Muj« nšk&* _ ju praznikov. ]0ll0i dally except SundiT* »od Holiday« PROSVETA _GLASI*<0 SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ta upravntfki «657 South Lawndalo An. MOT South Lawndala Am Tolophooo. Rock well 4SS4 CIO zahteva milijone dolarjev od kompanij Tožbe vložene pri sodiščih. Ameriška trgovska zbornica začela kampanjo za revizijo mezdnournega zakona Dtiroit. Mich.. 24. dec. — Kon- I pes industrijskih organizacij je goril nadaljnje korake v svoji kampanji za plačo od portala do portala z vložitvijo tožb pri sodiščih, da dobi milijone dolarjev od avtnih, jeklarskih in oljnih kompanij. Tožbe za vsoto pol milijarde dolarjev so bile že vložene. Odvetniki unij CIO so napovedali, da bo vsota eventualno dosegla sest milijard dolarjev. Unija idruženih avtnih delavcev zahteva od Ford Motor Co. $270,-000,000. Odvetnik Edward Lamb, ki je uspešno zagovarjal neko kom-panijo v Mount Clemensu, Mich., proti kateri je bila vložena tožba, je izrekel svarilo pred sličmmi akcijami. Federalni dis-triktni sodnik Frank A. Picard je označil tožbe za histerijo in napovedal da jih sodišča ne bodo upoštevala. Unija avtnih delavcev zahteva j od korporacije General Motors In Briggs Co. $20,000,000, jek-irska unija pa $660,000 od treh (ompanij v Detroitu. 'Jnija oljnih delavcev CIO za-•va $2,000,000 od Cleveland iphite Bronze Co. in $818,060 tufkin Rule Co., Saginaw, Dch. Unija International Mine, Mill wnija miernauonai Mine, mux .. . . » .__.__ Smelter Workers zaht**W -QtoriUv'Mij# VJ*ta °b ^^ - ------— ——" - w "V —F 000,000 kot plačo in odškodnino od American "Radiator and Standard Sanitary Corp., Litchfield, 111., za 455 delavcev. Tožba je bila vložena proti korporaciji v Springfieldu. Unija trdi, da je korporacija zahtevala. da morajo biti delavci v tovarni eno uro pred začetkom dela. i Neodvisna unija, katere člani »o uposleni v tovarnah Western ~ —-- ^ Senatorji nastopili proti CIO Obsodili so kampanjo za zvišanje plače Wuhiagton. D. C.. 24. dec.-TnJe republikanski senatorji so »vstopili proti Kongresu indus-Mtih organizacij, ki se je od-za kampanjo, da izvojuie ^»anje plače za 25 odstotkov. so, da bodo delavci in tezela na boljšem, če se znižajo »ne m poveča produkcija. Senatorji so Taft iz Ohia, Bali j M,"ne*ote in Smith iz New £*yjs. Odločno so zavrnili 11 ?!tev in l«>riJo, da se plače I ari*o zvišajo brez zvišanja cen. Avtor teorije je ekonom Ro-Jj* Nathan. V svojem poročilu, **terega je objavil CIO, Je pou-da industrije, ki delajo y*nne profite, lahko absorbi-^ 'višanje plače brez zvišanja •>n Senatorji "»thanova Ako »o izjavili, "da je teorija zavajalna. fcatcra industrija grmadi ^ te. naj w prične akcija M i"*")« <*«. Koristi naj bi bi-j a/no 'J"dstvo na splošno, organizirani delavci." nt • mo Se-r ■ rnatorji so naznanili, da bo-{"'tisnili v ospredje vpraša- ^ h Savskih zakonov, ko U^"*™ aestal v svojem PW^JU v januarju. Bali Je za ^JVfPrt« delavnice, za pri- Vir* I ^aft b »rbitražo in omejitev pri kolektiv--- -— i i nega pogajanja. "•fi, idt Electric Co. v New Yorku, je naznanila, da bo zahtevala vsoto $15,000,000 od kompanije za 18,-635 delavcev. Kampanja za plačo od portala do portala je izzvala opozicijo. Ameriška trgovska zbornica je naznanila, da bo pritiskala na kongres za revizijo mezdnournega zakona, da se odpravijo hibe v zvezi z apliciran jem zakona. Kemična divizija Pittsburgh Plate Glass Co. je naznanila, da bo razdelila vsoto $400,000 med delavce v obliki plače od portala in da ne bo čakala na odločitev sodišča. Divizija uposluje okrog 1,400 delavcev in vsak bo dobil $300. Domače vesti Išče sorodnico Braddock, Pa. — Ivanka Slak, po domače Lukova iz Unca pri Rakeku, želi izvedeti za Mary Kocjan, roj. Petrovič, ki menda živi v Clevelandu. Piše naj Frances Kosher, 1212 Maple Way, Braddock, Pa. Nov Jugoslovanski dom New York. — Zadnjo nedeljo so tukajšnji Jugoslovani odprli nov Jugoslovanski narodni dom, ki se nahaja na 405 West 41. st. programu. v Žrtve potresa na Japonskem Skoro 100,000 ljudi brez strehe Tokio, 24. dec.—Uradno poročilo omenja število žrtev potresa in morskih tokov. Notranje ministrstvo pravi na podlagi zbranih podatkov, da je izgubilo življenje najmanj 1,088 ljudi, 1,142 je bilo ranjenih, 165 pa se še pogreša. Skoro 100,000 ljudi je ostalo brez strehe. Škoda, katero so povzročili potres in morski tokovi, se ceni na več milijard jenov. Potres je zamajal južne japonske otoke. Težko prizadet je zlasti 175 milj dolg pas obrežja teh otokov. Morski tokovi so popi* vili Več mest. Vlada je storila korake za pomoč prebivalcem v prizadetih krajih. Tja je poslala zdravnike Nemška stranka podžiga sovraštvo Amerika in Anglija ovirata pohod demokracije Berlin. 24. dec. — Nemška stranka socialne enotnosti, ki i-ma zaslombo pri ruskih avtoritetah, podžiga sovraštvo proti Ameriki in Veliki Britaniji. V svojem glasilu objavlja napade na obe državi. Glasilo je nedavno objavilo članek s trditvijo, da je druga svetovna vojna demonstrirala razliko med Sovjetsko unijo in kapitalističnimi državami. Članom stranke je svetovala disku-žije o važnih vprašanjih. Ta so:' Zakaj je Rusija za politično in industrijsko enotnost Nemčije. Zakaj sta Velika Britanija in Amerika proti enotnosti? Zakaj je Rusija za intervencijo v Španiji in strmoglavlje-nje režima diktatorja Franca. Proti intervenciji sta Amerika in Velika Britanija. Zakaj se Velika Britanija upira zahtevi glede odpoklica svojih čet iz Grčije. Zakaj Amerika še vedno drži svoje čete na Kitajskem in podpira vlado ge-neralisima Kaišeka? Zakaj Amerika in Velika Britanija vodita opozicijo proti pogajanju med Rusijo in Turčijo glede skupne kontrole DardWnalske ožine? Zakaj zapadr.e sile podpirajo Italijo v konfliktu z Jugoslavijo? Glasilo stranke socialne enotnosti odgovarja na ta vprašanja. Trdi med drugim, da Amerika in VeMtfi Britanija vodita opozicijo, ker hočeta ovirati pohod progresivne demokracije na svetu. Bojita se miroljubnih ljudstev pod vodstvom Sovjetske u-nije, kar sta že večkrat demon strirali. Velika Britanija se zanaša na Ameriko v prizadevanjih za ohranitev svojega impe rija, ki je že omajan. Iz tega razloga se upira zahtevam ljudi v svojih kolonijah, ki so se na veličali britske npdvlade in izkoriščanja. Italijanski urednik obsojen v zapor Rim, 24. dec.