Tsko izjavlja ravnatelj sfažbf poarsdsvanje Ml — Tsrtj Mri M aa na povrne js ni Wsahlngton, D. C* — Jones, l-evnatalj ledsralne službe sa posredovanja dela paavi v svojem poročilu, v katerem presoja razmere v industriji, da js števi-lo brezposelnih delavcev sezonska prikazen. V čevljarskih tovarnah in drugih sorodnih pod-jetjih.v Massachusetts u delajo z omejenim delavnim časom. V New Yorku Je veliko število ne-izučenih delavcev bres dela. V New Jerseyju se je v tovarnah obrnilo malo na bolje» Stavka v Pennsyjvaniji je ostala popolno-, ma prezrta. Jones pravi, da je industHJa normalna, le stavbin-ska industrija se je malo zakasnela zaradi vremena. Karakteristično je ps poročilo iz Indians, namreč pravi, da se delavske razmere stalno obračajo na bolje In da so izgledi za prihodnjih šest mesecev krasni.' Poročile ig Wiseonsina pripoveduje, da stivbinska industrija pojenjaje, toda v tovarnah delajo praeaj stalno. Število brezposelnih noizučenih delavcev v Mil-waukeeja je veliko. Pa tudi v Kacinu, Madisonu, Oshkoshu in drugih mestih ni nič boljše. 1 Taka poročila o delavskem po-lošsju prihajajo mesec sa mesecem. Nobenega duha ne sluha ni o dobrih čaaihj o katerih so go-vorili republikanski političarji, da pridejo, ako ljudstvo izvoli fr^mdttanm**10 dobri časi ao ostali proč In seas vrnejo. . V jsssal bodo zopet nastopili demokratični in republikanski profeeijonalni poUtičarji in pripovedovali ljudstvu o povratku dobrih časov. In kaj bo ljudstvo storilo? Ali jim bo verjelo? Mi pnMn inl Pregled Jlitlik «i|ii|ii AMERIKA. Tajnik A. t F. Morrison svari delavce, naj bodo čuječi. Zanimivo glasovanje o prohi-biciji v Koloradu je ialostno is-padlo sa suhače. Unija odpokliče stavko v Južnem delu Zapadne Virginije. Ravnatelj posredovalnice za delo izjavlja, da je brespoeelnoet sezonska prikazen. Krojaškim podjetnikom Je iz-podletela sodnijska prepoved. Prizadevanje administracije je povzročilo, da Walsh postane vodja demokracije. Senat bo te dni glasoval o italijanskem poravnanju dolgov. PO SVETU. Fašisti grozijo odpadniku Roe-siju s smrtjo, ker razltfinkuje Mussolinija. Poročila o nameravani razdelitvi Avstrije med Italijo, Jugoslavijo in Češko se nadaljujejo. Mehiška vlada nastopa proti vsem cerkvam enako, če se ne podajo ustavi. Anglija protestira proti nemškemu posojilu Rusiji. IM«^«* izjem Berila, t marca. — ftemčija Js pred kratkim posodila Uniji sovjetskih republik 800 milijonov mark. Angleški poslanik, lord PAbernon, Jo protestiral proti posojilu, toda opravil ni nič. Dipiematični krogi v Berlinu pravijo, da je prepir v ligi narodov radi povečanja sveta lige na škodo Nsmčije precej kriv, da je nemška vlada odobrila poeojflo sovjetom. VABILO *A KONFERENCO GLEDE DELAVSKEGA PRESELJEVANJA. __ * Weshlagteo, D. C. - Ameriška delavska federacija Je prejela povabilo za udeleiitev mednarodne delavske konference glede preseljevsnjs delavcev. Povabilo je izdala Preliminarna konferenca, ki se je obdriavaia v Parizu dne 20. Januarja, ki Je seetojala is delegatov Mednarod-federacije strokovnih organiz* dj, Mednarodne delavake pisarne, Delavske in socialistične in-temadjonale in drugih delavskih organizacij. Na londonaki konferenci bodo zastopani tudi delegatje Is Avstralije, Nove Zelandijo, ladijs, Brazilije. Jspsn-tke in ie dragih nopridnišenBi dežel. • Na tej konferenci se bo razpravljalo o eellvnl politiki, socialne« zavarovanju, nanfšajo-če ee na delavce, ki ee selijo is kraja v kraj» o ekonomskih rsz-merah in o ursditvi preseljevanja dalavoev. . Amjrtfts dalavaka b^ojsm tabUu razpravlja aa ■ ■■ m t mSncni Tujezemaki proteetantaki pastorji motajo tudi zaptmtKi I Mehiko. Deportiran je katoliških duhovnov končano, Mežico City, 1. marca.—"Excelsior" danes poroča, da je minister notranjih zadev Tejeda dejal: "Na podlagi 180. čleaa mehiške ustave morajo vsi tujo- testantske in vsake druge takoj zapustiti Mehiko." To dokazuje, da je bilo napačno sobotno poročilo, ki se je glasilo, da bo protestantskim pastorjem, ki so drugače pokorni takonu, dovoljeno ostati. Predsednik Cal-les je v konferenci z ministri iz« javil, da ne sme biti nobene , izjeme, ker potem bi katoličani lahko rekli, da ustava velja samo sanje. V mehiških protestantskih krogih je zavladala velika po-parjenost. Njihov položaj jo slabši kot med katoličani; zadnji lahko nadomestijo deportirane duhovne z domačimi, katerih imajo dovolj, medtem ko so domači protestantski pridigarji zelo redki. Protestantske občine v Mehiki so v veliki večini v rokah ameriških pastorjev. Neki ameriški pastor Je rekel včeraj: "Vse kaže, da moramo Iti. «I bomo, ker nočemo ovirati zakona, katerega smo tudi mi podpirali.'/ Izgon tujezemskih katoliških duhovnov je brez malega dovršen. Nekaj španskih in irskih duhovnov se še skriva in te zdaj Iščejo. Posebni inšpektorji imajo nalogo preiskati vse sumljive hiše, v katerih se skrivajo duhovni. Policija je dala na listo OPRAVA SKUŠA POTLAČITI WALSHA Ti poizkual povzročajo, da Wakk poftaja vodja demokracija, kolikor Je je še ostalo. Washington, D. C. (P. P.) — Justični tajnik Sargent je javno naznanil, da ne bo uvedel postopanja proti MellonovSmu aluminijskemu monopolu, ker je prelomil obljubo, ki Jo Je dal zvss-nemu sodišču, s katero je obljubil sodišču, da se ne bo posluše-val monopolske metode. Sargent, govoreč za administracijo, izziva zenatorja Walzha is Monta-n* ki se bojuje, da se izvedejo protitrustovski zakoni proti Aluminium kompaniji, ki je lastnina Mellona. Walsh apelira na ae-nat, da sprejme večinsko poročilo justičnega odseka, ki priporoča takojšnjo akcijo. Administracija pa po senatorju Cumminsu izjavlja, da senat in zbornica ne moreta prisiliti administracije, da izvaja protitrustovski zakon ali kateri drugi zakon. Stvar je taje — ne uvede se postopanje proti Mellonu in ne uvede se postopanje proti aluminijskemu monopolu, dokler ni predsednik Coolidge naklonjen takemu ravnanju. Ko se to vprašanje sili v o-spredje, se sili Walsh, da postane vodjs demokracije, kolikor,je je še ostalo. Walsh bo v tem slučaju ravnotako oetro nastopal, kot je glede oljnih zemljišč. Senator' Couzens js naslspil proti Mellonovemu popustu davka. On Je zdaj podpiral Waleha. Poten krojaških ped« ftSSB^fW'....... ie nekoliko šibkejši v demokratični stranki, kot Je bil ob dssu, ko je nsstopil zaradi oljnih zemljišč. On zdaj še ne ve, če ga bodo podpirali senatorji Robinson, Simmons, Harrison In Caraway, ali če bodo ostali na strani aluminijskega trusts. Ravnotako ss ne more zanesti nanje, četadl glasujejo z njim zs preiskavo od ztrani senata. , Bela hiša podpira Mellona in Sargenta, kot Je Denbyja, Fatla in Daughertyja, dokler ni postala butara preteška. Maeevaaje v senati o Italiji »a Coolidge pritiska aa naj vSndar enkrat adgiaaaje O pogodbi glede odplačevanje dolgov. . Waahington, D. C — Pogodbs z Italijo glede odplačevanja dolgov bo ta teden sprejeta ali zavržena v senatu. Senator Smoot, član ameriške dolgovne komisije, js nsznsnil v pondeljek. ds bo zahteval končno glasovanje o pogodbi še te dni. Predaednik Coolidge je dal vedeti svojim t. ♦ pristašem v senatu, da je še sit Isstnike vseh onih hiš, ns kste- ^i^v^j^ rih Je črno plstno kot znsk žslo-vanja katoličanov proti akciji vlade. Prva pogrebaiška tvrdka v Carigrada. Carigrad, 1. marca. — Mestna uprava je odredila, da pogrebci ne smejo več nositi krst z mrliči na ramah kakor je bila doslej navada v Carigradu in na Turškem sploh. Posledica tega Jo, da se je ustanovila pogrebnlškl družba v Carigradu, ki bo votila mrliče v avtomobilu na pokopališče. Joliet, IU. - Vol lid v Jolietu Coolidge upa, da bo pogodba ratificirana kljub veliki opoziciji demokratov, progresivcev in nekaterih republikancev, area (March 2), 1926. at Ott. UIT, aatfcortsaé aa Jaaa 1«, lilt. latíL STEV — NUMBER 51 