Po dolgih letih spet prava zima Zimska pravljica, kakršne smo deležni letos in je v višje ležecih predelih prinesla precej snega, prinaša obilne zimske radosti, a povzroca tudi nevšecnosti. Velika planina je predvsem ob koncih tedna oblegana kot že dolgo ne, to pa prinaša tudi prometni kaos in slabo voljo, a zadnja policijska opozorila so vendarle zalegla. Jasna Paladin Kranjski Rak – Medtem ko je bilo lansko leto nadpovprec­no toplo, smo se na prehodu v novo leto in v januarju raz­veselili že vec pošiljk snega. Po dolinah je sicer že skopnel, v višje ležecih kra­jih pa snežna odeja ostaja debela. Predvsem zaradi ukrepov o prepovedi gibanja izven sta­tisticnih regij in zato, ker se otroci šolajo od doma, števil­ni starši pa od doma delajo, so bili zasneženi grici v mi­nulih tednih polni ljubite­ljev snega – še posebej veli­ka gneca je bila prakticno vsak dan, še posebej pa ob koncih tedna na Crnivcu in na Kranjskem Raku pa tudi ob glavni cesti na Krivce­vem. Drugi januarski konec tedna so na omenjenih kon­cih zabeležili pravi prome­tni kolaps, ki je, kot kaže, presenetil tudi obcino, poli­ciste in redarje. Dostop na Veliko planino je zaradi pre­povedi vožnje nihalke na­mrec možen le po cesti (in seveda po pešpoteh!). »Obcina Kamnik takšnega obiska ni pricakovala, je pa Gneca na Kranjskem Raku / Foto: Jasna Paladin OBCINSKE NOVICE Subvencijo so doslej izkoristili le trije Skrajni rok za ureditev odva­janja in cišcenja odpadnih voda na vodovarstvenih ob-mocjih – na obmocju Kam­niške Bistrice in na Veliki planini – je 31. december letos. stran 2 res, da smo predvidevali po­vecan obisk ravno z vidika sedanjega omejevanja prevo­za obiskovalcev z žicniškimi napravami in odprtja obcin­skih meja znotraj osrednje­slovenske regije za rekreaci­jo in gibanje, kar vsekakor spodbujamo. Edina dostop­na cesta do Velike planine je tako ostala skozi Kranjski Rak, saj nihalka ne deluje Na obmocju Velike planine so policisti letos izdali 25 obvestil o nepravilnem parkiranju. Kršitev Zakona o nalezljivih boleznih niso ugotovili, saj so se vsi na obmocju nahajali na podlagi izjeme po odloku, ki dovoljuje gibanje med obcinami znotraj regije zaradi izvajanja individualnih športnih aktivnosti. zaradi ukrepov zoper širje­nja covida­19,« pravijo na obcini, kjer si parkirno pro­blematiko trudijo urediti trajneje in bolj celostno. Žu­pan Matej Slapar se je v mi­nulih dneh tako sestal z žu­panom Obcine Luce Cirilom Roscem, predstavniki druž­be Velika planina in obeh policijskih uprav. »Ob tem so se dogovorili o nadzoru tega obmocja in ukrepih, prav tako so bile urejene vse dovozne poti (pluženje). Verjamemo, da bo ob odpr­tju trajnostnega prevoza za MLADI Spet v šoli, zagnano, kot že dolgo ne Petega januarja so se v šole po dolgem premoru vrnili ucenci s posebnimi potreba-mi, tudi kamniške Osnovne šole 27. julija. stran 9 vse udeležence (nihalka) problem postal manjši. Naš cilj je tudi, da zagotovimo vec parkirišc, a žal to ne gre cez noc. Ob tem velja pouda­riti, da bi bilo stanje še slab­še, ce poleg nadzora s strani policistov in rediteljske služ­be koncesionarja cesta do Kranjskega Raka in Ravni ne bi bila splužena. Naj se ob tej priložnosti za nadzor in usmerjanje vozil zahvalimo tudi gasilcem PGD Gozd,« nam je sporocila županova sodelavka Lea Logar. .16. stran ZANIMIVOSTI Povabilo na kavo s smetano Natalija Pavlic iz Podgorja je svojo prvo knjigo izdala pri štiriinštiridesetih letih, tik pred izidom pa je že njena cetrta, z zanimivim naslo­vom Kava s smetano. stran 12 Odklop elektrike je bil nezakonit Upravno sodišce je glede odklopa elektrike Slovenia Eco resortu pritrdilo podjetju. Matjaž Zorman je napovedal, da bo vložil odškodninski zahtevek. Jasna Paladin Godic – Upravno sodišce je ugodilo tožbenemu zahtev­ku družbe Palmieri, ki ji je inšpektorat za okolje in prostor oktobra 2019 odklo­pil elektriko v turisticnem naselju Slovenia Eco re­sort v Godicu. Spomnimo, da so v družbi Elektro Ljubljana 4. oktobra 2019 prejeli odlocbo Inšpek­torata RS za okolje in pros­tor, s tem pa tudi neposred­no odredbo, da morajo konkretno merilno mesto odklopiti v roku petih dni. Odlocbo so takoj izpolnili, s tem pa je Slovenia Eco re­sort oziroma njihov osrednji objekt, ki nima vseh dovo­ljenj, v njem pa izvajajo predvsem gostinsko dejav­nost, ostal brez elektrike. Naselje turisticnih hišic, ki je bilo med odklopom polno turistov, je zaradi takratnega ukaza gradbenega inšpek­torja utrpelo veliko poslovno izgubo.  Lastnik podjetja Matjaž Zorman se je na sklep in­špektorata pritožil in vložil zahtevo za izdajo zacasne odredbe. Najprej tej zahtevi ni bilo ugodeno, v zacetku maja 2020 pa je bilo delno in do pravnomocnosti od­locbe. Upravno sodišce je podjetju takrat s sklepom dovolilo, da do pravnomoc­ne odlocitve paviljon (edini legalno zgrajeni objekt v naselju), v katerem je re­cepcija, znova prikljuci na elektricno omrežje. V predlogu za izdajo zacasne odredbe je Zorman namrec navedel, da ima za paviljon vsa potrebna dovoljenja za priklop nanj. Matjaž Zorman je nato vlo­žil tožbo proti državi in jo tudi dobil. Upravno sodišce je sodbo v prid družbe Pal­mieri izreklo 7. januarja, po 16 mesecih je torej jasno, da je bil poseg inšpektorata ne­zakonit. .5. stran Cepljenje poteka po nacrtu Zdravstveni dom Kamnik še vedno izvaja testiranje s hitrimi antigenskimi testi, ki poteka v Domu kulture Kamnik, zaceli pa so tudi že cepiti starejše od osemdeset let. Zanimanje je veliko. Jasna Paladin ti, pa do ponedeljka, 18. ja­ nuarja, so opravili 902 hitra Kamnik – Zdravstveni dom testa, 73 oziroma osem od­Kamnik že tri tedne izvaja stotkov izvidov je bilo pozi­brezplacno testiranje s hitri­tivnih. mi antigenskimi testi. Od 5. januarja, ko so zaceli testira­.3. stran KULTURA Majolike niso le rocke za vino Na gradu Zaprice bo vse do maja prihodnje leto na ogled zanimiva razstava z naslo­vom Slovenska majolika. Po-sebno mesto med skoraj dvesto razstavljenimi pred­meti ima kamniška majolika. stran 6 Foto: Obcina Kamnik Obcinske novice Spomin na tragedijo na Rudniku Dušan Božicnik Rudnik pri Radomljah – Pri spomeniku padlim borcem na Rudniku pri Radomljah sta v soboto, 9. januarja, domžalska in kamniška de­legacija Združenja borcev za vrednote NOB položili ven­ce in prižgali svece v spo-min na tragicne dogodke, ki so se v bližini odvijali 6. ja­nuarja 1945, ko je zaradi iz­daje izgubilo življenje vec kot trideset borcev in aktivi­stov OF. Letos zaradi ukrepov za preprecevanje širjenja koro­navirusa slovesnosti ni bilo, sta pa domžalski in kam­niški delegaciji ZB za vred-note NOB po priporocilih NIJZ pri spomeniku položili vence ter na ta nacin pocas­tili spomin na narodnoosvo­bodilni boj ter na padle bor­ce in aktiviste OF, ki so se v casu druge svetovne vojne odlocno uprli okupatorju. Delegaciji so sestavljali Ma-rija Majhenic, predsednica ZB za vrednote NOB Obci­ne Domžale, Roman Rovan­šek, predsednik Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Radomlje, Dušan Bo-žicnik, predsednik ZB za vrednote NOB Obcine Ka­mnik, Tone Žibert, predse­dnik Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Dupli-ca ter praporšcaki delegacij. Odprtje financne pisarne še ni predvideno Jasna Paladin Kamnik – Financna uprava RS (Furs), ki ima v prostorih obcinske stavbe svojo dislo­cirano enoto, sporoca, da zaradi epidemioloških raz-mer odprtje financne pisar­ne še ni predvideno. Pisarna je sicer zaprta že dobršen del leta. »Kdaj bo financna pisarna pricela delovati, ta trenutek težko napovemo, vsekakor pa je poslovanje fi­nancne pisarne v letu 2021 (z izjemo v poletnih mese­cih, kakor je to že stalna pra­ksa) predvideno, morebitne centralizacije poslovanja na vašem obmocju ne nacrtuje-mo,« so sporocili. Davcni za­vezanci v tem casu namesto obiska pisarne lahko upora­bljajo druge poti – elektron­sko ali klasicno pošto ali pa sistem e-Davki. Obcanom Kamnika je za fizicno odda­janje obrazcev namenjen tudi nabiralnik, ki je sicer redko uporabljen, zato na Fursu pravijo, da se jim zdi tovrstna praksa za zdaj za­dostna. Poslovanje v Financ­ni pisarni Kamnik bodo na­daljevali takoj, ko se bodo trenutne razmere umirile. ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROCNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNICAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Obcina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Casopis Kamnican-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v obcini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središce; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenarocenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vracamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Casopis Kamnican-ka lahko narocite, narocnina za leto 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Casopis Kamnican-ka bo naslednjic izšel predvidoma 5. februarja 2021, prispevke lahko pošljete najkasneje do cetrtka, 28. januarja 2021. Subvencijo so doslej izkoristili le trije Skrajni rok za ureditev odvajanja in cišcenja odpadnih voda na vodovarstvenih obmocjih – na obmocju Kamniške Bistrice in na Veliki planini – je 31. december letos. Na obcini pozivajo vse lastnike objektov na teh obmocjih, naj cim prej uredijo primerno odvajanje in cišcenje odpadnih voda, za kar lahko kandidirajo na obcinskem razpisu za dodelitev nepovratnih sredstev. Jasna Paladin Kamnik – Obcinski svet Ob­cine Kamnik je v lanskem letu sprejel Pravilnik o sub-vencioniranju nakupa malih komunalnih cistilnih naprav (MKNC), nepretocnih greznic in hišnih crpališc na obmocju obcine Kamnik, na podlagi katerega imajo upra­vicenci možnost pridobiti nepovratna sredstva za na­kup MKNC, nepretocnih greznic oziroma hišnega cr­pališca za odpadne vode, in sicer v višini petdeset od­stotkov nakupa komunalne­ga objekta (brez DDV), naj­višji znesek subvencionira­nja pa je 2.500 evrov za po­samezni objekt. V 4. clenu pravilnika so med upravicenci do subvencije za nakup MKCN oziroma nepretocnih greznic, zapisa­ne tudi fizicne osebe, prav­ne osebe ali samostojni pod-jetniki, ki so lastniki ali sola­stniki planinske koce oziro-ma objekta, kjer nastaja od­padna voda in se nahaja na obmocju, kjer po državnem in po obcinskem predpisu ni predvidena izgradnja jav­ne kanalizacije. Takšno obmocje, ki sodi iz­ven t. i. aglomeracij (predpi­sana gostota poselitve), kjer je obcina zavezana zagotovi-ti javni kanalizacijski sis-tem, je obmocje Velike pla-nine, je pa del doline Kam­niške Bistrice in del Velike planine na vodovarstvenem obmocju, kjer je skrajni rok za ustrezno ureditev odvaja­nja in cišcenja odpadnih voda dolocen z državnim predpisom, to je 31. decem­ber 2021. »Uredba med dru­gim tudi doloca, da mora lastnik obstojecega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skla­du s predpisi, ki urejajo gra- Foto: Jasna Paladin ditev objektov pred 14. de­cembrom 2002, oziroma je bil objekt v uporabi pred tem dnem oziroma je obsto­jeca ureditev odvajanja in cišcenja komunalne odpa­dne vode skladna s predpisi, ki so veljali v casu gradnje objekta, zagotoviti odvajanje in cišcenje v skladu z nave-deno uredbo najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta. Nadalje uredba doloca, da toviti odvajanje in cišcenje v skladu s to uredbo najpo­zneje do 31. decembra 2021,« pojasnjuje Marjana Kadunc, višja svetovalka za gospodarske javne službe z Obcine Kamnik in dodaja, da so do sedaj vlogo za sub-vencioniranje nakupa MKCN vložili trije lastniki objektov na širšem obmocju Velike planine (v letih 2013, 2018 in 2020). Del doline Kamniške Bistrice in del Velike planine sta na vodovarstvenem obmocju, kjer je skrajni rok za ustrezno ureditev odvajanja in cišcenja odpadnih voda dolocen z državnim predpisom, to je 31. december 2021. mora lastnik takega objekta, iz katerega se komunalna odpadna voda odvaja nepos­redno ali posredno v vode brez predhodnega cišcenja oziroma obstojeca ureditev odvajanja in cišcenja komu­nalne odpadne vode ni skla­dna s predpisi, ki so veljali v casu gradnje objekta, zago-Na obcini podatka, koliko pastirskih in planinskih koc na planini je ustrezno ko­munalno opremljenih (z iz­jemo omenjenih prejemni­kov subvencij), nimajo, saj so vrsto let lastniki oziroma najemniki objektov sami skrbeli za odvoz greznicnih gošc ter muljev iz MKCN. »Skupaj s koncesionarjem smo že zaceli vzpostavljati evidenco števila koc na šir­šem obmocju Velike plani­ne, v letu 2021 pa bomo pristopili k vzpostavitvi evi­dence opremljenosti koc tudi glede nacina odvajanja in cišcenja odpadnih voda (MKCN, nepropustne greznice itd.) ter zaceli uva­jati sistemske in dolgorocne rešitve za omenjeno podro-cje. Pri pripravi podatkov so nam v veliko pomoc tudi podatki pridobljeni s strani JP CCN Domžale - Kamnik, ki nam porocajo o kolicini pripeljanih gošc z obmocja Velike planine,« še pravi Kadunceva. Omenjena uredba, ki se je bodo morali držati lastniki objektov na vodovarstvenih obmocjih, doloca vec razlic­nih vrst odvajanja in cišce­nja odpadnih voda na obmo-cjih izven aglomeracij (mala komunalna cistilna naprava, nepretocna greznica ali pre­tocna greznica), vendar je treba glede na nadmorsko višino, možnost elektricne energije, kolicino odpadne vode, pogostost korišcenja objekta ter drugih dejavni­kov presoditi, kakšen nacin odvajanja in cišcenja je najprimernejši za posame­zni objekt. Razpis bo predvidoma objavljen marca Na obcini še poudarjajo, da za ohranitev Velike planine in vodnih virov lahko veliko naredimo s pravilnim ravna­njem z greznicnimi gošca-mi in mulji (odvajanje odpa­dnih voda iz greznic in MKCN na Veliki planini opravlja Komunalno podje­tje Kamnik) in z racionalno porabo vode. S kolicino po­rabljene vode je posledicno povezana tudi kolicina odpa­dne vode, ki nastaja na pred­metnem obmocju. V letošnjem letu je predvide-no, da bo razpis za subvenci­oniranje objavljen v mesecu marcu, rok za prijavo pa bo do konca septembra. Na podlagi pravilnika se na razpis lahko prijavijo vsi la-stniki objektov, ki ležijo zu­naj aglomeracij na obmocju obcine Kamnik, ne glede na naslov stalnega prebivališca, razpisni pogoji pa ostajajo nespremenjeni. Razpis bo objavljen na spletni strani Obcine Kamnik, na voljo pa bo tudi na vložišcu Obcine Kamnik. Obcinske novice Gasilske domove bo treba legalizirati V obcini Kamnik imamo trinajst prostovoljnih gasilskih društev in prav toliko gasilskih domov. Gradbena dokumentacija domov pa ni v celoti urejena. Da bi društva svoje domove kar najhitreje legalizirala, bo na pomoc priskocila tudi Gasilska zveza Kamnik, ki je v ta namen dobila nekaj proracunskega denarja. Jasna Paladin Kamnik – Obcina Kamnik je v proracunu za leto 2021 Gasilski zvezi Kamnik na­menila dodatnih deset tisoc evrov za projekt legalizacije gasilskih domov po obcini. Gre za denar, s katerim bo zveza društvom pomagala pokriti del stroškov priprave vse potrebne dokumentaci­je, legalizacije se bo sicer lotilo vsako gasilsko društvo posebej. Pridobitev doku­mentov je nujno potrebna zaradi spremembe zakono­daje in možnosti kandidira­nja na razlicnih razpisih za pridobitev financnih spod-bud v Sloveniji in EU. Problematika sicer ni nova, saj je v Sloveniji veliko objek­tov starejšega datuma, ki ni­majo uporabnih dovoljenj, nekateri niti gradbenih ne – in med njimi so tudi gasilski domovi v naši obcini. »Gasil-ski domovi, ki so v obcini sta­ri trideset let in vec, so se gra­dili s prostovoljnim delom, 'na horuk'. In takrat se doku­mentacija ni dokoncno ure­dila. Žal pa je potem takšno stanje ostalo vse do danes,« nam pove predsednik Gasil­ske zveze Kamnik Tomaž Za­bavnik, ki vodi tudi posebno komisijo, ki je bila v zacetku minulega leta ustanovljena na pobudo obcine. Predno­stna naloga delovanja komi­sije je tudi pomoc pri ureditvi gradbenih in uporabnih do-voljenj za vsa društva, ki tega še nimajo urejenega. Ureditev dovoljenj bi v vsa­kem posameznem primeru v najbolj optimisticnem pogledu trajala vsaj pol leta, zato bo projekt najverjetneje vecleten. »Stanje po gasil­skih domovih v naši obcini je zelo razlicno. Uporabne­ga dovoljenja nima noben objekt, nekaterim manjka samo še kakšno potrdilo, drugim pa cela vrsta doku­mentacije. To se bo reševalo za vsako gasilsko društvo posebej,« nam je še povedal Tomaž Zabavnik. In kakšen je interes med društvi? »Velik, saj so se nekateri stvari že lotili, ve-cina pa se jih bo v prihod­njih tednih, saj smo vsi skupaj cakali sprejetje ob­cinskega proracuna za le­tošnje leto. Društva si ure­jene dokumentacije želijo cim prej, saj je za kandidi- »Gasilski domovi, ki so v obcini stari trideset let in vec, so se gradili s prostovoljnim delom, 'na horuk'. In takrat se dokumentacija ni dokoncno uredila. Žal pa je potem takšno stanje ostalo vse do danes.« ranje za morebitna nepo­vratna sredstva in tudi za razpise Eko sklada treba priložiti tako gradbeno kot uporabno dovoljenje objek­ta. Vedeti pa moramo, da je vecina gasilskih domov, ki so stari krepko cez trideset let, potrebna tudi temeljite obnove in sanacije,« sklene Zabavnik, ki še poudari, da ni obcina Kamnik pri tej problematiki prav ni­kakršna izjema, saj se s po­dobnimi težavami soocajo gasilska društva po vsej Sloveniji. Kakšno natanko je stanje vsakega posameznega gasil­skega društva oziroma doma, bo znano v prihodnjih te­dnih, ko bo komisija pripra­vila porocilo o zbranih podat­kih in nacrt nadaljnjih po­stopkov. Cilj je pregledati stanje gasilskih domov, prip­raviti srednje- in dolgorocni plan obnove gasilskih domov ter potrebnih novogradenj in povecanj orodišc. Kupoprodajna pogodba za smodnišnico je bila podpisana Obcina Kamnik je s 15. januarjem postala lastnica površin na obmocju nekdanje smodnišnice, za kar je placala dobra dva milijona evrov. Jasna Paladin Kamnik – Obcina Kamnik je po dolgotrajnih pogajanjih z lastniki in soglasju obcin­skih svetnikov, ki so jim ga podelili na novembrski seji, vendarle tudi uradno posta-la lastnica zemljišc, nekate­rih stavb in komunalne in-frastrukture na južnem delu nekdanje smodnišnice. Predmet pogodbe je bil na­kup zemljišca v skupni po­vršini 44.460 kvadratnih metrov ter 3.640 kvadra­tnih metrov površine stavb. Komunikacijske po­vršine in cestišca predsta­vljajo približno dvajset ti­soc kvadratnih metrov po­vršin, preostalo površino predstavljajo stavbišca, funkcionalna zemljišca stavb in v manjšem delu zelene površine. Poleg zemljišc oziroma zao­kroženega kompleksa na južnem delu smodnišni­ce je obcina kupila tudi ne­katere ceste oziroma poti znotraj obmocja, pri cemer pa je treba poudariti, da gre za nekategorizirane in v naj­vecji meri tudi neurejene poti, zato obcino precej stro­škov caka tudi na tem po­drocju. Celoten znesek kupnine skupaj s pripadajocim dav­kom za Obcino Kamnik znaša 2.041.365,70 evra. »Nakup zemljišc pa je le za-cetek. V prihodnjih mesecih bo treba pripraviti tudi stra­tegijo razvoja tega obmocja, ki jo bo pripravil podžupan Aleksander Uršic v