—Ruggero Mac-cari, urednik dveh protiklerikal-nostala pozo-rišče intrig na predvečer volitev. Agenti so se zvezali z reakcijo v Iranu v latiranju demokratičnih grup. Članek v Trudu, katerega je spisal A. Aleksandrov, pravi, da sedanji dogodki v Irsnu so le člen v verigi provajiaclj agentov britskih oljnih kompanij, ki imajo tesne zveze z reakcijo v deželi. Članek omenja, da se je veliko število britskih vojakov pred nekaj tedni izkrcalo v Bas-ru, iraški luki, ki je oddaljena 37 milj od iranske province Kuhzistan. Po izkrcanju britskih čet se Je začelo gibanje, da se provinca Kuhzistan odcepi od Irsna in pridruži Iraku, Agenti britskih kompanij kujejo zarote tudi v drugih provincah. Poročilo ruske časniške agen-ture Taas iz Tehersna pravi, da je bilo 40 oseb ubitih in 170 ranjenih v Kuhzistanu v zvezi z zatiranjem demokratičnih organizacij. Avtoritete so zaprla u-rade delavskih unij in odredile aretacije voditeljev. "Vse te akcije," pravi Ale ksandrov, "so delo agentov britskih oljnih kompanij. Kampanja za razkosanje Irana se nadalju- i Ameriški parnik odplul iz luke Sovjetske avtoritete izdale ultimat Washington. D. C.. 24. dec.— Državni department skuša dobiti vse informacije glede ultimata sovjetskih vojaških avtoritet, ki je bil dostavljen kapitanu ameriškega parnika z zahtevo, da mora zapustiti Dairen, mandžursko luko, v 20 minutah. Ultimat je uključevsl grožnjo, da bo moral kapitan prevzeti odgovornost za posledice, če bi se upiral. Besednik državnega departmenta je dejal, da čaka na poročilo o incidentu od H. M. Ben-ninghofa, ameriškega general* nega konzula v Dairenu. AmerU ški parnik je odplul iz luke po izdanju ultimata. Ruske čete so zasedle Dairen po kapitulaciji japonske armade v Mandžuriji. V smislu po« iiodbe, katero je Rusija sklenila s Kitajsko lansko leto, je Dairen svobodna luka pod kitajsko administracijo, toda dejansko je še vedno pod rusko vojaško kontrolo. Mornarični department Še nI komentiral incidenta. Izjavil je le, da se je parnik ustavil v Dairenu na svoji poti v Tsir^gtao, ameriško mornariško bazo ob obrežju severne Kitajske. Odbor ADF bo obiskal Argentino Wellington, D. C., 24 dec.-William Green, predeednik Ameriške delavske federacije, je imenoval poseben odbor petih članov, ki bo odpotoval v Arijenti-no, kjer bo štbdiral delavski, ekonomski in politični položaj Povabilo ADF. naj pošlje odbor v Argentino, je prišlo od argentinske vlade Sllčno povaUlo Je b lo dostavljeno Kongresu Industrijskih organizacij, ki p* ni odzval. Člani odbora ADF so Arnold 8 Zander, Lee W. M!n-ton, Israel H. Goldberg. Miguel Carriga in 8<-.*flno Romuaidl. V Argentino .odo odpotovali prihodnji mesec Kolizija vlakov v Juini Dakoti Waubay, H D/ 24 dec —Naj manj 20 oseb je bilo ran lenih, ko Je tovorni vlek treščil v potniški vlak železnice Milwaukee Railroad Enajst ranjencev Je b-lo odpeljanih v bolnišnico Pea-body. Webster, N. D. Potniški ' vlak je bil na poti v Chicago Laboriti proti krajšemu delovniku t Izjema velja le za rudarje London. 24. dec. — Delavska stranka se je izrekla proti skrajšanju delovnega tedna na 40 ur. Njeno stališče je bilo pojasnjeno po privatni seji članov pododseka za smernice, ki Je privesek eksekutivnega odbora strsnke. Člani pododseka so zaključili, da je treba vzdrževati še nada* Ije delovni teden 44 in 4R ur. Pododsek, katerega tvori 14 delavskih voditeljev, je naznanil, da bo vodil opozicijo proti skrajšanju delovnega tedna na 40 ur. Osem izmed teh reprezentlra unije, šest pa politično krilo delavske stranke. Pričakuje se, da bodo člani eksekutivnega odbora delavske stranke odobrili zaključek pododseka. V januarju bo zaključek piedložen splošnemu svetu strokovnih unij in zadrug. Izjema velja za rudarje, ki so uposleni v premogovnikih. Dobili so zagotovilo, da bo delovni teden skrajšan na 40 ur prihodnjo pomlad V premogovnikih je uposlenih čez 000,000 rudarjev. Indija naj se dvigne proti Veliki Britaniji Vodja socialističnega ki napovedal revolto. nosti Indije odloženo New Delhi. Indija. 24. dec. — Najbolj žgočo obsodbo Velike Britanije v sedanji politični krizi je izrekel v Benaresu J si P. Nsrain, vodja socialističnega bloka v vseindijski kongresni stranki. Izrekel se je za odprto revolto proti britskim avtorite tam in napovedal, da bo isbruh-nila čez nekaj mesecev. » , Narain je orisal tudi program revolte in Izjavil, da se bo indijsko ljudstvo dvignilo, ako ne bo britska delavska vlada odobrila uatave, katero so sestavili Člani indijske skupščine. Skupščina je pod kontrolo kongresne stranke, Narain je bil več let v Amerl- Britske tovarne zapirajo vrata Pomanjkanje premoga je vzrok London, 24. dec. — Trgovinski minister je naznanil, ds Je moralo več tovarn uataviti obrat In zapreti vrata saradl akutnega pomanjkanja premoga. Zaradi pomanjkanja premoga trpi tudi pomoraki promet. Veliko število potniških in tovornih parnikov je obtičalo v lukah. Tovarne Austin Motor Co. v Ulrmlnghamu so morale ustaviti obrat. Te so produclrale povprečno dva tisoč potniških avtomobilov in tovornih avtov na teden; Uradniki kompanije ao Izjavili, da bodo tovarne zaprta nedoločen čas. Več tisoč delavcev je bilo odslovljenlh. Zaradi pomanjkanja premoga so prizadete tudi Jeklarska In druge Industrije. Trgovinski minister je dejal, da ni nobenega Izgleda, da se bo položaj izboljšal v bližnji bodočnosti. Sloan udaril po delavskih unijah Boston, Mas., 24. doc.