http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tGCjdìK ČETRTEK, 22. OKTOBER 2009 / ŠTEVILKA 830, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 830 SINCE 1964 —25 GRADBENIŠTVO IN IZVAJALSKI INŽENIRING GMD MILANIČ DUŠAN S,P, uim.dipUri.gwdb. gsm 041 633 987 Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743 (3 smobil lko Pru/oi noLral lor\ona Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC IRM I ■1W101 Socialni oskrbovalec na domu Program začne 16.11. 2009 CM) UWDSM UNIVERZA KOKR ifwvutsrrA POPOLARI fAPOOtmUA 05/ 612 80 00 info@lu-koper.si Problem je kvadratura kroga Življenje je zapleteno. Vedno bolj zapleteno. In tudi vedno bolj hitro. Spominjam se, kako se mi je vleklo tisto dolgo leto od sedemnajstega do osemnajstega in kako hitro je naokoli danes. Pa me to niti ne skrbi preveč. Bolj me skrbi dejstvo, da vse težje dohajam življenje, ki tako brzi okoli nas. Vilko ali Slavko Meni je vseeno, samo da je polka in da je okoli zadosti folka, takšnega, ki je za žur, če je treba do poznih ur. Ker pa z leti vsi prej hitijo spat sem se lotil že popoldne igrat. Tokrat za Marizo, sosedo izza sanka, ki je skrbela, da nam nič ne manjka, in nam postregla golaž od srnjaka, in naredila iz trgovca veseljaka. (Mef) In zato sem včasih slabe volje. In tudi fotografija, ki so jo verjetno poslali prijatelji župana iz sosednje občine me ni razveselila, čeprav so se ji mnogi okrog mene nasmejali na ves glas. OK, bomo pač imeli za sosedo kro-žiščno občino, kar bo morda nekoč njihova turistična tržna niša. Pač, njihova stvar. Moja postane v tistem trenutku, ko postanem udeleženec tega urejanja človeških poti na tako banalen način. Pred časom mi je prijatelj govoril o tem, kakšno napako je naredil, ko je šel na popravni vozniški izpit v Koper. “Dan pred izpitom je bilo križišče tam, naslednji dan pa že nekje drugje. Zato sem šel v Ilirsko Bistrico, kjer še semaforja nimajo in sem naredil iz prve” se je še pohvalil. In sem ga razumel, saj je mojih let in vem, kako je pri teh letih sprejemati spremembe. Celo življenje smo namreč zavijali v križiščih levo ali desno, spoštovali prednost desnega, čakali na zeleno luč semaforja in predvsem bili enako hitri kot vsi ostali. A tega ni več. Križišča so zamenjala desničarska krožišča, prednost imajo tisti na levi, semaforji izginjajo in skoraj vsi so hitrejši. Tako kot se je razdelila družba na bogate in revne smo se razdelili na počasne in hitre. Počasni smo hitri le še na ravnih odsekih avtoceste, hitri pa so hitri povsod, tudi tam, kjer bi lahko bili počasni. Odhod v Koper, Trst ali Ljubljano je za voznika s petdesetletno prakso prava avantura, zdaj bo postala to še za kolesarje in morda še za matere z vozički, pešce, invalide... Pa smo s hitrostjo tudi kaj posebnega pridobili? Prav zanima me, koliko od hitrih zna izračunati .r NOVO Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA Tel. 05/64 01 300 URNIK: vsak dan, tudi v sredo: 8.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00 sobota: 8.00 - 12.00 l\/l 0X0 l\/l AXIX površino kroga. tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola ! Avto Center Jereb. Izolo www.a-jefeb.sl 0 BANKA KOPER Meditacijski KOTIČEK Vršilka dolžnosti direktorja izolskega zdravstvenega doma Gordana Živčec Kalan in izolski župan Tomislav Klokočovnik sta v ponedeljek uradno prevzela dve novi reševalni vozili, za kateri je izolski zdravstveni dom odštel dobrih 130.000 Evrov. To je za izolski zavod seveda veliko breme, zato je toliko manj razumljivo, da nakupa nista sofinancirali niti piranska niti koprska občina, čeprav izolska reševalna postaja opravlja prevoze za vse tri občine. Tako ima izolska reševalna postaja zdaj v uporabi deset, v glavnem novejših reševalnih vozil, s katerimi opravlja predvsem nenujne reševalne prevoze, medtem ko je za nujne reševalne prevoze organizirana pre-hospitalna enota, ki se še vedno nahaja v provizoričnih prostorih ob bolnišnici, medtem ko je v novi reševalni postaji gotovo dovolj prostora tudi za njihova vozila. Še zanimivost: Primopredaja obeh avtomobilov je bila opravljena štiri mesece po nakupu in obe vozili sta doslej opravili skupaj že več kot za 50.000 kilometrov prevozov. PREDSTAVLJENE AVTORSKE ZASNOVE UREDITVE IZOLE Projekta Kopališča, parki in sprehajalne poti ob morju - Lungomare in Trajnostna prenova urbanih območij - kulturna dediščina, identiteta in razvoj mesta Izola se odvijata dalje po predvidenem načrtu. V torek 13.10.2009 seje v palači Manzioli odvijal drugi del strokovne urbanistične delavnice, na katerem so zbrani avtorji predstavili svoje programsko-urbanistične zasnove ureditve izolskega starega mestnega jedra, mestnega območja in samega obalnega območja Lungomare. Za organizacijo skupne delavnice za oba projekta so se organizatorji odločili zaradi povezanosti in prekrivanja obeh obravnavanih območij. Delavnice seje skupno udeležilo 12 projektnih skupin, med katerimi je večina predstavila avtorske zasnove za oba projekta - videli smo lahko 12 rešitev za območje Lungomare in 10 rešitev za območje starega mestnega jedra. Večina sodelujočih je že sodelovala pri različnih urbanističnih projektih v Izoli in so zelo dobro seznanjeni z lokalnimi značilnostmi in problematiko. Predstavitvam sta prisostvovala tudi izolski župan in podžupana. Oba projekta sta sofinancirana s strani Evropske unije v okviru 1. javnega razpisa za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«. Predstavljeni koncepti so izražali pestre in raznolike pristope do obravnavane teme, ki vseeno temeljijo na skupnem izhodišču, kar potrjuje uspešnost predhodnih delavnic. Avtorske zasnove so bile do 21.10.2009 razstavljene v palači Manzioli v Izoli. Razstava je prestavljena v prostore Urada za okolje in prostor Občine Izola, Postojnska 3, kjer je ogled možen do 15.11.2009. Vabimo vse, da si sami ogledajo razstavo ter podajo mnenje o posameznih rešitvah. Cilj te faze projekta je združiti najboljše rešitve iz posameznih avtorskih zasnov in ustvariti celostno najprimernejšo urbanistično rešitev za nadaljnje faze obeh projektov. Pripravili Občina Izola in Oikos, d.o.o. OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA Sončno nabrežje 8 Riva del Sole 8 6310 Izola Isola 15 Naložba v vašo prihodnost Olf fucilo DOMO HXA-MLTRA EVROPSKA LN'ljA Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Ze res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsakih 14 dni bo za Mandrač napisal o tem, kakšno je življenje tam v primerjavi z življenjem tukaj. Pisal bo o njihovem pa o našem županu, o njihovih in naših komunalnih in drugih težavah in podobno. Pazljivo branje vam želimo Opera Metropolitana piše: Zoran Odič ČUDNI ČASI, ČUDNI OBIČAJI Ljubljana je za nekoga samo izvesek na avtobusni ali železniški postaji, za nekoga je mesto kot mesto, v katerem se živi (vse slabše), dela (vse manj, in manj plačano), študira in žurira. Za nekoga je center znanosti in izobraževanja, za drugega je znanost in izobraževanje nekaj povsem nepotrebnega in odvečnega. Tudi za zgodovinarje je zanimiva - eni trdijo, da je prvo naselbino na mestu današnje Ljubljane zgradil Jazon s svojimi Argonavti, ter spotoma ubil zelenega zmaja, ki so ga danes postavili na ljubljanski grad in je zaščitni znak Ljubljane. To, da sem podobnega videl v Celovcu in, da tam trdijo, da je to njihov zmaj, ni pomembno. Zakaj bi se prepirali o zeleni mrcini, ki jo je ubil nek Grk med popotovanjem skozi te kraje. Prav zares je Ljubljana prvič omenjena oziroma zapisana kot Laibach leta 1144 in kot Luwigana leta 1146, kar je sicer lepa starost. A Izola je prvič omenjena v dokumentu cesarja Otona Velikega že leta 972. Naj se ve. Ljubljana je od različnih osvajalcev, ki jih ni bilo malo, sprejemala različne izvedbe svojega imena, Izola pa je svoje ime dobila in ostala z njim, čeprav osvajalcev in zavojevalcev tudi njej ni manjkalo, ker je v imenu in statutu bila svobodna, libertas občina, komuna, skupnost. To je ostala do danes; občina, komuna in tudi upravno enoto ima. Pa svoj izolski časopis, ki se bere. A kljub vsemu je Ljubljana, čeprav nikoli ni imela libertas v imenu, postala prestolnica, z vsemi atributi, ki sem sodijo - parlament, vlada, veleposlaništva, bančništvo, birokracija, sodišča, od temeljnih do vrhovnih in ustavnega. Tudi časopis svoj ima, Ljubljana, le da ne vem kdo ga bere. Zato pa ima druge dobre časopise, brane in manj brane, ki vse bolj postajajo znani po tem, da jih vlečejo po sodiščih, ker ljudje, ki mislijo, da so oblast, trdijo, da jih žalijo, blatijo njihovo čast in ime in podobno. Pa se največkrat sploh ne vprašajo kakšna je ta njihova čast in kakšna je njena cena. Saj še njihovih imen velikokrat ne poznamo. In vendar sodišče prepove Hribarju, da v svoji oddaji “po nepotrebnem” omenja urednike RTV, tako kakor je bilo judom prepovedano izgovarjati ime Jehove ali pa muslimanom slikati Alaha. Ali pa Dnevniku prepove omenjati ime rešitelja slovenskega gospodarstva, Pierpaola Geranija, ki bo v Slovenijo pripeljal dvesto milijonov evrov svežega kapitala iz znane gospodarske velesile Deviških otokov. Ti otoki so najbolj znani po tem, da vsa umazanija, tudi denarna, iz njihovih bank pride nazaj deviško čista. Ali pa, sodišče obsodi novinarja Mladine, ker je za poslanca, ki je slovenske homoseksualce v parlamentu pošiljal na Dansko ali Finsko, pa se norčeval iz zakona o registraciji istospolne skupnosti, zapisal, da je svojo domislico »pospremil s kavarniško mimiko... V resnici pa je izpadla zgolj kot normalni domet cerebralnega bankrotiranca, ki ima srečo, da živi v državi s tako omejenim bazenom kadrov, da se lahko človek njegovih karakteristik znajde celo v parlamentu, čeprav v neki nominalnega spoštovanja vredni deželi ne bi mogel biti niti hišnik povprečne urbane osnovne šole. « V zapor z novinarjem, zbrcati ga je treba iz službe, kot to lepo demonstrira Berlusconi, ali pa, kot v Rusiji in bližnji okolici, metek v glavo, pa mir. Kaj bi se šele zgodilo, ali kaj se bo zgodilo, če novinar za nekoga napiše, da se obnaša kot opica? In ga vse opice tožijo na sodišču zaradi razžalitve časti in dobrega imena? Pa se vprašam kam to vodi; demokracija ni, diktatura tudi ni. Čuden pojav je to. Kot nekakšna demokratura. p>$\ri £ | franšizni prodaj dni Polzela v Koprski 18, obogatili naš program nogavic še z blagor st vle znamko kvalitetnega ženskega tli; Cenjene stranke obveščamo, da smo v vno K O M E perila Komet iz Metlike Vabimo vas, da nas obiščete vsak dan dopoldan od S.ure do 13. ure - popoldan od 16. ure do 20. ure. V soboto samo dopoldan. Veselimo se vašega obiska! Reorganizacija ni končana Najprej Center potem direktor! Kriva je zmeda oziroma križanje med seboj povezanih aktivnosti. V Izoli namreč reorganiziramo Center za kulturo, šport in prireditve, reorganiziramo turizem, ju združujemo, še pred tem pa zaposlujemo programsko poslovnega direktorja Centra po starem statutu. Očitno bo treba spremeniti vrstni red. Tako so ugotovili tudi člani sveta javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve, ki so na svoji ponedeljkovi seji sklepali tudi o mnenju v zvezi s predlaganim kandidatom za bodočega direktorja Centra. Pri tem so upoštevali tudi odločanje obeh programskih svetov, ki sta v obravnavo dobila isto gradivo. V programskem svetu za šport so kandidatu izrekli negativno mnenje, saj ga dejansko nihče od članov, ki so vsi dolgoletni športni delavci, ne pozna poleg tega pa se niso želeli izrekati o zgolj enem kandidatu. Podobno so razmišljali tudi v programskem svetu za kulturo, le da niso oblikovali negativnega mnenja ampak so zahtevali več informacij o kandidatu. Komisija je odločala prva Center za kulturo, šport in prireditve ima dokaj nenavaden status, saj po njegovem statutu direktorja Centra imenuje občinski svet, svet zavoda in programski sveti pa dajejo zgolj mnenje o kandidatu. Zato je predstavitve kandidatov (devet jih je bilo) poslušala in ocenjevala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je ocenjevala njihove reference in njihovo predstavitev ter vizijo delovanja bodočega centra. Po seštevku posameznih točkovanj članov komisije so izstopali trije kandidati, z minimalnim preglasovanjem pa je bil za kandidata izbran dolgoletni direktor Merkator Degro-ja, Boris Požar iz Malije. Člani sveta javnega zavoda so v ra-spravi predvsem ugotavljali, da kandidat ni primeren za programsko poslovnega direktorja, saj področji kulture in športa premalo pozna, niso pa imeli pomislekov na njegove poslovne sposobnosti. Toda, razpisano ni bilo mesto poslovnega direktorja ampak programsko poslovnega, zato so večinsko izglasovali, da njegove kandidature ne podpirajo. Temu sklepu pa so dodali pobudo, da strokovne službe in občinski svet pospešijo reorganizacijo in novo organizacijo bodočega Centra za kulturo, šport in turizem, ter šele nato razpišejo delovno mesto poslovnega direktorja Centra in treh vodij samostojnih enot (za šport, kulturo in turizem). Odločal bo župan Čeprav mnenje sveta in obeh programskih svetov Centra ni obvezujoče pa bo gotovo