sodelo­vanju z županom Matejem Slaparjem in preostalimi pristojnimi oddelki obcin­ske uprave ter drugih pri­stojnih služb,« sporocajo z obcinske uprave, kjer se za­vedajo, da jih caka še zelo veliko dela. Cepljenje poteka po nacrtu 31. stran »Režim testiranja s hitrimi antigenskimi testi v Domu kulture Kamnik potega zelo tekoce in tako rekoc brez ca­kanja. Organizirano je v kombinaciji 'drive-in' in 'walk-in' sistema, kar pome­ni, da se do Doma kulture lahko pripelješ z avtom, se skozi mesto testiranja spre­hodiš, sedeš nazaj v avto in se odpelješ. Tak režim se je izkazal kot zelo dober, saj ljudem ni treba cakati v vrstah in na mrazu, tudi možnost prenosa okužbe je tako zmanjšana na mini-malno možno raven. Dom kulture je v tem primeru primernejši, kot bi bili pro-stori v Zdravstvenem domu Kamnik ali pred njim, saj je tam dovolj prometnih povr­šin, veliko parkirnih mest, prav tako ne prihaja do me-šanja bolnih in zdravih paci­entov,« pravi direktor Zdra­vstvenega doma Kamnik dr. Sašo Rebolj, ki se za dobro sodelovanje zahvaljuje tako Domu kulture Kamnik kot tudi Civilni zašciti Kamnik. Interes je bil prve dni velik, sedaj ga je že precej manj. Testiranje je brezplacno in brez narocanja, obcani pot-rebujejo le zdravstveno kar­tico, izvide prejmejo v SMS­-u najkasneje v dveh urah po testiranju. Trenutno teste izvajajo ob ponedeljkih, sre­dah in petkih (tudi 22. janu­arja od 10.00 do 12.30 in od 13. do 15. ure), konec tedna pa na svoji spletni strani ob-javijo termine testiranja za prihodnji teden. Po nacrtih v obcini Kamnik poteka tudi cepljenje proti covidu-19. Najprej so cepiti zaceli v Domu starejših ob­canov Kamnik, kjer so cepili 214 starostnikov in tam za­poslenih, nato pa nadaljevali cepljenje zdravstvenih de­lavcev. Do sedaj so jih cepili 173. »Med zaposlenimi ozi­roma tistimi, ki okužbe niso preboleli, je bil interes do-ber in smo z njim zadovolj­ni. V prejšnjem tednu se je zacelo cepljenje tudi za pre­ostalo populacijo. Cepljenje poteka po starostnih skupi­nah, saj je stopnja ogrože­nosti za težak potek bolezni odvisna najbolj od starosti. Cepiti smo torej zaceli sta­rejše od osemdeset let, inte-res za cepljenje je dober, do prejšnjega tedna je interes za cepljenje izkazalo 408 starejših od osemdeset let. Ko bomo zakljucili cepljenje te starostne skupine, nada­ljujemo s cepljenjem starej­ših od sedemdeset let. Žal so dobave cepiva precej omejene in pocasnejše, kot bi želeli, zato cepljenje pote­ka precej pocasi,« pojasni Rebolj. Obcane Kamnika in Ko­mende pozivajo, da se na cepljenje prijavijo s splet­nim obrazcem na spletni strani Zdravstvenega doma Kamnik. Vse prijavljene bodo na tocen termin ceplje­nja klicali nazaj, ko bo na voljo cepivo in ko bo ceplje­nje predvideno za skupino, kamor sodijo. Za tiste, ki niso vešci interneta, je na voljo tudi telefonska številka 01 8318 616, in sicer se je možno narociti ob ponedelj­kih med 14. in 16. uro, ob torkih med 11. in 13. uro, ob sredah med 11. in 13. uro, ob cetrtkih med 14. in 16. uro in ob petkih med 11. in 13. uro. Posamezne sezname prebi­valcev dolocene starostne skupine pridobijo tudi s strani osebnih zdravnikov, da cim bolj zmanjšajo mož­nost, da kdo zaradi starosti ali zdravstvenega stanja kljub interesu ne bi bil cep­ljen. Ob tem prosijo vse, ki so že izkazali interes za cepljenje prek e-uprave, da se ponov-no prijavijo s spletnim ob-razcem Zdravstvenega doma Kamnik. OBVESTILO Obcina Kamnik obvešca, da bo dne 22. 1. 2021 na uradni sple­tni strani Obcine Kamnik www.kamnik.si objavljen javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v obcini Kamnik v letu 2021, in sicer za naslednje ukrepe: Pomoc za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo: – posodabljanje kmetijskih gospodarstev – urejanje kmetijskih zemljišc in pašnikov Pomoc za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetij­skih proizvodov: – sofinanciranje nakupa gozdarske mehanizacije – pomoc za zagotavljanje tehnicne podpore Matej Slapar l.r. ŽUPAN www.kamnik.si Obcinske novice, mnenja Prejeli smo Center za socialno delo V petek, 18. decembra, je v Kamnican-ki izšel krajši pri­spevek z naslovom Center za socialno delo. V njem sem gra­jal nesramno obnašanje za­poslene na omenjenem centru. Objava je imela takojšen uci­nek. Že dopoldan na dan izi­da obcinskega glasila me je namrec kontaktirala pomocni-ca direktorice in se mi za ome­njeni dogodek veckrat opravi-cila. S tem ste zelo prepricljivo dokazali, da vam je še kako mar, da poteka delo brez ekscesov, osebno pa seveda ne morete prepreciti posameznih zdrsov zaposlenih. Zaslužite si vse moje spošto­vanje! Karol Herncic, Kamnik Koronavirus uspešno premagujejo Kamnik – Iz Doma starejših obcanov Kamnik sporocajo dobre novice. Potem ko je število okuženih novembra ne­varno poskocilo, so minuli teden okužbo potrdili le pri enem stanovalcu in pri enem zaposlenem. Vsi stanovalci, ki so bili cepljeni, so prvo cepljenje dobro prestali. J. P. Prostovoljstvu prijazna obcina Prostovoljstvo je eden od te­meljev družbe, v kateri je soli­darnost med ljudmi vrednota. Svojo moc crpa iz svobodne volje cloveške osebe, ki se ne­sebicno odloca za nravno dobro delovanje v korist svo­jega bližnjega. Prostovoljstvo omogoca obstoj in delovanje številnih podrocij družbene­ga življenja, in to od spodaj navzgor, zacenši z medoseb­nimi odnosi in v skladu z na­celom subsidiarnosti. Politic­na oblast, ki ji je mar skupni blagor družbe, mora to dej­stvo preprosto spoštovati in prostovoljstvo omogocati. Kaj je skupno gasilskim druš­tvom, prvim posredovalcem, Opravicilo V glasilu Kamnican-ka je bila 18. decembra 2020 objavljena pritožba gospoda Karola Her­ncica nad vedenjem delavke Centra za socialno delo Osred­nja Slovenija – vzhod, Enota Kamnik. Po objavi pritožbe so na Enoti Kamnik gospoda Karola Her­ncica povabili na razgovor in si izmenjali vsak svoj pogled ter izkušnjo omenjenega do-godka. Obžalujem, da je prišlo do šuma v komunikaciji med gos-podom in delavko našega cen­tra in se za nevšecnosti opravi-cujem. Veseli pa me, da je bil gospod Karol Herncic velikokrat za­dovoljen z delom in odnosom zaposlenih na Enoti Kamnik. Andreja Rihter, direktorica CSD Osrednja Slovenija – vzhod mogoce zamisliti brez prosto­voljcev. Obcina Kamnik zaradi tega v letošnjem proracunu npr. na­menja 368.000 evrov sredstev za investicijske transferje, mdr. nepridobitnim organiza­cijam oz. ustanovam (Gasilska zveza Kamnik oz. prostovolj­na gasilska društva v obcini, Gorska reševalna služba Ka­mnik, župnije), saj jim za nji­hov doprinos k skupnemu dobremu mora priskrbeti pri­merna sredstva. Mladinski center in ostale mla­dinske organizacije so v veliki meri odvisni od prostovoljstva; zlasti v lanskem letu so se mla­di prostovoljci v težkih razme­rah zelo izkazali, nenehno pa dajejo dober zgled svojim vr­stnikom in jim pomagajo na poti odrašcanja in osebnega zorenja. To podrocje obcina podpira s 50.000 evri. Obcinski model za reševanje potreb starejših v naši obcini se razvija že vrsto let, temelji pa na medgeneracijskem soži­tju s pomocjo dejavnega pro­stovoljstva in veliko pripomo­re h kakovostnejšemu življe­nju starejših. Obcina za to po­ Mnenje obcinske svetnice Skupaj zmoremo Natalija Berlec, svetnica SDS Življenje vsakega od nas se že nekaj casa vrti okoli koronavi­rusa. Posledice cutimo tako na državni kot lokalni ravni. Vla­da je do sedaj pripravila že sedem t. i. protikoronskih pa-ketov. Z vsakim naslednjim je nadgradila prejšnje, podaljša-la ali na novo uvedla ukrepe na podrocju dela in delovnih razmerij, socialnega in zdra­vstvenega varstva, šolstva in gospodarstva. Najvec sredstev je namenila za pomoc tistim, ki delajo, in za pomoc podjetjem, da se de­lovna mesta ohranijo. Izpla-can je bil tudi temeljni mesec­ni dohodek za samozaposlene. Vecji del sredstev iz teh sve­žnjev je bil namenjen placilu prispevkov ali subvencijam pri oprostitvi placila prispevkov za razlicna socialna zavaro­vanja, za poklicno zavarova­nje, za pokojninsko in invalid-sko zavarovanje. Za pomoc ljudem pa tudi za pomoc turi-sticnemu gospodarstvu so bili izdani turisticni boni. S sub-vencijami je pomagala tudi pri izpadu prihodkov v šol­stvu, pomoc so prejeli tudi kmetje. Povecan je bil dodatek za veliko družino, izredna po­moc je namenjena ob rojstvu otroka, ponovno je bil izplacan solidarnostni dodatek za upo­kojence z najnižjimi pokojni­nami. Izplacan je bil tudi soli­darnostni dodatek za druge ranljive skupine. Pomoc je na­menila prostovoljnim gasilskim društvom, do mesecnega te­meljnega dohodka bodo upra­viceni tudi verski uslužbenci. Solidarnostni dodatek bo izpla-can študentom in tudi staršem za vsakega otroka do petega do-hodkovnega razreda. Uveden je ukrep neplacevanja vrtcev. Za­gotovila je tople obroke za ucen­ce iz socialno šibkih družin, podaljšala je ukrepe zacasnega cakanja na delo, zvišala je zgor­njo mejo višine delnega povraci-la izplacila nadomestila plac, uvedla je financiranje zašcitne opreme za športnike, ukrep v obliki delnega povracila nekritih stalnih stroškov, dodatno zago­tovila informacijske tehnologije za šolanje na daljavo, subvenci­oniranje varovalne opreme za dijake in študente s podrocja zdravstva in socialne varnosti ter sofinanciranje sobivanje staršev pri bolnem otroku v zdravstvenem zavodu. Podjetja, ki jih je koronska kriza najbolj prizadela, bodo lahko najela po­sebna posojila. Pomoc je name-njena tudi izvajalcem cestnega in železniškega potniškega pro-meta. Dodatna sredstva bodo namenjena za varovalno opre-mo v casu epidemije. Vlada je prisluhnila ljudem in bo s pri­pravo novih svežnjev nadaljeva-la v dobrobit državljanov. Pri sprošcanju ukrepov bo upošteva-la tudi epidemiološke razmere v posameznih statisticnih regijah. Z upoštevanjem ukrepov pris­luhnimo tudi mi. Regijski park Kamniško-Savinjske Alpe kot zašcita narave mocja narave, nove razvojne pri­ložnosti za prebivalce in dobro pocutje za obiskovalce. V LMŠ smo prepricani, da bomo le s pri­merno pravno obliko lahko zava­rovali naravo pred vedno vecjim vplivom cloveškega pohlepa, ki se kaže v številnih golosekih v dolini Kamniške Bistrice, in zava­rovali cisto pitno vodo, ki je ved­no bolj ogrožena tudi zaradi šte­vilnih turistov na obmocju KSA. Ker želim, da se o tem opravi de­ bata tudi v obcinskem svetu, Mnenje obcinskega svetnika Investicije in izzivi Dr. Jernej Markelj, svetnik NSi V prihajajocem obdobju nas cakajo številne nove investici­je. Poleg novogradnje osnovne šole bom omenil tri vecje. Na zadnji seji obcinskega sveta nam je svetnikom podžupan Aleksander Uršic skupaj s pro-jektantom predstavil idejno rešitev za preureditev Knjižni­ce Franceta Balantica. Gre investicijo, s katero bo knjižni-ca po tridesetih letih pridobila potrebne nove površine na tre­nutno neizdelani podstrehi. S preureditvijo preostalih delov in novo notranjo opremo pa bomo zagotovili sodobno ure­jeno in privlacno knjižnico za naslednjih 15–20 let. Glede na financne zmožnosti obcine, ko bo nekaj let vecino investicij­skih sredstev proracuna treba nameniti financiranju izgra­dnje nove šole, je takšna, raci­onalnejša posodobitev knjižni­ce po moji presoji smiselna.  Druga investicija, ki se je vese­lim in sem se zanjo zavzemal v casu svoje dejavnejše vloge na obcini, je odkup cest, infrastruk­ture v celotnem delu obmocja nekdanje smodnišnice ter neka­terih objektov s pripadajocimi zemljišci v južnem delu ob Kul­turnem domu. Z odkupom bo obcina postala eden od vodilnih akterjev pri urejanju celotnega obmocja, zato je razmisleku ra­zvoju obmocja in pripravi OPPN treba nameniti posebno pozornost. Pridobljene objekte moramo osmisliti z vsebinami, da bodo služile v dobro cim šir­šega kroga obcanov. Mladi kamniški ustvarjalci so v okviru delavnice Poletni urbani masterclass že nakazali nekaj domiselnih idej za aktivacijo stavbe nekdanjega kljucavnicar­stva in skupaj z organizatorji Kamfesta prikazali nove mož­nosti za organizacijo dogodkov. Skupaj z bližnjim Domom kul­ture in inkubatorjem zagonskih podjetij KiKštarter se v tem delu odpira potencial za razvoj kam­niške kreativne cetrti. Tretja vecja investicija v obcini je nadaljevanje urejanja struge Kamniške Bistrice od Qlandie do podjetja Menina z name-nom zagotavljanja proti­poplavne zašcite. Gre za nada­ljevanje ukrepov po poplavah leta 1990, ko je bilo jasno, da bo treba nekaj ukreniti za zašcito objektov in prebivalcev. V prvih dveh fazah je bil urejen del od sotocja Kamniške Bistrice in Nevljice pa do Qlandie, sicer na obmocju ob mestnem jedru, predvsem na inženirski nacin. V naslednji fazi se bo ureditev oblikovala na bolj sonaraven nacin z ustreznimi retenzijski-mi površinami, ustvarjanjem ribjih zavetišc in ohranjanjem rastja ob vodi. Ob tem bo treba zamenjati tudi stari most v Šmarci, ki je dotrajan in preni­zek za visoke vode. Investicija pomeni tudi nadaljevanje ure­ditve rekreacijske poti med Ka­mnikom in Domžalami v okvi­ru zelene osi regije. Vse poti vodijo na Veliko planino obmocju Velike planine. Predvsem smo poudarjali, da je nadzorna služ­ba premajhna, kar se je v tem casu na žalost pokazalo kot resnicno. Še dobro, da so se organizirali lokalni gasilci in v najbolj kriticnih dneh s pomocjo policije uspeli zadevo ne­koliko urediti. Težko je razumeti ljudi, ki svoje jekle­ne konjicke pušcajo na popolnoma neprimernih mestih za parkiranje, nekateri svoja vozila pušcajo kar na cesti. S takim ravnanjem ogrožajo druge, predvsem pa onemogocajo normalno prevoznost cest za doma­cine in intervencijska vozila. V teh dneh se je pokazalo, da imamo gij v primeru rekreacije lahko recemo, NOVA SLOVENIJA (NSi), OBCINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANA OBCINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK, SVETNIŠKA SKUPINA LISTE MARJANA ŠARCA stavko namenja 15.000 evrov. V zadnjem casu je CI za Kamniško OBCINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK; SVETNIŠKA SKUPINA LSU na tem podrocju še kar nekaj izzivov, da v prihodnje ne bo prihajalo do takšnih situacij. Kaj kmalu bo tu pole­ gorskim reševalcem, akciji da vse poti vodijo na Veliko planino. Poleg tega je za vecji obisk poskrbela sem predlagal županu, da raz­Bistrico dosegla svoj vrhunec gle­Najnovejši prostovoljski pro­ Varna pot v šolo, projektu pravo o moji pobudi uvrsti na de ustanovitve Regijskega parka jekt pa je Prostofer: prosto­ tudi narava z obilno pošiljko snega. naslednjo sejo sveta. Žalosti me Prostofer, podpornim progra­ Kamniško­Savinjske Alpe (KSA). tna sezona in realno lahko ponovno voljni šoferji, ki bodo z elek­ Lepote planine smo lahko opazovali mom varstva starejših obca­ podatek, da skoraj tretjina pricakujemo obleganje naše Velike planine in s tem ponovne težave z To je bila tudi moja želja in del tudi prek medijev in družabnih tricnim vozilom brezplacno nov, socialnim programom za samopomoc, obcinskim slo­ vesnostim, dobrodelnim or­ svetnic in svetnikov o tem sploh programa naše stranke. Veseli omrežij, kjer smo kar tekmovali, kdo prevažali starejše. Obcina bo s 25.000 evri nabavila vozilo. ne želi razpravljati. urejanjem prometa. Seveda upamo, da bomo še pred tem spoznali nacr­ me, da bo ravno na mojo pobudo bo objavil lepšo sliko precudovite Ko gre za naravo, naše najvecje Velike planine. opravljena razprava na naslednji Kot obcinski svetnik se zahva­ te novega vodstva podjetja Velika bogastvo, moramo pozabiti na ganizacijam, mladinskim pro­ Poleg vse lepote pa smo naleteli tudi seji obcinskega sveta. Tako bomo jasno izrazili stališca, ali si želimo ljujem vsem obcankam in ob­ planina, kar smo predlagali že na zadnji seji obcinskega sveta. strankarske delitve. gramom, zlasti v povezavi z mladinskim centrom, ter or­ na velike težave pri prometu, pred­ canom, ki so prostovoljci. vsem s tem mislim na dolge kolone, in kdo si želi zašcititi naravne da­ Igor Žavbi, nosti in kdo ne. Postopek ustano­ ki so se zacele že v Kamniku, da o Robert Prosen ganiziranim dijaškim in štu­ Anton Iskra, obcinski Vodja svetniške skupine LMŠ kaosu na parkirišcih na Kranjskem dentskim dejavnostim? Pro­ stovoljstvo. Številnih družbe­ vitve se je zacel leta 2005, a je bil raku ter parkiranju na vseh dosto­ pnih cestah sploh ne govorim. V Listi Sandija Uršica smo na težave s parkiranjem opozarjali že ob spreje­ tju sklepov o uvedbi parkirnine na svetnik NSi Kamnik zaradi premalo konsenza lokalnih nih dejavnosti ni brez prosto­ voljstva. Požarne varnosti in reševanja v gorah si npr. ni skupnosti ustavljen. Namen ustanovitve parka je vzpostavitev zavarovanega ob­ Aktualno Prejeli smo Novi vlak vozi ... bolj ali manj po starem Menim, da ni preveliko posploševanje, ce zapišem, da smo se vsi, ki se redno vozimo s kamnicanom, nadvse razve­selili novice o prihodu novega vlaka na kamniško progo.  Piše se leto 2021 in pricakova-ti, da je vlak primerno prezra-cen, pozimi topel in poleti oh-lajen na vzdržno temperatu­ro, se zdi skladno z razmera-mi, kakršnih so potniki v bolj razvitih državah okoli nas deležni že kar nekaj casa. Koncno bomo torej tudi mi zacutili nekaj modernizacije! Pa to še ni vse – obeta nam se boljši vozni red, je na Facebo­oku objavil župan, pa sam minister za infrastrukturo se je prišel peljat z novo garnitu­ro in vstopil celo na prenovlje­ni postaji Kamnik Graben ter o tem tvital že navsezgodaj zjutraj. Obeti so dobri, zdi se, da so se stvari le premaknile nekam na bolje! Kot pa vsi že vemo od malih nog, ni vse zlato, kar se sveti, in kaj kmalu sem ugotovila, da za nas, ki se redno vozimo Ljubljana je usklajenost voz­nega reda z dejanskimi potre­bami potnikov. Dejstvo je, da se v Ljubljano vozimo pred­vsem na delo in v šolo, kar predstavlja glavnino dnevnih migracij in iz nje izhajajocih potreb potnikov. Potem pa sle­dijo tudi drugi opravki in ob-veznosti, ki v deležu opravlje­nega prometa potnikov ne predstavljajo tolikšnega dele­ža. Zato si mislim (naivno morda), da je za to, da bi vlak predstavljal s(p)odobno po­nudbo v paleti možnosti za dnevne migracije treba uspeš-no nagovoriti tiste, ki to stori­tev redno uporabljamo, in po­tem tiste, ki bi jo lahko redno uporabljali. Torej obstojece in bodoce potnike. Žal je iz prenovljenega vozne­ga reda, za katerega so se zavzemali predstavniki naše obcine skupaj z ostalimi župa­ni na trasi proge Ljubljana– Kamnik, videti, da so potrebe potnikov, ki se na tej progi re-dno dnevno vozimo, ostale spregledane. Po novem smo dobili dodatne odhode in prihode na kam­niški progi v vecernih urah (zadnji vlak v Kamnik iz Lju­bljane odpelje ob 22.15, nazaj pa se s postaje Graben vraca ob 23.07), prav tako smo dobi­li pet odhodov iz Ljubljane in sedem odhodov v Ljubljano ob sobotah. Vse lepo in prav, kadarkoli med sedmo in osmo uro, mora, da bo pravocasno prišel v šolo, še vedno vstati tam nekje okoli petih (!!) in ujeti vlak ob 5.50, da bo pris­pel v Ljubljano ob 6.34. Nas­lednji vlak proti prestolnici namrec odpelje ob 6.53 in v Ljubljano prispe ob 7.38 (re-dne dnevne zamude v ta cas prihoda niso vštete). Ce si vpi­san na Gimnazijo Ledina, res prav udobno še ujameš prvo uro. Ce pa nisi na Ledini, pa se moraš vsaj malo potruditi in vstati ob petih (in glej, da ne zaspiš pri tretji uri!). Primer srednješolca je zgolj en primer rednega uporabnika na kamniški progi, cigar pro­blem ostaja spregledan in ne­rešen. Enako velja tudi za vse, ki delo zacenjajo med sedmo in osmo, da o kakšnih bolj kompleksnih uporabniških iz­kušnjah, ki vkljucujejo prese­danje in kombiniranje prevo­zov, niti ne govorim. Iskreno me zanima, spoštova­ni župan, komu so spremem-be voznega reda, ki ste jih do-segli z župani sosednjih obcin, namenjene – katerim uporab­niškim skupinam? Kje v hie-rarhiji potreb potnikov na kamniški progi se po vašem mnenju nahajamo dnevni po­tniki? Prav tako me zanima, do kdaj bodo morali naši otro­ci, ce se odlocijo za vpis v kate­ro od ljubljanskih srednjih šol, za obiskovanje pouka vstajati ob petih?  