Fafistl zagrozili BaaaIIM A AM^I* noasiji a smrtjo PraJlaJI Maasillstjev prijatelj grari. da beadaj vsa raskria- Niče, Francija, 1. marca. — Roeei, bivši fašistovskl v notranjem ministrstvu ia Mussolinijev zaupnik, ki Ja zadnje dni pobegnil v motor-čolnu iz Genove v Nico, se Ji skril v tukajšnji okolici pod Sim imenom. Mislil Je iti v Pa-toda odhod Je odložil, ko je prejel cel kup anonimnih pisem s grožnjo, da ga italijanski faši-štovaki špijoni v Franciji ubijejo« ako sine eno samo besedico o fašizmu. Predno ss js Rossi umaknil iz mesta, je dejal poročevalcem, da Js pobegnil v Francijo zato, da ta spiše popolen ekspoze Musso-Unljevih sločinov, posebno pa razkrinka vse tajnosti glede Mat-teottijevega umora. "Benito Mussolini bo stal razgaljen na sramotnem odru, ko bom gotov s njim," je rekel Ros-ti. "Dpvolj sem trpel za fašisem, zdaj pa ne bom več. Bil sem leto dni v ječi radi zločina (umor socialističnega poslanca Matteot-tija)» za katerega je odgovoren Mussolini. Nočem pa nastopati kot žrtva. MoJa želja je, da predložim ameriški javnosti, pred-VsSm pa Italijanom v Ameriki, natančno sliko situacije v Italiji. JJekoč sem imel veliko spoštovanje do Mussolinijs, zdaj pa sem prepričan, da je Mussolini potvora." Vprašali as aa sodsijsko prepoved. — Pa je niso dobili. — • ObvlaaU so v pentljah pogodbe, ki so Jo podpisali. Nsw York, N. Y. — "Dobili smo našs zshtsvs. Tovarnarji ns bodo slsps poizkusili ts poteze zopet," je rekel Charles Zimmer-mann, ravnatelj . oblačnega oddelka v skupnem odboru organizacije Intl. Ladies Gsrment Workers Union, ko Js razložil rezultat pogajanja s sodnikom Joseph M. PorkshsuerJem. Podjetniška organizacija je zahtevala ostro sodnljsko prepoved proti uniji, ki nsj bi preprečile individualne ali pa splošns stavke v tovarnah, v katerih izdelujejo obleke, s katerimi se hoče prisiliti spolnjevanje pogodbe. Sodnik Porkshauer je odklonil MEHI I LIGI MAJE ANGLEŠKI ■jjjHHEnte * Angleški kabiast na robu padea ▼sled konflikta radi povečanja lige narodov napram Nemčiji, London, 1. marca. — V angleškem kabinetu js nastala kriaa vsled kavaanja med Anglijo in Francijo ter Italijo glede povečanja sveta lige narodov na izrednem zborovanju lige, ki ee o-•tvori prihodnji pondeljek v ženevi radi sprejetja Nemčije y ligo. Kot znano, so savesniki obljubili NsmČlji ob času sklepa-nja lokarnskih paktov zadnjo jesen, da jI dajo stalni sedež v svetu Čim bo sprojeta v ligo. Zdaj pa je začela Francija, predvsem pa Italija lntrigiratl, da se poleg Nemčije sprejmo tudi Poljska, Španija in Brazilija v svet lige narodov z namenom, da te na ta način kontrabalanci-ra vpliv Nomčlje v svetu. Angleška krizs se suče okrog zunsnjega ministra Austens Chamberlaina, ki je obdolžen, da je s Prancijo naredil nekakšne kupčije v omenjenem prepiru. Angleški mlhlstrl niso edini glede sprejetja Poljske in drugih držav v svet lige narodov. Odločno je pa nastopil parlamentarni klub, ki je zadnji teden s 400 gla-sovi said j učil, da se zaenkrat sprejme samo Nemčija v svet. To ni po volji Chamberlainu, ki sahteva proste roke na zborovanju lige narodov. Zadeva pride še danes pred parlament in Če večina sbornioe formalno potrdi svoj prejšnji sklep, ¿o moral Ckam- vfedpa^ahko pade vsa vlada. Rise, 1. marca. — Kriza razkola v ligi narodov Js velika. Delegatje južnoameriških republik, ki so prišN v Rim in konferirslt i MussoliniJem, dsnss izjavljajo, da bo Italija podpirala zahtevo Brazilije za stalni sedeš v svetu lige narodov, v zameno pa bodo latinske in katoliške drŽave podpirale Italijo v vsakem gibanju proti Nemčiji. Aagleika seoiaiistka Chicago. — Lady Cyntia Motley is Anglije in njen soprog, kapitan Oswald Mosley, ki je socialistični poslanec v angleškem parišmentu, sta včeraj poeetils U Salle, III., kjer sta si oglsdals sodnljsko prepoved, ds poiskusi pmmogovnlke. Cyntla je rekle r ' dt VMk napredek v ameriškem Razal načrti n razdelile v avstrijske repvMka Po načrtu, objavljsasm v Pragi, dobi Cehoelevaklja Dunaj, Ja. goalavija Štajersko In vzhod, no Koroško, Italija pa vzhodne Tirale in sapadno Koroško. Dunaj, 1. marca, — (A. R. Decker, Chicago Daily News.)— Poročila, da je kampanja sa unijo Avstrije in*Nsmčijs issvals sporazum med Italijo in malo entento za rssdslltsv Avstrijs, so začela rasburjsti Dunaj. Najnovejša poročila so Is Prage, JiJer češki listi resno razpravljajo o razkoaanju avstrijske republike v evrho, da se prepreči povečanje Nemčije na račun Av-itrije. _ "Narodni Listy" v Pragi, k*, ter i h urednik js snsni ultrana-cionulec dr. Kramarž, pilejo, da nalrt čeških pol uradnih krogov zh razdelitev Avstrije je sledeči: čehoslovaklja vzame Nišjo Avstrijo t Dunajem vred, Italija anektlra vzhodno Tlrolzko In zapadno Koroško, Jugoalavlja dobi gornje Štajersko In ostali dal Koroške, Nemčija naj pa vsa-mo Vorulborg, Salzburg in Gornjo Avstrijo. Ds II je to načrt Italijo in male entente, o katerem sta baje razmotrlvala Mussolini In Nin-člč v Rimu zadnji teden, ni znano. Neki drugi načrt itkljušuja Nemčijo od delitve In daje tirolski Voralberg fivioi. Dr. Kramarž Je mnenja, da a načrti najbrš ne bo niš, kar Francija in Anglija nasprotujeta delitvi Avstrije. Kampanja unija i Nemčijo I» ma v Avstriji vedno več pristašev. Bivši kancelar Salpsl vodjs krščanskih sorislosv, ki Js WHr sačstku proti uniji, js sdaj sa zdrušitev. Avitrljcf v splošnem nimajo upanja, da sa sdrušltev doseše v doglednem času. • k^JHa šslslll »ellillf Bvllll V pogodbs a delodajalci aa aprsj-mite točk, ki vam prspafsda» Jejo stavkali. — Previsa da stavke Je arvoaska delavska pravica. Chisago, IU. — Frank Morrison, tajnik Ameriške delavske federacije, Je govoril pred Ši-kaško tipograflčno unijo Mev. 16, katere član Je tudi on. V toku svojega govora se nI dotaknil Watson-Parkerjeve predloge, ki ims odločbo, ds se stavka odloži sa 60 dni. Ampak Morrison Je odločno svaril delavce, da naj nikar ne sklenejo z delodajalci pogodbe, v kateri bi bila določba, ^ AngIo. Unija se Je trudile skozi več, Costs sU se vrnila v Chlesgo mesecev, da pripravi podjetnike, jn d y nedeljo sta bils gosta *o-| v Chicags, ko Je Wm. Greea. do spoznanje, da al ne morejo daji-t^nega poalanra Bergerja v. predsednik ameriške delavake pomagati iz zagate, v katero ao zašli. Izvoliti Imajo tri odbornike, unija pa tri, ti vai skupaj pa izberejo neprlstrenskega predsednika. Ce se ps skupni odbor ne more sediniti ns neprlstrsn-akega predsednika, tedsj pridejo vsi skupaj pred sodniks Porkshauer j a a svojimi odvetniki. Glavna pritožbe Je bils, da ao podjetniki pogszili minimalno MilwaukeeJu. f[ multimilij"narja Luilerja po ma- * Url. Je popolnoms Ignorirala ml- «J^JJ lljonerako kolonijo na uk» »tvo trdno drtaU «vojep omija H here, ko je prišla v Chicago, kjer bo pred sodiščem tekmovala za zapuščino po avojem starem očetu. Lady Cyntie, ki J« hči lorda Curzona. Je eoclellaika. odkar Je poročila Mosleys šssa sa sns ara aapraj ft* mezdo v pogodbi, ki Je veljsvns _ do XV*. ST nspartarjam" JsTrekla, ds njim ______________ ____« •• ^iraktiu pogajanja razbi- , ^ljaUlJI ^ ^^ in ni. mačk. psov. ptičev in drugih ši-«nordl delavci zastavkatl. ^ fcaj j-kj|t| y krof|h vMJf vali ae Je dovolj našlo. Razieko- da ee izvede pogodba Ampak dr||tbi. R^kU )$ da M d#. zdaj Je drugače. Ce ne pride do ^^ y|||dB y kmt)u vf. -----— Udaj pojde sporna krroik). d neprlstrsnskegs, ^ da poda svoj odlok da ni zastevkaio dvajset Usoš da- ivt Ia poprtl» m laveev, ki iadslajejo ženska oUa- in jih bodrila k delo. flpffUovatt k«. Kampanja za organiziranja ps- toda delavci ao Ji obrnili hrbet ia Stvar ss Je mirno poravnala neorganiziranih kroješev se ps tli »Pttvst aa brsg _ H ^»t^tfs /s btlf ovvsrgoat, aadai/uje. vald eo ssšll tudi pspirus (rokopis),' ki omenja neko pevko. so v soboto pri izrsdnlh volitvah katava