sklede, stresi na desko, ki je potresena z moko, potresi še malo z moko po testu ter na lahko tenko razvaljaj in na-maži s pripravljeno nadevo, potresi s polno žlico pehtrana, pest kruhovih drobtin in žlico sladkorja; ovij ga tesno ter položi v namazano podolgasto pekačo, postavi ga na gorko, da zopet vzhaja, pomaži z jajcem ter speci. (Ako hočeš, napraviš iz tega potico ali male
tri prste dolge zavitke [štruSlje], katere ravno tako speci.)
Pehtranova gibanica (štrudelj). Napravi vlečeno testo iz % kg (ali pol litra) moke, drobnega jajca, za oreh masla, soli in toliko mlačne vode, da je testo mehko, dobro ga pogneti in po-krij z gorko skledo, da se nekoliko spočije. Nato napravi sledečo nadev: V skledi zmešaj 15 dkg (dve pesti) kislega sira (skute), četrt litra kisle in če imaš dve žlici topljene smetane, neko-Iliko soli, dva rumenjaka, sneg iz dveh #beljakov (ali tudi cela jajca) in polno žlico zrezanega pehtrana. S to nadevo namazi zgoraj opisano razvaljeno in razvlečeno testo, ga potresi z drobti-■nami, potem ga zvij v gibanico, ki jo zavij v namočen in ožet prtič ter po-veži z nitjo. Tako pripravljeno gibanico kuhal pol ure v osoljeni vreli vodi, potem jo odvij iz prtiča in zreži na tri prste široke kose, ki jih naloži na krožnik, potresi z drobtinami in zabeli z razgretim sirovim maslom ali mastjo. (Ali pa zarumeni drobtine na maslu in s tem zabeli.)
Drobnjakova gibanica (štrudelj). Napravi kakor pehtranovo, samo mesto pehtrana potresi s polno žlico drobno zrezanega drobnjaka.
Obleko.
Kako naj spravimo zimsko obleko čez poletje. Sedaj, ko so gorki pomladanski dnevi pregnali zimski mraz, je treba skrbeti, da pospravimo zimsko obleko, lahka poletna krila rabijo prostor v omari. Predno spraviš zimsko obleko, jo dobro izpraši in osnaži madežev. Največji sovražniki volnene obleke so molji. Gotovo si že sama opazila jeseni male luknjice v obleki, ako jo nisi med poletnim časom nesla na zrak. V nekaterih stanovanjih, kjer je veliko moljev, ne zadostuje, ako v letu samo enkrat prezračiš in iztepeš obleko, prezračiti moraš večkrat. Med vsemi sredstvi,- kolikor jih poznamo, prevzema prezračevanje prvo mesto. Proti molju se rabijo različna druga sredstva, ki pa niso popolnoma zanesljiva. Zavij kafro v papir in jo položi med zimsko obleko ali pa poper, ki si ga na debelo stolkla, ravnotako lahko položiš med obleko ostanke cigar, veliko perlo ;(Waldmeister) ali naftalin. Najboljše je staro platno namočeno v petrolej, položi ga med papir in daj me obleko, ki jo trdo zaprto shrani na hladnem prostoru. Predno se obleka rabi, treba jo Ije razobesiti nekaj dni, duh po petroleju se hitro zgubi. Vedno moraš paziti, tla ne spraviš obleke z mastnimi madeži; molji zgrizejo na njej prav tista mesta, kjer so madeži.
Mastne madeže odpraviš na sledeči način. Vzemi čisto flanelo ali pivnik (najboljše bel), zgani ga trikrat skupaj ter položi nanj pomaščeni del obleke. Potem vzemi krpico iz istega blaga, ka-
kor je obleka, napoji jo z bencinom (bencin dobiš v vsaki boljši prodajalni, drogeriji ali lekarni) ter drgni madež. Pivnik ali flanelo moraš premikati, tako, da pride čista vedno pod madež. Mast z bencinom zleze v pivnik in madež se hitro zgubi. Zelo napačno je, ako pokapaš mastni madež z bencinom ter drgneš nekaj časa po njem, da za hip izgine. Bencin namreč raztopi mast, ki se ž njim vred razleze po blagu; na ta način nastane v obleki le večji madež, ki se kmalu iznova pokaže.