--Alfred P. Sloan, načelnik odbora direktorjev korporacije General Motors, je v svojem govoru pred člani tukajšnje trgovske zbornice udrihal po delavskih unijah. Dejal je, da tvorijo monopol. Kongres bo moral odločiti, ali naj unije ostanejo še nadalje monopol ali ne. Unije kot monopol ogražajo ameriški sistem svobodnega podjetništva in ekonomije. ubežniki bodo morda dobili zavetje v južni ameriki Buenoa Aires. Argentina. 24. dec, — Diskuzije o vprašanju, ali naj čez milijon ubežn.kov, ki so v britski in ameriški okupacijski coni v Nemčiji, dobi zavetje v Argentini, Urugvaju in Paragvaju, so v teku med vie-dami teh držav in odborom za ubežnike v Berlinu. Vlade teh treh latinskih republik so se v načelu sporazumele glede rešitve problema u-bežni kov Zdaj študirajo načrte o sredstvih in načinu preselitve. V britski in ameriški okupe cijsk coni se nahaja okrog 200,-000 Židov, in »00.000 Poljakov, Jugoslovanov, Litvlncev In Estoncev. ki aa nočejo vrniti v dr že ve, iz katerih m pote »gnili. U oržmki so v taboriščih v obah okuparijskih conah, katera vzdr žujejo vojaške avtoritete Ko so avtoritet« skušale pred nekaj tedni poalati poljske ubežnike domov, so se uprli. Vojaki so jih morali s silo pognati v železniška vagon«. Argentina skuša dobiti italijanske fašist« iz Ab«sinije. Po* trebovala bi Jih pri gradnji cest In železniških prog. Poslala Je komisijo v Kvropo, ds aranžira preselitev Italijanov. tfrugvaj nt Industrijska drža* va, vseeno |»a Je prtprsvljena dati zavetje ubežnikov. Paragvaj J« bogata, toda narazvita država. Obsega skoro sto tisoč kvadratnih milj In ima le milijon prebivalcev. Ubežnike bi lahko upo stila v gozdovih In pri čiščenju remlj«. Amerika, ki vodi |Ai tiko dobrega »oeedetva, je dala paragvajski vladi posojila za gradnjo rest in električnih central. V Paragvaju so poljske, ruske In jugoslovsnske kolonije. Po ročila trdijo, da so vse uspešne. bloka v kongresni stran-Glasovanje o neodvis- ki. Študiral je na državni univerzi v Ohiu in nekaj mesecev Je delal v čikaškth klavnicah. Zaradi svojih aktivnosti v prilog neodvisnosti Indije je bil večkrat aretiran in v ječah je prebil mnogo let. "Ko bo prišel čas sa revolto, bodo morali prve korake pod-vzeti predsedniki provinčnih vlad," je dejal Narain. "Odredili naj bi takoj aretacije proti-indijskih uradnikov. Ako bomo začeli a delom takoj, bomo pripravljeni sa revolto, ko bo dsn signal. Okupirati bo treba vn vladne urade 19 ustanoviti ljudske administracije. Vse Veliki Britaniji naklonjene uradnike moramo pognati is Indije. Nekateri bodo rekli, di je naloga težka. To je zmota, Jas In drugi vemo In poznamo praznoto britske vlade. Ako bo revolucija zajela vso deželo, ne bo mogls britska vlads storiti nidt-ssr. Revolucija mora biti spr«m-Ijens z generalno stavko. Indijsko ljudstvo mora biti pripravljeno na žrtve v borbi s« svobodo in neodvisnost." Ustsvna skupščina je odloiila glasovanje o resoluciji glede neodvisnosti Indije. Avtor resolucije le Jawaharlal Nehru, podpredsednik medčasne vlade. Debata o resoluciji se bo nadaljeval« m nI nobenega izgleda, da bo sprejeta pred novim letom. Resna situacija v francoski Indokini Ljute bitke se nadaljujejo Parla, 24. dec. — Leon Blum, vodja socialistične stranke in predsednik medčasne francoske vlade, je v svojem govoru pred skupščino priznsl resnost situ*- clje v Indokini ln da bo vselo dolgo časa za zdrobltev revolte domačinov proti francoski nadvladi. Hlum Je informiral skupščino, da Je general Jacques Lecrec od. letel v Jndokino. Dslje Je nasna-ntl, da Je križarka Duquesne od-plula is Toulona proti Indokini s 600 vojaki. Ns svoji poti se bo ustsvila v AlŽlru, Afrika, kjer bo vzela ns svoj krov kontingenta fi ancoske tujske legije, Blum Je preprečil debato med člani skupščine s Izjavo, da Je njegova vlada zavzela odločno stališče. Naglasil Je, de Je doli-nost Francije zaščita življenj njenih državljanov v Indokini In /drobitev revolte. Ustaviti Je treba pr«livsnje krvi domačinov in franctaikih vojakov. Francija ima v Indokini oborošeno silo čez 20,000 vojakov, V Pariz dospela poročile trdijo, da se ljute bitk« med francoskimi četami ln rebelniml domačini v Indokini nadaljujejo. Pogorišč« ljutih bitk je v severni Indokini. Poročila krešejo boja z« n pr«d raztegnitvijo revolte na južn« kraje Indokine. Ameriški Časnikar izpuščen iz ječe Frankfurt, Nemčija, 24. dec.