Ja prišla z dv*a tMh zavrgli a ifa prožt i? (grtBpo toe warn ' oradVofo aa prihranitvi' t*aom Ia ecdrosti) mm awaa dnevne svXbe a pSntaaJsm če deUvse ia Jfk bodrila k dela. Stavke in ei ga ne ame dati izviti iz roke na soben način, pokaaa-Ja, ds sta med orgsniziraaim de-Isvstvom v glavnem mestu dve različni atruji glede tsktlks strokovno organiziranega delavstva. Pastor, ki ss striajs sfl kam. IskJJsšen. K ansae City. — Chaster J. Ktaton, baptistov «k i psstor. Ja bU zadnjo nedeljo odsUvlJaa Ia izključen iz ssrkvs. kar Je kratkim oMsvtl članek v k s te rem Jseéobrll izjava Burbsaka glede vara. me. da eem izkljušen Ig bigotry", JI rekel Htatwp, «k PROSVET ouaiLO s I NARODNI POOPDKKI HDNOTf LASTNINA SLO TOREK, 2. MARCA. " e jugoelavije aa- NABODNB Cm« M m »nitjo »«1 Ma to |1 Jt m tH Wis. 91 Ji m th Mm Us*m China») M a« M« «BJt m •e«; Chise*» to Otoif* SSJO o* 1st«. ItJf M pel mm T EO 8 VB f A" Ml "THE ENLIGHTENMENT" OrgM sf «k» mrnât NatiMMi Owm*4 bi Um Mtoasl BMMflt êtUtf RubcrHptlon United «UM» < rMT »"hi^»r< VM ford*» eoontrlM dMasos) sad i fS-Od par r«w fend» « N NT "MEMBER af TH! rEDBDRATBP PBESS" t aklapsjs a. pr. (Dm. II-») i« na itiiia ds aa vssi m ourl PM»viU J« KAKO PLAČUJE FARMAR SVOJE ORODJE? Ali to cene njegovega orodja r soglaeju s cenami aa orodje? i Odrešeniki farmarjev imajo rasne nasvete za farmarje, po katerih se naj ravnajo, pa se jim bo dobro godilo. /Najrajše jim seveda priporočajo, da naj tako trdo delajo, kakor so delali njih predniki. Ta nasvet je samna-sebi velika žalitev, ker gospodje, Izmed katerih marsikateri ie videl ni, kako se orje, seje, mlati in veje, sugestirajo amerižki javnosti, da lo farmarji lenuhi in da so zaradi tega v stiski. Tak nasvet naj oni, ki prihajajo z njim, kar ohranijo aami zase, ker farmarji ga odklanjajo kot žalitev. Drugi trdijo, da je zemlja preveč izčrpana ifi da ne rodi več, kot je rodila. Tretji prihajajo s kakšnim drugim nasvetom, ki je toliko vreden, kot sta prvi in drugL • ' ' • • 1 ■ it '-'"'S? *■ •• 0 nečem pa molči stranka, ki je v sedlu, ali pa skuša položaj pokazati v napačni luči, ako farmarji tožijo, da za svoje produkte ne dobe cene, orodje pa morajo plačati po visokih cenah. Govorniki stranke v sedlu se ob takih prilikah izgovarjajo, da to ni resnica, kajti poljedelsko orodje in stroji niso podvržen) colnini. Ali je to res? Ali naj argumentiramo o stvari? Čemu? Saj fakti lahko govore. Naslednja tablica nam pove, kako velika je bila razlika v cenah, ko ameriško ljudstvo še ni bilo osrečeno s Fordneyjevim tarifom. 1914 1984 LsMilee m koruso na roko ..........,...$ 1.00 117.80 Otipalnik, na katorom M delavec vosi......15.00 69.00 Ssdilnlk ss koruso... i. (0.00 88.80 Farmaraki vos........ 86.00 160.00 1924 , 1914 O tipalni k, ta kstsrim * js treba hoditi......818.00 Brana s tremi deli.,.. 1S.00 Stroj ta koinjo.......46.00 Stri)» ta vetanje snopov ................160.00 226.00 188.00 41.00 96.00 Iz teh primer lahko vsak raavidi, kako velika je razlika med cenami, ki jih farmar 4J)bi za svoje produkte; in cenami, po katerih plača orodja,ki ga potrebuje za obdelovanje zemlje. v Zgornji izvleček cen prihaja iz poročila o cenah, ki ga je podal kongresnik James George, kongresnik iz Kan-sasa. Res se je delavska mezda nekoliko povišala, ampak ne toliko, da bi bile take cene na mestu. Za nekatero orodje in stroje so se cene podvojile, kar dosti jasno pove, da se uganja profitarstvo s farmarskim orodjem. Fordneyjev tarif ne korlati nikomur drugemu kot industrijalcem in trgovcem. Delavci in farmarji nimajo najmanjše koriatL Farmar ne plači*je le visokih cen, kadar kupuje poljedelsko orodje, ampak on plačuje viaoke cene za vse, kar potrebuje za svoj dom. Tu je n. pr. aluminijski truet Ako želi njegova žena nakupiti nekaj poeode, tedaj mora temu trustu odračuniti svoj davek. Aluminij ne potrebuje nobene zaščitne eolnine. Produkcija aluminija je zelo razvita. Gospodje, ki tvorijo U trust, pa hočejo k nakopičenim milijonom nagromaditi nove milijone, in zato se ščiti aluminij. Farmar potrebuje obleko. Volno je prodal po-oeni volnenemu trustu. Ko pa kupi napol volneno obleko, pa mora plačati tako ceno, da se popraaka za ušesi in ne verjame svojim ušesom, da je prav ališal 'V V vojnem času je dobil nekaj vel za svoje produkte, kot v sedanjem času. Večji del ta cene je obtičal v žepih prekupcev in mešetarjev, ki niao orali, eejali In mlatili, ampak so le želi velike profite. Ako dandanes nočejo farmarji slediti več voditeljem stare garde, imajo za to svoje vzroke. Med te vzroke apada tudi Fordneyjs* tarif, ki povzroča, da mora fsrmar plačati vse po visoki ceni, kar potrebuje za svoje življenje. Uradno glasilo federalnega trgovinskega departments "Com-mecce Reports'* od 16. februarja priobčuje pod zgornjim naslovom daljši članek izpod peresa Mr. James Somerville-a, uradni ka evropejskega oddelka urade za notranjo in inozemsko trgovino v trgovinskem departmen tu. Tu navajamo nekatere glavne točke iz tega zanimivega članka. Skupni uvoz Jugoelavije h Združenih Držav je 1.1924 zrtašal le $4.114,929. Dočim bi kdo iz tega žtevila Sklepal, da je inozemska trgovina Jugoelavije omejena, podatki o skupni trgovini Jugoelavije z vsemi drugimi deželami kažejo, da je ravno narobe. Na pr., vrednost njene skupne inozemske trgovine v 1. 1924 je bils za 18 odsto višja od grške, daai je trgovina te zadnje z Združenimi Državami znašala 25 miljonov. Hiter razvoj trgovine po rpjal Inozemska trgovina Jugoslavije je po vojni porasti* za 860 odsto, ako računamo v zlati vrednosti. Ta veliki porastek je sicer v velikem obaegu pripisati večjemu obsegu države valed u-jedinjenja stare Srbije z delom prejšnjega avatro-ograkega ozemlja, ali vžlic temu je tak po-raatek pomemben. Od 1.1928 do 1.1924 je inosetyielta trgovina Jugoslavije poraatla za 42 odato, kateri poraetek je večji od katerekoli druge dežele razun Ogrske. Podatki za prve tri četrtin-ke 1. 1925 označujejo nadaljni porastek od 20 do 26 odato. Nedavne cenitve prometa po Dunavi v zadnjih treh letih po^ kazujejo, da apada k Jugoalaviji 80 odato akupne tonaže, ki ae vozi po tej reki, in ds v tem pogledu Jugoelavije nadknljuje avojega najbližjega tekmeca, Avstrijo. Podatki za 1. 1925 označujejo, da ae je tonaža Jugoslavije povečala za odstotek, ki je približno dvakrat večji od onega najbližjega tekmeca. Take zunanje okolščine dajejo misliti, dali niso amerižki trgovski krogi dosedaj morda podcenili važ-poat jugoslovanskega tržišča. Ugodni pogoji ss gospodsrsko Nekatere činjenice ekonomske stabilnosti vpravičujejo gotev optimizem glede trgovinskega razvoja Jugoslavije. Od začetka 1.1922 je vlada izvrševala politiko deflaelje. Državna poao-jila a atrani Narodne Banke ao preatala, število novčanic v pro-metu ae je omejilo in zlata re-aerva ae /e povečala. Dosegla ae je bilanca v državnem budžcP tu, deloma valed oatrega poviška davkov, ali v glavnem valed več* jega prihoda, isvirajočega iz večje narodne produktivnoati in večjega trgovskega obrata. Ino-zemaka trgovina ae je toliko rs vila, da sa js jsko neugodna tr-govska bilanca povojnih let spremenila v ugodno bilanco 1.1924. Dinar pa je med februarjem 1928 in avguatom 1926 poakočil v vrednosti za 80 odato. | V izpodbujo izvoza je vlada izboljšala železniški promet in pri ataniške ugodnosti ter znižala tarif za prevoz do priatanižč. Izvozne carine niao bile tako viaoke kot v nekaterih aoaednih državah in nedavno so ae izvozniae na žito nadalje znižale in izvos-nlne na nekatere poglavitne izvoza ao ae popolnoma odpravile. Povižek poljedelskega pridelka je pomemben. Letina 1928, k) ae je amatrala aa precej normalno, je bila 1. 1984 nadkriljena sa čee 80 odato in 1.1926 sa približno 40 odato. Zaalužki državnih monopolov ao bili 1. 1924 aedem-krat večji kot 1. 