Oljnate barve, smolo in firnež spraviš iz obleke, ako postaviš steklenico bencina ali terpentina v toplo vodo, da se malo ogreje. Pri rabi bencina bodi zelo previdna, ker jako hitro eksplodira. Ne rabi ga nikdar zvečer pri luči ali pri ognju. Ako so madeži že stari, pomaži jih prej s surovim maslom ali oljem, da se zmehčajo in ravnaj, kakor zgoraj navedeno.
Snaženje moške obleke. Madež v ženski obleki se ne poda, še manj se poda madež v moški obleki. Zato je vsaki ženi skrbeti, da odpravi takoj madež, ko ga je opazila na moški obleki. Včasi pa je nujno potrebno celo obleko temeljito osnažiti. V to svrho postopaj na sledeči način: Stepi iz obleke narobe ves prah in jo dobro okr-tači na obeh straneh. Nato celo obleko skrbno očisti z enim delom salmiaka v dveh delih vode. Položi obleko na mizo in jo pomoči enakomerno s krtačo, ki si jo omočila v pripravljeno salmiako-vo vodo. Mastne madeže moraš prej odpraviti z bencinom, tako kakor sem ti zgoraj opisala. Ovratnik pri suknji lepo ocediš, ako stepeš surov rumenjak ter namažeš ž njim umazana mesta. Rumenjak pusti posušiti na ovratniku, potem odrgni rumenjakovo skorjo in operi ovratnik v mlačni vodi. Madeži, ki se ne odstranijo z bencinom, izginejo skoraj vsi, ako jih drgneš s suknje-no krpico, ki si jo pomočila v vodo, v katero si kanila nekoliko kapljic lizola. Ko si vso obleko osnažila, pusti jo pol ure viseti, potem jo moraš skrbno zlikati. Položi najprvo hlače lepo gladko na likalno mizo, pomoči platneno ruto v vodo, malo jo ovij ter razgrni na hlačnico, potem likaj z vročim likalni-kom tako dolgo, da se ruta popolnoma posuši, nato jo zopet pomoči in likaj na sosednem mestu, to ponavljaj tako dolgo, da so cele hlače zlikane. Nazadnje zloži hlače v navadno hlačno gubo in likaj posebno skrbno še enkrat. Ravno tako likaj telovnik in suknjo. Paziti moraš, da ne postaviš likalnika nikdar na obleko, ampak vedno na ruto. Tako zlikana obleka izgleda kakor nova.
Gospodinja in sadjarstvo.
V prejšnjem odstavku opisano vku-havanje sadja in prirejanje sadnih kompotov se smatra vobče za jako težavno in drago sadno konserviranje.
Marsikatera kmečka gospodinja zmajuje z glavo, češ, tako sadje je le za gospodo in le gosposko izučena kuharica ima na razpolago potrebna sredstva, posodje itd. Vendar vsi ti in enaki ugovori in pomisleki še ne dokazujejo, da bi priprosta kmečka gospodinja ne mogla kupiti nekaj konservnih stekle-i nic in da bi po opisu ne mogla pripraviti ravno takega kompota, kakor gosposka kuharica, zlasti ker ima na iz-bero zato potrebnega sadja v najboljši kakovosti. Ako uže ne more ali noče kupiti dražjih konservnih steklenic s steklenimi pokrovi, si pa vendar lahko nabavi priprostih konservnih kozarcev, ki se dobe po 10 do 15 v. Tudi v takih posodah, dobro zavezanih s perga-mentnim popirjem, se dado hraniti kompoti vsaj nekaj mesecev razmeroma dobro, zlasti ako so shranjeni v hladni in zelo suhi shrambi. Pomniti pa je seveda, da moramo vzeti temveč sladkorja čimmanj neprodušno so zaprte konserve, ker v tem slučaju večja množina sladkorja obvaruje sadje, da se ne izpridi. Iz tega je razvidno, da se kompoti jako pocenijo, ako vpeljemo steklenice z neprodušnim pokrovom, ker se nam enkratni večji izdatek na steklenicah kmalu povrne na sladkorju, ki ga je treba pri takih steklenicah veliko manj, kakor pri navadnih s per-gamentno zavezo. Sicer pa te steklenice nikakor niso tako drage, kakor se navadno misli. Franc Kolman, trgovina s steklom v Ljubljani ima v zalogi neko vrsto konservnih steklenic s steklenim pokrovom, gumijevim obročkom in vzmetjo po sledečih cenah: eno osmin-ko litra 30 v, en četrt litra 34 v, pol litra 40 v in en liter 56 v.