— Donald Day, ameriški časnikar in bivši dopisnik čikaške Tribune, je bil izpuščen is smerišk« vojašk« ječ«. Prijet in aretiran j« bil po kapitulaciji Nemčije V zadnjem letu vojne Je bil v službi naciatov in Je po radiu Širil nacljsko propagando. Day Je znan kot strupen sovražnik Rusije. ČETRTEK, 2«. DECFmpp , Na prelomu mednarodne politike—11 U»pph zadnjega zborovanja Združenih narodov, kakor tudi zborovanja sveta zunanjih ministrov, je predvsem pripisati Rusiji — pjam zunanji politiki, ki je v procesu spremembe. Kakšna bo no- B ruska zunanja politika, koliko £*aa bo trajala in koliko daleč ila, je še v naročju bogov. Zaenkrat je jasno le to, da se je ruska politika v New Yorku nenadoma spremenila v smeri popuščanja in prijateljskega — ali "prijateljskega" — sodelovanja z zapadnim svetom, predvsem z Ameriko. In spremenila se je po znanem privatnem sestanku, ki sta ga imele neki večer prve dni decembra v hotelu Waldorf Astoria Byrnes in' llolotov. O tam sestanku je bilo že precej ugibanja. Znano je to, da se je Usti sestanek v^šil na iniciativo ruskega zunanjega ministre. Vse drugo, to je o čem sta govorila, je ugibanje; Id po ni povsem prazno. Znano je tudi to, da se je ruska politika tako v zbornici Z. N. kot v svetu zunanjih ministrov dokaj spremenila. Nekateri opazovalci menijo, da je llolotov spremenil tvojo taktiko in smernice vsled tega, ker mu je Byrnes baje dejal, da se konferenc, na katerih ni mogoče priti do nikakšnega zaključka, ne splača še nadalje obdržavati in da bo Amerika šla svojo pot pri sklepanju miru s premaganimi evropskimi državami. Molotov mu je baje odvrnil, da stvar ni tako brezupna, in da ni vzroka, zakaj bi ne mogli priti do kompromisov v pogledu italijanske in drugih mirovnih pogodb. Ker to domnevanje najbrže ni iz trte zvito, bi z drugo besedo to pomenilo, da jo Molotov — gotovo po posvetovanju z Moskvo — pričel spreminjati smernice in taktiko, ko je no oni strani končno sprevidel, do ni upanja na omehčanje in prevrtonje ameriške politike "trfie pesti", na drugi strani po ni hotel riskirati poloma newyorfke konference Združenih narodov kot tudi sveto zunanjih ministrov. Vedel je dobro, da bi zapadni svet zvrnil odgovornost sa nov polom zopet povsem na — Rusijo. To bi pomenilo nov vol sovražne propagande proti sovjetom, kakor tudi nov zagon v obo-roževanju. Slednje ne samo v Ameriki, marveč iirom sveta. V takem svetovnem ozračju bi se lahko smejal edino le vojni bog Mars, kajti taka politika bi neizbežno vodila v nov svetovni konflikt, v pravcato atomsko vojno. In zgodilo se je, da je ruska delegacija začela popuščati, kajti Rusijs ne more riskirati nove vojne, kakor se tudi ne spuščati v oboroževalno tekmo z bogato kspitalistično in nasičeno Ameriko, ki je povrhu edina dežela, ki razpolaga z večjo zalogo atomskih bomb, kstere kar naprej izdeluje noč in dan. Poleg tega so v deželi tudi vplivne sile, ki bi se z veseljem vrgle na Rusijo. Na drugi strani strada milijone Rusov in bo deželo vzelo najmanj deset let prodno bo popravila ogromno škodo, katero je utrpela v zadnji vojni. Z drugo besedo: v veliki meri razbita, lačna in raa-trgsns Rusija potrebuje dolgega oddiha, da se zopet postavi na noge. Sigurno je. da se z mogočno In sito Ameriko, ki je izšla iz vojne gospodarsko In militaristično neprimerno ojačana, ne more kosati, vsled Česar si njen kapitalizem lahko privošči politiko — "trde pesti" . ,. * In tako je Molotov z Moskvo vred storil v New Yorku, kar bi bil storil vsak količkaj razumen državnik na njegovem mestu. Na eni strani je pri dokončnemu sklepanju mirovnih pogodb začel popuščati pri vseh važnejših spornih točkah. Posledica tega je bila. da so zunanji ministri v dobrewytednu po tistem sestanku Molotova m Bymesa prišli do soglasja v vseh spornih zadevah in pripravili pet mirovnih pogodb za podpis, kakor se tudi prijateljsko pogovorili tffcde Nemčije, to jo o novi mirovni konferenci, ki se prične prihodnjega paarca v M Na eni strani kep&Uc.ja pred politiko "hrte pesti", na drugi strani pa ofenziva proti atomski bombi, proti zapadnemu milita-rlrmu. čigar noaiteljica je danes Amerika. V to ofenzivo je Molotov stopil z rusko zahtevo za ustavljenje oboroževalne tekme in stopnjevalno razorožitev ln tukaj je Molotov udaril po struni Id je v fbomidjgp. kakor tudi širom sv*ta Ukoj dobila močan odmev Ko ao se zastopniki 51 narodov zbrali v New Yorku od« nosno pri bližnje« jezeru Succeasu, ni sploh nihče sanjal, da bo vprašanje razorožitve prišlo na dnevni red. Znano je bilo le to da bo prišla na dnevni red ruska zahteva glede vojaškega štetia' ki naj pokaže, koliko vojaštva ima kater, izmed zmagovitih i' v tujini in kje. ^^ Ta_ ruska zahtev, je bila seveda zgolj - politični manever, kajti Moskvi je bilo gotovo rnano, kakor je bilo tudi Washingtonu in Londonu, koliko okupacijskih »1 ima katera država in kje Am-pek v aodobnl igr. "power politics" je h,I to ruski bič. katerega je Molotov vihtel nad Londonom in Washington«« Kar je nU. sploh ruski generalni štab bolj zanimalo. je bilo vprašanje kako prisiliti zapadne s,le. da bi potuje svoje kariere vanj« ' P nt an 1 MhteV° " om*jit*V obocož* * In zgodilo se Je, kar ni nihče pnčakovsl. V teh manevrih med zapadom m vzhodym je vprašanje razorožitve posUtogllX^ * Ni Prrn* ^ zahteva^ K lede vojaškega cenzuaa Je bil. skoraj popolnoma potianjena na stran oz romaT kl dr "j d^m^e vojaAke informacije od posameznih *iriav. kakršne smatra kot VvL Mg* ««UvlJ»nju Mfrtov u .tJSSS T f»»/l • .IrdnJIm vpr«i»nj«-m w dan« i, »rr^.d.1 ,. w.k KI* j* «• odprt« koliko »)f|i ut"—,MSjove. niseh Nationale". Tako je bilo, danes pa tega ni več. Upajmo, da nam jutršnji dan prinese prijetna razočaranja . . . George Gornik. GLAS 70-LETNE MATERE Livingston, 111. — Tudi moje starše je zadela huda usoda v času vojne, kajti kljub njihovi starosti jih je sovražnik izgnal v koncentracijsko taborišče v Nemčijo, kjer so preživeli štiri leta, ko pa so se vrnili domov, so našli vse opustošeno. Moje 70-letna mati Neža Ure-ker je napisala sledečo pesem ki jo želim priobčiti: Domotoinoet Slovenska zemlja, v tvojo sredo blago, v doline naše srce mi želi, kjer pustil družbo sem sosedov drago, kjer v zemlji pokopan moj rod leži. Tam cvetje zlato je mladosti moje, tam veselil sem se zemlje svoje, tam prvič gorelo je srce, domača tla so pokopala solze. Odpeljani smo s svoje zemlje, v daljni tuji kraj, kjer domotožnost naše srce jemlje, ali pridemo še kdaj nazaj? Če gledaš te obraze mil£, s solzami obli te vse, velike sile'so nas odpeljale iz naše zemlje ljubljene. Poslušam otroke zvati: kje je ljubi kruhek zdaj, nam povejte ljuba mati, če gremo še kdaj nazaj? Daj nam Bog srečno zmago, nad hudobnimi ljudi, Slovenija, domovje drago, naj ns vekomaj živi! Naj še omenim, da mi je pisala mati, da je prejela peket, ka terega so odprli vpričo nje, toda vse časopise so ven pobrali. Flori!an Urekar "VEČNI POPOTNIK"' ŽELI SREČNO NOVO LETO Cleveland. O.