Dragana Trivundža Tomanic, Kamnik Ali potrebujemo sedežnico na Veliki planini V prednovoletni številki Kamnican-ke sem zasledil za-pis glede investicije v sedežnico na Veliki Planini v višini 4 milijone evrov. Sedežnico upravlja podjetje Velika plani­na, ki je v 100-odstotni lasti Obcine Kamnik. Omenjena družba je imela po javno do-stopnih podatkih v letu 2019 okoli 1,4 milijona evrov pri­hodkov ter okoli 134 tisoc evrov dobicka. Poslovno gledano je tu zanimivo tudi, da je nad­zorni svet družbe lansko leto predcasno zamenjal direktor­ja, kljub temu da je po daljšem obdobju družbo le spravil iz rdecih številk. Nihalko in sedežnico na Veli­ko planino so zgradili v šestde­setih letih prejšnjega stoletja, s tem je planina postala zani­miva za gradnjo koc in mno­žicni turizem. Zanimiva je opazka na spletni strani Ri­gelj (tj. društva lastnikov poci­tniških koc na Veliki plani­ni), da so se že v preteklosti pojavljale ideje, da bi bilo morda bolje, ce bi ostali pri dostopu na planino le v goj­zarjih. No, kar se nihalke tice, je potrebna. Glede sedežnice pa se mi postavlja vprašanje, kakšen je pravzaprav njen na-men. V zadnjih desetletjih tako na Veliki kot tudi Mali in Gojški planini opažamo precejšnje število avtomobilov, ki obiskovalce (tj. lastnike ali goste) dostavijo »do vrat«. Nekateri obcinski svetniki si ob tem celo prizadevajo, da bi makadamsko pot od Kranj­skega Raka naprej tudi asfal­tirali. Oskrba bajt glede na povedano nikakor ni vprašlji­va. Mogoce bo kdo omenil sankanje. Ce pogledamo Ana-lizo odgovorov na vprašalnik za obiskovalce Velike planine 2001 – zima, ki jo je po naro-cilu Obcine Kamnik pripravi-la Cipra Slovenija (tj. društvo za varstvo Alp, je nevladna organizacija), je sankanje omenjeno samo enkrat, pa še to pod drugo med ponudbo pomožnih zimskih aktivnosti, kjer je ob tem naveden tudi tek in pa ureditev snežnega par­ka. Še bolj zanimiva je Strate­gija razvoja in trženja turiz-ma v Obcini Kamnik za ob-dobje 2016–2025 (Turizem KAMnik2025), kjer je se­dežnica omenjena trikrat. Pri prvi omembi gre za ugotovi­tev, da je nihalka del infra-strukture. Druga omemba je v sekciji »V cem smo mocni na podrocju kolesarjenja«, kjer sedežnica omogoca prevoz ko­les. Tretja omemba sedežnice pa je v delu, ki govori o poho­dništvu. Torej: sedežnica je. Potrebna pa je kolesarjem in pohodnikom. To ni smiselno. Zakaj bi potemtakem Obcina Kamnik investirala 4 milijone evrov v zadevo, ki nima mesta niti v uradni obcinski strategi­ji razvoja in trženja turizma? Verjetno zato, ker sedežnica tam je in je lažje odobriti ta strošek kot pa pripraviti neko smiselno strategijo razvoja tu­rizma v obcini, predvsem na Veliki planini. Mimogrede, glede na veselje obcinskih politikov v zvezi z nacrti za pokriti bazen v Ka­mniku bi omenil, da za 4 mi-lijone evrov lahko zgradijo zi­dani pokriti 25-metrski bazen s šestimi programi, ki bi bil primeren tako za športno vzgojo ucencev in dijakov kamniških šol kot rekreacijsko in tekmovalno plavanje (tak bazen imajo npr. v Rušah). No, samo tole s pokritim baze­nom v Kamniku je pa že dru­ga zgodba. Bojan Zupan, Kamnik z vlakom v Ljubljano in nazaj zaradi službe ali šole ali kakršnihkoli že drugih rednih dnevnih obveznosti, vnesene spremembe pomenijo zgolj de­lež sprememb, na katere caka-mo in opozarjamo, upam si trditi, že leta.  Boleca tocka in morda najbolj pereca težava vsakodnevnih potovanj na progi Kamnik– izvrstno, prav zares – odpirajo se nam nove možnosti za so-botne izlete, privabljanje dnev­nih turistov v mestno jedro, morda tudi kak kino v Lju­bljani ali še bližjih Domža­lah, ki imajo prav kakovosten spored v svojem Kulturnem domu Franca Bernika.  Ampak, dragi moji, ampak! Srednješolec, ki zacne pouk Odklop elektrike je bil nezakonit .1. stran Kako se bodo v družbi od­zvali na dobljeno sodno bit-ko, smo povprašali Matjaža Zormana. »Izdana sodba daje vse pogoje za vložitev odškodninskega zahtevka, sam odškodninski zahtevek, pa je precej zajeten, saj mora predstavljati vso po­slovno škodo, ki je bila z odklopom povzrocena. V to spada precej odpovedanih dogodkov, odpovedane re-zervacije in nenazadnje vsi stroški v zvezi s prekinjeni-mi pogodbami o zaposli­tvi. Sama višina škode bo znana, ko se bodo  vsi ško­dni elementi sestavili, sodni izvedenci pa bodo ocenjevali škodo iz naslova negativne­ga porocanja medijev, ki so bili kot posledica nezakoni­tega odklopa in nezakonite odlocbe inšpektorja,« nam je zapisal v odgovoru. NAROCANJE BREZPLACNEGA ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV Vsako gospodinjstvo ima dvakrat letno možnost narociti brezplacni odvoz kosovnih odpadkov. Narocilo lahko izvedete z izpolnitvijo in posredovanjem KUPONOV, ki ste ju prejeli skupaj z decembrsko položnico ali pa z izpolnitvijo SPLETNEGA OBRAZCA, ki ga najdete na naši spletni strani www.publikus.si. POSTOPEK NAROCANJA: BODITE POZORNI! . 1. Izpolnite kupon (podatki o uporabniku storitev + števi-Kosovnih odpadkov ni dovoljeno namešcati lo kosovnih odpadkov iz posamezne skupine). pred dogovorjenim datumom odvoza. . 2. Izpolnjen kupon nam vrnite: Ce je možno, kosovne odpadke namestite na . po pošti na naslov: PUBLIKUS, d.o.o., Operativni cen-obicajno prevzemno mesto (obicajna loka­ter Kamnik, Suhadole 101, 1218 Komenda, cija praznjenja posod). Odpadkov, ki ne so­ . po elektronski pošti na naslov: dijo v skupino kosovnih odpadkov iz gospo­oc.kamnik@publikus.si. dinjstva, ne bomo odpeljali. . 3. Ko bomo prejeli vaš kupon, vas bomo kontaktirali Gospodinjstva, ki živijo v bloku, imajo mož-in se dogovorili o datumu in uri oddaje odpadkov. nost individualnega ali skupinskega naro­Narocilo bo izvedeno v roku enega (1) oziroma najka-cila (v dogovoru z ostalimi gospodinjstvi). V sneje v roku treh (3) tednov. Termin odvoza je odvisen primeru skupinskega narocila je najbolje, da od kolicine narocil. skupno narocilo posreduje Upravnik objekta. ALI STE VEDELI? Ce boste kosovne odpad­ke sami pripeljali v Zbirni center Suhadole in pri od­daji oddali izpolnjen ku­pon, vam bomo priznali dobropis v višini 8 EUR. Dobropis bomo upošte­vali ob izdaji naslednjega mesecnega racuna. PUBLIKUS, D.O.O., VODOVODNA CESTA 97, LJUBLJANA Kultura Projekte bodo vseeno poskušali izpeljati Ljubljani skupaj z okoliškimi obcinami ni uspelo s kandidaturo za evropsko prestolnico kulture leta 2025. Aleš Senožetnik Kamnik – Za naziv evropske prestolnice kulture 2025 je skupaj s 25 okoliškimi obci­nami, med katerimi je bila tudi Obcina Kamnik, kandi­dirala tudi Mestna obcina Ljubljana, izbrana pa je bila Nova Gorica, ki je kandidira-la skupaj s cezmejno Gori-co. Kaj to pomeni za usodo projektov, ki so jih v okviru kandidature pripravljali v Kamniku? Kot so nam spo­rocili s kamniške obcinske uprave, bodo kljub neuspeš­ni kandidaturi poskušali iz­peljati zastavljene projekte, ki so bili predstavljeni v pri­javni knjigi. Gre za projekte Kreativne cetrti Barutane, Javnega zavoda Mekinjski samostan in vzpostavitve spominske sobe Gašperja Križnika. Kreativna cetrt Barutana je naletela na precejšen odziv tako znotraj obcine kot zu­naj nje, predvsem v zad­njem obdobju pa je s po­mocjo javnih in nevladnih organizacij ter posamezni­kov zaživela tudi v praksi. Glavni namen je še naprej razvijati Barutano kot pi-lotni projekt za nov pro-dukcijski, prireditveni, de­lavniški in razstavni pros-tor. Tudi v Mekinjskem samostanu bodo tudi v pri­hodnje razvijali sodoben kulturno-umetniški center, mednarodne umetniške re-zidence, konference in izo­braževanja. V Krajevni skupnosti Motnik si bodo skupaj s Knjižnico France-ta Balantica Kamnik še naprej prizadevali za vzpo­stavitev spominske sobe Gašperja Križnika, lokalne­ga cevljarja, ki je zapisoval in tako ohranil vec kot dvesto pravljic, povedk, pe­smi, pregovorov in šal. Muzej letos slavi šestdesetletnico Kamnik – Medobcinski muzej Kamnik v letošnjem letu pra­znuje šestdesetletnico delovanja. Kot pravijo, se je prva za­misel o ustanovitvi muzeja v Kamniku pojavila že leta 1954, ob ukrepih za zašcito Sadnikarjeve zbirke, dejansko pa je do ustanovitve muzeja prišlo v letu 1961. Sprva je deloval kot Muzej Kamnik, leta 2004 pa je bil kot pravni naslednik usta­novljen Medobcinski muzej Kamnik, ki so ga ustanovile ob­cine Kamnik, Komenda in Trzin. Muzej je edini javni zavod, ki skrbi za varovanje, hranjenje in predstavljanje premicne kulturne dedišcine na širšem kamniškem obmocju ter je vpisan v razvid pooblašcenih muzejev Ministrstva za kultu­ro RS. Ob obletnici