Naj pa že gospodinja vzame za prvi poskus to ali ono sadje, te ali one steklenice, pred vsem ji je treba dobre volje, malo pazljivosti in potrpljenja. Majhen neuspeh naj nikogar ne vstraši. Prvi poskus se morebiti ne obnese povsem povoljno, a izkušnja človeka izuči najbolje — treba je samo začeti.
»Sveti Vid je črešenj sit«, pravi pregovor. Letos jih bo imel najbrže še preveč. Gospodinje! Poskusite jih nekoliko vkuhati, nekaj pa posušiti, ne bo vam žal truda in morebitnih malih stroškov! '
Sadna mezga ali omaka. Drugačne sadne konserve dobimo, ako sadje kuhamo tako dolgo, da razpade. To sadno kašo pretlačimo, potem vkuhamo, da je razmeroma gosta in jo spravimo v navadne lonce, velike steklenice itd.
Najpriprostejša je jabolčna mezga s prav malo sladkorja ali tudi popolnoma brez njega. Naredi se v bistvu takole: Zrela jabolka se dobro operejo, razrežejo v kosce in otrebijo črvojedine in gnilobe. V primernem kotlu ali loncu se potem pristavijo k ognju, zalite s prav malo vode, da se ne pripalijo. Kuhajo se tako dolgo, da so mehke in da posamezni kosci začno razpadati. Nato se vzame posoda od ognja in se jabolka takoj vroča stresejo na pripravno sito ali rešeto, kjer se pretlačijo, s čimur se
odstranijo vsi neprebavni deli, kakor peclji, muhe, koža, peščišce in pečki.
Umevno je, da ima tako pridobljena jabolčna kaša veliko preveč vode v sebi in bi se ne dala ohraniti dalje časa. Zato jo je treba pri lahkem ognju vku-liavati tako dolgo, da se zgosti in v kosih obvisi na kuhalnici. Med vkuhava-njem se lahko pridene nekoliko dišav, kakor cimeta, nageljnovih žbic in limoninih lupinic. Istotako zboljšamo okus, ako prid enem© po potrebi več ali manj sladkorja, zlasti ako so jabolka močno kisla. Dodatek sladkorja se ravna popolnoma po okusu. Med vkuliavanjem je treba jabolčno mezgo venomer metali, ker se sicer prerada pripali.
Ko se mezga dovolj zgosti, prenehamo -z vkuliavanjem in jo takoj vročo spravimo v primerne posode s širokim vratom. Kdor nima steklenic, lahko s pridom spravi mezgo v prstene, znotraj pološčenc lonce, ki so skoro boljši kot steklenice in jako poceni. Priporočljivo je postaviti z mezgo napolnjene lonce v krušno peč, ko se je vzel kruh iz nje; tam se pustijo več ur, da se še bolj zgoste in da se naredi zgoraj precej trdna skorja, ki naj varuje mezgo pred pokvarjenjem. Nazadnje se lonci prav trdno zavežejo s pergament-nim popirjem in spravijo na suh in hladen prostor.
Na stotine centov jabolčne mezge izdelajo po drugih državah n. pr. v Nemčiji, kjer jo najdemo v najrevnejši hiši. Nemški kmet ali delavec nikdar ne je suhega kruha, ampak ga namaže s surovim maslom ali pa z jabolčno mezgo. Pri nas se zaliva kruh pa z — žganjem.
Kaj je bolje?!
izrejo prašičev.
Naša gospodinja ima razun kuhinjskih in hišnih opravkov največ opraviti z izrejo prašičev. Zato bodi naloga bodočih gospodinj, da tudi prašičerejo natančneje priuče, ako hočejo od iste imeti dosti uspeha. To je tembolj potrebno, ker vidimo, da se je postopalo s prešičerejo dozdaj pravzaprav bolj po mačehovsko in se ji obračalo veliko premalo pozornosti. Da si tudi v tem oziru opomore, bodi odslej mali kotiček »Naše gospodinje« posvečen tej važni panogi kmetijstva. — O vseh drugih panogah se veliko razpravlja in piše, le prašičereja nekako zaostaja. To ravno tako izgleda, kot bi bila prašičereja tudi na papirju svinjska. Ako pa pomislimo, kako je priljubljena in okusna svinjska pečenka, kako potrebna svinjska mast, bodemo morali te predsodke od druge strani pogledati in se polotiti z vso vnemo pravilne izreje prašičev.