imeli svojo težo pri odločanju o kandidatu na novemb rski seji Občinskega sveta. Prav zato je zelo mogoče, da bo župan, kot predlagatelj kandidata, začano zadržal to imenovanje in počakal na sprejem statuta bodočega zavoda, kjer bo zagotovo razpisano mesto poslovnega direktorja Centra. Ce pa se bo odločil drugače in kandidata vendarle predal v odločanje občinskim svetnikom je prav mogoče, da ta ne bo dobil zadostne podpore in bo treba vse postopke začeti znova. Vršilcu dolžnosti se mudi V.d. direktorja, Darko Grad, zagotovo ni zadovoljen s takšnim razpletom, saj je že večkrat javno povedal, da želi čimprej prepustiti vodenje Centra bodočemu direktorju. Ta naj bi tudi imel boljše odnose z ustanoviteljico, Občino Izola, s katerimi je sam imel kar nekaj težav, posebej v zvezi s financiranjem nekaterih nujnih invesaticijskih del v športnih in kulturnih objektih. Podobno je bilo tudi ob odločanju o strategiji reorganizacije Centra, ki še vedno ni sprejeta oziroma je sprejeta v obliki, ki ni bila v javni obravnavi. Občina dolguje Centru vsaj 80.000 Eur Takšen podatek so na seji sveta javnega zavoda izvedeli ob obravnavi stanja v Centru, točki, ki je prišla na dnevni red zaradi nekaterih govoric o finančnih težavah Centra. V.d. direktorja je povedal, da Občina Centru dolguje pribliužno 80 tisoč Burov, upa pa, da jim bodo priznali tudi nekatere druge nujne investicije, ki so jih opravili, čeprav niso bile v planu. Med takšne sodi tudi gradnja protipožarnega zidu okrog kurilnice v športni dvorani, ki jo je zahteval požarni inšpektor, mimo plana pa so kupili tudi zastor v dvorani in motor zanjo, saj je stari skorajda razpadel. d.m. 15 let osnovne šole Livade Ob 15 letnici šole v Livadah so učenci in delavci šole pripravili bogat program aktivnosti v zvezi s projektom vrstniške mediacije, celotni prireditvi pa so dali naslov Ni nam vseeno. V sredo, 21. oktobra so aktivnosti jutranjega dela razdelili po triadah. Učenci od prvega do tretjega razreda so pripravili igro o vrstniški mediaciji, ter imeli tudi delavnico na temo čustva. Učenci 4. in 5. razreda so si ogledali film Modra radirka, pripravili delavnice na temo “čustva in jeza” ter sprejeli v goste vrstniške mediatorje iz osnovne šole Vojke Šmuc. Tam imajo to obliko razreševanja sporov med učenci že kar dobro razvito, v Livadah pa je mediacija najbolj zanimala prav učence druge triade. Tudi učenci 6., 7. 8. in 9. razreda so pripravili igro o vrstniški mediaciji in delavnice na temo konflikt, čustva in aktivno poslušanje. V drugem delu praznovanja so učenci izdelovali razredne simbole, prevladovalo pa je srce. V zadnjem delu praznovanja pa so predstavili še himno šole, poslušali pozdrav ravnateljice in sklenili živo verigo kot znak povezanosti vseh, ki obiskujejo ali so zaposleni na osnovni šoli Livade. a.m. Terapevtska skupnost Izolsko Drevo življenja ima zelo globoke korenine Terapevtska skupnost v Medljanu je že nekaj časa predmet spora med Občino Izola in društvom Drevo življenja. V resnici gre za stavbo, pri gradnji katere je občina Izola pred časom zelo aktivno sodelovala in po nekaterih podatkih v gradnjo vložila blizu pol milijona Eurov, zdaj pa se bori za uveljavitev svojih lastninskih pravic. Že nekaj časa pa v stavbi deluje terapevtski inštitut, ki ga sofinancira tudi ministrtvo za zdravje. Vendar bo v naprej to počelo le, če bodo program podprle vse tri občine. To pa ni prav gotovo, saj je spor med občino Izola in društvom evidenten in bo verjetno končal na sodišču pa tudi podpora ostalih dveh občin ni ravno zanesljiva. Kaj lahko se torej zgodi, da denarja za izvajanje programa odvajanja od drog ne bo mogoče izvajati v takšni meri, kot bi si v društvu želeli. Stališča občine Izola in pobuda o pridružitvi varovancev društva Sožitje obalnih občin so bralcem Mandrača že znana, manj pa je znanega, kako na celoten zaplet gledajo tisti, ki so terapevtsko skupnost gradili in v njej izvajajo svoje programe. Zato, v dogovoru z novinarko Radia Koper - Capodistria, Silvo Ferletič, objavljamo tudi pogled z druge strani. Zdravnik Peter Bosman, pobudnik ideje za gradnjo centra za zdravljenje odvisnikov od nedovoljenih drog, s katerimi se je sicer srečeval pri svojem zdravniškem delu v ambulanti pravi: - Ko sem šele začel sem začutil, da bi bilo potrebno tudi v Sloveniji ustanoviti komuno, toda ne samo navadno bivalno komuno, temveč komuno ki bi dobila tudi podporo Kakijev ples vTalasu Strunjan sobota, 24. oktober 2009, ob 20. uri v restavraciji Hotela Svoboda v Strunjanu Vabljeni vsi, ki si zaželite zavrteti v plesnih ritmih ob odlični glasbi skupine Rockfellerter okusiti izvrstno kulinariko strunjanskih gostincev. Napovedujemo: Praznik kakija, 6.-8. november 2009 TERME I E* KRKR talaso Strunjan Tel.: 05/ 67 64 100, www.terme-krka.si v smislu psihologije, v smislu psihiatrične obravnave, v smislu reintegracije v družbo. - Kdo je finančno sodeloval pri tej investiciji? - Ko je bil projekt šele pri začetku, smo se odpravili k takratni izolski županji Bredi Pečan, ki je takoj na začetku povedala, da lahko društvu Drevo življenja pri izolski Občini pomagajo, toda večino sredstev si bodo morali priskrbeti sami, tako da je sicer res, da Občina Izola finančno pomagala, in zato tudi hranijo vse račune, in je torej nesporno, da so vložili okoli 400.000 eur, ampak objekt, ki danes stoji v Medljanu, je vreden okoli 1.700.000 eur, kar pomeni, da smo večino sredstev dobili od donatorjev, ljudi, ki so sredstva prispevali, ko sem jim razložil, zakaj jih potrebujemo. - Kako pravzaprav gledate na te nesporazume, na vse to kar se trenutno dogaja okoli terapevtske skupnosti na Medljanu? - Zelo sem žalosten, in moram reči, da si nikoli nisem mislil, da bo prišlo do takšnega spora. Moj namen je bil, in še vedno je, zelo iskren. Rad bi pomagal odvisnikom, in to je to. In ponudil sem moje ime in strokovnost ter hodil okoli in prepričeval ljudi, zakaj je potrebno pomagati. Upam, da bomo prišli do pametnega dogovora z Občino Izola. Izolski župan, dr. Tomislav Klokočovnik, vidi razloge za neurejena razmerja med društvom Drevo življenja in Občino v ravnanju prejšnje županje Brede Pečan, o katerem pravi sledeče: - V bistvu, za čas njenega županovanje, je del sredstev, govorimo o znesku okoli 400.000 eur, šlo brez javnega razpisa, ali kakorkoli že, v Društvo drevo življenja, in iz katerega se je nato zgradil ta objekt, kar pa je zelo sporno s pravnega vidika, da ne rečem že z moralnega, zato sem postavil to točko na dnevni red Občinskega sveta, da bi končno ta objekt legalizirali. Da torej dorečemo, kdo je lastnik, ker občina je 90-95% odstotkov celotnih sredstev prispevala sama. - Od kod vam podatek o tem deležu? - To so izračunale moje službe. Gre za revalorizacijo. Toliko je bilo vloženega, ko se je gradilo, in danes je vredno toliko denarja. - Kot Občina, koliko imate vpogleda v dejavnost in v investicijo samo? Nobenega. Ker takrat je bilo narejenih ogromno napak. Šlo je vse po domače. Pa če pustimo na stran zdaj te legalne zadeve; v obalni regiji imamo ogromno invalidnih otrok, ki bivajo po raznih inštitucijah po vsej Sloveniji, in zaželeli smo si, da bi te otroke pripeljali v to domačo inštitucijo na Medljanu, ki je trenutno prazna, ker ne funkcionira. Tam imajo vsega dva odvisnika od težkih drog, vemo pa, da je potrebno takšne odvisnike zdraviti daleč od domačega kraja. - Se vam zdi pobuda, da bi tam namestili osebe s posebnimi potrebami, smiselna, glede na to, da kot Občina za to nimate nobenih možnosti, vsaj dokler se ne uredijo lastniška razmerja? - Seveda. Najprej smo hoteli urediti pravno formalne zadeve, torej lastništvo, in zato smo gospoda Štuvo povabili na razgovor z namenom, da bi to tudi uredili. Da se torej stvar ovrednoti, da se vpiše, komu kaj, da se te pravne formalnosti pravne uredijo. - Pa ste osebno poslali nekoga, da bi za vas to preveril? Seveda, poslal sem gospoda, občinskega svetnika, ki se je poskušal dogovoriti z gospodom Štuvo, da bi prišel na sestanek. Ta pa ga je vsakič prestavil, na koncu pa prišel s svojim odvetnikom, kljub temu da smo se na začetku zmenili, da odvetnikov ne potrebujemo, saj lahko tudi sami pridemo do ustrezne rešitve. Gospod pa je zahteval, da bi občina še dodatno investirala v objekt, za katerega pa noče, da bi ga legalizirali, kar je sramotno. Kdaj smo se nazadnje sestali? Pred tremi tedni, ali nekaj takega. - Glede na to, da se zadeve vlečejo že tri leta in še vedno ni videti konca, kateri je vaš naslednji korak? - Vključiti bomo morali sodišče, ker drugače ne gre. O tem, kakšen je pravzaprav bil dogovor in ali j e Občina kot soinve- Terapevtska skupnost stitor zaščitila svoje interese, smo povprašali Bredo Pečan, ki je bila pri začetku izgradnje terapevtske skupnosti županja izolske Občine. - Takoj na začetku smo se zelo jasno dogovorili, da bo Občina sofinancirala izgradnjo terapevtske skupnosti, ki je takrat bila dejansko še kmetija na Cetorah, zato pa so tudi lahko dobili gradbeno dovoljenje, in tudi celotna zasnova te skupnosti je, da bi se uporabniki, pod strokovnim vodstvom, ukvarjali tudi s kmetijstvom in drugimi, takšnimi ali drugačnimi, gospodarskimi dejavnostmi, ki bi tudi omogočale drugačno preživetje same terapevtske skupnosti. Dogovor je bil zapisan v pogodbi. Tudi v obrazložitvi, ki smo jo pripravili za sprejemanje posameznih proračunov, kjer smo svetnikom in svetnicam zelo jasno povedali, kakšen je cilj izgradnje te terapevtske skupnosti, smo zapisali v pogodbo, če se vrnem nazaj k izhodišču, da bo Občina sofinancirala izgradnjo, in da se bo nato ob pridobitvi gradbenega dovoljenja ugotovilo, kakšni deleži so bili vloženi in se bo občina nato kot solastnica vknjižila v zemljiško knjigo, skupaj z Društvom drevo življenja in z lastnikom zemljišča, na katerem je postavljen objekt, to pa je gospod Peter Štuva, ki je bil tudi nekaj časa uporabnik storitev terapevtske skupnosti. V naslednji fazi smo še dosegli, da je Peter Štuva pristal na to, da se je Občina vknjižila na zemljišče, na katerem stoji objekt z dvoriščem, z desetimi odstotki lastnine, kar pomeni, da je občini podaril 10% zemljišča. To pa zato, da bi preprečili kakršnekoli prodaje zemljišča brez soglasja Občine same, tako da mislim, da je v pogodbi in v njenih aneksih vse zelo jasno opredeljeno, in potrebno se je le usesti z dobrimi nameni, ne pa z namenom, da se terapevtsko skupnost izžene iz objekta. Breda Pečan meni, da je vzrok težavam namen novega občinskega vodstva, ki ji želi dokazati napačno uporabo, oziroma zlorabo javnih sredstev v času županovanja, kar pa je bilo, po njenih besedah, v dosedanjih preiskavah ovrženo. Prepričana je, da je terapevtska skupnost že preživela najbolj kritična leta, in da je sedaj, ko je strokovno vodenje prevzel dr. Bogdan Polajnar, center na dobri poti, da tudi z novimi programi postane to, kar so načrtovali, torej ustanova, ki bo prispevala k zmanjšanju problemov odvisnosti na območju slovenske Istre, odprta pa bo tudi za uporabnike od drugod. Dr. Bogdan Polajnarje pri nas eden vodilnih strokovnjakov na področju odvisnosti, strokovno vodenje centra v Medljanu je prevzel letos aprila, o zadevi pa meni naslednje: - Naj najprej povem, da stanje ni posebej problematično ali slabo, ampak to, kar si očitno vsa širša družba želi, torej ,da bi bil center polno zaseden, pa zaenkrat ni mogoče. To si razlagam na več načinov. Gotovo je krivo tudi to, da je ekipa kadrovsko podhranjena, kot tudi finančno, in po osebnih izkušnjah morem povedati, da je na obali kadrovska situacija bistveno drugačna, kot drugod po Sloveniji. Drugod se kader za delo z zasvojenimi, ki predstavlja težko in zahtevno delo, še dobi, na obali pa ne. Drugi vzrok, ki se mi zdi bolj sistemski in važnejši je pa ta, da je v Sloveniji že kar nekaj terapevtskih skupnosti, ki so namenjene isti podskupini uživalcev drog, in med njimi je zdaj tudi Drevo življenja. V okviru Ministrstva za javno upravo, ki je šele od letošnjega avgusta omogočilo mrežno povezovanje in sodelovanje nevladnih organizacij ugotavljamo, da ne pokrivamo celotne skupine zasvojenih oseb, saj jih je nekaj, ki nimajo niti enega naslova v Slove- niji, pa naj bo to vladni ali nevladni, kamor bi se obrnili na pomoč. To so, recimo, zasvojene mame z zelo majhnimi otroki, pa osebe zasvojene z dvojnimi diagnozami, pri tem pa imam v mislih zlasti psihoze, pa še zasvojeni z nizkimi količinami substitutov, ki pa si želijo socialne rehabilitacije in terapije, a za njih nimamo nikakršnih primernih stanovanjskih programov, potrebovali pa bi jih vsaj pet pri nas v tem trenutku. - Kako potem ocenjujete predlog izolske Občine, da bi programu zdravljenja odvisnikom pridružili še osebe z motnjami v duševnem razvoju, glede na to, da ocenjujejo, da je program zelo slabo zaseden? - Slabo zasedenost programa je potrebno rešiti tako, da se Drevo življenja specializira v kakšno drugo podskupino zasvojenih. V tem primeru bo dela še preveč. Ta rešitev, o kateri se zdaj govori, pa se mi absolutno ne zdi dobra, saj bi to pomenilo smrt terapevtske