pripravljajo vrsto dogodkov. Razstava Od gradu do muzeja bo predstavljala tako zgodovino razvo­ja gradu Zaprice, od romanskega stolpa do barocne stavbe, kakor tudi zgodovino muzeja v šestdesetih letih delovanja. V mestu Kamnik bo panojska razstava 60 let muzeja – 60 muzejskih zgodb o predmetih, ki jih hranijo v svojih zbirkah. Jeseni bodo pripravili tudi slavnostno akademijo. J. P. Majolike niso le rocke za vino Na gradu Zaprice bo vse do maja prihodnje leto na ogled razstava z naslovom Slovenska majolika, ki je plod tesnega sodelovanja Narodnega muzeja in Medobcinskega muzeja Kamnik. Posebno mesto med skoraj dvesto razstavljenimi predmeti ima kamniška majolika. Jasna Paladin Kamnik – Razstava Sloven-ska majolika je bila marca lansko leto najprej postavlje­na v Narodnem muzeju v Ljubljani, konec novembra pa so panoje in predmete preselili še na grad Zaprice. Gre namrec za skupno razstavo teh dveh muzejev, pobuda za sodelovanje in to-vrstni poklon majoliki pa je prišla iz Kamnika. »Medobcinski muzej Ka­mnik je od propadlega pod-jetja Svit, kjer so majolike izdelovali nazadnje, prejel vec izdelkov in predmetov, zato je naša direktorica Zora Torkar predlagala skupno razstavo Narodnemu muze­ju, kjer pa hranijo glavnino majolik na Slovenskem – tudi z drugih slovenskih ke­ramicnih delavnic, prav tako imajo tudi veliko primerjal­nega gradiva iz zgodovine te tehnike. Predlog jih je nav­dušil in razstava, ki je bila najprej na ogled v Ljubljani, je zdaj na ogled tudi v Ka­mniku,« nam je povedal Marko Kumer, ki se pod razstavo podpisuje kot eden od treh soavtorjev – poleg dr. Mateje Kos in Saše Bucan. Majolika kot posoda in kot keramicna tehnika Njegova naloga je bilo predstaviti zgodovino tovar­ne Svit, ki je bila najpo­membnejša tovarna na Slo­venskem za izdelovanje ma-jolik in druge dekorativne keramike. Ceprav je kam­niška majolika le del majo­lik na Slovenskem, pa ima prav zato na razstavi poseb-no mesto. »V okviru slikar­ske delavnice t. i. industrij­skega kombinata Svit je sko­zi desetletja nastajala poseb­na, kamniška majolika. Za­njo je znacilen poseben tip podglazurne poslikave in tudi poseben izbor barv in seveda motivika – gre pred­vsem za grbe slovenskih mest in posvetila ob razlic-nih jubilejih in dogodkih. Kamniška majolika ima 150-letno tradicijo in sloni na Konjškovi in Schnablovi keramicni delavnici. Postala je kultni spominek, saj so jo ob obiskih Kamnika domov odnesli tako politiki, špor­tniki kot kulturniki,« pravi Kumer. Saša Bucan, sicer vodja Ga-lerije Miha Maleš, se je po­svetila umetniškim poslika­vam. »Keramika kot taka je od nekdaj pritegovala clove­ka kot površina, na kateri se je mogoce tudi umetniško izražati. V okviru Schnablo­ve delavnice v Kamniku je zagotovo eno od imen, ki se je tukaj veckrat pojavilo v 30. in 50. letih prejšnjega stoletja, grafik in slikar Miha Maleš. Seveda pa z Maleševim ustvarjanjem v Schnablovi delavnici še ni bilo vse koncano, kar se tice umetniškega udejstvovanja. V kasnejšem Svitu je bila kot vodja oblikovanja nas­tavljena Irena Radej, ki si je kot gonilna sila želela neko­liko vec od te delavnice in je v letih 2000 in 2001 k ume­tniškemu ustvarjanju prite­gnila številne slovenske pa »Na Slovenskem velja prepricanje, da je majolika del naše narodne tradicije, a gre za keramicno tehniko, ki izhaja iz Osrednje Azije in je k nam prišla iz severne Italije, medtem ko ime za posodo, ki oznacuje posebne oblike rocko za vino z okroglim trebuhom in trilistnim ustjem, prav tako prihaja k nam iz Italije. Majolika se je torej v obeh pomenih – kot tehnika in kot posoda – k nam razširila iz severne Italije,« pravi soavtorica razstave dr. Mateja Kos. Foto: Gorazd Kavcic ta film je, tako kot tudi po­govor z Marico Fticar, na ogled na razstavi. V znamenju majolike bo še celo leto Avtorji razstave so si posta­vitev in vsebino zamislili tako, da bo privlacna tudi za turiste, ki bi tako lahko spoznali pomemben del naše dedišcine, a je bil ogled zaradi epidemije v Ljubljani slabši od želja in pricako­vanj. Toliko boljši obisk si zato obetajo v Medobcin­skem muzeju Zaprice, ki le­tos praznuje šestdesetletni-co. Ceprav epidemiološke razmere še vedno niso pri­jazne kulturnim ustanovam in druženju, bo casa za ogled še dovolj – razstava bo v zgornjem nadstropju gra­du Zaprice na ogled še vse do maja 2022, v tem casu pa bodo pripravili vec spremlje­valnih dogodkov, tudi delav­nico izdelovanja in poslikav majolik in pa Muzejsko po­letno noc, ki bo posvecena majoliki. tudi ožje, kamniške umetni­ke,« pravi Saša Bucan. Prav Irena Radej je k razsta-vi in dvojezicnemu katalo­gu, ki je pravi zbornik, pri­spevala zelo pomemben del, ceprav ni navedena kot soav­torica. Po njeni zaslugi lah­ko preberemo in si na krat­kem filmu ogledamo prikaz in opis postopkov same iz­delave in poslikave majolik. Je namrec ena redkih, ki da­nes te vešcine še obvlada in v sklopu društva Hiša kera-mike, zakaj pa ne majolka tudi redno izvaja. Prav tako sta Marko Kumer in Saša Bucan ob tem po­snela pogovor s Karlom Ze­lenkom, ki kljub svojim 95 letom še vedno ustvarja. Pripovedoval jima je o sode­lovanju s Svitovo keramic­no delavnico v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Spominja se tudi žene So-nje Rauter, prav tako odlic­ne mojstrice ustvarjanja v keramiki, in pa nekdanjega lastnika keramicne delavni­ce Rudolfa Schnabla. Tudi Kultura Zgodba o Beli in nas »Kvajdej« se sliši volcji glas izza grma. A le v stripu Volkulja Bela in carobni gozd, ki ga je spisal in narisal Kamnican Ivan Mitrevski. Napeta ekokriminalka za vsak dom na Kamniškem. Igor Kavcic Ste ob zadnjih koncih tedna kaj hodili na Veliko planino? Nisem. Vem pa, da je bilo v tem koncu precej prometa, ki je velik problem ne le za Veliko planino, ampak tudi za druge turisticne lokacije v Sloveniji, kot so Bohinj, Kranjska Gora, dolina Soce … Že pol stoletja unicujemo javni promet in ga nadome-šcamo z osebnimi avtomo­bili, posledica pa so obreme­nitve, ki smo jim bili prica zadnje konce tedna. De-jansko to ni nic novega. Sprašujem, ker pretirano gneco »clovecnjakov« opa­žajo tudi gozdne živali v stri­pu, ki je pred nama ... Mogoce je v povezavi s pan-demijo ta novica pred dnevi postala nacionalna, »lokal­ci« pa vemo, da se to dogaja že dolga leta. In tudi v strip ni zašlo kar tako. Volkulja pa se je po vec de­setletjih v kamniških gozdo­vih naselila kot novinka, kako se je znašla v vašem najnovejšem stripu? Po mnogih letih se je v teh krajih spet pojavil volk, pravzaprav volkulja. S psom je imela štiri mladicke, ki so jih lovci odstrelili, da se vrsti ne bi mešali. Do mene pa je z idejo o stripu prišel znani Kamnican Dušan Letnar, upokojenec, ljubiteljski foto­graf, tabornik, lokostrelec ... in pobudnik marsicesa v na­šem mestu. »Naredi en strip o volkulji, da ne bodo še nje prehitro odstrelili,« je dejal. Njegovo pobudo sem spre­jel, zato mu tudi posvecam ta strip. Volkuljo smo želeli ljudem cim bolj približati, jo naredi-ti zanimivo in zabavno juna­kinjo, ki jo bodo ljudje imeli radi. Sprva so nastali kratki stripki, ki so bili objavljeni v Kamnican-ki in na družbe­nih omrežjih, kasneje je za­deva prerasla v stripovsko knjigo, ki jo je podprla tudi Obcina Kamnik. Ne samo moralno in z všecki, ampak je zanjo namenila tudi fi­nancna sredstva. Bela pomeni cistost, ne­dolžnost ... … in Bela je tudi ena od do-lin ob izviru Kamniške Bi-strice, sicer priljubljena iz­letniška tocka. V stripovski zgodbi v podto-nu sledimo pozitiven odnos do narave in okolja, spozna­vamo pomen biotske razno­vrstnosti, opozarjate na ne­gativne strani pretiranih po­segov v naravo zgolj iz eko­nomske racunice … Ko so prvi stripi zaceli izhaja-ti v casopisu, so se oglasili še mnogi, ki so zaskrbljeni za­radi slabega odnosa, ki ga ima družba do narave. Med njimi je bil recimo Rajko Sla-par iz Jamarskega kluba Ka­mnik, v katerem že leta opo­zarjajo, da voda, ki jo pijemo v Kamniku, ni najbolj pri­merna – tudi zaradi turistic­ne preobremenjenosti Velike Strip o volkulji Beli sem ri­sal kar dolgo. Vanj sem vlo­žil veliko dela, poleg tega pa je nastajal v zelo posebnem letu z vec prekinitvami, ker smo morali biti doma in po­magati otrokom pri šolanju na daljavo, vmes pa so pri­hajali tudi drugi projekti. Ker so trenutno knjigarne zaprte, strip lahko narocite pri Ivanu Mitrevskem (https:// volkuljabela.company.site/) ali v Striparni Stripolis (https://striparnastripolis.company. site/). planine. Mnoge alpske cvetli­ce izumirajo, ker jih ljudje nenadzorovano nabirajo, za živali so motece vožnje z mo-tornimi sanmi ... Vedeti mo-ramo, da gre za alpsko oko­lje, ki je zelo krhko – pomlad in poletje sta kratka, za zarod je treba poskrbeti zelo hitro, in ce vmes te živali še straši-mo, bodo pocasi šle drugam. Hiške bodo na planini sicer ostale, vse te raznovrstnosti življenja v naravi pa ne bo vec. Ko pišeš o okolju, te ena tema pripelje do druge, tretje ... Strip tudi zato koncam z nekoliko bolj sociološkim zakljuckom. Nove in nove teme za strip so se torej družile in množi­le z vsako idejo posebej in delo s pisanjem in risanjem se je kar samo od sebe pove-cevalo. Stripovsko delo je precej zamudno, mar ne? Strip je zagotovo zelo zamu-den medij, kljub temu da ga berete lahko zelo hitro ... Nekje sem prebral, da je raz­merje med casom, ki ga pot-rebujemo za branje stripa, in casom, ki ga avtor potre­buje za njegovo izdelavo, približno ena proti štiri ti­soc. To je kar precej, zato najveckrat pride