V novejšem času se opaža po nekaterih krajih kranjske dežele veliko zanimanja za pravilnejšo izrejo prašičev. V mnogih krajih pa najdemo še 12'
danes ravno tako zanemarjeno prašičerejo, kot pred desetimi leti. Upanje je, da se zbude vsi kraji in potegnejo za prvimi.
Ako si stavimo vprašanje, zakaj v nekaterih krajih ne moremo s prašičerejo nikamor naprej, medtem ko opažamo v drugih krajih ravno nasprotno. Odgovor na to vprašanje je lahak za istega, kdor pozna posamezne kraje, odnošaje in navade, ki so danes popolnoma zastarele, ki nimajo druge vrednosti, kakor da jih ohranimo v spominu za poznejše spoznavanje napačnega ravnanja. Ali mislite, da se skriva krivda morda v neprimernih in slabih krajih dežele, ali morda prevelika oddaljenost od železnice? Nikakor ne, saj vidimo, da se niti za domačo potrebo ne izrede potrebni prašiči, kaj še za prodajo. Osebe, ki bi se morale brigati za izrejo prašičev prvič nimajo smisla se potruditi, drugič jim pa manjka potrebnega znanja in navodila, zato tudi žalostnih posledic ne smemo obsojati prestrogo. Naloga naša bodi, ta nedo-statek prej ko slej odpraviti. Da se ta čimpreje odpravi, potrebujemo pomočnikov, sodelavcev, oziroma sodelavk. Kdor več ve in zna, njegova dolžnost je tudi pomagati svojemu bližnjemu, sosed naj uči soseda. Izurjena gospodinja mora dajati nasvete svojim sosednim gospodinjam. Ravno isto bode izvrševala »Naša gospodinja«, ki bode vsak mesec vsako dobro kmečko gospodinjo obiskavala, kot priloga »Domoljuba«, ki v mnogih tisočih roma med slovensko kmečko ljudstvo. Upanje je, da uživa ta vzorna gospodinja svoje spoštovanje, ki jo zasluži. Tu daje nasvete za kuhanje, pranje, likanje, tam za vrtnarstvo, mlekarstvo itd. Vpliv te mogočno gospodinje je velikansk, zato smo uverjeni, da spravi ista tudi prašičerejo oziroma svinjerejo na drugo stališče, kot je bila do sedaj. Kdor hoče uspešno rediti prašiče, ta jih mora tudi v resnici razumeti, ne pa slepe miši loviti; to ni za današnje resne čase. Kako pa more naša gospodinja vse to razumeti, če se ni imela priložnosti tega nikjer priučiti. Ako mati nič ne zna, potem tudi svoje hčerke ne more tega učiti, kar sama ne zna. Odslej pa se bodo naše matere priučile popolnega gospodinjstva. Posledice bodo očividne, ker bodo naše mlade gospodinje vso gospodinjstvo razumele in tako pride tudi prašičereja v roke in glavo naše gospodinje, ker pričakuje cvetočega razvoja. Ta pojav bodemo pozdravili z največjim veseljem, ker vemo, da je ravno prašičereja ona panoga, ki je mogoča pri majhnem in velikem posestniku, pri kočarju kakor tudi pri navadnem ali tovarniškem delavcu. Izplača se v manjšem in večjem obsegu, potrebna pa "je povsod.
Obenem opazujemo tudi veliki preobrat v kmetijstvu. Pred par leti so bili prašiči po ceni, a danes so dragi, vzbuditi zato mora temvečje zanimanje popolno razumevanje prašičjereje. Na eni strani opazujemo draginjo prašič-
jega mesa, na drugi pa vidimo, da br /. zabele ni mogoče izhajati v gospodinjstvu. Na nek način si jo moremo oskrbeti, naj stane kar hoče. Rešiti je samo vprašanje, kako pridemo ceneje do z -željenega. Tudi na to vprašanje ni težko odgovoriti. Mi vemo, da je prašičji vsesnedec in torej lahko uživa vsako- j vrstno hrano, to je: zelenjavo, gomov-Ije, kuhinjske odpadke, pleve in tudi seno in otavo. To pa pri drugi živini ni slučaj. Prašič porabi vse kuhinjske] odpadke s pridom, katerih vrednost bil brez izreje pujskov bila brez vsakegai pomena.