skupnosti. Kjerkoli na svetu, kjer so to poskušali, ni bilo uspešno in ni dolgo trajalo, poleg tega pa je tudi terapevtska skupnost sama takšne narave, da mora pomeniti varno, zaprto nadomestno družinsko okolje, kjer poteka zelo strukturiran program in zato ni možno mešati dveh čisto različnih populacij. Pobudo, da bi na Medljanu uredili prostore za potrebe bivalne skupnost društva Sožitje obalnih občin, je izolskemu občinskemu svetu decembra 2008 posredoval občinski svetnik Mario Gergeta, ki ima odraslega sina s težko motnjo v razvoju nastanjenega v centru na Igu. Gergeta zastopa starše, ki imajo podobno težko izkušnjo, in morajo imeti otroke nastanjene po oddaljenih zavodih po vsej Sloveniji, ker v domačem okolju ni ustreznih prostorov. Svetniki so pobudo sprejeli in zadolžili občinsko upravo, da zagotovi te prostore v objektu na Cetorah, oziroma druge ustrezne prostore na območju občine. Kot pa je povedal Gergeta, o tem, kako potekajo aktivnosti, doslej še ni informacij. Milan Štuva, soustanovitelj društva Drevo življenja, ki je v imenu sina Petra, lastnika zemljišča, tudi vključen v investicijo, pa ni želel podati izjave. Sicer pa meni, da je gonja proti terapevtskemu centru politično pogojena, in v njej vidi predvsem prizadevanje, da bi Občina objekt prevzela, in ga nato namenila drugi dejavnosti. Pri urejanju odnosov z Občino jih zato spremlja odvetnik. V torek se je s predstavniki društva Drevo življenja in s strokovnimi sodelavci v programu, kasneje pa še s predstavniki Občin, pogovarjala sekretarka na direktoratu za socialne zadeve Marjeta Ferlan-Iste-nič. Povedala je, da ministrstvo že več let sofinancira terapevtski program za odvisnike na Medljanu. Letos je bil prispevek vreden 50.000 evrov, ker pa program izpolnjuje pogoje za pridobitev strokovne verifikacije, bi se ta znesek v prihodnjem letu podvojil, kar bi omogočilo zaposlitev petih strokovnih delavcev. In v primeru, da bo ta program pridobil strokovno verifikacijo, bo ministrstvo podprlo program, torej delovanje terapevtske skupnosti, v polni strokovni zasedbi, vendar samo pod pogojem, da bodo ta projekt podprle tudi vse tri obalne Občine. Tako o zadevi Marjeta Ferlan-Iste-nič. - Kako boste ravnali glede na informacije, ki ste jih danes dobili na Medljanu, kot tudi v pogovoru s predstavniki Občin? - V tem trenutku bi lahko rekla, da je nujno potrebno sklicati sestanek s predstavniki Občin, v prvi vrsti s predstavnikom, oziroma županom Občine Izola, in se pogovoriti ter poiskati ustrezne rešitve. Na ministrstvu smo pred vrati izvedbe javnega razpisa in, ko se bo ta odvijal, bo potrebno imeti informacije, ali bo ta program zaživel v lokalni skupnosti, ali ne. - Kako se boste odločili na ministrstvu, v primeru, da ne pride do ureditve teh pravno premoženjski odnosov, oziroma, da se pri kateri od Občin ne odločijo, da bi sodelovali pri sofinanciranju? - V kolikor projekt ne bo podprt s strani lokalnih skupnosti, in seveda, v kolikor društvo tega ne bo prikazalo v razpisni dokumentaciji, ga tudi sami ne bomo mogli podpreti, kar pa se mi zdi seveda izredna škoda, tako za obalno regijo, kot tudi za vsakega posameznega uporabnika, ki se znajde v stiski. Ministrstvo namreč sofinancira program do 80% potrebnih sredstev, ostalo naj bi prispevale lokalne skupnosti, o namenu, da bi v prostore terapevtske skupnosti za odvisnike v Medljanu uredili bivalno skupnost za osebe z motnjami v duševnem razvoju, pa na ministrstvu niso bili seznanjeni, a nad zamislijo Ferlan-Isteničeva ni bila navdušena. Glede strokovnosti in vizije terapevtske skupnosti na Medljanu tako ni dilem, lastniški in pravni odnosi med Društvom in Občino, pa so očitno mnogo bolj zapleteni, kot je moč sklepati iz izjav tako ene, kot druge strani, in jih zato ni mogoče urediti takorekoč v petih minutah. Izolska Občina se je odločila, da bo zahtevala sodno sklenitev posebne pogodbe, v kateri se bodo natančno opredelile medsebojne pravice in obveznosti, glede na dejansko vložene deleže, kar bo podlaga za vpis u zemljiško knjigo. Ali bo to prispevalo k izboljšanju odnosov in podpori terapevtskemu programu, pa bomo še videli. Po zvočnem zapisu uredil A.M. Oljkarski dnevi Niti belica ni več istrska Istra je v svoji zgodovini več izgubila, kot pa pridobila. Avtohtona ni nikoli postala, vse zamenjave na oblasti, ki jih je doživela, teh pa je seveda že rekordno mnogo, so pripeljale le do tega, da se je razdelila, V zadnjih letih pa je izgubila tovarje, izgubila je nekaj turistov, izgubila je mnogo prebivalstva, in končno, izgubila je še avtohtono sorto oljke, ki avtohtona sicer nikoli ni bila. Začeli so se oljkarski dnevi. Kar pa že vsi dobro vemo, saj redki so tisti, ki se lahko izognejo pobiranju oljk. In če že nimamo svojih, pa vsaj tiste od kakšnega sorodnika, prijatelja, svaka, sošolca, soseda, sodelavca... A ker mnogi vemo le, kako oljka zgleda, kot sadež in nato na koncu procesa, kot olj e v steklenici, smo se na Mandraču odločili, da se bomo o oljkarstvu, oljki, oljčni mušici in ostalih oljkarskih zadevah pogovorili s tistim oljkarjem, ki, če že nima največ oljk, pa vsekakor spada med tiste najbolj nagrajene. Imenuje se Vanja Dujc, njegovi nasadi pa krasijo severno pobočje Malije, oziroma, Novo sevo. Vanja se že 24 let ukvarja z oljkami. Začel je takorekoč iz nič, danes pa ima, za slovenske razmere zelo spodobnih 1050 dreves, kar pa v svetovnem, ali pa evropskem merilu, ne pomeni ravno veliko. A tudi Slovenija v svetovnem merilu ne velja za eno večjih držav, ravno obratno, seveda, zato s tem ni nič narobe. Kvantiteta je kvantiteta, nas pa seveda zanima tudi kvaliteta. Vanja Dujc tako svoje olje prodaja tako na domačem tržišču, širi pa se tudi v tujino, predvsem na sever, v germanske države, ki so si, po njegovih besedah, naredile posebej dobro mnenje o slovenskem oljčnem olju. Od gospoda Dujca smo tako izvedeli, da je kvaliteta slovenskega olja povprečno resnično visoka, da je jezen na Ministrstvo za kmetijstvo, ki bi hotelo, da Slovenija postane samozadostna pri ponudbi oljčnega olja na našem tržišču, neozirajoč se na to, da ne premoremo najnižjega cenovnega razreda olja, na to, da bi morali oljkarji prodajati svoje olje vsaj po 17 eurov na liter, sicer so v izgubi, če računamo na količino vloženega denarja v zemljišče in koliko bi dejansko zaslužili od obresti, če bi za enako obdobje enak znesek vezali na bančni račun in o tem, kako je težko priti do pravega slovenskega oljčnega olja, če ne poznamo nikogar, ki bi se s tem ukvarjal. Začeli pa bomo ravno s tem. - Kako težko je torej priti do slovenskega oljčnega olja? - Vedno lažje. Iz leta v leto se pridelava olja veča, saj mnogi nasadi šele zdaj prihajajo v pravo rodnost. Mislim, da v Sloveniji pridelamo že kakšnih 800 ton letno. Vsako leto pa še kakšnih 200 ton več, in potrebno bo zato nekako priti do potrošnika. Do nekaj let nazaj se je olje razprodalo po “garažah”, zdaj pa ni več tako. Zahtevne potrošnike bo potrebno poiskati, tako kot tudi tiste manj zahtevne, takoimenovani srednji sloj potrošnikov, ki olje kupuje v trgovinah. Torej bo potrebno priti do teh trgovin, kar pa je tudi težava, ker trgovina zahteva lep delež zase in vprašanje je, kako se bodo izšle te računice. Podobno pa se bo zgodilo kot pri vinu: danes se lahko prodajo samo dobra vina, slaba pa ne gredo več v promet. Pred leti pa je šlo vse. Kar ga je bilo, je pač šlo. Kakovost bo zato potrebno dokazovati na čim več načinov, tudi tako, da se bomo znali sami kontrolirati, da ne bi prišlo med nami do ponarejevalcev, in ko bo do njih prišlo, ker sem prepričan, da prej ali slej tudi bo, se ne smemo postaviti na njihovo stran. - Kako pa bi lahko potrošnik prepoznal ponarejeno olje? - Ne more, res težko no. Lahko se nauči prepoznati lastnosti dobrega olja, kot tudi slabšega olja. Lahko se nauči prepoznati napake v olju, in lahko se nauči prepoznati dobre okuse in dobre vonje olja, in nato lahko sam sodi, ali je olje, ki ga ima v rokah, tudi dobro olje. A povsem zanesljivo ne more ugotoviti, ali je kaj primešano, in koliko je primešano. Včasih to še laboratoriji težko dokažejo. - Kakšna pa je letošnja letina? - Nekoliko je posebna. Nekateri imamo odlično letino, primerljivo z lansko, ki je bila posebej dobra, nekateri pa so imeli težave s točo, ali pa z muho in tudi raznimi boleznimi. Mislim, da bo v povprečju letos za kakšnih 20% slabša, količinsko gledano. Kar pa se tiče kakovosti, bo letošnje olje nekoliko lažje. Muha je seveda bila prisotna, a ne tako agresivno kot lani, in z njo nismo imeli večjih težav. Pa tudi kapar je v vidnem upadu, saj ga skoraj ni več. Z boleznimi pa imamo čedalje večje težave, predvsem s pavjim očesom, kar pa je posledica našega gostega sajenja. Vsi imamo pregosto sejane nasade, ker pač pred leti smo se učili, da je tako prav, a zdaj vemo, da je ravno obratno. Žal. Poleg tega pa je tudi monokultura zelo dobra, a predvsem za škodljivce. Tako, da naša prepogosto sejana monokultura posebej potencira ta negativni učinek, zato bomo imeli v naslednjih letih še posebej hude težave. Problem bo nastal tudi zato, ker se dela vedno večja selekcija med zaščitnimi sredstvi, in mnogih ne bo več dovoljeno uporabljati. Res ne vem, kako bomo v naslednjih letih kontrolirali bolezni in škodljivce, a nek način bo pač potrebno najti. Menda so o tem razmišljali tudi tisti, ki te ukrepe sprejemajo. - Kako to, da se oljke tako zgodaj pobira? Včasih smo jih vendarle mnogo kasneje, ko je mraz že pošteno stisnil. To pa zato, ker smo jih včasih pobirali verjetno prepozno, ko so že dozorele. A primerno zrelost moremo doseči v povprečju, zato je potrebno nabirati oljke v sedanjem obdobju. Poleg tega, v zadnjih letih se izvajajo še analize zrelosti, in te so nam povedale, da smo včasih, jasno, delali narobe. - Razumeti je, da se pri nas oljkarji še vedno skupno učite. - Tako je, in to zato, ker pri nas žal ni bilo nobene oljkarske kontinuitete. Na Hrvaškem, recimo, so imeli ves čas to kontinuiteto, vedno je bil nekdo, ki je ostale oljkarje učil. Spoznal sem tudi nekaj teh starih hrvaških eminenc, ki imajo resnično veliko znanja. Pri nas pa žal tega ni bilo, in smo se začeli učiti kar sami pridelovalci, z nami pa tudi agronomi, a to šele v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. In tako je prišlo do nekaterih napak, na katere sem še danes jezen. Recimo tudi prej omenjena, da smo prepogosto posejali drevesa, čemur bi se lahko izognili preprosto tako, da bi prebrali kakšno italijansko knjigo o oljkarstvu. In še večjo napako smo naredili v pri selekciji, ko smo tako slepo verjeli v to istrsko belico, prepričani, da je ne vem kaj, in jo celo proglasili za avtohtono sorto, čeprav se je izkazalo, da to sploh ni. Mene je nek kmet že zelo zgodaj, pred dobrim desetletjem, opozoril, da čeprav se govori, da je to avtohtona sorta, sam pred letom 1929 ni videl ene same istrske belice v teh krajih. Prišla je šele po pozebi tistega leta. Takoj sem seveda začel razširjati to vest, in bil skoraj okrivljen izdajstva. Nakar je na hrvaškem izšla Igova knjiga. Ig je namreč bil zadnji kmetijski minister na Austro-ogrskem, in naredil je popis vseh sort oljk na tem območju, in seveda v njej ni ne duha ne sluha o istrski belici. Takrat je postalo jasno, da je prišlo do velike zablode. A ta čas smo do konca zanemarili tiste zares avtohtone sorte, kot so mata, zmar-tel, buga, črnica, piranska žižula in druge. Tako popolnoma smo jih zanemarili, da verjetno sploh ni več možnosti, da bi ugotovili, kakšne so te sorte, ker ni nobene reference. No, nekaj dreves je še, a na primer piranska žižula je že skoraj izgubljena. Sam sicer imam nekaj dreves, ki bi to lahko tudi bile, saj po Igovem opisu kar ustrezajo, a ker ni referenčnega vzorca, tega ne bomo nikdar vedeli za gotovo, zato tudi o tem raje ne govorim. V Istri je tako 70 do 80 odstotkov istrske belice, ki pa ima izredno grenko in pikantno olje, ki je sicer odlično, a za tržišče težje sprejemljivo. Sam imam okoli 35% istrske belice, potrebujemo vsaj 30% istrske belice, če hočemo obdržati geografsko poreklo, kar je po svoje paradoks. am Novo: NO DOL tudi v obliki kapsul Imate težave v predelu sklepov rok, nog in hrbtenice in želite ohraniti zdravje svojih sklepov ter njihovo gibljivost? Z rednim jemanjem kapsul NO DOL pripomorete k zagotavljanju fiziološke funkcionalnosti hrustanca in h boljši gibljivosti sklepov. NO DOL kapsule so narejene iz štirih povsem naravnih sestavin oz. izvlečkov, ki v ustrezni kombinaciji delujejo sinergično. Kapsule so nežne do želodca. V enem pakiranju je dovolj kapsul za en mesec jemanja. Kristanov trg 1 - tržnica Tel. 05/ 64 040 64 URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 ■ 15.00 sreda: 8.30 • 15.00 /16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00 Humanizem-------------- Obisk rojstnega kraja Rdečega križa Obisk ni bil kar tako. Prav letos namreč mineva 150 let od začetka delovanja te humanitarne organizacije, ki v Sloveniji deluje že od leta 1863, leta 1993 pa je mednarodni odbor organizacije Rdeči križ Slovenije priznal tudi kot samostojno nacionalno društvo. Izolaski Rdeči križ je ob tej obletnici v Solferino odpeljal poln avtobus članov in sodelavcev. Izlet v Lombardijo je ponovno razkril nesmiselnost vojn. Tudi tiste iz davnega 1859 leta, ko je v krajih našega obiska izgubilo življenje 30 tisoč vojakov. Tako Avstrijcev, Francozov, Italijanov. Brezupni klici ranjencev so takrat ostali neuslišani, ni bilo medicinskega osebja, ni bilo zdravstvenih pripomočkov kot jih poznamo danes. Skromnost takratnega zdravstva in razvoj potrebne medicinske opreme je moč videti v muzeju mednarodnega RK v Castglione delle Stivere. Zgodba organizacije se je začela junija 1859, ko se je poslovnež iz Ženeve Henry Dunant po naključju znašel v bližini bojišča pri Solferi-nu v severni Italiji, kjer je po hudi bitki obležalo 40.000 hudo ranjenih ali mrtvih vojakov. Prizor ga je tako vznemiril, da je ukrepal. Dal je pobudo za ustanovitev organizirane pomoči ranjencem (nekakšne prve pomoči). Tamkajšnji prebivalci, predvsem ženske, so ranjencem povezali rane in jih oskrbeli z vodo, hrano in odejami. Tako se je v tistih težkih pogojih pred 150 leti rodil Rdeči križ, humanitarna organizacija, ki danes deluje v 200 državah sveta. Tudi Slovenija je del te mednarodne organizacije. V spominskem parku RK v Solferinu je tudi ime naše države vklesano v spominski zidak. Povejmo še, da je bil Henry Dunant prejemnik prve Nobelove nagrade za mir iz leta 1901. Tudi ogled kostnice žrtvam nesmiselne vojne iz leta 1859, v cerkvici je shranjenih kar 1400 lobanj, se nam je globoko vtisnil v spomin. Predstavniki izolskega RK smo v tem prostoru večnega spomina položili venec, tudi v imenu slovenskega Rdečega križa, ki obletnici ni namenil posebne pozornosti. Po kosilu, ki ga je organiziral Tonček Juriševič, nekdanji sekretar izolskega RK in ki je na poti dolgi 400 km znal razkriti veliko podrobnosti, tako Furlanije - Julijske Krajine, Veneta, Lombardije, smo se za dobro uro ustavili v turističnem kraju Sirmione, kjer sezona še zdaleč ni končana. Turizem skozi vse leto, ki si ga tudi v Izoli želimo, je ob Gardskem jezeru že dolgo realnost. Kljub pozni uri je bilo vse odprto, trgovine in restavracije in ob prihodu domov smo se zavedli, kako zelo mrtvo turistično mesto je naša Izola. Vlado o. Teden starejših občanov je v Izoli vsak dan V Društvu upokojencev Izola se te dni intenzivno pripravljajo na 29. Teden starejših občanov. Svečana otvoritev bo v ponedeljek 26. oktobra 2009, ob 10.00 uri, v prostorih hotela Delfin v Izoli. Seveda bo tudi tokratni teden minil v znamenju srečanj, zabave, kulture, rekreacije in izobraževanja, kamor sodi tudi predavanje “Starejši za starejše za boljšo kakovost življenja doma”, ki bo sledilo otvoritvi prireditve. Program letošnjega Tedna starejših občanov objavljamo v nadaljevanju, za uvod pa le nekaj številk, ki naj podkrepijo naslov tega prispevka. Namreč, tako kot po vsej Evropi in po vsej Sloveniji se starostna struktura prebivalcev Izole zelo spreminja in danes imamo okrog 2.500 občanov starejših nad 65 let, približno enako število mladih od 15 - 26 let in manj kot 1.000 občanov starih do 7 let. Pravzaprav je razveseljiv podatek, da imamo okrog 6.000 delovno aktivnih prebivalcev občine, kar je celo nekofiko nad slovenskim povprečjem, toda, če vemo, da imamo vsega nekaj nad 600 študentov je slika bolj zaskrbljujoča. Verjetno politike ta podatek zanima iz čisto posebnih razlogov, nam pa da vedeti, da Izola ni mlado mesto in da so starejši prebivalci tako pomembno zastopani v naši občini, da še kako zaslužijo svoj teden. In kakšen bo program letošnjega tedna starejših občanov? - v ponedeljek, 26. oktobra bo, po otvoritvi, dopoldne še ogled filma »Lepe so slovenske planine», sledil pa bo klepet s planincem Loncner Brankom. - V torek, 27, oktobra bo med-domski turnir stanovalcev Doma upokojencev Izola in stanovalcev Obalnega doma upokojencev Koper v briškoli, trešetu in igri Človek ne jezi se. - V sredo, 28. oktbra bo med 8.00 in 11.00 uro v prostorih Rdečega križa Izola merjenje krvnega pritiska, holesterola in sladkorja, ob 17.00 uri v Hotelu Delfin predavanje na temo »Bolečine v prsih». Predavala bo primarij Nataša Černič Šuligoj dr. med.. Ob 20.00 uri bo v Hotelu Delfin še literarni večer in predstavitev pesniške zbirke Marjetke Popovski. - V četrtek, 29. oktobra med 8.00 in 11.00 uro bo v prostorih Rdečega križa Izola merjenje krvnega pritiska, sladkorja in holesterola, ob 10.30 uri v Domu upokojencev Izola delavnica rezanja kostanja, ob 20.00 uri pa bo v Hotelu Delfin nastop pevcev Doma upokojencev in nastop mešanega pevskega zbora iz Košane s tamburaši. - Teden starejših občanov se bo zaključil v petek, 30. oktobra ob 16.00 uri, ko bo v Domu upokojencev Izola Kostanjev piknik. V prostorih DT v Domu upokojencev bodo cel teden razstavljali svoje izdelke varovanci VDC Koper in stanovalci Doma upokojencev Izola Vabljeni! Komemoracije ob spomenikih NOB Izvršni odbor Združenja borcev za vrednote NOB Izola vabi vse občane, da se v čim večjem številu udeležijo komemoracije ob spominu na padle borce, ki bodo: - Korte (ob spomeniku) v petek, 23. 10. 2009 ob 11. uri - Jagodje-Dobrava (ob spomeniku) v četrtek, 29.10.2009 ob 16. uri - Izola, Trg padlih (pri spomeniku) v petek, 30.10.2009 ob 16. uri Vljudno vabimo vse občane, da se komemoracij udeležijo. IZOLANKE in IZOLANI, DARUJTE KRI! Zaradi velikega pomanjkanja krvi vas vabimo na krvodajalsko akcijo na Transfuzijski oddelek Bolnišnice Izola. torek in petek od 7.30h -12.00h, četrtek od 7.30-11.00 in 13.-16.30 RS. Vabljeni ste tudi vsi, ki še niste nikoli darovali kri in ki še oklevate, da se pridružite in postanete krvodajalec. Območno združenje RK Izola tel. 05 640-10-20 MLEKO in MOKA Rdeči križ Izola obvešča vse upravičence, da ima na zalogi MLEKO in MOKO. URNIK: ponedeljek in sreda od 09-12h Cepljenje proti gripi V Zdravstvenem domu Izola bomo pričeli s cepljenjem proti sezonski gripi 15.10.2009. Cepite se lahko pri svojem izbranem zdravniku po predhodnem telefonskem naročilu. V splošni ambulanti zdravnice Katje Dirake Rehak, dr. med. so s cepljenjem že začeli. Se želite odvaditi kajenja in zadihati z zdravimi pljuči? V Zdravstvenem domu Izola organiziramo v okviru Programov svetovanja za zdravje brezplačne delavnice z naslovom: Da, opuščam kajenje! Delavnice potekajo v šestih zaporednih srečanjih, enkrat tedensko. V program se lahko vključite individualno ali skupinsko. Prijave: 05/66 35 005 ali 040 738 065, Taja Benčič Ribarič. KAPUČINO WtESSMM Rokometašice iščejo drugo zmago Nogomet Futsal Jadranje Liga MNZ Koper EPIC Postojna:MNK Izola 1:1 (0:1) Korte Avtoplus:Rakek 3:0 (1:0) Dragonja:Košana 0:3 (0:1) Ilirska Bistrica:Luka Koper B 6:1 (3:0) ŽelezničanTabor Sežana 0:1 (0:1) Cerknica:Portorož Piran 1:2 (0:2) Jadran PMahnič:Plama Pur 3:0 (2:0) ERIC Postojna:MNK Izola 1:1 (0:1) Strelca: 0:1 - Kaluder Patrik (33’), 1:1-Bačič Dejan (71’) Športni park Postojna, gledalcev 80 EPIC Postojna: Janežič Amadej, Bačič Dejan, Milakovič Dejan, Živkovič Goran, Jugovič Siniša, Jagunič Janik, Vehab Jasmin (Durdevič Aleksander 68’), Subotič Borko (Defrančeski Alen 56’), Nunič Miroslav (Simakovič Davor 80’), Pešič Ivica, Vukajlovič Danijel (Kusturica Bojan 56’) MNK Izola: Mustafič Hamid, Fmngeš Tilen, Pavlovič Sandi, Božič Rok, Maršič Matija, Muminovič Elvis (Hoti Alban 85’), Ha-sanagič Elvis (Gerič Elmin 82’), Milič Boris, Marjanovič Aleksander (Stojadinovič Milojka 73’), Šahinovič Elvis (Jačimovič Sebastijan 92’), Kaluder Patrik (Male-tič Pero 71 ’) Korte Avtoplus : Rakek 3:0 ( 1:0) Strelci: 1:0 - Bašanovič Elvis (4’), 2:0 - Davidovič David (79’), 3:0 -Franetič Andrej (83’) Stadion Malija, gledalcev 40 Korte Avtoplus: Žunič Dean, Zelinčevic Dušan, Čatič Alen (Štampfer Miroslav 74’), Pucer Aleš, Franetič Andrej, Breč Boštjan (Davidovič David 46’), Dobrin Mitja, Valdevit Luca, Bašanovič Elvis, Čamdžič Admir, Meš Dragan (Malikovič Niki 63’) Rakek: Tekavčič Janoš, Bajc Aleš, Der Vladimir, Turšič Rok, Pirc Damir, Čeganjac Ivan, Gojič Milko (Samsa Damjan 71’), Burič Luka, Mršič Miroslav (Purkart Miran 63’), Čeganjac Bojan, Steržaj Jaka Naslednji krog Sežana: sobota, 24. 10. ob 15.00 Tabor Sežana : Korte Avtoplus Izola: nedelja, 25. 10. ob 15.00 MNK Izola : Ilirska Bistrica Lestvica Portorož Piran 7 6 0 1 27:8 18 * MNK boia 6 5 1 0 25:3 16 » Ilirska Bistrica 7 5 11 21:11 16 Tabor Sežana 7 5 11 18 8 16 ▼ Korte Avtoplus 6 5 0 1 19:9 15 • EPIC Postojna 7 4 12 14 9 13 * Jadran PMahnič 7 4 0 3 15:21 12 • Kojana 6 3 0 3 10:9 9 * Galon 6 2 2 2 16:14 8 ▼ Luka Koper B 6 2 1 3 6:15 7 » Gorica:lzola 7:3 (4:1) Nova Gorica, športna dvorana Balon, gledalcev: 200 1:0 [5] Slaven Radiškovič (odločilni gol), 2:0 [10] Asmir Sukanovič, 3:0 [12] Sadmir Sukanovič, 4:0 [13] Slaviša Goranovič, 4:1 [18] Marko Hrvatin, 5:1 [28] Asmir Sukanovič, 5:2 [28] Valdi Lakoše-Ijac, 6:2 [30] Anže Širok, 7:2 [32] Slaven Radiškovič, 7:3 [33] Marko Hrvatin Igralec tekme: Slaven Radiškovič Igralec tekme v nasprotni ekipi: Marko Hrvatin Vratar tekme: Alan Pertovt Rokomet 1. B. DRL - moški Ajdovščinadstr. plini 27:25 (12:12) AJDOVŠČINA - SC Police, gledalcev 300, sodnika Gorenec in Lindič. Ajdovščina: Kevič, Turk, Čermelj 8, Matajič 2, Žbogar 3, Trunki 2, Cunjač 4, Lipovž 2, Krašna 5, Ru-stja 1, Jelovčan, Kete, Spetič. Istrabenz plini: Panikvar, Markovič 1, Stepančič 5, Čosič 8, Vukovič 9, Redžič 2, Cenčič, T. Ponikvar, Lukežič, Gomezelj, Seliš-nik, Kleva, Klobas, Gregorič Tekma se je začela v znamenju čvrstih obramb ter enakovredne igre. V prvem polčasu je bil izid kar osemkrat izenačen. Tik pred sireno je za izenačenje ob polčasu zadel Žiga Matajič. Tudi nadaljevanje tekme je bilo podobno. V 45. minuti je bilo 19:19. Po dveh zapravljenih domačih protinapadih so gostje v 50. minuti povedli z 22:20, a so jih Ajdovci tri minute kasneje ujeli. Domači trener Igor Poklar je v zadnjih petih minutah lahko porazdelil breme odgovornosti za strele, Izolani pa so bili preveč odvisni od strelov Jakoba Vukoviča in Elvina Čosiča. Gostje so si pri izidu 26:25 prislužili kar dve izključitvi. Rok Krašna, ki je dosegel zadnja dva zadetka za Ajdovce, je po tekmi povedal: “Izola je zelo čvrsta ekipa. Presenetila nas je z globoka obrambo. Šele v zadnjem delu tekme smo našli odgovor na to.” Kapetan Istrabenza plinov David Stepančič je dodal: “Ajdovščina je zaigrala veliko bolje kot na pripravljalni tekmi, ko smo jih premagali. Čeprav nam je tekla igra najbolje doslej v prvenstvu, to za uspeh ni bilo dovolj. Na koncu nismo imeli sreče. Nekajkrat bi se lahko ubranili, pa smo premalo pazljivo zapirali prostor.” 1. A DRL-članice Sobota, 24. oktobra ob 17 uri v rokometni dvorani v Kraški ulici. ŽRK IZOLA:ŽRK EVRO KOČEVJE POGLED S STRANI Iše: Žarko Kovačič Žal našim nogometašem ni uspel veliki skok. Napredovanje je prestavljeno, nova ovira pa so Rusi. Težka naloga in lahko le upamo, da bodo uspešni. Tudi velenjskim rokometašem ni uspelo na gostovanju v Franciji. Ne gre po načrtih, povrh vsega pa še administrativne napake. Vsega še ni konec, vendar pa morajo igro krepko popraviti. V domačem prvenstvu tudi v tem kolu vse zelo na tesno. Celjanom je z golom razlike uspelo zmagati v vedno bolj vročem Mariboru, podobno je bilo v Velenju, kjer so domači za gol premagali Trimo. Uspešno nadaljujejo Slovanovci, tokrat so zmagali v Krškem. Presenetili so Ormožani z zmago v Ribnici, Prevent pa po porazu v Šk. Loki tone vse nižje in samo vprašanje časa je, kdaj bodo zapustili tekmovanje. Pričela se bodo tekmovanja za pokal EHF. Oba naša predstavnika ne moreta biti zadovoljna z žrebom. Pivovarna Laško se bo pomerila z Ukrajinci, Tre-banjci pa z Romuni. Prve tekme bodo odigrali doma, kar jim v veliki meri zmanjšuje možnosti za napredovanje. Jadralci so ta vikend orali morsko gladino vzdolž celotne slovenske obale; 45 posadk se je pomerilo na Zaključni regati Pokala Slovenije v Portorožu, Izola je gostila državno prvenstvo razreda Fireball, v Kopru so izpeljali dvodnevni jesenski pokal za laserje, optimiste in dvosede 470, Ankaran pa je bil izbran za sklepno srečanje mono-tipov Justin Ten. Pokal Slovenije Maxim Magazinu in Scorpiu V soboto se je na zadnji izmed osmih regat Pokala Slovenije pomerilo 45 regatnih in potovalnih jadrnic. V zmerni burji je progo najhitreje prevozil Maxim Magazin, ki je ugnal Velikega Viharnika. Slednjega je tokrat krmaril Davorin Miklavec, saj je Dušan Puh odpotoval na Malto, kjer se je z izbrano družbo na krovu Eriksono-ve jadrnice udeležil slovite regate Rolex Middle Sea Race. Na razglasitvi zmagovalcev Zaključne regate je Jadralna zveza nagradila še najboljše posadke v letošnji sezoni. Po izračunih t.i. formule ORC je bila najuspešnejša ekipa Scorpia Iztoka Krumpaka, v kategoriji open pa Maxim Magazin Sama Žvana. Ta je sedemkrat zmagal in bil enkrat drugi, medtem ko je Scorpio slavil šestkrat in vknjižil dve drugi mesti. V LB ligi je bil na sporedu primorski derbi. V Ajdovščini so gostovali Izolani in tesno izgubili. Kljub vsemu so prikazali dobro igro in vidno se bližajo