v poštev še ena stripovska modrost: ne potrebujem casa, potrebu­jem koncni rok. Ceprav je strip zato nastajal po kosih, sem ga vendarle risal zelo spontano. Ce avtor raste z zgodbo, to vsekakor prispeva k vsebini in se poz­na pri koncnem izdelku, saj mu da neko živahnost, vdahne mu življenje. Vaš risarski slog je zelo sa­mosvoj in kot tak prepozna­ven. Veliko ilustrirate za ot­roke in mladino, zdi pa se mi, da je aktualni strip tako slogovno kot vsebinsko na­menjen vsem generacijam? Izogibam se prevec »po­cukranemu«, skorajda pate-ticnemu risarskemu slogu, ki se danes velikokrat pojavlja v risankah ali racunalniških igricah. S takim slogom je najlažje zaobjeti najširšo pu­bliko. Sam pa nisem postal ilustrator zato, da bi zaobjel najširšo publiko in jo obral za cim vec denarja, ampak zato, da bi preprosto povedal zani­mivo in zabavno zgodbo. Zato lahko risarski slog razvi-jam nekoliko po svoje. S knjigo pa je tako: ko jo na­pišeš in narišeš, si še nekoli­ko v dvomih, preden jo od­daš v tisk. Ko je natiskana, ni vec tvoja, ampak od bral­cev. Jaz sem zgodbo povedal in upam, da jo bodo ljudje z veseljem brali, v njej uživali ter se morda tudi prepoznali v njej. Zgodba, ki jo pripovedujete v stripu, je povezana s Ka­mnikom in njegovo naravno okolico, lahko prepoznamo nekatera poimenovanja, ki namigujejo nanj, v nekate­rih likih lahko najdemo po­dobnost s Kamnicani, a ven­darle – zgodba je univerzal­na in bi jo lahko postavili kamorkoli v Sloveniji. Vsaka podobnost je seveda zgolj nakljucna, seveda pa bi zgodbo, vse napetosti in zaplete, ki sem jih uporabil, predvsem tiste med poslov­nim svetom in njegovo po­vezanostjo z lokalno politi­ko, lahko prenesel kamorko­li po Sloveniji in tudi širše. Ko z drevesa pade veja, se res sliši »trump«? Mislim, da se ne sliši tako. Ampak to besedo smo v zad­njih štirih letih slišali toli­kokrat, da je že skoraj posta-la medmet. Zato sem jo vkljucil v strip. Medmeti so mi zelo všec, najveckrat pa sicer uporabljam klene slo­venske medmete, ki jih imam še posebej rad. Kdaj si kakšnega tudi izmislim. Kaj imate ta cas v delu? Imam precej dela in ves cas zamujam. (smeh) K sodelo­vanju sta me povabila somešcan Noah Charney in Miha Mazzini, da ilustri-ram knjižico, ki jo bosta izdala, knjigo – strip nacr­tujeva s kolegico Tino Bil-ban, ki je uredila tudi ta strip. Upam pa, da mi bo še letos uspelo narisati en povsem moj strip. Mislim, da je cas, da se po vsej tej poucni in didakticni litera­turi posvetim stripu, v kate-rem bosta predvsem akcija in hec. To bo strip, ki ne bo imel nekih višjih ciljev, am-pak bo predvsem zabaven za branje. To so trije osrednji projekti v tem casu, poleg seveda manjših zadevic, ki vseskozi priha­jajo in odhajajo. Iskanje ravnovesja s fotografijami V galeriji Doma kulture Kamnik se je odprla razstava kamniške fotografinje Ilone Mrgole, ki je v zacetku epidemije na študijski izmenjavi v Vancouvru ustvarila serijo Grounded. Aleš Senožetnik Kamnik – Serija Grounded, s katero se Ilona Mrgole predstavlja na svoji prvi sa­mostojni razstavi, je zacela nastajati februarja lani, ko je bila na študijski izmenjavi na Univerzi Emily Carr v Vancouvru. Zacetek dela tako ni sovpadel le s privaja­njem na novo okolje, tem­vec tudi casom epidemije covida-19 in prve karantene. Soocena z nastalo situacijo, je zacela nabirati kamenje razlicnih oblik in ga v studiu postavljati v razlicne skulp­ture. »Ustvarjalni proces je bil zelo odvisen od mojega pocutja. Ce sem bila stabil­na, so bili stabilni tudi kam­ni – in obratno. In na koncu so ustvarjene fotografije postale nekakšen avtopor­tret v trenutkih prve karan­tene,« je na odprtju razsta­ve, ki je zaradi omejitvenih pah do obiskovanja bohinj­skega konca. Kako veliko ji pomeni narava, je spoznala, ko je pred štirimi leti zapus­tila Kamnik. Vse od takrat se z odnosom cloveka in nara­ve ukvarja tudi pri svojem fotografskem delu. Kamnicanka Ilona Mrgole (1994) je sicer predstavnica mlajše generacije sloven-skih fotografov. Po koncani Srednji medijski in graficni šoli v Ljubljani se je odlocila za študij na Akademiji Wil­lem de Kooning v Rotterda-mu. "Zame osebno je to go-tovo ena najbolj zanimivih izkušenj v življenju. Nacin ucenja na Nizozemskem se zelo razlikuje od tega v Slo­veniji. Mislim, da ti daje vec osebne svobode in je bazi-ran na tem, kaj vse stoji za fotografijo, ne toliko samo na njeni tehnicni izvedbi," je o svoji izkušnji s študijem fotografije v tujini povedala Avtorica je že od otroštva v intenzivnem odnosu z naravo, kako veliko ji pomeni, pa je spoznala, ko je pred štirimi leti zapustila Kamnik. Vse od takrat se z odnosom cloveka in narave ukvarja tudi pri svojem fotografskem delu. Foto: Aleš Senožetnik ukrepov potekala na spletu, povedala avtorica. Postavlja­nje skulptur je namrec hkra-ti predstavljalo tudi iskanje njenega lastnega notranjega ravnotežja, uravnoteženja svojih custev v tem zelo po­sebnem casu njenega življe­nja. Kot je zapisano v spre­mnem tekstu ob razstavi, je na ta nacin nastalo »poetic­no potovanje v minimali­zem, obliko in sebe«. Izraz ravnotežje pa je v njenem notranjem svetu našel nov pomen. Avtorica je že od otroštva v intenzivnem odnosu z nara­vo, od potikanja po gozdovih okoli domacega Kamnika, pohajanja po Kamniških Al-ob odprtju razstave. Pred Ilono Mrgole je sicer le še zakljucek študija z diplom­sko nalogo. Kot pravi, bo iz­vedba verjetno drugacna kot v seriji Grounded, saj je to njena edina serija, ki je nas­tala v studiu, zagotovo pa se bo tudi v svojem zakljuc­nem delu ukvarjala z odno­som cloveka do narave. Je clanica kamniškega foto­grafskega kluba, kjer je svoja dela že veckrat razstavljala. Razstava sicer zaradi trenu­tno veljavnih ukrepov ni na ogled za obiskovalce. Kot pa pravijo v Domu kulture Ka­mnik, si jo bo mogoce ogle-dati posamicno, ce bo v pri­hodnje to mogoce. Podjetništvo Vabljeni v Mrežo rokodelcev Jasna Paladin Kamnik – Srce Slovenije je obmocje, ki združuje deset obcin osrednje Slovenije, med njimi tudi Kamnik. Promocija in skupno trženje Med njihovimi številnimi aktivnostmi oziroma projek-ti je tudi Mreža rokodelcev. »Ce ste rokodelec, ustvarja­lec oziroma umetnik in de­lujete v Srcu Slovenije, vas vabimo, da se brezplacno pridružite Mreži rokodelcev Srca Slovenije, ki šteje že vec kot sto clanov. Na voljo vam je prostor za predstavi­tev, vkljucili vas bomo v raz­licne projekte, vas informi­rali in z vami priložnostno sodelovali še na druge naci­ne. Mreža rokodelcev Srca Slovenije povezuje tradicio­nalna rokodelska znanja s sodobnimi podjetniškimi pristopi. Hkrati spodbuja k vecji kakovosti rokodelskih izdelkov in njihovi širši pro-mociji, prenosu znanj na mlajše generacije in k ucin­kovitejšemu skupnemu tr-ženju doma in po svetu,« pozivajo nove rokodelce, da se jim pridružijo. V Mreži rokodelcev, ki je bila ustanovljena leta 2014, je zdaj že 118 clanov, tudi nekaj iz obcine Kamnik. Vsi, ki bi se jim želeli pridru­žiti, napišite sporocilo na mija.bokal@razvoj.si. Podjetno nad izzive Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je objavila že drugi javni razpis, namenjen vsem, ki imajo podjetniško idejo, pa premalo znanja in poguma, da se je lotijo uresnicevati. Dobro izkušnjo iz projekta ima tudi Tajda Tonin iz Zgornjega Tuhinja. Jasna Paladin Ljubljana – Medtem ko na Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije enajst mladih bodocih pod-jetnikov intenzivno izpopol­njuje svoje poslovne ideje, je že objavljen javni razpis za drugo skupino tistih, ki si želijo svoje inovativne in na­predne ideje razvijati v okvi­ru projekta Podjetno nad iz­zive v Ljubljanski urbani re-giji (PONI LUR). »Projekt je res super za vse, ki imajo podjetniško idejo, pa premalo znanja in pogu-ma, da se je lotijo uresnice­vati. Udeleženci programa bodo tudi tokrat med uspo­sabljanjem usvojili vsa pot-rebna znanja in vešcine za uspešen in ucinkovit razvoj svoje ideje ter zagon novega podjetja. V okviru projekta bodo deležni štirimesecne zaposlitve in popolnega podpornega podjetniškega okolja, v katerem lahko us-pešno razvijejo in realizira­jo lastne poslovne ideje,« pravi Barbara Boh iz RRA LUR in dodaja, da je razpis objavljen na njihovi spletni strani. Med udeleženci mladih podjetnikov v prvi skupini razpisa je bila tudi obcanka Kamnika, oblikovalka vizu­alnih komunikacij Tajda To-nin iz Zgornjega Tuhinja, ki se ukvarja z nacrtovanjem in oblikovanjem blagovnih znamk ter trajno naravna­nih embalaž s sekundarno funkcijo: »PONI LUR ti po­nuja številna predavanja in delavnice, na katerih se v smiselnem sosledju nauciš potrebnih znanj in vrlin za samostojni vstop na trg. Pi-sanje poslovnega nacrta, ra­zumevanje svojih potencial­nih kupcev in v zadnji fazi kljucne vešcine za uspešno trženje in samozavestno za­govarjanje svoje ideje so kljucne kompetence, ki jih mora obvladati vsak podje­tnik. V podpornem okolju s pravimi mentorji in motivi­ranimi sodelavci postane vsaka pot lažje prehodljiva in vsak zacetek manj težak, zato vsem, ki se odlocajo za svojo podjetniško pot, pripo-rocam udeležbo v projektu.