Prašič ima tudi dobro lastnost, dal pri pravilni izreji silno hitro raste in ' vso krmo najboljše izrabi. Za govejo] živino je potreben večji prostor za hlev. Pri vsaki koči se najde dosti prostora ; za hlev prašiča, a govejo živino je potrebna večja nakupna glavnica, medtem ko se mlad pujsek dobi za 20 do i 30 kron. V tem velikem pomanjkanju denarja vsled draginje igra mala nakupna glavnica za male posestniko j važno vlogo. Pri prašiču se nakupna glavnica v kratkem času zopet nazaj dobi, povrhu pa, pri pravilni reji, tudi bogate obresti, ki so tem večji, če so pujski izrejeni doma. Pri goveji živini je dalje časa čakati na skupiček, v sil\ oziroma v slučaju nemogoče prodaje se j prašič v gospodinjstvu veliko boljšo ; lahko porabi, kot goveja živina.
Glavno vlogo pa seveda igra domač priredek, za katerega ni freha Sto i denarja, ki ga povsod primanjkuj ". Meso pa je tudi najboljše od doma iz- , rejenih- prašičev, povrhu se izdela ne- \ kaj pristnih kranjskih klobas, ki uživajo svetovno slavo. Ravno ta pojav nas mora spodbujati k popolnejši in pravilnejši izreji prašičev.
Kakor so kranjske klobase zaslovele po vsem svetu, tako naj zaslove tudi kranjski prašiči, katere bodemo izvažali v druge dežele, ako jih dosfi izredimo. Naša dežela ima večinoma male posestnike, kateri lahko redijo na tisoče prašičev. Mnogo pa bi jih lahko redile male delavske družine v bližini tovarn. V teh krajih se navadno uniči veliko dobrih kuhinjskih odpadkov, nasprotno bi se lahko porabili s pri-dom. Vzemimo da so kuhinjski odpadki ene delavske družine vsaki dan 3 IV vredne, znaša to v enem letu 11 K, v ' več letih je to že lepa glavnica. Vrhu tega ima delavska družina zabavo in nekaj opravka v prostem času, kar služi v razvedrilo.
Mnoge gospodinje se zaradi lepšega nočejo pečati s prašičerejo, zdi se jim sramotno pokladati prašičem. To jim je izbiti iz glave. Vsak tak predsodek ni utemeljen in postavlja gospodinjo v slabo luč, ker opazujemo, da prašič ni umazan, če ni prisiljen; ljubi ravno tako red in snago, kakor vsaka druga žival. Kdor je imel kedaj opraviti s prašiči, ta mi mora pritrditi. Najde se tudi izgovor, da ni pravih shramb za meso in zabelo in ta prehitro poide.
To je zopet stvar vzorne gospodinje, ki si že zna pomagati.
[. Omeniti je še, da je nujno potrebno za male delavske družine, rediti enega ali dva pujska". Tembolj je to potrebno v draginji, ker kroži mnenje koliko naš kmet zasluži in kako delavstvo odira. V lastni izkušnji se bode pokazalo, da se le s pridnostjo in varčnostjo da nekaj zaslužiti. Tako bo sčasoma izginila ta gorostasna neresnica, |da kmet odira. Koliko je pa mladih ljudi v krajih industrije, ki niti ne vedo, kje se meso prideluje in kako. Ali iy tovarnah ali iz rastlin? Torej je dolžnost, da se vsi brez razloga zavzamemo za prašičerejo, koristi ne bodo izostale.
sssšž^ ШШ (MllCi.
Na Bizjaku pri Blegetašu je dekla Jera že dalje časa opazovala, da daje ena, krava v hlevu manj mleka kot ponavadi. En sesek, včasih tudi dva, sta bila zjutraj skoro vsaki dan pomolže-na. Ni si mogla tolmačiti od kod to prihaja. Sprva je mislila, da se je krava [sama sesala, kar pa ni odgovarjalo resnici, ker je imel krava, razun zjutraj, ob času molže zmiraj polno vime mleka. Tudi ni bilo opaziti bolezni na Imenu. Deklo je začelo skrbeti, ker je tudi gospodinja opazovala pomanjkanje mleka v latvieah.
Ko je dekla pripovedovala, kako sc to njej sami nerazumljivo zdi, da zmanjkuje samo zjutraj mleko od sivke, ki stoji ob steni in najbližje vrat; je gospodinja bila mnenja, da dela to bobna roka, ki hodi ponoči kravo Bolzt.
Ko je zvedel gospodar to nepriliko, je ukazal hlapcema ponoči stražiti hlev. Tri noči sta stražila hlapca hlev in krave, toda brez uspeha.Sivka je imela vsako jutro dva seska prazna. Gospodar ni hotel verjeti, stražil je sam hlev in krave tri noči, toda z istim neuspehom kot hlapca, prejšnje noči.