želeni formi. Na tekmi je bilo vse do konca zelo napeto in le po »uslugi« dveh izolskih izključitev so domači uspeli zmagati. Dobra forma pa bo žal v soboto še na težji preizkušnji, saj v Izolo prihaja vodilna ekipa Krke. No-vomeščani resno računajo z napredovanjem in naši bodo morali vsej stvari dodati še nekaj več. Vsekakor bi lažji nasprotnik bil veliko bolj primeren. Po štirih kolih je samo točka res premalo za optimizem. Do konca prvenstva je res še daleč in recesija vedno bolj močna. Davek recesije so občutile tudi rokometašice Krima, saj se jim je proračun v bistvu sesul. Kljub vsemu naj bi večina igralk ostala, vendar pa bo sedaj veliko težje igrati evropsko ligo. Tudi v domačem prvenstvu se jim obetajo hudi boji in klasičnih sprehodov ne bo več. Medtem je slovenska ženska reprezentanca odigrala eno svojih boljših tekem in premagala reprezentanco Belorusije. Novi selektor je prinesel nekaj novega in dekleta ga »ubogajo«. Verjamem, da se jim bo uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo. Izolanke bodo v soboto gostile ekipo Kočevja in vse razen zmage bo prvovrstno presenečenje. Bojim se le, da se bodo ustrašile zmagati, kar jim je tudi že uspelo. V soboto torej dvojni program, še lepše bi bilo dvojne točke. KAPUČINO WtÉSMM A MT(P-tehnicni pregledi v izoli \ Avli J L AMTC d.o.o. Izola-Industrijska cesta 4f - Izola-telefon: 05/ 640 22 00 Nogometni derbi lzola:Koper2009 Kegljanje Burja skrajšala JiX Cup Monotipi Justin ten so tekmovalno sezono zaključili v nedeljo. Ker je bila burja z 32 vozli za barvne regatnike prenevarna, so odvozili samo eno regato. Poslednjo bitko je dobil Ivan Štravs z Limonco, največji pokal pa je domov odnesel krmar Pile Peter Bratuša. Mariborčan je z zajetno točkovno prednostjo premagal drugouvrščenega Semika Maruclja na Blue Sardini in poglavarja Ex Blues ex-a Matjaža Franceta. Margon in Kocjančič državna prvaka v Fireballu Izola je bila ta konec tedna prizorišče državnega prvenstva razreda Fireball, ki med jadralci ostaja nadvse priljubljena jadrnica, saj se je tekmovanja udeležilo kar 32 posadk. V pestrih vetrovnih razmerah so slovenski in številni češki tandemi odjadrali deset plovov od katerih jih je polovico dobila zmagovalna naveza Marko Kocjančič - Mitja Margon. Nekdanji mladinski svetovni prvak razreda 470 in olimpijec iz Sydneya sta se naslova državnih prvakov polastila z izkupičkom 15 točk, druga sta bila Čeha Jaroslav Verner in Milan Kvasnik z osemnajstimi pikami na računu, tretja pa njuna rojaka Martin Mudra in Jitka Bidlova, ki sta jih nabrala kar 38. Državna podprvaka sta s končnim 5. mestom postala Mitja Hrvatin ter Željko Planinšič, medtem ko sta si bron prislužila Dušan Gašparič in Mateja Tofant, 11. v skupnem seštevku. Uspeh Izolanov v olimpijcih Naporen vikend je tudi za udeleženci Jesenskega pokala, ki ga je organiziral jadralni klub Jadro v Kopru. Nekaj manj kot 200 tekmovalcev je v soboto poganjal severo-zahodnik z močjo 2-3 boforjev, v nedeljo pa močna in ledena burja. Ta ni prišla do živega domačinu Mateju Valiču, zmagovalcu v eno-sedu laser standard. Jakob Božič (Burja) je bil najboljši v LAser Ra-dialu, drugi je bil Simon Laganis (Olimpie), Timu Podlogar pa je stopil na najvišjo stopničko v na-raščajskem laserju 4.7. V konkurenci desetih dvosedov 470 je bila najbolj spretna zamejska naveza Sivic-Košuta. Od slovenskih tandemov sta največ pokazala Izolana Mikulin in Prinčič, na koncu druga, Nevečny in Jeranko (Jadro) kot četrta ter Dolinšek in Todd (Olimpie) kot peta v končni razvrstitvi. Kot vedno je bila tudi tokrat najštevilčnejša flota optimistov. Med 140 krmarji si je zmago prijadral Madžar Benjamin Vadnaj. Najboljši slovenski predstavnik je bil Robert Brumec na 8. mestu. l.SNTL-članice Ljubljana:Arrigoni 2:5 Tekmo tretjega kroga so članice igrale v gosteh proti ekipi Ljubljane. Domačinke so našim igralkam bile enekovredne le na začetku in sicer do rezultata 2:2, nato nam je igra stekla in smo zasluženo zmagali 5:2. Najboljša igralka dvoboja je bila tudi takrat Jana Ludvik s tremi zmagami. Prepričljivo s 3:0 ji je uspelo zmagati tudi članico državne reprezentance in najboljšo igralko v lastnem državnem prvenstvu Natalijo Lužar. Po eno zmago sta ekipi prinesli še Kristina Rahotin in Kristin Fatorič. Pri mladincih smo med 16 V nedeljo je v telovadnici o.š. Livade potekal 2. odprti turnir RS za mladince in mladinke. Pri mladinkah smo dosegli dve uvrstitvi med šestnajst najboljših. Urška Čokelj je 0:3 izgubila v osmini finala proti Nini Zupančič iz Logatca, ki je na koncu na turnirju zmagala. Podobno je za uvrstitev med osem izgubila tudi Nika Veber in sicer proti Katji Gutnik tudi iz Logatca. Na glavni turnir in sicer med štiriindvajset najboljših se je uvrstila še Lara Zakrajšek. Admir Muratovič je pri mladincih dosegel svojo najboljšo uvrstitev. Za med osem najboljših je z 0:3 tako kot na prvem turnirju izgubil proti Tomažu Pelcarju iz Kerne Puconci. Prikazal pa je določen napredek v odigranih dvobojih. Lep dosežek je uspel tudi mlademu Eriku Pavlinu ki se je tudi uvrstil na glavni turnir in sicer med 32 najboljših. Za uvrstitev med 16 najboljših ga je z 3:0 premagal Iztok Dolamič iz Murske Sobote. Za uspešno izpeljan turnir bi se zahvalili vsem , ki so kakorkoli prispevali k izvedbi turnirja. Dve domači zmagi Oslabljena dekleta Izole so proti ekipi Kočevja slavile 6 : 2 oziroma 3093 : 3022. V bledi igri obeh ekip je nekoliko odstopala le domačinka Stegovčeva z 551 p.k.. Lestvica: l.Novo mesto 5, 2.Pivka 5,3.Koper4,4.IZOLA 4, S.Kočevje 3, 6.ETA II 3, /Medvode in 8. Trebnje II brez točk. Moški so v 5.krogu na domačem kegljišču premagali ekipo Pivke, ki se je za letošnje prvenstvo okrepila z dvema prvoligaškima igralcem in sodi v krog ekip za napredovanje. Po pričakovanju je bila tekma napeta v vsakem dvoboju do zadnjih lučajev. Večkrat so popustili Piv-čani in tako je ostala zmaga doma. K zmagi 5 : 3 oziroma 3484 : 3367 p. k. so največ prispevali ZOTIČ 616, KUMAR 606 in GORJUP 595 p.k. Lestvica: LIZOLA 10, 2.Jesenice 8, 3.Calcit II 8, 4.Lokomotiva 6, S.Slavija Štojs 6, 6.Pivka 5,7.Bela krajina 4,8.Coma 2,9.Novo mesto 1 in lO.Adria brez točk. V soboto odhajajo dekleta na koprsko Bonifiko k ekipi KOPRA, moški pa na Jesenice k istoimenski ekipi. g.g. Društvo prijateljev mladine Izola, Gregorčičeva 21, Izola KOSTANJČKOVE POČITNICE • Ponedeljek, 26.10 od 10. ure dalje - igre in ustvarjanje na igrišču Birba 1, pekli bomo tudi kostanje • Torek, 27.10. ob 10.00 - sprehod v neznano • Sreda, 28.10. - izlet v akvarij v Trstu • Četrtek, 29.10. ob 11.00 - foto safari po Izoli • Petek, 30.10. - izlet z vlakom v Postonjsko jamo Vse informacije in prijave na tel. 040 38 55 29 ali 031 77 57 39. Poslanski dialog Poslanec Franco Juri in odbori ZARES Izola, Koper in Piran vabijo na Poslanske dialoge z naslovom: Kar Gregorja Golobiča vprašajte V ponedeljek, 26. oktobra 2009, ob 18.00, v Manziolijevi palači v Izoli Kriza, gospodarstvo, socialna stiska, vlada, koalicija, politična kultura, univerza in znanost, »afera Ultra«, Zares, slovenska levica, tajkuni. Hrvaška in še kaj. O tem in drugih temah se bo Franco Juri pogovarjal z Gregorjem Golobičem, predsednikom stranke Zares - nova politika in ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. VabIjeni na zanimiv razgovor in razpravo!______________ Izredna skupščina Društva Upokojencev Zveza Društev Upokojencev Slovenija sporoča vsem članom Vzajemne, da bo izredna skupščina 6. novembra. Poziva vas, da podpišete in čim prej vrnete obrazce za glasovanje. Kdor obrazca ni prejel, ga lahko natisne s spletne strani www.zdus-zveza.si. Zveza društev upokojencev Slovenije bo po izredni skupščino prek nadzornega sveta zagotovila, da se bo namenski denar, ki ga zbiramo za zdravstvo, tudi porabil zanj. Vse, ki zahtevate pozitivne spremembe, pozivamo, da nam pri tem pomagate! Zadnji rok, do katerega na Zvezi društev upokojencev pričakujejo vaše pooblastilo, je torek, 27. oktober 2009. Hvala, ker ste z nami! Vnaprej hvala za sodelovanje! Predsednica ZDUS, dr. Mateja Kožuh Novak Naša bo osveta Kje so nasledniki Kenija Steinbacheija? V Izoli je bilo prejšnji teden srečanje najmlajših filmskih in video ustvarjalcev Slovenije. Organizatorji se lahko pohvalijo z rekordno bero izdelkov in rekordno udeležbo, ne moremo pa se pohvaliti niti z udeležbo, kaj šele z bero izdelkov mladih izolskih ustvarjalcev. Med udeleženci jih namreč skoraj ni bilo, čeprav je bila pred leti prav Izola nosilec filmskega ustvarjanja mladih v Sloveniji. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je skupaj z 01 JSKD Izola in Centrom za kulturo, šport in prireditve Izola v četrtek, 15. in v petek, 16. oktobra v izolskem Kinu Odeon organiziral 45. srečanje najmlajših filmskih in video ustvarjalcev Slovenije. Letos je na srečanje prispelo rekordno število filmov. Izmed devetdesetih filmov je štiričlanska strokovna žirija (Amir Muratovič, Boštjan Vrhovec, Mitja Manček in Matija Milčinski) izbrala trinajst najboljših. Kot najboljša filma srečanja, torej tista ki sta od žirije prejela kar po štiri točke, sta bila film In the morning, Kristjana Šušteršiča iz OŠ Majde Vrhovnik, Ljubljana in film Super bag with famous film director, Amadeja Petjana in Ane Razbzelj iz Luxus produkcije DZMP, Krško. Poleg strokovne žirije, pa si je filme ogledala tudi otroška žirija iz izolske OŠ Vojke Šmuc, ki je podelila dve prvi nagradi, filmu 13 Mladinskega centra Trbovlje in filmu The mirrar man Luxus produkcije DZMP, Krško. V sklopu filmskega srečanja sta potekali tudi: delavnica igranega filma, ki jo je vodil Boštjan Vrhovec in delavnica dokumentarnega filma, ki jo je vodil Amir Muratovič. Na dokumentarni delavnici so posneli kratki dokumentarni film o Koniju Štembahru. In prav Koni je verjetno najbolj razočaran ob spoznanju, da med udeleženci srečanja letos ni bilo niti enega Izolana, kaj šele kakšne izolske ustvarjalne skupine, kot je bil nekoč filmski krožek Zarja, ki je bil v sedemdesetih letih eden najmočnejših in najustvarjalnejših v takratni državi. V osnovni šoli je kar vrelo od želje po filmskem ustvarjanju, zdaj pa tega interesa ni od nikoder in šola vse bolj spominja na valilnico karieristov in nič več na kalilnico ustvarjalnih ljudi. Škoda. Mateja Palčič Foto: Janez Eržen A lili lil I I V |l Žal je bilo v četrtek 15. oktobra v izlski knjižnici bolj malo poslušalcev pa čeprav sta predavanje pripravila dva zares dobra predavatelja in strokovnjaka, ki izolo in njeno naravo še kako dobro poznata. Glede na nekatere zares vidne posege v izolski prostor bi človek pričakoval izjemen obisk a temu ni bilo tako. Prav zato se v Mandraču zdaj dogovarjamo, da bi predavanje ponovili. Da je o naravi treba govoriti na glas, se strinjamo tudi v izolski mestni knjižnici. Narava je vse, kar nas obkroža, narava smo mi vsi, zato je povsem ustrezno, če lahko naravo občudujemo tudi skozi besede in fotografije strokovnjakov, ki se z varstvom narave ukvarjata poklicno. Mag. Robert Turk in Tina Trampuš iz piranske enote Zavoda RS za varstvo narave sta v četrtek, 15. oktobra, v čitalnici Mestne knjižnice Izola pripravila predavanje z naslovom Ohranimo naravo v občini Izola ter Krajinskem parku Strunjan, na katerem sta z bogatim slikovnim materialom opozorila na pomen ohranjanja morja in morskega obrežja, redkih rastlinskih in živalskih vrst in morskih ter obalnih habitatnih tipov in obmorskega klifa, ter na drevored pinij ob Prešernovi cesti v Izoli, ki je eden lepših na Obali. Opomnila sta, da je treba pri načrtovanju posegov v prostor upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Upravljanje krajinskega parka Strunjan in naravnega rezervata, kjer se iz leta v leto povečuje število čolnov, ki tam sidrajo, je poglavje zase. To povzroča vedno večje negativne vplive na morsko dno in morske organizme, zato strokovnjaki preučujejo možnosti za urejanje tega področja. V Mesečevem zalivu in na rtu Ronek je sidranje prepovedano, drugje v rezervatu pa je ena od možnosti reševanja problema ureditev priveznih boj. Po predavanju so si lahko udeleženci predavanja ogledali razstavo o edini pravi morski laguni na slovenski obali, ki je del Krajinskega parka Strunjan, laguni Stjuža. Razstava, ki predstavi laguno kot dragocen življenjski prostor za rastlinske in živalske vrste na slovenski obali ter poudari razloge in možnosti za njeno ohranitev in razvoj trajnostnega turizma v krajinskem parku bo na ogled še do 15. novembra. Postavljena je na mladinskem oddelku, zato je primerna tudi za družine, ki tako lahko dobijo potrebno znanje in s tem motivacijo za njen obisk. Ksenija Orel Urejamo znane in neznane vodnjake Kje pa, še zdaleč nam ni zmanjkalo vodnjakov, niti nismo prišli do konca. Morda še niti na polovici nismo, a zdaj jih je že toliko, da moramo narediti malo reda v tej množici podatkov, zato v tej številki ne objavljamo novih vodnjakov ampak se posvečamo administrativnemu delu. Naj vam zaupamo, da se bomo že naslednji teden odpravili proti Ba-redom in nato proti Kocini oziroma Medljanu, obiskali zadnja izolska gospodinjstva, ki pitno vodo dobijo iz lastnega vodnjaka, ter se lotili evidentiranja vodnih zbiralnikov in cistern. Skratka, dela ne bo zmanjkalo, kljub temu pa še naprej čakamo na vaše namige ali konkretne podatke o spregledanih vodnjakih in vodnih virih v Izoli. Sporočila pošljite na 64 00 010 ali na elektr. naslov: urednistvo@mandrac.si Izola ob Frankfurtu V soboto, 24. oktobra bomo v Ljubljanski ulici pripravili mini sejem rabljenih knjig. Privlekli smo jih od vsepovsod, večina pa bo naprodaj po ceni 0 Eura. Zaradi omejenih prostorskih možnosti prosimo morebitne udeležence, da danes in jutri pokličejo na tel 64 00 010 (od 10.00 do 14.00 ure). Sejem bo odprt od 9.00 do 13.00 ure. Ljubitelji knjig - vabljeni! Še en poseg v naravo. Tokrat na zelenici za policijsko postajo. MWUIt'M* 11 Četrtek, 22. oktober 2009, št. 830 ----------------------------------------------------------- Kulturniški smerokazi Četrtek, 22.oktober 2009 Kulturni dom Izola - ob 18.00 Klub GAIA vabi na predavanje Jesenska opravila na vrtu.Predaval bo g. Davor Špeh.Vstopnine ni. Kino Odeon 18.30 DEKLICA IN LISICA - Le Renard et 1’Enfant Režija: Lue Jacquet Igra: Bertille Noèl - Bruneau Nekega jesenskega jutra deklica na poti v šolo zagleda lisico. Očarana pozabi na strah in se ji pogumno približa. To je začetek presenetljivega prijateljstva. Deklica s pomočjo lisice odkriva skrivnostno in divjo naravo. Začne se pustolovščina, ki spremeni njeno življenje in njen pogled na svet. Režiser Lue Jacquet je želel pričarati zgodbo, ki se dogaja blizu našega doma, na travnikih, v gozdovih. Da bi bili očarani nad naravo, nam ni treba hoditi prav daleč. Film je neverjetno popotovanje po naravi, kakršna se ponuja, kadar se ure in ure ne zganemo, kakršna je, kadar nas v njej ni. Opazovanje narave so majhni trenutki sreče, v katerih lahko uživamo vsi. 20. 