—Kot zastopnik Prosvete, Proletarca in prodaja lec Ameriškega družinskega koledarje, dr. Kernovega slovarja. Adamičevih knjig in "Slovensko-ameriške kuharice" želim vsem mojim odjemalcem in naročni kom prav vesele božične praznike in srečno novo leto! Enako šelim vse najboljše tu di vsem mojim prijateljem, glav nim odbornikom in članstvu SN PJ! Da bi živeli v sreči in zadovoljstvu! Anten Jaakovich. zastopnik Prosvete. - LETNA SEJA DRUŠTVA INTEGRITY Ml SNPJ Chicago. I1L — Letna sejs društva <31 SNPJ se bo vršila v petek. 27. decembra, začetek ob osmih zvečer na 2741 W North a ve. drago nadstropje Na dnevnem redu bodo volitve odbornikov za 1. 1M7. Ako niste zadovoljni s sedanjimi odborniki. boste imeli priliko izvoliti druge! Pridite* (Doopeto prepozno za objavo v uradni številki.—Urad ) ari sv< Milan Medrašak Le vkup. le vkup. Verni kriatjan . . . Kadar teče voda v grlo, Je ba akcije, zajezitve, klica na moč. Katoliška trdnjava jei še vedno močna, vendar pa se Petrova skala precej omajalaJ zadnji vojni, čemur se ni čudit kajti Kristusovi "namestniki"* se tako bali slovanskih "bolji vikov", da so ljub.nkovali s s mimi hudiči—z nacifalsti! Ui da pa je čestokrat muhasta krute, kajti tisti grdi rdečkj ki se jih črnosuknježi tako so začeli siliti v samo Italijo in "sveti" Rim! Danes je župan Rima in po italijanskih časopisih prepej kritike proti klenkal in samemu svetemu očetu. I očigled te situacije, ki b: bila j bplj preyratna, če ne bi An čani in Angleži podpirali rea jo v Italiji, je pričelo svet očeta skrbeti in sklical je ve._ kongregacijo vseh vernih vi v Rimu in jih pozival v boj obrambo katoliške cerkve, nes je boj za Kristusa ali prc Kristusu," je dejal vernikom. Časi se spreminjajo in z nji ljudje. Papež in njegova Mi na" naj še tako izganja "I buba," a ne bo nič pomaga kajti pohoda novega social in gospodarskega reda ne bo če ustavil! Cene živilom padajo .. Čital sem neko poročilo, ki meljuje, da padajo cene žn v Chicagu in desetih drugih ve lemestih. Biro za statistiko del; poroča, da so padle cene v Chi< cagu za 1.5 odstotka, v New ku, Kansas Cityju in Washi tonu pa za 3.5. Kajne, to je nas vse res velika tol žba? K pomeni v primeri s 5OU 100% zvišanjem cen, ki so le po skrahiranju urada za trolo cen! Kravji serum Kravo bi morali proglasiti svetnico. Človeku daje mleli ki vsebuje malone vse vitamk ne in je najpotrebnejša človc ' hrana. Sedaj pa poročajo iz skve, da je ruski zdravnik lensky proizvedel serum iz ki je krvi, ki ima isto moč kot čle voska krvna plazma. Kravji rum je zmešal z različno čle ško krvjo in pokazali so se rezultati kot z mešanjem clov« ške krvi s človeško krv'0. Ti Rusi so res od zlodja! W eni strani bi radi sprememb Mci| viliziranega" človeka v "medvi da," poleg tega pa zmesah nj« govo kri s kravjo ... Nacistični učitelji naj v Ameriko po ixobroil Kdor je že kdaj študiral je opazil, da se tisti najbolj boj kritike, ki sami najrajši knun- rajo. Lopni po njemu, toda tx* obvaruj, ds bi zalučal vanj enO samo proseno zrno! Podobno se danes obnašamo Ameriki. Na Rusijo. Jug<*l»V jo in druge slovanske države u ko zlivsmo še tako *mrd< gnojnico, če pa brizgne kakšna kapljica, pa že o atomski bombi Pred c« so ameriške obla.H skega poslanika, ko ae je ^New Yorku Kosejcp;^ bile naše oblasti Effo^ K., b, r.* i .n-ratom p-Urn*«* N«Uvno J. bil nek, trgovini neki »^'"l „ |M«l Zdrutoiih n»rod°».W- niko t«opuj. bi bil amenUu d M r^n v llo«kv,? * Conniek-i U ^ ^^vJIDECEMBRA 1946 PR08VETA so pri obnovi podeželja prispevali preko 700,000 delovnih ur, ki predstavljajo vrednost preko deset milijonov dimrjev. .. Z novembrom so tehnične baze zaključile svoje delo: rezultat je nadvse ugoden. Pri kreditu 7 in pol milijona dinarjev znafta vrednost obnovljenih kmečkih domov skoro 43 milijonov dinarjev in popolnoma obnovljenih je 1,108 kmečkih domov.—Kme tje v novih domovih ie s večjim veseljem prijemajo za delo in s tem prispevajo svoj deleft k slovenski delovni skupnosti. fedenski pregled iz Slovenije DOMAČA PROIZVODNJA BARV 3A TEKSTILNO BLAGO Da pokrijemo potrebe glede barvil naše domače tekstilne industrije, ima ljudska oblast v načrtu, da zgradi v Hrastniku veliko tovarno tekstilnih barvil. Pred vojno smo uvozili letno preko 40 vagonov tekstilnih barvil iz Nemčije, Švice in Italije. Da prihranimo devize in da se osamosvojimo tudi ns tem področju, izdelujejo naši strokov* njaki načrte za domačo proizvodnjo, kajti imamo vse osnove in predpogoje za domačo proiz* vodnjo preproatejših tekstilnih barvil, medtem ko bomo iz nekaterih cenejših uvoženih surovin izdeloveli tudi komplicirsns barvila. Ljudsko sadružniit vo VELIK DVIG LJUD 8KEOA ZADRUŽNIŠTVA Z reorganizacijo vsegs gospo darskega in socijalnega življenja v novi Jugoslaviji je dobilo po ssbno zadružništvo velik gospodarski pomen. Ljudske zadruge so denes v resnici last ljudstva in tudi samo liudstvu koristijo. Naše nsbsvljslns in prodajne zadrugs so postale obenem z dr iavnim