Zagonetka je delala vsem velike preglavice ker niso mogli zasačiti tatu, ki zna tako skrivno kravo molzti.
Gospodinja, ki je v nedeljo popoldne srečala svojo starejšo sosedo iz cerkve grede, vprašala jo je za svet, kaj naj stori da zaloti tatu. Soseda je verovala v vraže ter je tudi ta slučaj pripisovala vražam. Takoj ji svetuje, naj se poda v Podrebro k stari Zmesi, tako so imenovali staro ženico, ki je bivala v stari napol podrti koči ter živela od mi-lodarov. Slovela je daleč naokoli kot zagovornica copernij.
Drugo jutro navsezgoda j se je podala dekla Jera k Zmesi.
Starka še ni bila pokonci, ko je začela Jera ropotati po vratih, katere so bile zapahnjene z leseno zatvoro. Ker se to ni pripetilo prvikrat, je ženica takoj slutila, da bode zanjo zopet dan zaslužka. Takoj je vstala ter šla odpirat Jeri, katera je že nestrpno čakala
pri vratih. Obrazložila ji je vse težave ki jih je prestala zaradi tatu, kateri hodi kravo molzt.
»To je res zagoneten slučaj, takšnega še jaz ne pomnim, zares hudo zacop-rano.« Starka je šla iz hiše v zamazano kuhinjo ter se kmalu vrnila. Prinesla je seboj nekaj zelišč, velela Jeri naj vzame zelišča ter naj tri dni pred prvo nedeljo v mescu, pred solčnim vzhodom, trikrat gre okrog hleva, zatem pa naj da vsako jutro nekaj tega zelišča s kruhom, pečenim iz ajdove moke iz druge dežele sivki. To sredstvo bode gotovo pomagalo, ako ne, naj še enkrat pride, dala bode drugo sredstvo.
Jera je bila uverjena, da bode to sredstvo pomagalo, stisnila starki star tolar v roke, se poslovila in odšla proti domu.
Gospodinja jo je že težko pričakovala. Ko prihiti Jera na dom, jo je z zanimanjem poslušala, kaj ji je storiti. Takoj je pisala svoji prijateljici v sosedno deželo, naj ji pošlje ajdove moke, da bode mogla speči potrebni kruh. V teku petih dni je moka dospela in kmalu je bil kruh pečen. Dekla je skoro nekoliko nejevoljna izvrševala ukaz starke, bilo jo je vselej strah. Paziti je morala, da se je vse izvršilo vedno pred solnčnim vzhodom.
Približal se je zadnji dan. Na vse zgodaj je že Jera vstala ter z nekim strahom pričakovala, kaj se b.ode naredilo. Bolj ko sc je bližala po trikratnem obhodu hlevu, tembolj jo je obdajal strah. Kaj se bo zgodilo. Poti-homa je odprla vrata, da jo niso opazile ter mirno zopet zaprla. Sivka, ki je navadno ležala trdno ob steni, se je slučajno vlegla bolj po strani. Ko stopi Jera bliže krave, da bi ji izročila zadnji košček kruha, se hipoma prestraši, ko vidi, da sc je nekaj zganilo pred nogami. Ker je bila še tema, je stopila k vratom, jih nalahno odprla, da bi videla, kaj se valja pred kravo. Danilo se je ravno. Ko vrata na stežaj odpre, zagleda veliko strnišno žabo, ki je pridno ležečo kravo sesala.
Vsa razsrjena pograbi dekla železne triroglatc gnojne vile ter ž njimi vrže žabo iz hleva.
Bilo je ravno prvo nedeljo v mesecu majniku, ko je na vse zgodaj vpila Jera zunaj hleva, držeč v roki vile, na njih nasajeno in prebodeno veliko žabo, katera se je pri mleku sivke jako lepo zredila.
»Ti grda coprnica, sedaj si jo skupila,« je ponavljala venomer ter tolkla z vilami z vso silo ob tla.
Gospodinja, ki je slišala vpitje, pribiti še vsa zaspana in napol oblečena iz hiše ter vsa zmedena povprašuje, kaj se je zgodilo?
Na svoje veliko začudenje zagleda na vilah nasajeno žabo, od katere je mleko kapalo. Obenem tudi vidi več luž z mlekom po tleh, koder je dekla tolkla žabo ob tla.