30 LJUBIMKI - Two Lovers Režija: James Cray Igrajo: Joaquin Phoenix, Gwyneth Paltrow, Vinessa Shaw, Moni Moshonov, Isabella Ro-sselini, John Ortiz, Bob Ari Karizmatični Léonard se po boleči razvezi vrne v rojstno mesto, kjer mu skušata zaskrbljena starša hitro najti novo ljubezen, zato ga predstavita prijazni in čuteči družinski prijateljici Sandri. Toda Leonard hkrati spozna tudi ekscentrično in zapeljivo novo sosedo Michelle, ki je zaljubljena v poročenega moškega. V burnem ljubezenskem trikotniku se mora Leonard naposled odločiti, ali bo izbral negotovo strast ali predvidljivo ljubezen. Petek, 23.oktober 2009 Kino Odeon 18.30_DEKLICA IN LISICA - Le Renard et TEnfant Režija: Lue Jacquet ______20. 30 LJUBIMKI - Two Lovers Režija: James Cray_ Sobota, 24.oktober 2009 Kino Odeon 18.30 DEKLICA IN LISICA - Le Renard et TEnfant Režija: Lue Jacquet 20. 30 LJUBIMKI - Two Lovers Režija: James Cray Nedelja, 25.oktober 2009 Kulturni dom Izola - ob A.A.A. ammazzato in Via Milano »Compagnia dei giovani di Trieste« Gledališka predstava ( komedija) v tržaškem narečju Org. P. Besenghi degli Ughi, vstopnine ni. Kino Odeon 18. 30 LJUBIMKI - Two Lovers Režija: James Cray 20.30KATIN - Katyn Režija: Andrzej Wajda Ponedeljek, 26.oktober 2009 Kino Odeon 18. 30 LJUBIMKI - Two Lovers Režija: James Cray 20.30 KATIN - Katyn Režija: Andrzej Wajda Torek, 27.oktober 2009 Kino Odeon 18. 30 TAHAN - Tahaan Režija: Santosh Šivan Igrajo: Anupam Kher, Sarika, Rahul Bose, Rahul Khanna, Victor Banerjee, Purav Bhan-dare, Ankush Dubey, Sana Shaikh, Rasika Dugal, Dheirya Sonecha Tahan je pravljici podobno potovanje istoimenskega glavnega junaka, osemletnega dečka, vsakdan katerega se vrti okrog iskanja smisla življenja v krutem okolju indijskega Kašmirja, ki ga pretresajo revščina in vojaški spopadi, saj se za prevlado v kašmirski dolini že dolga leta borijo Indija, Pakistan in Kitajska. Tahan živi skupaj z dedkom, materjo in starejšo sestro. Vsi upajo, da se bo nekega dne domov vrnil Tahanov oče, ki je pred tremi leti izginil neznano kam. Ko dedek umre, družini zapusti tudi svoje dolgove, zato jim lokalni mogotec zapleni vse premoženje, tudi Tahanovega ljubega oslička Birbala. Tahan se trdno odloči, da bo dobil oslička nazaj. Oslička prodajo in deček se odpravi za njim čez visoke gore. Na poti divja vojna in prav v teh gorah je izginil tudi njegov oče. Surovo vojno stanje je v ostrem narativnem in vizualnem kontrapunktu s prelepo kašmirsko pokrajino, prijaznimi domačini, ki jo poseljujejo, in dečkovim nedolžnim pogledom na svet, prežetim z ljubeznijo do svoje družine in oslička. 20.30 KATIN - Katyn Režija: Andrzej Wajda Sreda, 28.oktober 2009 Kino Odeon 18. 30 TAHAN - Tahaan Režija: Santosh Šivan 20.30 KATIN - Katyn Režija: Andrzej Wajda Četrtek, 29.oktober 2009 Kulturni dom Izola - ob 19.00 Pet podob globalne krize in rešitev Predaval bo Anton KOMAT Je samostojni raziskovalec, pisatelj in publicist, predavatelj, okoljevarstvenik in varuh narave voditelj Tv filmov in radijskih oddaj.V zadnjem času ga najpogosteje srečamo na kateri od razprav o predvideni gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.Večer bo zanimiv, gost bo tudi odgovarjal na vaša vprašanja. Vstopnine ni. Manziolijeva palača V petek, 23. oktobra 2009 ob 19.00 uri vas vabimo na odprtje razstave FULVIA GRBAC DENDROTIPIA Glasbena točka: MATTEO E.BASTA Razstava bo na ogled do 10. novembra 2009. galerija INSULA SMREKARJEVA20IZOLA,tel.05/641 53 03 Vabimo vas na ogled razstave JANEZ MATELIČ PROSTORI MOJIH SANJ 2/3 (LITOGRAFIJE 1983-85) Razstava bo na ogled do 10. novembra 2009. Vabimo vas na otvoritev razstave BARBARA JURKOVSEK SLIKE ki bo v četrtek, 22. oktobra 2009 obl9. uri v Pretorski palači v Kopru. Razstava bo na ogled do 12. novembra 2009. Galerija Alga / Kristanov trgi Letna predstavitev likovnega društva Tuba iz Izole »Starec in morje » Galerija SalSaVerde / KUD Salsaverde - Kulmo metniSku društvo Salsaverde MARKO A. KOVAČIČ ' "Plastos 09. oktober-15. november 2009 Razstava se posveča preiskovanju civilizacije Plastosov -edinih preživelih bitij v 23. stoletju. Galerija Krajcar Navdih in ustvarjalnost mladih Madidi moda in obiettivo junior Mestna knjižnica Izola in Študijski krožek »Svet v dlaneh - [ skozi druge kulture spoznavamo sebe« Vas prisrčno vabita na potopisni večer, ki bo v čitalnici Mestne knjižnice v četrtek, 22. oktobra 2009 ob 19. uri. Po afriški deželi GVINEJI, J no pretresajo nemiri, nas bo popeljal prvi slovensko afriški pesnik, novinar, režiser, pisatelj, pravljičar in igralec SEKU M. CONDE. Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave vabita na razstavo»BOgclStVO lei 211116^. Razstava predstavi laguno Stjuža v Krajinskem parku Strunjan, iu je edina slovenska morska laguna ter dragocen življenjski prostor rastlin in živali na slovenski obali. Obenem prikaže razloge za njeno ohranitev in in možnosti za razvoj trajnostnega turizma v parku. Ime Stjuža izvira iz italijanske besede chiusa (zaprta). Pred približno 200 leti so jo z nasipom ločili od morja, z njim pa jo še danes povezuje pretočni kanal.Razstava bo na ogled do konca meseca oktobra v času odprtosti knjižnice. Vpisujemo v tečaj QÌ^OIl^cl Ìli TclÌCÌjci vsak četrtek ob 17:15 v Kulturnem domu Izola. Info na 040774298 ali dkuhar@gmail.com ali http://pina.info/~drzmai/. Četrtek, 22. oktober2009, št. 830 Ura KULTURA ------------------------------------------------------------------ Njihova pevovodkinja Marjetka Popovski je pripravila pester program, ki je bil prilagojen tako domskim pevcem in sodelujočim učencem OŠ Košana. Ti so tudi nastopali, spremljali so jih tudi pevci MePZ Košana, ki so hkrati tudi zapeli za uvod. Uvodoma jih je pozdravila namestnica ravnateljice in povedala, da prvič gostijo pevce iz Doma upokojencev, zahvalila pa sta se direktor izolskega Doma, g. Ljubo Klanjšček in predstavnica stanovalcev ga. Stanislava Čebron. Povabilu se je zahvalila tudi vodja pevske skupine Marjetka Popovski. Zaželela jim je dobrodošlico, ko bodo tudi oni prišli v Izolo in kot v izmenjavo zapeli ob sodelovanju pevcev Vala morja ob izolskem Tednu starejšega občana. Nastop bo 29. oktobra v hotelu Delfin. Na pot v Košano pa so domske pevce spremljali poleg zaposlenih tudi nekateri njihovi svojci in tudi drugi stanovalci. Med potjo, ki jih je peljala čez Brkine, so se ustavili v Hrušici, kjer so jim v vaškem gostišču Muha pripravili dobro brkinsko sladico iz jabolk. Na njihovem dvorišču so pevci tudi zapeli in zaigrali na svoje inštrumente, saj je gospodar aktivni član in dolgoletni pevec poznane moške pevske skupine Hrušiški fantje. Verjetno pa se bo zgodilo, da bodo Hrušiški fantje že novembra obiskali Dom upokojencev Izola in v njihovi jedilnici tudi sami zapeli. Nato so si ogledali Premski grad in poslušali pripovedoved o zgodovini kraja in gradu. Pesnica Danica Pardo iz Prema jim je prebrala nekaj svojih pesmi, pisatelj Jožko Stegu, tudi s Prema, pa odlomek iz svojega romana. Stanovalka Doma je prebrala pesem Dragotina Ketteja, ki ima na gradu svojo spominsko sobo. Ob spremstvu Martina Krpana, ki jih je tudi pričakal na gradu in je bil oblečen v svoja oblačila s klobukom in kijem v roki so pot nadaljevali v Košano. Sprejeli so jih učenci OŠ Košana in pevci MePZ Košana. Izolski Val morja in Marinaio bend je s svojim nastopom navdušil tako starejšo generacijo, ki je prišla poslušat, kakor tudi učence, ki so nastopali. Na koncu, seveda, tudi skupnih pesmi ni manjkalo. Domski stanovalci so se vračali domov polni lepih vtisov, obogateni z zrni dobrote tistih, ki so jim namenili to pozornost. Iskreno se zahvaljujejo vsem tistim, ki so jim lahko omogočili, da so preživeli in doživeli lepoto jesenskega popoldneva, h kateremu so lahko tudi sami prispevali s svojim petjem za nepozabne trenutke. Bilo je pravo druženje med tremi generacijami, kjer je vsaka dodala nekaj svojega. Zahvaljujejo se tudi Radovanu Bilaču, ki je celo dogajanje tudi snemal in fotografiral, da si bodo lahko še dolgo ogledovali dogajanja. Šoferja Aldota iz Rižane pa tudi ne bodo pozabili, saj jih je krepko nasmejal do solz. M.P. Plesni večer v Tartiniju Po velikem uspehu v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Piran in Društvo baletnih umetnikov Slovenije ob podpori Ministrstva za kulturo RS in Veleposlaništva ZDA v Ljubljani predstavljata tudi v Piranu 8. GALA VEČER NOVIH BALETNIH KOREOGRAFIJ NA SLOVENSKO GLASBO V 11. baletnih koreografijah, ki so jih ustvarili , Dana Petretič, Kja-ra Starič, Alena Medich, Uršula Teržan, Isabelle Kralj, Siniša Bu-kinac, Andrew Peter Greenwood, Marko Urbanek in Joseph Bunn, bomo lahko občudovali vrhunske baletne plesalce in plesalce sodobnega plesa kot so : Tjaša Kmetec, Rita Pollacchi, Kristina Aleksova, Alena Medich, Eva Gasparič, Ana Klašnja, Urša Vidmar, Dana Petretič, Joseph Bunn Siniša Bukinac, Gregor Guštin, Petar Borčevski, Kjara Starič, Kaja Lin Jagodi Avguštin, Maja Arzenšek, Maja Logar, Ajda Pfifer, Katarina Barbara Kavčič, Suzana Majer, Igor Sviderski, Jure Masten in Marko Urbanek. Baletne koreografije bodo izvedena na glasbo slovenskih avtorjev: Janez Gregorc, skupina Katalena, Mirko Vuksanovič, Mario Marolt, skupina Noctiferia, skupina Silen-ce, Mitja Vrhovnik-Smrekar, Marko Urbanek, Jan Plestenjak, Rudi Bučar in Robert Pešut Magnifico. Prireditev bo v Tartinijevem gledališču v Piranu v nedeljo 25.10. ob 19,00 uri. Društvo likovnih ustvarjalcev Tuba Izola je pod okriljem Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Izola in Centra za kulturo, šport in prireditve Izola v četrtek, 15. oktobra v izolski galeriji Alga predstavilo svojo društveno razstavo »Starec in morje«. Razstavljena dela so nastala v ustvarjalnem obdobju društva od novembra 2008 pa do junija 2009 pod mentorstvom akademskega slikarja Gia-nija Llalloshija, ki je v katalog o likovnem projektu zapisal takole: »Pred enim letom sem ta projekt poimenoval »Starec in morje«. S tem naslovom nisem želel, da ilustriramo znano zgodbo iz Hemingwayevega romana, temveč da skozi podoben pogled na nas same bolje spoznamo naše okolje, v katerem živimo. Namen delavnice je bil, da skozi likovne izdelke vizualiziramo zgodbe o mestu in morju in ljudeh v njem ter ustvarimo nove, drugačne zgodbe.