gospodarskim sektorjem regulator cen in tržišča ter naj-odločnejŠl borec proti Črni borsi in špokulastJL Na področju dr žave imamo sedaj 13,089 zadrug, v stari Jugoslaviji jc bilo 7679 zadrug. Zadružništvo se je v possmsznih jugoslovsnskih re-publiksh razvijalo po osvoboditvi takole: Slovsnijs 8,68^ vseh sadrug, cons B 0.17% sli skupno sloven sko ozemlje 6,86% od celotnega števils zsdrug v državi. Srbija ima 41%, Hrvatska 32,27%, Bos ns ln Hsrcsgovlns 6,79%, Mske-donijs 7,54%, Črns gora 1,24%, svtonomns pokrsjlns Vojvodins 6,92%, Po psnogsh so nove ljudske zsdruge rszdeljene na 7971 nsbsvno - prodajnih kon-zumnlh zadrug, 2962 produktlv no predelovanih zadrug, 1561 kreditnih sadrug, 216 obnovitvenih sadrug Ur 823 raznih za drug. Na Uh temeljih gradimo tnoČ no ln veliko zsdružno orgs niza podana možnost boljše ismenjs-vs blsgs Ur pocenitve blsga, kar je glavni namen, ftko koristijo hove ljudske zadruge vsej dslovni skupnosti. cijo, ki nastopa kot eden glavnih nosilcev celotnega jugoslo-vsnskega državnega gospodar stva.—Naše zadruge slasti nabavno prodajne t (naproze) gra do v smer likvidacij* "itacunar-stva", to se pravi, naše prodajne sadrugs nimajo samo nalog*, ds kupujsjo blsgo ln gs potem svojim članom prodsjsjo na sta rl "ŠUcunsrskl" nsčtn. Da js svesa mests in dežele prsv pre ko nsbsvno prodsjnlh zsdrug večje, trdnejša, da dslovnl človek mests ln deŠels spozna, ds mors imeti ljudsks zadruga št druga, večje naloge, morajo *a druge intenzivnejše nakupovati kmetijske pridalka neposredno pri kmetu in jih poUm razde Ijsvsti dsUvcu v mestu. S ta ktm possgsnjsm ljudskih ssdrug ns kmeUko in msstno tržišče je ŽE 90% MEDJIMV10XV §> PRESKRBUJE V ZADRUGA« Zsdružno glbsnje se ja odlično okrepilo v Medjimurju, kjer se dsnes oskrbuje preko svojih ljudskih ssdrug nsd 90% probt-vslstvs. Vseh ssdrug js v Medjimurju 77. Zalo uspešno h J* Izkazala konzumna zsdrugs v Čakovcu, ki js dosegla od svoja ustanovitvs preko 90 milijonov dinarjev promoU. » m ossiuMš m mu-***** um row« laoke cene nsdkrillU rss povttsnU mmd v le« Ulu Karto .nan. ekonom, ki le dokazal, da so korper eel Jaki dobički Ste Ii koga pozabili za boiič? Spomnit# m sedaj s cvetlicami PROSVETA 26. DECEMBRA "Bratec," dem nato, "dragi tovariši, toda doma ne ve nihče o tem. Mogoče mi takega potrdila sploh ne napravijo!" "Seveda ti ga dajo!" so mi odgovorili. "Njihova zadeva je pisati taka potrdila." Še enkrat sem objel svojo ga-lošo s pogledom »in odšel. Drugi dan grem k predsedniku hišne uprave. "Potrdi mi pismeno," mu rečem, "da sem izgubil svojo galošo!" "Je li res," vpraša upravitelj, "da si jo izgubil? Mogoče pa slepariš?" "Pri Bogu," zatrjujem, "zares sem jo izgubil." "Spiši potrdilo!" mi ukaže *t-pravitelj. Spisal sem potrdilo. Dan pozneje sem dobil uradni pečat in podpis. S tem potrdilom sem jo mahnil na urad za izgubljene in najdene predmete. Brez odlašanja so mi nato izročili galošo. Ko sem jo obul, so se mi oro-sile oči, tako sem bil ginjen. Samo nekaj me ozlovoljuje. Prejšnji teden, ko sem se pehal za galošo, sem izgubil ostalo galošo. Ves čas sem jo nosil zavito pod pazduho Ji^xie utegnem se spomniti, kje jo , bil pustil. Poglavitno, to se ni zgodilo v tramvaju! Izgutttl sem jo zares, ker je nisem izgubil v tramvaju! Kje naj. iščem sedaj drugo galošo? * a 2310 Pa imam ven vo galošo. Postavil sem i skrinjo. Ko me prijem), jo pogledam—in tako laze pn srcu in vse skrb porazgube. To je urad! si mislim. IVAN CANKAR (Nadaljevanje) "Vsi!" je odgovoril Jure. "Čemu?" "Ker sem jabolka klatil!" "Drugikrat pa nikar ne klati!" In pisar je šel dalje. Ko je privlekel butaro do hiš?, je popil Jure poln kozarec vode, nato pa je legel na plahto in je takoj zaspal. Ni slišal več zlovoljnih besed, ni čutil več roke, ki mu je otirala z mokro cunjo čelo in obraz. Sopel je hitro in glasno, misli njegove pa so umrle in so se vzdramile šele, ko je pogledala zarja skozi okno. Vzdramile so se bolj bistre, bolj pogumne in dalje koprneče nego kdaj poprej. Pogledal je proti oknu. "Zarja vstaja, že mežika iz goste mogle, že pozdravlja!" Vstal je tiho in oprezpo, hodil je po prstih; postal je časih in poslušal, če ni morda utihnilo grgrajoče so pen je; odrezal si je velik kos kruha, vrvi in svitka pa ni vzel; nato je odpiral duri tako tiho in počasi, da ga je posvaril šele rumen žarek, ki se je zasvetil na steni. "Ne odlašaj, Jure, ne mudi se predolgo; pozna je že ura, megla je že visoko!" Odprl je in je zaprl in je stopil na prag. Hitro je šel skozi vas, strahoma se je ozrl; če je ugledal človeka, se mu je stisnilo srce in ustnice so mu vztrepetale. Ampak samb odtod neprijazen pogled, samo odondod zlovoljna beseda—in vas je bila dsleč zadaj, globoko apodaj, v megleni dolini. Zarja pa je sijala z vso svojo zlato glorijo na Jureta in na njegov dom. Urno je šel, poti ni čutil, klanca ni videl . . . In zdelo ae mu je, da razprostira dom svoje mogočne temne roke v ljubezniv pozdrav. In v prečudni, iz samih nebes poslani radosti je videl Očeta, velikega svojega, vsegamogočnega, ki se mu je smehljal; in je čutil roko Materino, ki ga je božala po licu: "Kaj so ti storili, ubožec moj?" ... in je videl veverico na veji in smo v potoku in črnega raka, ki je odpiral škarje . . . Tako je šel Jure domov k Očetu. Narastla je nekoč šumeča Bela in je vrgla na prod drobno telesce, nikomur poznano. Morda je bilMure. Prišel je nekoč v vas potepuh, nikomur poznan; prenočil je* pod kozolcem, pred jutrom pa je zažgal županu hišo in hlev in je izginil. Morda je bil Jure. Nekoč se je pripeljal skozi vtfs tako lep voz, kakor ga ljudje še niso videli. Peljal