Gospodinja si ni mogla stvari drugače razlagati, kakor da je žaba padla v molzni želitar ter se pošteno mleka
napila. Dekla pa se sedaj znaša nad ubogo žabo, ker ji je vse mleko spridila in napravila neužitno.
»No, hvala Bogu,« je vzdihnila gospodinja,'»da smo enkrat vjeli to co-prnico,« ko ji je dekla razložila, kako je na.šla žabo ob kravi. Koliko skrbi nam je povzročila ta grda žaba v našem hlevu.«
Vendar pa je bila gospodinja tako zaverovana v copernije, da se je bila prestrašila, ko se je spomnila, da bode najbrže ta žaba coprnica. Oh, kaj bo zdaj, coprnico je ubila, sedaj se bodo druge coprnice maščevale nad tem. Kaj če jih pride deset namesto ene. Co-prnija, coprnija, kaj bode zdaj, ako bodo morda zaradi tega poginili prašiči. Dekla ni poslušala več gospodinje, temveč odšla v hlev po opravkih.
V tem hipu se prikaže med vrati sosedna gospodinja z loncem mleka v roki ter nese pujskom na vse zgodaj jesti. Kako se začudi, ko pridejo k ho-ritu le štirje puški. Vsa prestrašena se ozira po petem pujsku; na svojo žalost opazi mrtvega v kotičku svinjaka.
Blegetaška, ki je cel dogodljaj opazovala, je bila uverjena, da je ta pujsek poginil zaradi ubite žabe coper-nice. Bala se je še hujšega. Res se je še isti dan zvedelo, da je di'ugemu sosedu izginil lep domač pes. Seveda se je tudi ta slučaj pripisoval ubiti žabi coprnici, dokler se ni vsak slučaj zase pojasnil.
Pujsek je požrl krompir, ki mu je obtičal v sapniku. Pes pa, ti je zašel v gozd, kjer ga je ustrelil neki lovec.
Ves dogodek se je kmalu raznesel po vsej vasi. Dekla Jera pa je morala večkrat pripovedovala o žabi coprnici. Akoravno so bili vsi na jasnem, da to ni bila nobena coprnica, temveč navaden dogodek, vendar imenujejo še danes na Bizjaku veliko žabo z imenom coprnica. Nek hudomušnež pa je pesmico zložil in jo večkrat zapel:
V hlevu pod škafom Pa žaba čepi, Po dnevu počiva Po noči bedi.
Ko kravo pomolže Se spat ji mudi, Pod škafom se žaba Prav dobro redi.
Ko Jera zapazi, Več usmiljenja ni. Vile pograbi, Pa žabo umori.
Zdravilo zoper mravlje m sodnem vrtu.
Zmešaj saje z lanenim oljem in s to zmesjo namaži deblo drevesa tanko krog in krog. Črez ta obroč ne pojde nobena mravlja. Debla mladih dreves moraš na gladkem mestu namazati kroginkrog z navadno kredo, precej debelo. Obroč naj bo 6 do 10 cm širok. Ako mravlja pride do tega obroča, si s to kredo opraši nožice in pade na tla. Po dežju se obroč ponovi.
nt 1L jnnnnnnnnnnni^r-!n
0 a	□ n
_ g V korist obmejnim Slovencem! g U
J a □ U шпааппдс---------
m kova
je najboljše nadomestilo za navadno zrnato kavo. Izvrstno žitno kavo izdeluje Kolinska tovarna v Ljubljani, ki nam je že dobro znana po svoji nedosežni Kolinski kavJni primesi v korist obmejnim Slovencem, Kolinska žitna kava se dobiva pri trgovcih v platnenih vrečicah po pet kilogramov. Naravnost je tovarna ne razpošilja, ker ne mara po nepotrebnem oškodovati slovenskih trgovcev. Kolinska žitna kava je od vseh najcenejša, cenejša od vsake druge žitne kave. O tem se vsak lahko sam prepriča. Kolinska žitna kava je izdelana iz domačega žita, ki je povsod priznan kot izvrsten.
Prav posebno dobra pijača je žitna kava, če se ji pri-dene Kollnske ka-vine primesi v korist obmejnim : Slovencem. :
Kakor je znano našim bralcem že prav dobro, je Kolinska tovarna ' domače podjetje, edino te vrste na celem našem jugu. Nobene domače tovarne ni, izvzemši Kolinsko to-; varno, ki bi izdelovala tako dobro blago. O tem se je vsak že davno lahko prepričal.