1920. Veiji prihodi Aeleiaic. J Eden iamed Mjboljžih znakov RSSvoj železnic potrebuje Vendarle pomanjkanje primer- M oetaješe in Fordneyjev tarif ni pametna goepodarska odredba, ampak je artdatvo, ki služi tovarnarjem za obogatenje. Navadno ljttdltvo nims od njega nobenih koriatt ja ao raatoči aurovi dohodki državnih želesnie. Clankar navaja tabelo, ia katere je razvidno stal-ao abolJAanje železniških financ od 1. 1M1 do L 1924. Državne železnice ao prinesla čisti ček prvič I. 1922 in U je bU v po-rabljen aa popravljanje vojnih da Je obnova te» aedaj skoraj Poleg tega Je bile od premirja naprej nakupi jenih 660 milj želeenie ki dovršenih B00 milj novih železnic. ' m,,J i™ tu ieieznic. Druga dela tem omejitve eveaa, alaeti na no-• takp da celçkupap že-Kem izredno večjega isvgss. Clan- cestnih sv« ona velika okolščine, ki zadržuje rekonstrukcijo in nstvoj Jugoelavije. To je vzrok, zakaj Jugoelgvija, dasi ae je aedaj rešila domače teanoati kredita in to valed ogromnega porastks bančnih vlog v zadnjih mesecih ia daai ima zato na razpolago več kapitala kot ga potrebuje za redna trgovaka posojila, vendarle išče tujega kapitala. Jugoslovanske banke nerade privesujejo svoj domači prebitek na dolgoročne inveeticije, kakršne so potrebne za gradnjo želez-aiSt' jL "■ / • v V tej zvezi so ae 1.1922 atoriU koraki: za ameriško posojilo od ato miljonov dolarjev y obrokih, ali dosedaj le «16,260,000 tega ooeoiila ie bilo ulaairanib. ne-vžtevši tri miljone kratkoročhe-gs posojila. 2sto pa je bil znaten del državnega prihoda posveten glavničnim strožkom sa gradnjo železnic, mostov in drugih produktivnih in prihodonos-aihiradenj, Zboljšanje državnih financ je drastično razvidno iz da oni državni prihodi (zlaati dohodki is monopolov), ki ao bili' odkazani kot garancija za zgornje poaojilo, so take rapidno porastu, da ao 1. 1924 znašali 9.6 krat več kot kar bi bilo potrebno za obresti in letno amortizacijo vaega stomiljonskega posojila. Poraetek državnih prihodov. Splošni dohodek države je tako znatno poraatel, da proračun davčnih prihodov za 1926-27, da-ai ne zahteva nikakih dodatnih Šli povjlanib davkov, znaša ravno trikrat več v zlati vrednosti nego so znašali davčni prihodi Sa 1.1922-28. Stabilnost privlačuje prištednje v promet. Kot važen vpliv, Jd je pospešil ta napredek, Člankar navaja postopno zboljšavanje politične sta-bilnosti, kakor tudi razvoj bolj prijateljakih odnošajev a sosednimi,drža vam i. Te okolščine so toliko vzpodbudile trgovsko zaupanje, da privatna premoŽenja, Investirana radi varnosti v neproduktivne vire tekom vojne in v povojnih dobah, in male prištednje, umaknjene iz bank in apravijene doma, ao začele vračati ae nazaj v banke. Poaledica je, da ao hranilne vloge doaegle predvojni zneaek. Na tak način znaten dol mftvega kapitala po-stane razpoložljiv za poapešitev nadaljnega goapodarakega napredka. Podlaga za zboljšanje financ In trgovine je večja produkcija. Stalen in v nekaterih alučajih čudOvit porastek produkcije tvori podlago za zboljšanje državnih financ in inozemske trgovine Jugoelavije Letina žita je 1. 1928 znašala (v okroglih številkah) 4,687,000 metričnih ton, I. 1924 : 6,160,000 metričnih ton in 1. 1925 : 6,788,-000 metričnih ton. Pridelek leaa, ki je 1.1921 znašal 412,000 metričnih ton in 1. 1922 je znašal 768,000 ton, ae je 1. 1988 povečal aa 1,277,000 ton in L 1924 na 1,664,000 ton. Pridelek aladkorja, Id ae Je po-prej večinoma uvažal, znaža aedaj več nego ae ga potrebuje za domaČo vporabo. Pridelek tobaka je 1.1919 zna-šal komaj 6 miljonov kil, 1. 1921 je že znašal skoraj 12 miljonov, I. 1984 pa 88,606,000 kU. Ta srfatno večja produkcija razlaga okolščino. zakaj Je 1924 vzlič temu, da Je 80 odstotna višja vrednoet dinarja obtožila položaj izvoznikov, bil Izvoz po-Ijedelakih pridelkov za 90 otiato veOfckot 1. 1988. oni živinakih prodVktov za 16 odato, leenih in goadnih produktov aa 46 odato, rudnižkih produktov za 860 odsto In tovarniških produktov za 60 odat# večji. ' Pevoljai rasvej iaoaemake j trgovina. Podatki o uveau in iivocu od I. 1919 naprej pokatujejo, kako se Je Jako neugodne trgovska biH lenea (večji uvea kot isvee) v I. 1919 in 19*) postopno spresaeni. Is v Jako ugodno trgovsko biten-eo. Te ee Je isvržilo I tem — obilico krizo v stala radi lute in ki je ustavila nadaljni 8tal atalen in to okolščiha, kakor tudi prilagoditve, ki ee sedaj vršijo glede mezd, prevoznih cen in drugih stroškov blaga, ter iplošna tendenca za odirevo veeh izvoznin obetajo nadaljni razvoj uvozne in izvozne trgovine. Glavni1 predmeti inozemske Članek navaja glavne predmete uvoza in isvoss v l. 1984, in označuje, kaj Jugoslavija v glavnem uvaža in izvaža. Izmed uvoza atojijo (v zlati vrednoati) v prti vrati bombaže-vine, potem zaporedno Železnine in Jekloviae, voJaUie, atroji. mineralna olja, sladkor, kava, premog, uanje, surovi bombaž, krz-ha, riž, steklo in raatlineka olja. Glede izvoza prevladujejo les, živina In poljedelski produkti. Od živine predstavljajo največjo izvozno prednoat govedo, potem prašiči in konji ter zaklano meso. .Od poljedelskih pridelkov Stoji na prvi Vrsti pšenica in pše-nična moka, potem jajca in koruza. Za temi glavnimi izvoznimi pridelki prihajajo zaporedno po vrednoati izvoza: baker, cement, aljfve, drva za kurjavo, lan, evinec, krzna in kože, sir itd. Tekom leta 1926 Je naataUna-ten padec v izvozu leaa, in to yaled porastka dinarja. Poljedelski pridelki ao etop|li na prvo vrato, ža njimi ps živina. S katerimi deželami Jagoslavija trguje? Večji del inozemske trgovinfe Jugoelavije ae pmejuje na trojico držav: Italijo, Avstrijo in Ce-hoslovpkijo. Te tri dežele ao 1. 1924 dobavile 60 odstotkov vaega uvoza v Jugoslavijo in odje-malo 68 odato vsega izvoza. Združene Države ao oddale 8*9 odsto vsega uvoza in stojijo v tem pogledu na Šestem mestu itemed vaeh držav, odjemale pa le pol odstotka vaega izvoza ter so v tem pogledu atalf na Itirnaj-stem meatu. Italija je bila etalno nsjglav nejši odjemalec Jugoslavije, stopila pa je na prvo meato glede uvoza še le I. 1984, ko je nado-meatila Avstrijo v tem pogledu. železniški aiatem ovira trgovinaki razvoj. Vae kaže, da bi Jugoalovani radi videli, da ae njihova zunanja trgovina bolj na široko razdeli. Poudarjajo razna naravna bogastva dežele ln njeno strategič-no lego, kar ae tiče prometa, z Dunavo na eni atrani, ki jI dsje pristop do vae centralne Evrope, in a Črnim Morjem in obsežno jadranako obaljo na drugi strani, ki jim dajata pristop do sredozemske trgovine, in so prepričani, da te okolščine bi mogle dajati njeni trgovini širši obseg nego je onih korasj tucat držav, ki so aedaj deležne jugoslovanske trgovine. Glavni vzrok, ki še vedno ovira to zaželjeno razširjanje trgovine in zadržuje notranje gospodarsko zboljšanje, je dejatvo, da železniški aiatem v prejšnjih pokrajinah avstro-ogrske monarhije Je bU zgrajen tako, da ae je promet osredotočil na glavnih progah, vodečih do Dunaja in Budimpešte. Dokler se ne zgradijo dodatne proge, ki bodo ustvarile boljše zveze med staro Srbijo in jugoslovanskimi pokrajinami bivše monarhije in bodo zvezale notranjost s pristanišči, je pričakovati, da izvoz iz mnogih pokrajin Jugoslavije, ki bi se lahko plodonosno u potil v nove dežele, ostane pri atareh poteh.3 . "Commerce Reports" obeta, da se bo v prihodnji izdaji bavil posebno s trgovino Jugoelavije Združenimi DrŽavami, o mogočem razvoju iste toliko glede u-voza, koUkor glede isvoss in o trgovskih metodsh, ki Jih treba pri tem uvaževsti.