se je mimo ubožne hiše in gospod, ki je sedel v njem, se je razjokal. Morda je bil Jure. Ampak nad gozdom, nad šumečim, sveti bela zvezda; vsako noč sveti, ne gane se nikamor, ne pogleda nikamor drugam. Tam je pač Jure in gleda smehljaje na svoj prostrani dom . . . KONEC. Ko je počival pred vasjo in so mu tekle solze po licih, se je Jure nenadoma domislil. "Lačen sem!" Ozrl se je in se je razveseliL "Glej, Um je vrt, Um so že zrela jabolka!" Lepa rumena jabolka so visela Um in so ga pozdravljala. Pobral je kamen, meril je dobro in je zalu-člL Zamolklo je padlo v travo in Jure je skočil čez nizki plot. Pa je prihitela kmetica. "Jezus Kristus! Še griže so, pa že klati!" In prihitel je kmet za njo. "Tisti je!" Jure je sUl In groza mu je stisnila srce. Lepo rumeno jabolko je ležalo v travi pred njim. Nič ni r*kel, nič vzkliknil; vzdignil je roke in že se je zgrudil na kolena. "Tat!" "Udari!" "Še ne bevskne! Udari!" Ob plotu so se prikazali paglavci; na vrt je skočil eden, skočilo jih je devet. "Klatil je!M "Kradel je!" "Petelin! Petelin! Petelin!" Juretu pa je EHlo, sam Bog vedi kako; mahoma ni čutil več ne udarca, ne bolečine, tudi nobenega glasu ni slišal več; ir se je spomnil v tihi radosti na veverico, na srno in na raka; in ko se je vzdramil ter se ozrl, je bil sam. Na vrtu je ležal, na mehki travi in sladko mu je bilo kakor nikoli; tako bi ležal do konca. Ko se je vzdignil, pa je bil ves truden in opotekel se je. Spomnil se je tudi na butaro. "Kje sem jo pustil? Snoči sem jo posUvil ob plot . . . pa je nisem prinesel, še zmerom pač stoji Um, jaz pa sem spal!" Ni več skočil, plezal je mukoma čez plot; in drevje se je zibalo in cesta je bila kakor voda —tiho so hiteli valovi. Tam je biU buUra, razvezana in razmeUna. Jure je zbral veje In jih povezal; toda glej, buUra je bila pač manjša, ampak tako težka, da je nlmogel zadeti. Prijel je za konec vrvi in je vlekel. "Kakor razbojnik gre skozi vas!" je rekel kmet, ki je sUl na pragu. "Prav se mu je zgodilo, več ne bo kradel!" je rekla kmetica. Pa je prišel mimo občinski pisar in je na-mršil dolge obrvi. "Odkod pa ti, negodnik? In kakšen si?" Jure se je obrisal z dlanjo preko čela In ko je pogledal, je bila vsa roka rdeča. "Glej, kri!" je pomislil Jure. "Kdo te je tepel?" je vprašal pisar. For Cabin« Division EXCELLENT PAY (Plenty of ovor-tima) Good Working Conditions motorola Na sliki sta dva ameriška državljana, ki sta obtožena, da sta širila nacijako propagando Is Berlina sa časa vojne. Na levi je Robert Boat In v sredi Douglas Chandler, Id sta obtožena izdajstva, na desni pa vladni detektiv. GALVIN MFG. CORP. 4545 W. Augusta Blvd. Moraš navesti še posebne znake!" "Znaki", dem nato, "so navadni. Kapica je resasU, znotraj ni podlage. Galošo sem že skoraj odnoail." "Tu imamo", mi povedo, "mogoče tisoč takih galoš. Ali nima tvoja nobenih posebnih znakov?" "Seveda," odgovorim, "posebne znake ima. Odspredaj je stopalo raztrgano, toliko da se še drži. In pete, pravim, tudi skoraj nima več. Je že popolnoma shojena. Stranici sta še trdni, doslej sta se še dobro držali!" "Sedi!" me vabijo. "Takoj pogledam!" In nenadoma mi prineso mojo galošo. Zelo sem se je razveselil. Naravnost ginjen sem bil. Glej, si mislim, kako izvrstno deluje u-rad! In kako vzorno osobje! Kako se potrudijo radi ene same galoše! "Hvala lepa!" dem. "Hvaležen sem vam, prijatelji, do groba! Le dajte mi jo! Takoj si jo obujem!" "Ne, spoštovani tovariš," mi odgovore, "mi ti je ne smemo izročiti. Ne vemo, če si jo res izgubil." "Seveda sem jo izgubil", se posUvim. "Verjetno je že, toda izročiti ti je ne smemo! Prinesi nam potrdilo, da si jo v resnici izgubil. Hišna uprava naj ti potrdi dejstvo, nakar ti jo brez nadaljnjega odlaganja izročimo." ALI GLEDATE ZA DOBRO PL4CO IIV STABILNOST? Telefoa ko m peni ji ima aakaj takih prilik Mihail Zoščenko Seveda, galošo izgubiti v tramvaju, ni težko. Posebno, če sili kdo od strani za Ubo in če ti cdo stopi na peto—je že izgini-a galoša. Galošo izgubiti je celo malenkost. Jaz sem se iznebil galoše, da se tega niti zavedel nisem. Niti toliko časa nisem imel, da bi se )il začudil. Ko sem stopil na tramvaj, sU >ili galoši obe na svojem mestu, prav dobro se še spominjam. Izstopim in pogledam—ena galoša je tu, druge ni. Čevelj je —tu! In še gledam. Nogavica je tudi tu, hlače so tudi na mestu. Le ene galoše ni. In za tramvajem ne moreš leteti. Sezul tem si ostalo galošo, zavil jo v dnevnik in nadaljeval svojo pot. Ko končam svoje delo, se že lotim iskanja. Stvar se vendar ni mogla izgubiti, ne kje jo že iztaknem. Po delu sem jo res začel iskati. Najprej sem se posvetoval z znanim mi tramvajskim sprevodnikom. Takoj me je nekoliko potolažil. "Bodi zadovoljen," mi de, "da si jo izgubil v tram-' vaju. Za kak drugi javni kraj bi jaz ne jamčil, toda izgubiti kaj v tramvaju, je prava sreča! Imamo pisarno za izgubljene stvari. Pojdi tja po izgubljeno galošo!" "No," rečem, hvala lepa! Kamen se mi je odvalil od srca! Poglavitno je, galoša je skoraj nova. Nosim jo šele tretje zimo!" Dan na to se odpravim v na-značeni mi urad. "Ali lahko dobim, bratec, svojo galošo? Izgubil sem jo v tramvaju." "Lahko!" mi odgovore. "Kakšna je galoša?" "Galoša," dem, "je navadna, velikoat št. 12." "Imamo", mi odgovore, "mogoče dvanajst tisoč galoš št. 12. Going To The New Year's Party? (JANITRES8B8) Tako) od sačetka plača 72Vic as uro. po treh mesecih 77V&c na uro in po iostih mesacih po 12 tt as uro ženske za Čiščenje v vseh DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do 12 ure ponoči. Oglasita sa pri It will be a good idea to