Eno moramo pa vendarle — ako-ravno smo to že večkrat storili — spet iznova poudariti, namreč to, da od Kolinske tovarne, t. j. od čistega letnega dobička, ki ga donaša tovarni prodano blago, dobiva vsakoletni redni donesek „Slovenska Straža" za svoje delo v korist obmejnim Slovencem. Malo, zelo malo je domačih podjetij, ki bi se
tako zvesto spominjala naših narodnih potreb, kakor Kolinska tovarna. Zato je pa na drugi strani tembolj' naša sveta dolžnost, da jo podpiramo s tem, da kupujemo blago, ki ga iz-
deluic: Kolinsko
kavino primes in Kolinsko žitno kavo.
S tem ne kupujemo le izvrstnega^ blaga, temveč podpiramo tudi do-1 mače podjetje in pa delo naše „Slovenske Straže" v korist obmejnim Slovencem. Kolinsko žitno kavo in Kolinsko kavino primes prav toplo priporočamo vsem našim bralcem, posebno pa vsem našim gospodinjam. Nobene res slovenske hiše bi ne smelo biti, kjer bi ne poznali naših domačih izdelkov iz naše domače
Kolinske tovarne v Ljubljani.
nuunnnngganaaaann П □	□ n
□u □ V korist obmejnim Slovencem! g У
□	□ U
oaaaaaauuannnuuuo
strelne opeke
Veliko množino cementne zarezne
kakor tudi cementnih cevi vseh velikostih prodaja po nizkih cenah
Bogdan Oblak v Logatcu.
1609
Dama
ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko kožo in belo polt, se umiva le z
Steckenpferd lilij no mlečno milo
(znamka Steckenpferd) tvrdke Bergmann & Co„ TeSin ob Labi. Komad po 80 v se dobi v vseh lekar-
nah, drogerijali in trgovinah s parfumom i. t d
609
kedaj takougod-no priliko? Kje še, kot pri meni, dobite 40 metr. sortiranih ostankov med istimi:
Imate H
Delen zelo moderni vzorci za damske obleke in bluze. Ang . c.flr okusni vzorci za srajce, bluze itd . Kanafas živahne barve za postelne prevleke. Oksford za moške srajce za vsakdanjo vporabo, zelo močan. Platno belo
17 - K?
epi
bi go za obleke in bluze. Modrikast blago za kuhinjske predpasnike in obleke za doma; za samo
Vsi ostanki popolnoma brez napake in zajamčeno pristno barvni. Dolgost ostankov 3 — 10 metrov. Nikak riziko. Naročite takoj: Dalje 40 metr. finega p'atna za životno in posteljno perilo za K 19-50. Rjuhe brez šiva, zajamčeno platno, nedosežna dobra kakovost 160 cm široke, 226 cm dolge, komad K 2 65. Najmanj se odda 6 kosov. Bazpošllja se po povzetju!
Ihalnioa Julij Kantor. Baby pri Hachodu (Češko).
CLIMAX motori na petrolej
Najcenejši obrat.
Взсћпсћ & Co.
tovarna za motorje dunaj xix 6.
HeilijenstSdterstras, 83 j je.
Uradne ure od 8. rano do 7. ure zvečer
kadar bodete kupovale
blago za lepe obleke, rute, kakor tudi drugo blago
oglasite se zagotovo kadar pridete v Ljubljano v gvantni trgovini
R. MIKLHUC
Stritarjeve (Spltalske) ulice 5
594	tam najdete
zelo veliko izber blaga vsake viste, poštene ugodne cene ter prijazno in zanesljivo dobro postrežbo.
Dstredni banka p°dE,ulnlca Ш českych spofiielen V.™™
* Osredn. banka Čeških hranilnic. Ponterosse 2.
Vloge na knjižice:
4 V/o
Premijne vloge:
43/*
Vloge v tekočem računu in vloge fiksne najugodnejše. Bančno trgovanje vseh vrst. 135 52-1 - Oddelek za vadije in kavci/e. -
Uradne ure od 8. rano do 7. ure zvečer.
ćžia tnikt «■ «.Jkm&riho "Materi telijo jivbnt. po ceni in __ Jttt<nesl/iixrpotovali na/se ol>rntjfo
cSmronJ^dfjTietetZa.
v Jfjubf/aru kolodvorske. ulice20, VšakovrslhattpasnilaAtpoMlnBpIaiml