—P.UL8.fi Raka m Rudi in Lizs sta mož in Žena. To ie pravi soprog in soproga. ba delata ln oba hranita. Otro ka bosta imela — sta sklenila -ko prihranita toliko, da al lahko kupita laetni dom in avto. Ko sta prihranila prvih sto dolarjev, je Rudi opustil cigarete, da prihrani Še več. Llza je o-puatila "gum". Nato sta opuati-la gledališče. On si je kupil ngj-cenejšo obleko, ona najcenejši klobuk. Skrčila sta hrano; preselila sta ae v cenejše atanova nje. Opustila eta časopise in knjige. t ■ ' Denar za avto Je bil skupaj. Kaj zdaj? Do doma je še daleč. Morda prideta prej, če takoj kupita avto! In avto je dandanes pol hiše! Časa in dela je Še dosti. Kdor lahko dela in hodi lahak, lahko pride do Vladivostoks. Na drugo pa ni treba misliti! V'>:a\0-* i* * V Sheboygsau 1 'Hi ' Vaem onim v me y enomer, ni več paprike, ttara zaloga ie . r _ _ . „ *#r Je je še bilo, so jo porabile naše ženice za "hungsrskT goliš, ki ao ga naredile za Kolumbove viteze in nekatere naše ro-jske n# cerkvenem bazarju. To-Uko mi je zijano, da se Je neki rojak, ki je prodajal tr 50c zs golaž, izrazil: kupite tiket za golaž I Ii bo. Narejen ¿e iz farških. ih sheboyiranske Daorike". 80 se ga poslušile nekatere z^Ue rojakinje a tako i..... Sna rf kla, ko se Je jo bo še tri tedne pel —al napovedala, kje. paprike morajo torej p psf mesecev. Sedaj je , lešniki Še pe JS8tejo in tudi ne. ^ Sin tistega * ki v Edinosti zgonee • ♦ Kdo ae bije po zoM? t Grdina, predsednik K. S. K. J„ je enkrat lani pisSl v kuUrakem listu, ds Je 90 odstotkov članov fl. N. P. J, katoliškega prepričanje. •v ? w - f Trunk pa zdaj piže v iatem listu, da je morda 90 odstotkov a-meriških Slovencev, ki napadajo katoliško naziranje. Grdina in Trunk se morata aa-ma poravnati," . Trara,tutiti! w e * « Ni kampanja, k ram panja je! Dragi 2arkometl Ali si is poizvedel, koliko naročnUcov ao do-bjli tajniki društev S. N. P. J. frančiškanom na razposlan letak? Tajnik nekega društva v Collinwoodu Je dobiT dva iztjsa Črnega listo, fo je bllo siieha. Vražje trda mo^a iti kutlrjem za naročnike, ko jih lovijo v naši iednoti, katero nazivajo rdeča, bmverskf itd. Na fXisastem polju"atye jednote Je vs " " že vse suho in jalovo. To or ko- i tf4 Dvajseti porod abll mater. Kewanee. IH. — M rs. Louis De Pauw, ki Je bila na glaau. da je mati največje f^milje v drža-' IUinoia. Je v soboto plačala vi avoj rekord e svojim življenjem Ko je porodila dvajsetega otroka. Je umrla. Stara Je bita 48 let naroČite 881 liko milijonov glasov tajniki? ~ Rdeči trn WOOda* aea^^H Trunkova eeoljena piSčeto. Nekf, zelo namazani teolog je nekoč dejal, je cerkev sama dokazala svoj božji izvor š t<*n, ker je zsbito duhovščina še ni u-ničila. (Joa. BfcCabf ; Soume of the Morality- of the Gospels".) Kdor čito Trunkov "acrsp", bi moral ekoraj temu pritrditi, deal jaz ne verujem v božji izvor cerkve. / iš uL'"^ |fi vsi,, ki damo se yse "naj-primitivnejže primere" ia eveto-pieemske prispodobe le Švicar se vredne, se same delamo atyao "kunštne", ne vemo pa Mn ni leadvillaki fajmošter. Ponovno iapovem,.da res ne vem niš o tisti daži, ki Jo Trunk in ^risbs-ne primerjata a>«etom m jajcu. Nsk. taka "kunšten" pa nočem hiti. no sledeče šte- vilo glasov: Lista Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije: 29,300. Lista Jugoslov. strokovne zve ae (klerikalci) 15,078. Neodvisna delavska lista (demokrati, narodni socialisti) 8859. Lista Slovenske delavske zveze (samostojni kmetje) 1057, Lista socljslnih demokratov (bernotovci) 2496 glasov. V splošni skupini je bilo razposlanih po glavnem volilnem odboru krajevnim volilnim odborom 7^,106 glasovnic, krajevni volilni odbori so dostavili 64,-456 glasovnic; krajevni odbori so vrnili 10.496 glasovnic; izgubljenih Je bilo 55 glasovnic. v Dne I. februarja Je bilo odda nih 16 glasov; 8. februarja 8209; 1. f*>r. 13.144; 5. febr. 16.094; 6. febr. 7881; 7. febr. I1J64; od teh je bilo fpoznanp veljav-nit) skupno 66J84 glasov. I,lata Združene del. strokovne zvese je dobila v splošni skupini 27 mandatov. Iz teh številk je razvidno, da idružene raeredne strokovne organizacije prav sijajno «ma- so Šle vse brez razlike srdito v hoj proti sdrullnemu razrednemu delavstvu. Vse kandidatne lietc, od klerikalne doli, «o bile naperjene proti delavstvu, proti njegovim interesom in ciljem, proti njegovi enotnosti. Naš pro-bujeni in združeni proletarijat je porazil in pogazil vse. Zmagal je tako, kakor so vsi ti njegovi odkriti in prikriti sovgSžniki najmanj pričakovali. , Prvič po štirih letih usodne razcepljenosti, mučnih notranjih sporov in razdorov je naš proletarijat končno zopet enotno nastopil —. in že so prvi glaani u-spehi tukaj. Delavska zbornipa je njegova, v njej bo odločevala njegova volja, njegov interes. \ Skoro 30,000 glasov je dobile delavska razredna kandidatna lista, 30,000 zavednih in zanesljivih vojakov Šteje torej armada združenega socialističnega revolucionarnega delavstva. Velikega pomena je, da ae jf Delavska zbornica ohranila delavstvu, še večjega pomena pa je, da so te volitve pokazale, da živi v našem delevstvu jaka zavest, disciplina, požrtvovalnost, neupogljiva borbenost, neizčrpna vera v zmago socialisms, v zmago proletarijata. Se več: Ta volilni uspeh bo le bolj ojačfl delavsko fronto, jo prenovil in konsolidlral do poslednje možnosti, ker bodo te volitve uverile poslednjega prebujenega in poštenega delavca, da je bilo delo ss zedinjenje vsega našega razrednega delavstva potrebno in nujno, da se niso varali oni, ki so leta In leta šesto ob najhujšem nasprotovanju lastnih pristašev in prijateljev delali na združitvi delavskih sil na osnovi- marksističnega revolucij onarnega razrednega |>oja, snovanja in pojmovanja, ter skušali ponovno in znova vpo» staviti enotno fronto v delavskih organizacijah in v jugoalovanaki delavski politiki. To volitve So potrdile pravilnost te načelne in taktične linije, potrdile so nujnost In umestnost te politike. Na tej oenovi in sledeč tej enotni liniji, treba sedaj graditi in krepiti naprej delavsko enotnost, kon-solidirati delavske sindikati, prepojiti tudi duševno ves jugo- slovaški dalavaki ookrat a tam pravim, čistim, res markaistiš-nlm, res razrednim mišljenjem in hotenjem. Te volitve so pokopale politiko oklevanja, oportuitigma. para-sitlsms. pučisms in razdiranja v delavskem gibanju, uveljavile pa politiko enotnosti, odločnosti, rasrsdne politike 1- • Naše delavstvo ae je po štirih teških letih uveljavilo na politični pozornicl Slovenije znova kot močna odločujoča politična eila. Hud poraz je doživela 81oven-eka ljudska stranka. Zastopniki te stranke so prvotno v svoji objestnosti zahtevali saae več mandatov, nego jim je Šlo. Odkrito povedano, nam je bilo samo všeč, da sta klerikalno manevriranje in klerikalna nestrpnost pri pogajanjih izključile vsako možnost sporazuma, ker smo al želeli odkrite in čiste borbe s vsemi nasprotniki «Jelavstva, da se vidi njihova in naia moč. Takrat so Klerikalci kričali: "Angažirali bomo celo klerikalno stranko, vse njeno Čsaoplsje In ves njen aparat; vprašanje volita? v delavsko zbornico je za nas vprašanje eele klerikalne stranke." Tako se je tudi sgodllo. Poraza pa le niso mogli preprečiti. Njihov poraS pri teh volitvah je tsto le Iz omenjenih rsSlogov hud politični neuspeh cele klerikalne stranke. Zlasti v tem političnem trenutku je ts hrupni porss ss itovenake klerikalce naravnost katastrofalen. Posledice se bodo kmalu občutfle doma In v Bel-gradu, Prav je tako, In prsv je, ds so bile tudi vae ostale atran-ke po vseh pravilih tepene. Preiskava e goljufiji v Jugo-slavski banki. —, Policijski Uvidi o goljufiji zneske 280 tisoč dl-nsrjev, ki je blls izvršena na podlagi ponarejenega blagajniškega nakazila Dlskontne banke, doelej niso imeli uapoha. Nadzornik detektivov ae je vrnil s svojega potovanja, a nade, Id ao se polagale v njegove Izvide izven Zagreba, se niso izpolnile. Sedaj čakajo na poročilo grafo-loga, ki proučava rokopis osumljenih oseb.