« Na otvoritvi je v polni galeriji magično vzdušje pričaral Rudi Bučar. Pevke Sinjega galeba v Cankarjevem domu Ženski pevski zbor »Sinji galeb« iz Izole se je tudi letos udeležil Festivala za 3. življenjsko obdobje, ki je že 9. potekal v ljubljanskem Cankarjevem domu. Festival, ki se je dogajal med 30. septembrom in 2. oktobrom in je potekal pod sloganom »Za strpno in socialno sožitje vseh generacij«, je postregel s pestrim kulturnim programom na odprtem odru in razstavami. Na festivalskem sejmišču so se lahko predstavila tudi podjetja, društva, združenja ipd, ki pomagajo skrbeti za lepo in udobno 3. življenjsko obdobje. Pevke izolskega »Sinjega galeba«, pod vodstvom Lidije Kotnik, smo nastopile 1. oktobra v okviru 9. srečanja pevskih zborov društev upokojencev Slovenije, v Linhartovi dvorani. Poleg našega, je nastopilo še 10 domačih in 4 pevski zbori iz tujine. Naš repertoar je zajemal slovenske ljudske pesmi po zapisu Milke Hartman. Organizacijski odbor kolektiva in programskega sveta 9. Festivala za tretje življenjsko obdobje je vsem zborom izročil posebno pisno zahvalo za trud, ki smo ga zbori vložili v pripravo in izvedbo programa. Z utemeljitvijo, da je naš nastop dopolnil čudoviti mozaik festivalskega dogajanja, smo vsi sodelujoči pevski zbori prejeli še posebno plaketo. Z željo, da bi prihodnje leto ponovno sodelovale na tem festivalu, bomo pevke ženskega pevskega zbora »Sinji Galeb« v prihajajoči sezoni še bolj zagnane in še bolj pojoče. Zlata Radikon Dan z izolskimi ribiči - Po 1001 zaboj rib v mednarodne vode Že kot desetletnik sem sanjaril kako lepo bi bilo preživeti noč z ribiči na eni izmed takratnih ponosnih ribiških bark privezanih v mandraču. Takrat sem namreč, skupaj z domačimi, preživel dvoje ali troje »morskih počitnic« v Izoli. Soba v kateri smo prebivali je imela in ima še danes okno, s katerega se je neovirano videlo v pristanišče. Iz tega okna sem lahko vsako jutro poslušal zvoke in dogajanje ob pristanku ladij, ki so se vračale z nočnega lova rib s spremljevalnimi čolni opremljenimi z velikanskimi kovinskimi senčili, pod njimi pa so bile nameščene še večje žarnice, kakršnih do takrat še nikoli nisem videl. V zadnjem tednu septembra, po več kot četrtletju življenja in dela v Izoli, pa se mi je želja iz otroštva uresničila. Pa se ni kar tako sama uresničila, ne! Udejanili so jo pogumni in srčni možje ribiči, člani posadke iz edinega para ladij plivaric nekdaj ponosnega ribiškega ladevja. Izola zgodaj zjutraj Zgodnje septembrsko jutro je že ob odhodu od doma obetalo lepo vreme. Bila je še tema in že na poti iz parkirišča na Lonki proti Velikemu pomolu, sem v tišini še skoraj napol spečega mesta, zaslišal pridušeno brnjenje ladijskih motorjev. Kaj drugega pa bi sploh lahko bilo? Poleg svetlobe različnih reklamnih izveskov in blede luči v posameznih oknih prebujenih meščanov ter luči v uredništvu Mandrača, tisti dan je bil namreč četrtek, sem na poti do novih doživetij, srečal le nekaj, verjetno na delo odhajajočih someščanov. Vznemirjenje na poti do mesta priveza RIBE II, tam so me namreč pričakovali, je naraščalo iz metra v meter oziroma z vsakim obratom koles mojega vozička. Spoznavanje ladje in ribičev Na zgornjem delu velikega pomola so me krepki možje ročno prestavili na delovni krov ladje. Običajno vsako od para ladij RIBA I in Riba II, sestavlja posadka sedmih mož. Na »moji« so tega dne svoje delo opravljali: Kapitan Mirko, strojnik Livio, za hrano je in bo tudi v bodoče, po skorajšnji upokojitvi dolgoletnega člana posadke kuharja Čeba, zadolžen Zoran. Tu pa sta še ribiča Nenad in Jelko, ki pa je tistega dne, odgovarjal tudi za palubo, saj je bil vodja palube Stevo odsoten. Manjkal pa je tudi pomočnik strojnika Pajdo. S škripci na vrhnjo palubo Kapitana obeh ladij sta ubrala pot mimo Pirana v smeri mednarodnih vod v višini Rovinja. Počasi se je pričelo daniti saj se je sonce povzpelo že za kakšna dva prsta nad vzhodno obzorje. Postajalo je topleje le rahla meglica, ki se je kasneje spremenila v visoko koprenasto oblačnost, ni popustila tja do poldne. Člani posadke so me najprej s pomočjo debelih vrvi in svojih mišic ter s svojo iznajdljivostjo, prestavili na višjo palubo. In to skozi stropno odprtino, skozi katero ne moreta dve osebi hkrati. Iz te ploščadi vodijo kratke stopnice v kapitanovo kabino, na njej pa je nameščen tudi ogromen vitel z mrežo. Kopna ni bilo več videti, a je tesnobo hitro pregnal domač vonj po praženi čebuli in jetrih, kar je sicer kapitanova priljubljena jed, in obilen zajtrk z različnimi jedmi je bil postrežen. Ob prihodu posadke na delovno mesto pa jih je v salonu pričakala sveža kava in pred uro pečeni krofi. Izkazalo se je, da je bilo to vse, kar so do vrnitve domov v poznem popoldnevu, sploh zaužili. Vsi razen kapitana so posedli za mizo v salonu, kapitanu in meni pa so postregli kar zgoraj. Z »gušti« ne bom izgubljal besed, a sem vseeno potihem upal, da bo kasneje tudi kakšna sveža sardela končala na žaru. A se je zasukalo drugače. Brez težav do mednarodnih voda Takrat smo bili že v mednarodnih vodah in od matičnega pristanišča oddaljeni približno 35 morskih milj. Pot do tja je trajala slabe 3 ure. Morje gladko kot olje, deli oblačil so postajali odveč. Nebo se je zjasnilo in čutiti je bilo rahlo napetost v zraku. Možje so pričeli pripravljati spust lebdeče koče ali pelagične vlečne mreže. Nihče ne lenari Zaradi osipa posadke sta kapitan in kuhar poprijela za konce lepo navite mreže na močan vitel, nameščen zgornji palubi. Zarožljale so verige in pokazal se je urejen snop vrvi različne debeline. Strojnik je tudi priskočil na pomoč. Vešče je upravljal s kovinskim vzvodom, povezanim z vitlom. Z občutkom in pravočasno je zaganjal ali ustavljal vitel. Na spodnji palubi sta preostala člana posadke preko kovinskega valja, v morje spuščala mrežo. Postopek je lahko izjemno nevaren saj gre za velike sile in kup težke gmote mreže, ki hiti v morje. Padale so tudi kakšne težke »ribiške« a zgolj z namenom, da može spodbudijo k zbranosti in previdnosti. Med tem dogajanjem se je k naši la-diji približala tudi Riba 1. Možje so si izmenjali vrvi, ki so pripete na nasprotni zgornji konec mreže. Ladiji sta se razšli in lov se pričel. Kapitana sta ves čas vozila vzporedno in v enakomerni medsebojni oddaljenosti. Ocenil sem, da je razdalja med njima kakšnih 80 do 100 m. Pri taki zahtevni vožnji si kapitana pomagata z razpeto vrvjo, privezano na premcu obeh ladij. Vrv mora biti ves čas enakomerno napeta pa čeprav občasno močno in nenadoma zavijata levo ali desno. Take zasuke je moč občutiti na svoji ladiji, videti pa po močnenem bočnem nagibu vzporedne ladije in po položaju sonca. S takim načinom zasledovalne vožnje poiskušata zajeti čim več rib v jati. Pozimi ni romantike Čez čas je bilo opaziti, da mreža ni več prazna. Kapitanov veder obraz pa je to ugotovitev le podkrepil. Ribiči so zavihali rokave, sicer pa je bilo že močno toplo in rokavov nihče ni imel. Prvi sak so spretno potegnili iznad vode ter ga premaknili nad velik okrogel bazen z mrežastim dnom, ki je bilo že močno posuto z ledom in zmočeno z morsko vodo. Kapitan je razvezal spodnji del saka in v bazen so se usule srebrno lesketajoče se sardele. Vmes je bilo tudi nekaj sardonov. Naglo so prvo plast rib prekrili z ledom. V tem času se je približala še druga ladja in tudi na to so ribiči vlekli svoj, mislim pa da krajši del mreže. Naš bazen pa je bil vedno bolj poln, kljub temu, da so ga možje sproti praznili s kašetami. Te so prav tako posipali z ledom in jih zlagali v sončnim žarkom nedostopen del palube. Na pomoč so prišli tudi ribiči iz sosednje ladije, ker je na naši primanjkovalo rok. Takrat sem spremenil svoje mnenje, da je ribiško delo in življenje lahko ali celo romantično. Lahko si le predstavljam kako pa vse skupaj izgleda v januarju ali sploh pozimi, ko je voda mrzla, barko premetavajo valovi, veter pa neusmiljeno odnaša še tisti drobni delček telesne toplote, ki jo človek v takih pogojih še premore. Padla je odločitev, da je ulov več kot uspešen tako, da ne bo potrebno ponovno spuščanje mreže, kar se sicer pogosto zgodi. Pa še ledu za sprotno posipanje ribe v zabojčkih je že primanjkovalo. Tako je dokončno odpadla možnost, da bi kuhar postregel s sveže pečeno ribo. Kapitana sta usmerila ladiji proti Izoli in zaradi težkega tovora je bila vožnja počašnejša kot zjutraj. V veselje številnih kričajočih galebov, so neuporabne ribe ribiči zmetali nazaj v morje in večina jih je končala v galebjih nenasitnih in grabežljivih kljunih. 1001 zaboj Do odlagališča ulova ob tovarniškem privezu v Delamarisu so imeli ribiči polne roke dela. Na bregu so na ulov že čakali posebni vozički za sprejem zabojčkov z ribami. Sproti so dodajali še led, če ga je kje bilo premalo, viličar pa je polne okvire z zabojčki sproti vozil do mesta predelave. Ponovno je delo potekalo hitro in brez odvečnih besed. Tovor rib z RIBE I so odložili že prej. Njihova la-dija je bila manj obremenjena in so tako prej prispeli do prevzemnega mesta. Sledil je še končni obračun v prevzemni pisarni. Kapitan Mirko je, tako kot tudi drugi člani posadke, vidno utrujen, ob vrnitvi na krov ponosno poročal, da sta listnega dne obe ladiji skupaj, zajeli kar 1001 zaboj rib. To pa je kar precej več kot 6.5 t. Sledilo je le še moje izkrcanje na pomolu, kratko in toplo slovo ter pot domov. Posadki pa sta še ostali in pripravili vse potrebno za naslednje izplutje. Meni pa je ostal dragocen dar in nepozabno doživetje o katerem bom vedno rad pripovedoval! Moži hvala in mirno morje Vam želim! Slike in besedilo, zgolj za tednik Mandrač d. A. MANDRAČ 14 -------------------------------Izola je mirno mesto OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA Občina Izola na podlagi določil Pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave št. 13/95 ), Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave št.14/98) in sklepa komisije za oddajanje poslovnih prostorov v najem objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje pisnih ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem v Izoli: PREDMET RAZPISA JE ODDAJA PRAZNIH POSLOVNIH PROSTOROV - KUMARJEVA 4 - velikosti 17,50 m2 Izklicna cena mesečne najemnine je 76,67 EUR Namen: skladišče - PITTONIJEVA 13 - velikosti 21,66 m2 Izklicna cena mesečne najemnine je 150,60 EUR Namen: agencija ali druga storitvena dejavnost - MALIJA - velikosti 156,43 m2 Izklicna cena mesečne najemnine je 780,00 EUR Namen: pekarna ali druga storitvena dejavnost I. RAZPISNI POGOJI 1. Najemna pogodba bo v obliki notarskega zapisa sklenjena z izbranim najemnikom za določen čas za dobo 5 letih po končani usposobitvi prostora. Stroške notarskega zapisa plača najemnik. (Izlicitirana najemnina se usklajuje z rastjo drobno prodajnih cen.] 2. Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe. 3. Ponudnik mora v odprtem razpisnem roku vplačati varščino v višini treh mesečnih izklicnih cen najemnine upoštevaje izbrano namembno dejavnost. Varščino je treba vplačati na naslov Stavbenik, Servisne storitve d.o.o. TRR. 10100 0034770033 s pripisom »vplačilo varščine« in poslovni prostor na katerega se varščina nanaša. 4. Izbranemuponudnikusebovarščinaporačunalaznajemnino, ostalim pa bo vrnjena v 14 dneh po opravljeni izbiri. Izbranemu ponudniku se bo v primeru podražitev najema varščina do izrabe revalorizirala za enak odstotek. V primeru, da izbrani najemnik odstopi od najema ali v določenem roku ne podpiše najemne pogodbe varščina zapade v korist Občine Izola. V tem primeru je dolžan poravnati tudi stroške projektiranja. 5. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od dneva objave. 6. Ponudnik, ki ima ob prijavi na razpis do Občine Izola neporavnane obveznosti, do koncesionarja pa nima poravnanih vseh obveznosti iz naslova najemnin že najetih prostorov, bo izločen iz postopka izbire za najem po tem razpisu. 7. Ponudnik mora predložiti program dejavnosti, ki ga bo izvajal ter navesti višino najemnine, ki jo ponuja in jo je pripravljen plačevati na način in pod pogoji določenimi z najemno pogodbo. 