tell your florist at once what you're wearing to the party, so he can fashion just the right type of a corsage to fit your costume. Whether it's a shoulder corsage you want or a hairdress of flowers, the florist can select colors and varieties that match or complement your gown, or dress or coat. For off-the-shoulder gowns, the flower tsylists now offer clusters of blooms which ®re fashioned to the waist or worn on the wrist, or in the hair. A pair of gardenias or camelligs are just the think for your hair-dress, or an orchid if you're lucky enough to find one. Orchids, they tell us, are not plentyful at this time of the year. Moet popular in medium price corsages are carnations and roses, and those are favorites in shoulder corsages. Other seasonable corsage flowers are sweet peas, violets and dainty red euphorbia blossoms. e upoelovalnem uradu n fteaake V pritličju 309 W. WASHINGTON ST. "proletarec" —Socialistično-delavski tedalk-Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jezik i. Stane S3 sa celo. S1.7S sa poL SI sa četrt leta. NAROČITE SI ga! Naslov: PROLETAREC CHICAGO 23. ILL 2301 South Lawndale Aveaue Listnica uredništva Ker poštni zakon prepoveduje vsako oglašanje kakršnega koli arečlcanja v listih, prosimo vse dopisnike, Id eglaiajo priredbe svojih društev ali drugih organizacij, ali pa kako drugo akcijo za zbiranje denarja, naj v svojih poročilih ne omenjajo srečk ali arsčkanja. kakor tudi ne V»r*-«» ali iombulaldh zabav, ako Je sanje določena vstopnina. Poštna uprava sahteva od nas. da nora vas tako oglašanje Is lista. Pro-simo. držite se teoa_ drugo, več sto na dan, v diru prevažajo na nasip, s katerim hočejo zavarovati dragoceno plodno domačo zemljo. V daljavi izginjajo z obzorja poslednji mladinci in mladinke iz dveh drugih brigad, ki nastopajo popoldansko delo. Po velikem trušču, ropotu z jedilno posodo In prepevanju, s katerim se pripravljajo h kosilu, je taborišče utihnilo. Oni, ki so delo že opravili, se zbirajo v čitalniških skupinah. Naj so pri delu Še tako pridni, niti enega dne niso doslej opustili, da se ne bi tudi izobraževali. Zato je v taborišču dopoldne in popoldne vedno isU slika: pod šotori in v senci dreves sede, bero ali razpravljajo čitalniške skupine. In teh skupin ni nič manj kakor 32. Vsaka brigada je doslej izdala po 5 številk stenskih Časnikov, in vsaka četa izda enkrat v tednu svojo številko žepnega časnika. Nadalje so mladinci pripravili in dali v Belgradu natisniti prvo številko svojega glasila "Posavski kanal", ki bo poslej redno izhajalo. Nedaleč od taborišča so mladinci uredili avoje nogometno igrišče, v samem taborišču pa imajo igrišče za odbojko in košarko. Doslej so že opravili medbrigadni turnir v nogometu, odbojki, skakanju v višino in streljanju s puško. šele zvečer se z bero vse Štiri brigade v taborišču. In tedaj je veselje. Ko so že vse vaške hiše utonila v snu. je v taborišču še vedno živahno. Na posvetovanjih in sesUnkih razpravljajo o delovnih uspehih minulegs dne, prerešetavajo napake In Iščejo novih načinov dela. —Jutri, tovariši, bsmo tako uredili delo, da se ne bo po več samokolni srečevalo na eni ir* laU poti, pri "materijalnem rovu", ker mora pri arečanju vselej počakati eden izmed tovarišev, da lahko drugi zapelje milno. • —Ljubo Jelič je danes prepe- ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE so vsi društveni tajniki In ftajalos Is članL ki Jih društva Isvottjo v Ss mba, Naši nastavljeni lokalni In pole-ralni MifTn'^ as iMftfrrne okraj« V Prosveti so dnevna mtov-ne In delavske vosiL AH lik čl ta te vsak dan? Wis. 1st okolico. Anion Janko vteh, ss Clovelai Ohio in okolico. Freak Klun Is Chtaholsis, Ms sa Čhlsholas In okottoo. Frank Cvetan Is TIre HUL Pa« vso srednje-vmbodno Penno. Anton Zornik Is Heesainie. Psu vso aapedno Penneylvasdjo. Po akiepn 11 redno konvencije se lahko naroči sa lisi Presvete Is prišteje eden, dve. tri felrl sli pet članov Is eno družine k eni sareč-ninL List Prosveia stane sa vse enako, sa člasM ali nečlane SS.S0 ss enoletno naročnine. Ker ps člani is plačajo pri ssesmeniu II JO sa tednik, so Jim to prišteje k naročnini. Torej sodsj si vsreka. reči da Je list predrag sa člane SNPJ. List Prosveta Je vsšs lastnina is gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad čilal list vsak dan. Pojssnilot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti člsn SNPJ, ali če se preseli proč od druiine ln bo zahteval sam rvoj list tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista. In obenem doplsčsti dottčno' vsoto listu Prosvets. Ako tegs n« stori, tedaj mora upravnižtvo znižati datum za to vsoto nsročmku. Cena Rsta Prosvets Jot Za Združ. države In Kanade SMO Za Chicago In okolico Je f M I tednik In _ iN I tednik ln ......- t tednika In--I N t tednika la---*•»• 3 tednike In_ 2.40 3 tednike In------* * 4 tednike In__ 1.20 4 tednike in----J J* I tednikov in __ nič I tednikov ia------ Za Evropo Je...............JMt Ispolnite spodnji kupon, priložile potrebno vsoto denar)« Honey Order v pismu in si naročite Proeveto. list. ki Je vaša laataias. Ijal več kakor 17 kubikov, pove eden izmed tovarišev. —Tako je treba!—ugotavljajo složno,—Vsak dan več in bolje! Takšna mora biti Titova mladina . . . TISKARNA S.N.P.J -—sprejema vsa—- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabHa za veselice in shode, viritnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem Jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrste Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 245751 * Lawndale A venae . . Chicago 21 Illinois TEL. ROCKWELL 4004