-* j Vse pride aa daa. — Dne 35. oktobta so naftli v Javorju nad Črno mrtvo Našo Mola» Komisija jO dognala, da je bila nesreš» na žrtev zadavljena. Začel se je lov za zločincem, a šele sedej ae nik, šena vpok. sodn. nadofi IS, 65 let; Marija Barčl*. delsv-ks, 73 let; Janet Erften, sin posestnika. 18 let; Jelko Jereb, sin je posrečilo orošnikom v fit. Pav-1 stroju, ključavničarja, 3 motelu pri Preboldu prijeti slaboglas- |cer Avgust Riehomler, tehnik, nega delavca Ivana Pečovnlka. 62 let; Julijana Frander, žena kateri dejanje tudi priznava, mlaarja, 62 let; Emanuel Nowy. Oddali so ga v upore celjskega Član orkestra nar. gled., 89 let; okrožnega sodišča. ^ K | Valed neprevidnosti skoraj Jsgmsn zgorela. — Dekla Marija Stdnter Franc Tome. dninar, 25 let; Al-v Razvanju pri Mariboru je ho- jbin Japelj. sin dninerlce, 18 metala zvečer zakuriti peč. Ker je!eecev; Marija Mencinger, žena Tomaž Brdnik, sin livllje, 1 uro ; skoraj I Jože Jajrmsn, sin šoferja. 12 ur ; bila Že tema, je postavila svetilko pri peči na tla. Vtled neprevidnosti pa se je ta prevrnila in razbila. V hipu je bila Stanzer-jeva vsa v plamenih, ker si je pri gašenju omočila obleko v petroleju. Prodno to prihiteli domačini na pomoč, je dobila še vse polno opeklin ter se zgrudila notavestna na tla. Ogenj so kmalu nato pogasili, deklo pa so morali prepeljstl v bolnico. JagoelovaaskJ Izumitelj v letalstvu. — V Kino-palačl v Beogradu je rasstavljeno novo letalo 1 zračno turbino, kt ae po obliki in principu močno razlikuje od dotedanjih letal. Konttrukci-ja je zelo kombinirana in ima te prednost, da ae more letalo dvig-niti navpično in takoj z mesta. Iia katerem ae nahaja. Leteti ihore dalje s največjo naglloo v višini enega metra, kar je pri drugih aparatih popolnoma Ih kij učeno. Pri tem pa porabi selo mak» energije. Z toliko lahkoto leti naprej la aassj, desno in IH vo, navzgor la nsvsdol. Aparat je Isumll mehanik Ante Radoše-vič. Zanimivo je, da je letalo uporabljivo tudi kot avtomobil In hidroplan. Nove telefonske svese. — V nsjkrsjšem čatu te prične z u-redltvljo nove tolofontke zveze med Zagrebom in Splitom. V dveh metealh bo dovršena tudi druga telefontka linija med Beogradom in Subotico, a v kratkem nova sveže a Dunajem in Budimpešto, Tudi nova zveza med Beogradom in Skopljem bo le letos dogrsjona. S tem bo izčrpan program sa letošnje leto. U*m so v Ljubljeni. — Ms-rijs Kržič, bivša kuharica, 74 let T Štefanija Tudjina, hči žel. utlužbenea, 6 let; Alojiljs Sir- posestnika, 39 let. NAROČNIKI POZOt! Znamenje (Febr. 28-1926) vam Je naročnina potekla U daa. Ponovita Je pravočasno, da vam liata pit ustavimo. Ako lista ne prejmete, Je mogoče vstavljen, kar nI bil plačan. Ako Javni list plačan in f n na pnjino-te, Jo mogoče vstavljen nM napačnega naslova, pilila nam dopisnica In navedbo stari in novi naalov. Naši isstopnlid sorsidru-Itvani tajniki stooniki. orl plačate niroffntn» Naročnina aa eib lito Jo $5.00 in za pol leta pa 92J0. Člani S. N. P. I. doplačajo aa pol lota $l«i0 In na ozio leto 18 JO. Za meito Chicago in Ctn cezo aa loto ^ol lota Za Brropo stane aa po) leta |4*00, sa vse loto pa 1140. $1.70. Član! doplačajo sejno 50c za poitnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNIfiTVO "PROSVETA" 2657 S. Lawndale An.' CHICAGO, ILL iT- u rv Na celem svetu ni med kadilci drugega prijatelja, kot jfe Camel V celi vesoljnoeti cigaret ni tako razveseljivega in svetega prijatelja kot Camel. Nobena draga cigareta ni napravila—in ob« držala—toliko prijateljev kot Camel. Camsls nikdar ne utrudijo rs lege okusa, na glede na to, če jih fte toliko pokadil. Tako dovsieno ao pomešane, da nikdar no zapuetijo cigaretnega okusa. Kadarkoli zalgd Camel, val. da okufta! najprijetnejle kajenje, ki Je kdaj prišlo od cigarete. Pri izdelovanju teh cigaret Jo vsa šelja, da zadovolji, vsa spretnost, da poeluii, največje t 4 tobačne organisacije na svetu. Nič ni predobro za Camsls. Najbolj izbrani turški in ameriški tobak. Najbolj spretna meianica. Najboljši cigaretni papir, ki ga delajo v Franciji. Nobena cigareta ni kot je Cama) in boljše ni mogoče napraviti Csmeis sd najbolj neprekosljlva izbira navajenih kadilcev, * L t ' m ; •■'*. " i » t Ako le ne poznal sladkosti in okusa Čemele, odpri aloviti zavitek in poekuei t Priporočamo d, da primerjal Camels s katerokoli cigareto, ki je narejena sa katerokoli Vzemi CamelsJ Poraženi to klerikalci in vse ettalrltspit«!-.^e C I G AR E T bfflKtUlflltti bkiMHWl Ako se snide pet mol vsak teden na gotov veler pri loti mizi ia tabavlja ¿es šeetega, ki ga «lučajdo nI, m imenuj« to «talno omizje. Tudi jas imam atalno o-mteje. Da ne poatanam preval pameten, Sest mož nas Je, to ni preveč in salMiva bi pojemala, če ne bi k sreči imeli o vsem in vsa-kam sedem različnih, mnenj. Zato smatramo tudi drug drugega sa vslikansksga tepca, kot s« pri dostojnem prijateljstvu sploh spodobL D« se izognemo sleherni priliki telesne poškodbe smo preko mize obesili napis; "Politizi rsnje prepovedano 1" in od takrat govorimo izključno le o politiki. Ponovno smo začeli razprav I jati o cenah iivljenakih potrebščin in ker nismo kmetje, smo ugotovili, da so cene mnogo previsoke, kmetje morajo takoj začeti z znižanjem cen. In smo določili: eden med nami mora na deželo in jim to povedati. Drugi gredo z njim, za jedro zborovanja. Naravno, da ao izbrali mene, menda radi moje zunanjosti Pa smo dali natisniti plakate: "Veliko deklaracijsko zborovanje. Predmet: Poljedelska vprašanja sedanjega čass. Govori znani narodni ekonom Korl-ček Ettlinger. Vstop prost Zeli se diskusija. Prosimo, ne se bo-sti z noži!" Dvorana js bila nabito polna. Spredaj Je stala govorniška mi sa, na vratih za slučaj nevarnosti pa je bilo zapisano a kredo: "Rezervirano za gospoda predavatelja/' Ob Vhodu pa je viael še plakat cirkuške družbe, ki je pred tremi leti v tem kraju go- flfttfeftlA* liiftnltl^ K«VUA Spodaj eem a kopirni» svinčnikom napieal: "Ne daaeer Kajti ni prijetno, če te zamenjajo § konkurenco. Naštudiral sem čudovito krasen govor, do dvoraafarih duri ssm ga posabfl. Treme alaem 1-mel, nego le občutek, da se dv<£ rana vrti in da je govorniška miza zibajoča ae ladjica, v grlu kakor da sem imel krompirjev cmok in kot da mi visi nos na traku, ali kakor rešeno, temne nisem imel. Ko so me sprejeli moji gostilniški bratci g aplavzom, sem dobil pogum in sem začel: "Dragi deželani! Zivjmo v resnem času, v zelo resnem Času, ki ga smemo imenovati reeen čas, ker je teko rešen in ker resnejšega čaaa..." Tu ae nisem spomnil, kako sem že stavek zsčel in sem napravil zato odmor. Gostilniški bratci so zakričali: "Živijo 1", kakor tudi nekateri kmetje, ki niso poslušali, nego Igrali tarok. Slišal sem, kako je nekdo ob sprednji mizi rekel: 'Ta razume stvari Ta je strokovnjaki" Ns tihem sem upsl, ds Js to morebiti župsn, ps Je bil le občinski tepec. Neto sem nadaljeval svoj vir, namreč: da ima kmet teško življenje, kajti komaj je na polju, da vsadi. žitne mladike, že mora domov bike moleti in medtem je že čas žeti regtat, tudi mora pasti gosi na rdečih jagodah, vola. pa mora goniti k bi ku, nato pa pride zima in mora varovati aneg pred špargljevimi nasadi, med čebelami lahko izbruhne kuga na gobcu ali na parkljih, torej v kratkem rečeno, je že križ, biti dandanes kmstl Poslušalci so sem ter tja «majeva» z glavami, ali pri zadnjih beasdsh so začeli pttskstl. Kajti od vseh Šsnak, ki Jsmajo aajbolj mente, Je gospa Polna najbvalelnejša. Bed stsri kravi: "O vi, arčkana mlada juni-ca. kako imsts nežno meses P* in pustila se bo navdušeno «sklati Nato sem ¿opet pričel govoriti p resnosti čaaa, da je vse drago (Bravol kriči občinaki tepec), da ao davki brez kones ("Točno T) in da ao kmetje pozvani, nal vzamejo usodo naroda v avoje roke. (Neskončno o-dobravanje). Le kmečki atan nas mese rešiti ("Tako Jel"). In z* to, goapeda moja, mora poljedelec začeti s dobrim vzgledom in prileti s znižanjem cen!" Tu nsstsne smrtna tišina. Nato vstane star Ipnet in vpraša: "Kuga je reku ta Pavlihal" # * "Ds, gospoda moja," ponovim, "znižajte žitne in mlečne eene Jn cene jajc in.»