8. Prednost pri izbiri ima tisti ponudnik, ki ponudi zahtevani najzanimivejši program dejavnosti (namen). II. DOKAZILA Ponudnik mora v ponudbi za najem prostora priložiti: • potrdilo o vplačani varščini • izpisek iz registra podjetij, samostojni podjetnik potrdilo • fizične osebe morajo priložiti potrdilo o državljanstvu • potrdilo Ministrstva za finance - Davčna uprava in Občine Izola (izda ga Urad za splošne zadeve, Oddelek za finance in računovodstvo), da ima plačane vse obveznosti do Občine • potrdilo koncesionarja Stavbenik, Servisne storitve d.o.o., da ima poravnane obveznosti iz naslova najemnin (če ponudnik ni najemnik zadostuje izjava, da ni najemnik in da nima neporavnanih obveznosti), Nepopolne ponudbe ne bodo upoštevane! III. DOSTAVA PONUDBE Ponudbo z dokazili je potrebno dostaviti v razpisnem roku v zaprti kuverti na naslov Stavbenik, Servisne storitve d.o.o., Polje 9a, Izola z oznako »javni razpis - ne odpiraj« Morebitne informacije je možno dobiti na tel. 6626-820 pri ga. Slavici Kovačevič, s katero si prostor lahko ogledate. O izbiri bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Predsednik komisije za poslovne prostore Tomislav VITEZICA l.r. Lahko je inescameli do ljudi Včasih je bilo pogvarjanje nekaj povsem naravnega in obnašanje v pogovoru tudi. Toda čas je naredil svoje in zdaj seje treba tudi tega naučiti, Eno priložnost ste že zamudili. V sredo, 7. oktobra so člani Društva za boljšo kakovost življenja Kažipot iz Izole v okviru programa »Nenasilno sporazumevanje« pripravili interaktivno delavnico »Lepota v našem življenju«, ki je potekala v čitalnici Mestne knjižnice Izola, v okviru izobraževalnih delavnic Borze znanja Izola. Prvi del srečanja je potekal kot pogovor s praktičnimi vajam iskanja in ozaveščanja lepote v našem življenju, vodila ga je izkušena izvajalka in predstavnica društva dr. Marina Sučič Vukovič. Strokovnjakinja je podala nekaj osnovnih namigov, ki so nam lahko v pomoč pri učinkovitem sporazumevanju v vsakdanjem življenju: • Kritika naj bo samo dobronamerna, namenjena temu, da bi človek spremenil svoje vedenje do nas ali drugih. Kritika, s katero človeka prizadenemo in negativno vplivamo na njegovo samozavest ima negativen učinek na človekovo motivacijo za spremembo. • Kritiziramo človekovo vedenje in ne osebnosti. Ko kritiziramo, kritiziramo točno določeno vedenje in ne posplošujemo. Povemo tudi, kako želimo, da se človek vede. Rečemo na primer: »Prosim, da pospraviš za sabo« in ne »Zakaj si tako nemarna«. • Izražamo svoje občutke, čustva. Teh nihče ne more zanikati in tudi sami moramo dosledno sprejemati čustva drugih. Čustva enostavno so, ne moremo jih uničiti. Vsa so dobra, ker nam govorijo o tem, kako na nas vplivajo nekateri dejavniki. Govorimo o prijetnih in neprijetnih čustvih in ne o dobrih/pozitivnih in slabih/ negativnih. Vsa so dovoljena, le izražati jih moramo na sprejemljiv način. Vedenje se da spremeniti z napo odločitvijo, čustev pa ne. • Pomembno je, da človeka sprejmemo in se do njega spoštljivo vedemo tudi, če ga ne razumemo. Poziv Ženski Odbor SDS je sprejel pobudo za pomoč države pri cepljenju dojenčkov od 6. tedna do 6. meseca proti rota virusu. To je virus, ki je predvsem v zimskih mesecih najpogostejši povzročitelj črevesnih okužb pri otrocih, ki se pojavljajo v obliki bruhanja in driske. Otrok lahko hitro dehidrira. Glede na pogostost obolelosti in tudi pogostih zapletov je cepljenje za naše otroke že nujno in koristno. Zdravila za to obolenje ni, edino preprečevanje hudih oblik bolezni je cepljenje. Ker pri majhnih otrocih bolezen poteka v težjih oblikah, je zaščita s cepljenjem pomembna predvsem pri najmlajših. Zato je cepljenje namenjeno le dojenčkom in ga je potrebno zaključiti najkasneje do dopolnjenega 6. meseca starosti. Za učinkovito zaščito sta potrebni dve dozi cepiva, med katerima mora preteči vsaj 4 tedne. Ena doza cepiva stane 72 evrov, torej je potrebno odšteti 144 evrov. Gospodarska kriza je vzrok, da mnogi mladi starši ne zmorejo plačati 144 evrov za cepivo, ker je to za njih velik izdatek. Predlagamo, da Ministrstvo za zdravje omogoči brezplačno cepljenje za starše otrok, ki se bodo prostovoljno odločili za tako cepljenje. Do danes smo v naši občini zbrale 120 podpisov občank in občanov v podporo našemu predlogu. Podpisovanje poteka do konca meseca oktobra, meseca otroka. Ženski odbor SDS Izola Ljudje smo različni, nobenega smisla nima ugotavljati, kdo ima bolj prav o zadevah, ki so povezane z medčloveškimi odnosi. • Spoštujemo osebne meje drugega in se zavedamo, da ko nam nekdo postavi mejo in ko kritizira naše vedenje, to počne iz svojih potreb in ne ker misli, da smo slabi ali da nas ne mara. • Raziskujmo sami sebe, kako se počutimo in kaj želimo. Drugim povejmo, kaj smo odkrili pri sebi. • Ljudem dajmo občutek, da nam je njihovo počutje pomembno. Aktivno poslušamo sogovornika, kar pomeni, da sledimo temu, kar govori, ne le da smo tiho, ko govori. Včasih pomaga, da povzemamo sogovornikove besede in na ta način preverjamo, če smo prav razumeli, kar je povedal. Tako lahko preprečimo veliko nesporazumov. Sogovornik ima možnost slišati, kako smo dojeli to, kar je povedal. Da je naša komunikacija učinkovita in doseže svoj namen, svojemu sogovorniku: povemo, kaj smo opazili, kaj ob opaženem čutimo, katere naše potrebe so povezane s tem, kar smo občutili, povemo predlog, prošnjo, pričakovanje. Pika na i pri spoznavanju veščin nenasilnega sporazumevanja je bila glasba in poezija, ki jo je ob zaključku delavnice udeležencem podarila Marjetka Popovski. Ksenija Orel Predzadnja Reagiranja Krivičen davek na nepremičnine V medijih smo v zadnjih dneh zasledili, da Vlada pripravlja nov davek na nepremičnine. V izolski SDS smo odločno proti načinu, na podlagi katerega bi država izračunala višino davka. Menimo, da je predlog diskriminatoren in predvsem škodljiv za prebivalce našega območja. Vlado pozivamo, da najde ustreznejši način kako zapolniti luknjo v svoji blagajni. Višino davka bi država predvidoma izračunavala na podlagi tržne cene nepremičnine, ki jo določa povpraševanje ter lokacija in ne dejansko stanje nepremičnine. Omenjen način je disktiminatoren predvem za področja, kjer so cene nepremičnin visoke. Mednje spada tudi Izola. Cene nepremičnin so na našem območju, predvsem zaradi povpraševanja, ki presega zmožnosti, s strani prebivalcev iz notranjosti Slovenije, tudi do trikrat višje. Posledično bi bil tudi davek, ki bi ga plačevali sorazmerno višji. Povprečna bruto plača na našem območju pa ne dosega povprečja centralne Slovenije. Grob izračun pove, da bi za trosobno stanovanje v Izoli plačali 120 EUR letnega davka, na Ptuju 64 EUR in v Gornji Radgoni le 44 EUR. V SDS menimo, da je davčna obremenitev prebivalstva, ki je ena najvišjih v EU, že sedaj previsoka in bi uvajanje davkov še dodatno znižalo socialni standard prebivalstva. Streha nad glavo, po mnenju SDS, ni luksuzna dobrina temveč osnovna človekova pravica. Obdavčijo naj se le nenaseljene nepremičnine, oz. nepremičnine, ki niso namenjene vsakdanjemu bivanju, s tem bi sprostili trg nepremičnin in marsikateremu posamezniku omogočili dostojno življenje ob lastnem ognjišču. Nepremičnine so v Istri zaradi lokacije atraktivne, vendar prebivalstvo zaradi tega ne bi smelo biti »kaznovano« z visokimi davki. Poslanca, ki sta bila izvoljena v naši občini pozivamo, da v svojih koalicijskih strankah nastopita proti temu predlogu in s tem zavarujeta svoje volivce. Naj kriza ne bo izgovor za diskriminacijo. Nekaj informativnih izračunov za različne tipe nepremičnin lahko najdete na spletni strani http://izola.sds.si. GregorVučko KRIMINALNE Premlad voznik prestar avto Takšne vrste težav je imel mladoletnik, ki so ga policisti zaustavili med nadzorom prometa. Poleg tega, da je mladoleten pa je za povrh še vozil neregistriran osebni avtomobil. Nadaljnjo vožnjo so mu prepovedali, napisali pa bodo tudi obdolžilni predlog. Prihaja zima In nekdo se bo očitno grel z lesenimi paletami. Neznani storilec je namreč z dvorišča podjetja ukradel 70 lesenih palet in s tem dejanjem podjetje oškodoval za približno 700 EUR. Znanki ali neznanki? Z ene strani smo dobili sporočilo, da je v večernih urah iz garderobe športnega kluba neznani storilec dvema otrokoma ukradel mobilna telefona. Drugo poročilo pa pravi, da sta dve mlajši dekleti v enem od športnih objektov ukradli 2 prenosna telefona in 20 EUR gotovine. Oškodovani sta 17-letna Pirančan-ka in 12-letna deklica s Šareda. Enkrat gume drugič denar Na parkirišču v industrijski coni je neznani storilec s parkiranega osebnega avtomobila ukradel vsa štirih platišča s pnevmatikami. V drugem primeru pa je neznani storilec iz odklenjenega osebnega avtomobila ukradel denarnico z vsem kar je bilo v njej. Ročna mu ni delala Policisti so intervenirali pred gostinskim lokalom, kjer je pijan mlajši moški kršil javni red. Poleg nedostojnega vedenja je drugega gosta z roko udaril v obraz. Ker je kljub ukazu policistov s kršitvijo nadaljeval, so ga pridržali. Izdan mu je bil plačilni nalog. Statistika V preteklem tednu so policisti obravnavali še tri prometne nesreče z materialno škodo, 5 poškodovanj vozil na parkiriščih in kaznivo dejanje ogrožanja varnosti. Opravili so zasege prepovedanih drog, pri čemer gre v enem primeru za prekršek, v dveh primerih pa za kaznivo dejanje. Enemu vozniku so odredili strokovni pregled. ALKO lestvica: 0,68 in 0,59 mg/l, v obeh primerih odrejeno pridržanje do streznitve. Dokaj varna Evropska noč Po vsej Evropi so v noči s sobote na nedeljo potekale preventivne aktivnosti pod skupnim imenom Evropska noč brez prometnih nesreč. Na območju Policijske uprave Koper so se v tem času zgodile 3 prometne nesreče. V tem času je bilo odrejenih 57 preizkusov alkoholiziranosti, nad dovoljeno mejo je vozilo 8 voznikov, pridržan je bil en voznik, odrejena sta bila še dva strokovna pregleda. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 0010, fax. 05/64000 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffi! Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Gojkova skrivalnica Kdo bi si mislil, da stare razglednice Izole lahko povzročijo toliko težav “poznavalcem” izolske zgodovine. Na vprašanje iz prejšnje številke nismo dobili niti enega pravilnega odgovora, kar pomeni, da nihče ni spoznal ulice Ob pečini (levo). Bomo videli, če bo tokrat bolje. Še namig: Ulica (zgoraj) nosi isto ime kot pred slabim stoletjem. MALI OGLASI I Vozila in plovila Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine prodamo - Stanovanje v Jagodju zamenjam za stanovanje v starem delu Izole, tel 040 128 199 - V Izoli prodamo sončno 3 sobno stanovanje, 60 kv.m., s čudovitim razgledom, zastekljen balkon, kopalnica komplet prenovljena. Cena: 145.000 EUR, Tel. 040/ 385529 ali 041/345634. - Stanovanje v Izoli v centru prodam. Velikost 58 m2, 4.nadstropje, pogled na morje, tel 070 872 901 ODDAMO - Ljubljana(Šiška) oddam opremljeno sobo s souporabo kuhinje in kopalnice. tel 031 389 751 - STANOVANJE IZOLA-JAGODJE, za 2 osebi, kompletno opremljeno cca. 40m2, pritličje hiše, lasten vhod, soba, kuhinja z jedil., hodnik, kopalnica,centralno ogrevano, internet. Kontakt: Majda 041 644 287 - V Izoli oddam 2 sobno, opremljeno stanovanje za daljše obdobje, tel 031 858 826 - Na Belvederju za daljše obdobje oddam hišo za osem oseb, družini, delavcem ali študentom, tel. 031 434 851 NAJAMEMO - Zdravnica nujno vzame v najem sobo ali garsonjero v Izoli od 20. oktobra naprej za dobo 6 mesecev. Kontakt : 041 435 207 - Najamem poslovni prostor v Izoli v izme- ri cca. 25 m2 po ceni cca. 8 eur/m2/mesec. Pogoj: umirjena okolica, dobra zvočna izo-lacija prostora. Tel: 041 919692__ Delo - Nujno potrebujem kakršnokoli delo. Znam delati na polju in za stroji, sem zanesljiv in delaven. Tel. 031 792 316 - Mamica srednjih let, izobražena, čista, poštena, nudi pomoč v gospodinjstvu ali pomoč starejšim osebam pri vsakdanjih opravilih, najraje v Kopru ali okolici Tel: 041 234 591 - Prodam jadrnico Murphy 26C. Dobro ohranjena, SI zastava, privez v Izoli, vsa osnovna oprema, gennaker, letnik 1998, kontakt na 031 369 728 - Prodam Renault 5 cmpus 1.1, poreklo Francija, bele barve, Svrat, dobro ohranjen,letnik 92, 164.500km, za 271 EUR. tel 040 638 217 ali 031 583 881 -Prodam Citroen Bx 1,5 TGE, poreklo Francija, v voznem stanju, neregistriran, letnik 94, 157.000km za 230 EUR. tel 040 638 217 - Prodam Citroen Xara letnik 2002, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. tel 041 653 946 ali 031 583 881 - Kupim dobro ohranjen osebni avto, enoprostorec, s sedmimi sedeži. Tel. 041 608 765 Razno - Prodajam pralni stroj Gorenje mod. WA1182S 1.2005, ki je bil v uporabi samo ene starejše osebe le 2 leti -ogled po želji.Zainteresirani naj pokličejo mobi št. 051/640-870. - Sedežno garnituro 3+2 raztegljivo prodam, tel 070 872 901 - 2 NOVA jogija, še zapakirana, kupljena po znižani ceni 30 EUR za kos/redna cena 60EUR/ prodam 10% ceneje, tel 041 210 920 - Prodam sušilni stroj Sidex, skoraj nov za 250 EUR. tel 05/ 641 92 42 - Kupim še dobro ohranjen štedilnik na drva. tel 041 638 292 - Nudim pomoč na domu. tel 05/ 639 56 70 -Prodam oljčno olje 041 713 870 - Nov, originalno zapakiran pomivalni stroj Gorenje GV 63222 prodam za 300 Eur. (Igor 031 342567) - Prodam mlin za grozdje, tel 05/641 6316 - Prodam rabljen mlin za grozdje in plastično kad za kmetijo 300 litrski. Tel 041/828605 NLB Družinski varčevalni paket Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00 \fa^ ■H' NLB® ! 5 www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket 1 ! Pravijo, da eden ni nobeden, ampak v primeru reševalnih vozil to zagotovo ne drži. Takšen avtomobil namreč stane kar 30.000 Eurov, to pa ni mačji kašelj za tako majhno občino kot je izolska. In vendar je izolski zdravstveni dom, predvsem z lastnimi sredstvi kupil dve novi reševalni vozili, ki bosta bistveno posodobili že nekoliko ostarel vozni park. Pretlakovanje se je začelo Sončno nabrežje bo najprej dobilo obrobo, potem pa še tlakovce, ki bodo ta del sprehajališča dvignili za kakšnih 35 centimetrov. V začetku tedna so izvajalci že začeli postavljati velike kamnite bloke; ki nekatere navdajajo z občudovanjem, druge pa s pomisleki. Kakorkoli že, nabrežje bo drugačno. Mariza ni pozabila Tokrat podžupanova oljka Bar Mariza je že deset let odprt v kompleksu ob marketu Livade in v tem v oljčniku Danila Markočiča se je spet zgodila županova oljka, ki pa je to-desetletju je dobil lepo skupino stalnih gostov, predvsem zaposlenih v so- krat 0StaIa brez prisotnosti županov, ki so jih zamenjali podžupani Izole, sednjih trgovinah in uradih pa tudi stanovalci soseske radi posedijo v družbi Kopra in Nove Gorice. Kljub temu je bilo razpoloženje zelo župansko in tudi Marize in njenega sina Alena Benčiča. Seveda je prišla tudi kompletna po- oljčna letina bo skoraj na ravni lanske, ki je bila izredna, sadka bližnieea merkatorieveea marketa št. 12.