." ■ "Bravo r zakriči najhrabrejši od omizja. Hotel je vzklioeti dvakrat, toda nekaj ga Je «lotilo: stolova noga. In naenkrat šem I-mel dvajaet nog, ne laatnih, potegnile so nje z odra in pot do nasilnega izhoda ae ml je zdela naenkrat zelo kratka, čeprav sspi na tej poti veliko doživel. Z vsakim telesom nekaj drugega. Najbrže je bila to diskusijs. Ne govorim več na nobenem kmečkem shodu. Baje ae pustim stlačiti v stroj za klobase. Pri hodnjič pa bom predaval mačkam: da morajo vendar-enkrat prenehati loviti miši... Občinski tepec pravi, da bom imel Uspeh I Saljapln se vrne domov v jeaenl. Moskva, 1. marca.'— Pedor Saljapln, slavni ruski openii basist, ae vrne v Moskvo po štirih letih letošnjo jesen. Tako naznanja Ivan Ekskuzovič, direktor sovjstsklh gledališč. . Maj MhrriMkt wrt Dvanajst let v samostani (Dalje.) Kar Je bilo rečeno o večnih intrigah samostanska duhovščine, se ne tiče tako splošno posvetne duhovščine. Vsak samostan je svet zaae ia Ima skoraj toliko uradnikov kakor prosta-kov. Pri posvetni duhovščini je pa število tistih, ki so Imenovani sa kaj višjega sorazmerno malo ia tal» todi mrzlično stremljenje zs službami al tako obaežno. Gotovo je med posvetno du-hevščino istotsko gotova količina intrig sa bo-gatejše fars, ali malo duhovnikov stremi ss tem, ds bi postali rektorji kakih udobnih in spoštovanih kongregscij. V nekem šsljivem francoskem spisu dsje oče svojemu sinu, ki je pištol duhovnik, dobrohoten nasvet "Arron-diasea voua"! (opaaaj se — postani menih). Nekaj jih mogoče tudi stremi sa častjo, da postanejo dekani svojih okrožij ali ¿da dobe naalov mlsijonarsksga rektorja. Pravcate rimska mrzlica v prizadevanjih sa službami prične šele, ko duhovnik doeeže kak titel monatgnora ali kanonika. MonsigUorska čast sicer nI nič posebnega, lahko je kot nagrada sa zasluge, lshko pa tudi ne. Vsak bogat duhovnik Is dobre družine lshko dobi monslgnorstvo kot neksk pokkm. Poznam monsignora, ki Js prejel avoj Škrlat zato, ker je Izročil par tisoč funtorv šterlingov mojim kolegom; neki drugi (prijasen toda malo razumen) je dobil naalov monsignora sa svoja prizadevanje, da Čimbolj polasti obiskovalca U Rima. Pa oelo med kanoniki nI posebnega prizadevanja sa napredovanja v časti, V splošnem so oni stsri mo|je, ki bolj gledsjo na količino kakor na kakovost službe, a se redkokdaj prizadevajo po vzpeti se višje. Pri navadni upravi ao njih dolgoletne izkušnje čestokrat koristne ško-fu, s katerim sestavljsjo škofijsko uprsvo, ali drugače pa imajo Jako malo važnih odgovorno-ati. Isto js lahko reči o tltularnih Škofih ali tU etlh, ki službujejo "in psrtibus infldelium" sil odpadniški angličanaki hierarhiji. Kardinal (ali katerikoli važen škof) Ima oelo število svetovalcev zunaj svojega škofijakega urada, eksperte v kanonskem pravu, profesorje bogoslovja Itd., ki so v splošnem medaeboj nasprotni In se njih trditve ne ujemajo. Is naaprotnih mnenj potem Škof uravnava svoje odredbe. Pri volitvah malo važnega škofa nI veliko intrig ali vznemirjenja. Privatni dohodek je ravnotako dobra kvalifikacija kakor katera druga, kjer je škofija mala in uboga. Ko je bi. Ia Škofljica v Cliftonu več let brce škofa, Je bi-lo zaemehljlvo Šepetanje med duhovščino, da je prvi pogoj sa škofovako palico, da mora kandidat Imeti svojega privatnega ekromnega dohodka vaaj 250 funtov na leto. Ko se izprazni važno mesto se pa bolj pulijo. In eiesr v dotlčni škofiji, kakor v Rimu. kajti škofija aama nima odločilnega glasu pri izvolitvi škoda. Kanoniki ae sestanejo ln določijo tri Imeni, katera pošlje, jo v Rim a prisUvki digniaeimue. dignor in dJfnus" (najbolj vreden, vrodnejtt ln vreden). Pap4 «on pa Asstokrat spremeni S» rad in vtfe. Hh (tak** pri izvolitvi Manntaf*) popolnoma prnere ed kanonikov priporotaa. Na ta način je vsak promlnenten eklesijaat W> dufeo^vnik ali u^ili Je lefc» ko povišan naravnost v škofa, ne da bi prej dosegel druge časti) neprestano izpostavljen sa-visti in intrigam mri možnoeti na bodoči k*rdi-nalski klobuk ali škofovako palico. Zavisi sovražnost, hudobija in preganjanje, kakor je o-plssao v Purcellovam spisu "The Life of Manning* so enaki incidenti, kakor pridejo v. šfclje- É* Je feimštrv le- Sprejeli so sne pri Korenovih. Ampak pri novi družini sem Ml le toliko čass, dokler Korenov o-če ni bil njftepon od brata mojega ponoanaga očeta. Korenov o-če se je bil potegnil ssme, ker je bil v sorodu s očetovo družino, zs vmčfld pa je bil torej tepsn, radi Čeear sem tudi jas moral Iz hiše. Bil sem kakor pee brez gospodarja. NIkdo me ni klical po U manu. Pankert zgubljeni, so mi rekli ali pa vlačugln sin. Bilo mi je šeat let. Klatil sem se od hiše do hiše, končno pa ao lpe pri Spelčniku vzeli za papirja. Pasel asm ovca. Pri novem gospodarju so imeli malo mesnico in so klali ovce ter prašiče. Otrok niso imeli — sate ao me vseli — ln tako mi je šlo nekaj boljše. Imel sem doeti jesti, samo sprijen sem bil ves In pre-strašen. Popravljati ao me morali. V cerkev sem hodil vsaki 4sn in istotsko k nauku katekizma, pozneje pa v šolo. V šoli sem imel hude čaee, ne od učiteljev, temveč od otrok, ki ao bili večinoma vsi proti meni kakor jelkovi nad ovco. Hudo mi je bilo kadarkoli sem prišel iz šole domov, moje sree je bilo nestanovitno, vsak ga je ranil, vsak je imel pravjco čez.mene; tepen sem bil večkrat kot imam las na glavi. Odkar me je mama zapu stila, so me vedno jedle uši. Spelčnikovi ao nekoč kupili tri ovce. Ko sem jih odgnsl na pašo, «e mi zagrozili, če Jih zgubim, da mi bodo glavo odbili. Tik pred poldnevom so mi res že zašle vse tri ovce nekam, da jih nisem mogel dobiti cel popoldne. Ko asm videl, da ao ovce zgubljene in verjel, da bo moja glava odbita, sem gnal ostale ovce domov, nato pa pobegnil Ušel sem bos. Hlače ln srajco pa klobuk sem imel, to Je bilo vse. Polegtega sem bil lačen in polifnši. Potepal sem se. Hodil sem naprej in naprej, brez cilja, tako dolgo, da asm prišel v Ljubljano. V LJubljani sem prišel skupaj z neko beračico. Nje asm ae opri- niti, radi lesar mo jo strojevodja take potepal de eem Ml ves krvav. Moral aem vel dni ostati doma radi prejetih udarsev. 3* daj ssm sopst pobegnil pustil s«m plačo in ss pedsl v Begunje po delavsko knjižico. Namenil sem se oditi po svetu za delom. Župan ml je dal florint in pol. Pred odhodom aem hotel še obiskati StaruKevo družino. Prvo ssm šel obiskat strica, ki je imsl gostilno. Ko ssm povedal, kdo sem, so mi dali žemljo zastonj. Odšel ssm k strica klobučarju, s katerim sva gllhala sa beli klobuk; Cenil ga je za goidi nar in pol jaz pa sem plsčal goU dinar in petinštirideset krajcarjev. Tudi pušdjc mi je stric dal za povrh. 8 preostalimi petim) krajcarji aem odšel k stricu Janezu. Ta me je pa popolnoma spoznal sa avojega. Rekel je: Vse vsm. Ti ai Jakatov sin. Tudi podoben si mu. Ta stric mi je dal Jesti in tudi sliko mi je dal očetovo, katerega sem tedaj pr vikrat videl Dal mi je naalov o-četa v Sarajevu, ki Je alužil i škofiji. Pri tem obisku so mfv Begu njah povedali o moji materi in očetu. Povedali so mi, da je oče bogat in ima visoke «orodnike, kajti celo sam ljubljanski škof je sorodnik Starulčeve družine, iz katerih izvira tudi več drugih duhovnikov. Tam «o mi priporočili, naj se grem kaj učit ter so me tudi pregovorili, da sem se šel učit usnjarstva. Toda ko Bem delo začel, sem spoznsl, da sem prešibek za ta posel. (Konec prihodnjič.) Ntfom ««Jakom v kolHda Je 18S Woodlawn Am njam, kar aem šol da se rojakov ln mojih odjamakev tečaje, da me ne morajo n Vzemite Martam karo do O St., potem vzemiU trsasfjr aa Lorain Bus in doplačajte Še tri cente, ter se peljite do Wood-lawn Ave., tam ko Stopite ae obrnite na deeno ia videli Dodate napis aa hiši Sedaj Imam v s^ logi svate spomladanska vsoro«^ se priporočam: Anten Wmimm, krojač, m Weedkwa Ava» Jokaetown, Pa, / (A4v,) DA SKUHAŠ DOBRO fh VO, PlSl PO NASE PRODUKTE, 1 Sri veÜO» informacijah aa: FRANK OGLAR, •4SI Seperier Avenue» Cleeelsed. O. nju vsaksg* višjega cerkvenega dostojanstva- # in držal in s njo sva berači-nika, kakor imenujejo tudi Manninca. U, pri |flfc Hodila ava ia kraja v kraj ia tem moramo pomniti, da dotična slika šepj pv-polna — V nobenem oziru ni naalOcana tako temno, kakor so hudobije v reeničnem boju meji vi-sokimi eklesijastl. Pri vsem tem pa noben ka-toličan ne sms s zavestjo pripovedovati o tem, kar ss uganja v duhovniških krogih. In čeprav je pisatelj izvršil generozen popust pri zgodovinskih resnicsh, ni Unels Javnost popolne koristi od njegove iskrenosti Ca hi bila knjiga lahko objavljena v originalni obliki, bi bile veliko bolj sanimlvs, a ko ae je dve leti čistila V pomenih vic, jo pa moramo sprejeti 4 previd-noetjo. Nekateri moji kolegi ao bUi intimni prijatelji a pisateljevim bratom in ao stalno poročali o težkem nSpredovsnju dela. Nekako dve leti pred iadajo spisa, nam Je bilo povedane, da Je dogotovljen Ia obljubljeno nam je bfld, da bomo brali precej zabel jena pisma in anekdote. Zavalovila je vojna, branili ao Mannlnga in podpirali njegovega nasprotnika Wsrds, jezuiti so pretili z legalnim nastopom, medtem pa so spis na me mogoče načina ošpičili in "olepšali". Kakor ao nezašeljene take razmere, niso nič drugega kakor jih pričakuje nepristranski človek. Cerkev ne more spremeniti svojegs sns-Čajs v enem dnevu in njens zgodovina je vsa preplavljena s slabostmi kakor je zgodovina vaškega drugega svsšenlštva. Življenje kardinala Pieja na Francoekem, ki ga je opisal katoličan za katoličane, daje isti vtis. Odnošaji med irskimi prelati (od katerih Je eden "primat Irske" in drugi "primat vae Irske") ter med ameriškimi prelati ao dokaj naaprotnl Rim eem s vso svojo dlplomstično ln intrigarsko šolo nima nič milejšega značaja Take stvari so nelao-gibns ln poizkus, da bi jih skrili, je precej naroden, kakor tudi ne morejo utrditi ideje, da cerkveni doatojanstvenlki ne gledajo sa poevetno slsvo. Razpravljanje o katollčanstvu v Londonu še med duhovščino samo napravlja precej skrbi Kakor bo aledllo pojaanilo, so veliki dvomi, da-li napravlja po vsej Angliji sli samo v Londonu katollčanatvo sploh kak napredek. Katoliški Žurnali so kakor egipčanski spomeniki, s velikimi črkami pišejo (in v prijetnih okroglih številkah) o zmagah njih cerkve, nikakor pa ne vidijo potrebe, da bi ai zabeležili tudi lagat». O izpreobmjenih angtlčanaklh duhovnikih govore s gorečo zgovoreoetjo, o odpadniških ao tiho, dokler radi kakega dogodka ne Čltajo o teh odpadnikih v Javnosti Takrat pa publicira-jo celo serijo napadov na take odpadnike in nikakor ne dopuate, da bi v njih listih izšli kaki zagovori na napade. Vsekakor pa so že parkrnt prikukale v javnost vesti, v katerih ae utrjuje mnenje, da cerkev v resnici izgublja ne pa napravlja čudovitega napredka kakor verjame po. vprotal vernik. Veliko število katoličanov si do» s ustanov* tsr bo poSb ljudstva, to dsonj arito* prenehala obetojett. beračila. Priberačila sva v Bičje na Dolenjskem. Tam sem se seznanil a pastirjem, Nacetovim Pepe-tom. On me je peljal domov k sebi. Našli ao mi šlužbo pri ftkin-dru. Pisal ae je Jošef Valentin-čič. V tej hiši se Je moje življe-nje spremenilo. Radi ao me imer 11 Dobra mi Je bila vsa plemenita družina, Jaz pa aem ji zato krave paael. Ni mi manjkalo kruha in obleke; Imel aem ss potrebo. Veliko potTpljenjs ao imeli s mano. Takoj ko aem prišel v hišo, je gospodinja imela veliko truda s odpravljanjem mojih uši. Vso obleko so mi sežgali mojo glavo ao ostrigii in obrill da ao me rešili miljonske ušne zalege Pošiljali ao me v šolo po dvakrat na teden h katekizmu, polet tega pa aem moral delati Delo kajpada ni bilo teško, a kar je bilo blažilno, ao bili prijatelji, katerih sem sedaj imel doeti in vsi so me radi Imeli To mi je salo dopadlo. Nacetov Pepe in Francka sta ml bila najboljša prijatelja tako tudi Bočov Tone in Janea. V ssdovoljnosti sem rsstel do enajetega leta Takrat sem bil pri obhajilu pri Svetem Juriju. V jeseni sem hrastove ježke pobiral katere sem prodal po tri krajcarje funt. Tudi rake eem lovil ln ptiče, tako da sem prišel do denarja a katerim sem kupil klobuk in drugo. Nekbč sem našel "flrar" (štiri krajcarje). Pokazal sem ga domačemu Joftetu, ki je hotel imeti štiri krajcarje, da ai kupi tobaka Nieetn mu jih hotel dati on pa mi jih je vsel zgrda Radi teh štirih krajcarjev je začelo aovraštvo. Fant me je začel čr-titi in pogoetoma tapeti, čeaar pa nišam maral, sato sem pobegnil in šel v LjubUano.. Po-dtt eem se v bolnišnico po krst» j nI list in s tistim sem šel v to. varno v predilnico dela iskat, »Obit sem delo med mladoletni, mi otroci sa katero aem zsslužO po SO krajcarjev. Stanoval aem jA jBowy^na Dolenjski SO* fenJfc gospodinji; SMO mi ■Samomor ljubljanskega demika pred mrtvašnico. —. Dne 12/febr. je na stargm pokopališču Pri Sy. Krištofu v Ljubljani tik pred mrtvašnico počil strel. Krogla iz revolverja je končala mlado življenje 22-letnega akademika Janka Pfeiferja, stanu-jočega v Gradišču št. 17, čudovito novo zdravile sa stare; in mlada Deluje kot čar na slabe *i*ee, slab spsaet, slabo ^pre»aya Ia Citataljl tesa Usta bodo a čadom tvedfll, da daje to a9*> NuT «a-Tona, taki hitro odpon»oč;v tisočih, slučajih. NIČ ni boljše za alabe livca in izčrpanost, slab spanec, glavobol,' napenjanja in slab počutek v telodeu in črevlh po obeda. Isto je učinkorU to ln hitro. Nuga-Tone daje krvi železo in iveplo živcem. Čudovito je, kako hitro povrne iivahnost in moč iS* črpanim živcem in milicam; dela rdeče kri, močna, umirjene iivce in poveča odpornemoč. Daje ošivljajoč spanec, dober tek, fino prebavo, regularno delovanja črevea ia voljo ss dele. 'C* s« ne počutile dobre, je vala dolžnost napram sebi in svojim prijataljaa^ da poskusite Nuga-Tone. jemljite ga par dni in če se ne počutite boljši, vrnite ostanek zavoja lekarnarju is en «sin pdVrne nai dana^ (Adv.) NAROČITE SI KNJICfO "AnsHild siovfaaP ■i ■ i m i jiT''1' ¡j "Jaz sm skoro.00 lat atar, ampak «s -—7 počutim mlad kot bi bil isla W let Jas vzamem skodelico Bolgarskega enkrat ali dvakrat aa teden. Ta ne zdravega ia močnega in mi daje polet mladosti," J* je vekel H. H. Von Sebi izdalavatelj Bolgarskega seUAfaens l Da prenažete kad prehlad Vzemite Hodi prehladi se velkrat prevrnejo v ia-fhranco ali v plučnico ln tisoče Jih vmn vsako'leto. v. Bolni ljudje bi morali paziti, da s# ■ jemljejo prepjstrih, ia navado ustanov-ljajoUh sdiaviL v v/. • ~ . : • MoJ Bolgarski čaj Je narejen is svakih in čistih zeliič ln popolnoma bris Samo zapomnite si jas ladelujem to čaj sa bolna ljudi le nad 86 let In ianes lahke rečem, da je na miljone ljudi, ki s» vlivajo. Upralajte vala» lekarnarja po mojem pravem Bolgarskem čaju s mojim rudečim imenom hi v rumeni Ikattjl ali pa vam ga Jas polljem pofttnine prosto. Velik družinski navoj sa $1 JI, att 3 aa pil ali 0 aa |6Zfi. 1 i Naslovite nai H. H. Von SchUck, Presldent, Karvei Products Compeng, S Marvel Bullding, Pittaburgh, Pa. |iaaaiini iiiiiiii 1 Tiskarna S. N. P. J. i ONT SPAMJOtA DELA- » / Tiska vabila sa veselice in shode, vizttnfca, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškim, angleškem jeziku in dragih. VOKTVO TISKARNE M ČLANSTVO S. N. P. TISKOVINE NAIOČA 1 TISKARNI. * .P CKm ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE VRSTE. J * • s ♦ VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TI-SKARNE. PUUte po informacije na nadev: S. N. Pj^Mntery, 265748 South Uwndale Avenue, tax se von iva Zeljo tow via uvr-mena pojasnila.