« Razpis je odprt še do 29. ja­nuarja, dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo pa je možno dobiti vsak de­lovni dan do vkljucno 25. januarja med 8. in 13. uro na telefonski številki 01 306 19 02 oz. po elektronski pošti info@rralur.si. Maske za male podjetnike Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) v imenu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) znova poziva samozaposlene in mikro podjetja z do štirimi zaposlenimi k prevzemu brezplacnih zašcitnih mask. Prevzemno mesto je na Obmocni obrtno-podjetniški zbornici Kamnik. Jasna Paladin Kamnik – Država je prve brezplacne zašcitne maske malim podjetnikom prek obmocnih obrtno-podjetni­ških zbornic razdelila že novembra. »V prvem krogu smo zašci­tne maske razdelili vsem podjetnikom iz obcin Ka­mnik in Komenda, ki so iz­kazali interes. Taka so bila 503 podjetja z do štirimi za­poslenimi oziroma samos­tojni podjetniki ali skupaj 817 zaposlenih. Razdelili smo 2451 paketov s po pet-desetimi maskami ali sku­paj kar 122.550 zašcitnih mask. Podjetnikom – do mask so bili upraviceni tako naši clani kot tudi neclani – smo res šli na roko in se jim prilagodili po najboljših mo­ceh, da so maske lahko vsi prevzeli,« nam je povedala sekretarka Obmocne obr­tno-podjetniške zbornice Kamnik Barbara Jancar Rozman. Objavljen že drugi poziv Ministrstvo in Obrtno pod-jetniška zbornica Slovenije pa sta januarja objavila že drugi poziv, ki se iztece v pe­tek, 22. januarja. Pogoji so podobni – do mask so upra­viceni samozaposleni in mi-kro podjetja z enim do štiri-mi zaposlenimi, s to razliko, da bodo maske lahko dobili le tisti, ki jih niso že novem-bra, razen ce bo povpraševa­nje manjše od razpoložljivih mask. Zašcitne maske bodo prijaviteljem, tako clanom kot neclanom OZS, na voljo na obmocnih obrtno-podje­tniških zbornicah po vsej Sloveniji, tudi v Kamniku. Javni poziv je objavljen na spletni strani www.ozs.si/ maske. Mali podjetniki so skupaj mocnejši Kot se je že velikokrat izka­zalo, epidemija ni le zdrav­stvena kriza, ampak tudi gospodarska, in obrtniki in podjetniki se v tem obdobju spopadajo z velikimi stiska-mi. »Obrtno-podjetniške zbornice se v lokalnem oko­lju zares trudimo, saj za Na Obmocni obrtno­podjetniški zbornici Kamnik se za brezplacne zašcitne maske lahko prijavite še do petka, 22. januarja. obrtnike in podjetnike izva­jamo vrsto aktivnosti, pred­vsem pa jim nudimo vso potrebno pomoc, tudi indi­vidualno, ter vse informacije v zvezi z epidemijo, ukrepi in razpisi, ki so v teh casih še posebej pomembne. Želi-mo si, da bi vec podjetnikov s clanstvom podprlo delova­nje zbornice, saj smo le sku­paj lahko mocnejši,« še pra-vi Barbara Jancar Rozman. Mladi V pripravi je strategija Spet v šoli, zagnano, na podrocju mladih Jasna Paladin Kamnik – Obcina Kamnik je objavila javni poziv za sofi­nanciranje programov mla­dinskega dela v letu 2021. Kot pravijo, je predmet jav­ kot že dolgo ne Petega januarja so se v šole po dolgem premoru vrnili ucenci s posebnimi potrebami, tudi kamniške nega poziva sofinanciranje Osnovne šole 27. julija. Jasna Paladin Kamnik – V torek, 5. januar­ja, so se po odlocitvi ustavne­ga sodišca v šolske klopi vrnili ucenci šol s prilagoje­nim programom, ki obisku­jejo tudi Osnovno šolo 27. julij Kamnik. Za vse – tako ucitelje in ucence kot njiho­ve starše – je bil zacetek pou­ka v razredu veliko olajšanje. Da bi bil zacetek pouka kar najbolj varen za vse, so dan pred tem za ucitelje in ucen­ce organizirali prostovoljno testiranje s hitrimi antigen-skimi testi. Za testiranje svojih otrok se je odlocilo dvanajst staršev. V šolske klopi so se vrnili vsi ucenci z izjemo treh, ki so bili v casu praznikov v tujini in jim je bila odrejena karantena, en ucenec posebnega progra-ma vzgoje in izobraževanja pa po navodilu zdravnika iz preventivnih razlogov v ja­nuarju ostaja doma. Ucenci so se pouka lotili z veliko vnemo Kako je potekal pouk v teh januarskih dneh, nam je po­jasnila ravnateljica šole Ja­sna Lampe. »Glede na to, da imamo majhne oddelke in k sreci dovolj zdravega kadra, je sam pouk stekel kot po na­vadi, brez nekih posebnih prilagoditev, vezanih na samo poucevanje. Prilagodi­tve prostorov, organizacija malice in kosila, zracenje, razkuževanje … je bilo dolo-ceno že ob zacetku šolskega leta, tako da tu ni bilo nekih sprememb. Ob vrnitvi v šolo ucitelji ugotavljajo dolocene vrzeli v zanju, ceprav je v primerjavi s spomladan-skim šolanjem na daljavo delo tokrat potekalo bolj te­koce. Dejstvo je, da naši ucenci potrebujejo fizicen kontakt z uciteljem, dobre pogoje za delo, ki jih nekate­ri doma žal nimajo, saj so družine vecclanske in ni pravega miru za delo. Za mlajše ucence je zelo po­membna socialna nota, stik z uciteljico in sošolci. Prvi šolski dan so se lotili dela z veliko vnemo, brez želje po odmoru, in napredek je bilo moc ugotoviti že po petih dneh. Z gotovostjo lahko tr-dim, da je bil za vecino ucencev, gotovo pa tudi nji­hovih staršev, povratek v šolo veliko olajšanje. Nekih negativnih psihicnih posle­dic pri ucencih zaradi karan­tene nismo zasledili,« pravi ravnateljica, ki pa v drugi polovici januarja ni mogla biti vec zadovoljna. Nekaj razredov že v karanteni Minuli teden se jim je sis-tem poucevanja namrec starosti. Predmet javnega poziva so predvsem progra-mi neformalnega ucenja z namenom dvigovanja njiho­vih državljanskih, medkul­turnih in socialnih kompe­tenc ter programi usposab­ljanj in ucnih procesov za mlade, ki prispevajo k vid­nosti in razvoju mladinske­ga sektorja,« so zapisali na obcinski spletni strani. Poleg tovrstne podpore mla-dim pa na obcini skupaj z deležniki pripravljajo tudi dokument Strategija na po­drocju mladih in mladinske politike v obcini Kamnik 2021–2025. Zaradi epidemi­je je sodelovanje vseh vple­tenih nekoliko oteženo, a se srecujejo na platformi Zoom. Naslednje predvide-no srecanje bo v februarju. programov, ki jih organizi­rajo organizacije, ki imajo status organizacije v javnem interesu v mladinskem sek­torju. »Mladinsko delo je organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispe­vajo k lastnemu vkljuceva­nju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti. Progra-mi so namenjeni mladim od 15. do dopolnjenega 29. leta obrnil na glavo. »Predmetna uciteljica nam je sporocila, da je zbolela in je bila na te­stiranju pozitivna. V skladu z navodili NIJZ, kako ravna-ti ob potrjenem primeru okužbe s SARS-Cov-2 v za­vodu, smo izvedli vseh pet korakov. Uciteljica je pri poucevanju spoštovala vse previdnostne ukrepe, a je eden od kriterijev za opre­delitev visoko rizicnega tesnega stika tudi bivanje z oddelkom v zaprtem prosto­ru vec kot 15 minut, kar je za posledico imelo, da smo morali štiri oddelke prilago­jenega izobraževalnega pro-grama z nižjim izobrazbe­nim standardom (NIS) po- Prvi šolski dan so se ucenci lotili dela z veliko vnemo, brez želje po odmoru, in napredek je bilo moc ugotoviti že po petih dneh. slati v 10-dnevno karante-no,« nam je še pojasnila Ja­sna Lampe in dodala, da so iz previdnostnih razlogov za vse delavce, ki so bili v kakršnem koli stiku z ome­njeno, odredili testiranje, ki je bilo opravljeno v sodelo­vanju z ZD Kamnik. Pri vseh delavcih je bil izvid te­sta negativen. Testiranje so predlagali tudi vsem star-šem ucencev v karanteni. V šoli so se do 21. januarja tako šolali le najmlajši, ucenci prvega in drugega ra­zreda ter ucenci posebnega programa vzgoje in izobra­ževanja, vsi preostali pa se v šolo spet vrnejo v petek, 22. januarja. Zanimivosti Kriva je bila romanticna ideja Matter so trije fantje: Matej Tunja, Dario Nožic Serini in Luka Lah. Vsi sicer Kamnicani, ki pa že nekaj casa ne živijo vec v Kamniku. Dario in Luka sta se preselila v Ljubljano, Matej v Mengeš. Se pa radi vracajo na Perovo, Zikovo in na Duplico. Alenka Brun da se poznajo prakticno že so nas skupni interesi in vse življenje, saj se v manj-med drugim ljubezen do Kamnik – Dario in Matej sta šem mestu, kot je Kamnik, hip hop glasbe,« razložijo. stara 35 let, Luka je malce ljudje poznajo med seboj, Kot trojica, ki sliši na ime mlajši, ima jih 32. Pravijo, sploh vrstniki. »Povezali pa Matter, se pri kreiranju vse- bin ne opredeljujejo žanr­sko. »Vecji poudarek damo custvu doticne pesmi. Naša glasba je po formi in struk­turi najbližje rapu, po ideji in custvu pa blizu panku. Smo razmišljujoci posa­mezniki, ki nas zanima umetnost temnih kotickov sveta, kar osmišlja našo skupno vizijo. Poslušalcem rišemo svet, kot ga vidimo – od temacnih realnosti do peterpanovske sanjavosti, ki vliva pogum,« se glasi odgo­vor na vprašanje, kam se uvršcajo glede na glasbeni stil. Glede na poeticnost od-govora nas ni presenetilo, ko so temu še dodali, da – ceprav imajo skupne glasbe­ne vzornike in spoštujejo vsakega, ki si v oceanu glas­benega ne boji izstopati – je bila za nastanek skupine na prvem mestu kriva roman-ticna ideja svobodomiselne­ga življenja glasbenika. Sami ustvarjajo svojo glasbo Dario, Matej in Luka so sa­mouki. Znanje, ki ga želijo ali potrebujejo, dobijo na in-ternetu, razložijo. »Glede na to, da skladamo glasbo, ra­zumemo, kako delujejo raz­licni inštrumenti. Nihce pa nima glasbene izobrazbe ali recimo ne igra kitare. Ima pa Dario diplomo producen­ta elektronske glasbe, ki jo je pridobil s strani SAE in-stituta.« Vse pesmi, ki so jih uglasbi­li, so tako liricno kot glasbe-no avtorske, nadaljujejo. »Besedila so zelo ekspresio­nisticna, poslušalcu vse prej kot vsiljujejo ideološka stali-šca in so iz tega vidika mor­da rahlo nenavadna. Dotika­jo se medcloveških odnosov, popkulturnih referenc in kompleksnih emocij, s kate­rimi se srecuje posameznik. Pesmi vsebujejo veliko me-tafor, ki poslušalcu dopušca­jo lastno interpretacijo,« po­jasnijo. Pojejo izkljucno v slovenšcini, saj se v tem je­ziku najbolje izražajo in so nanj tudi ponosni. Radi imajo to, kar delajo Prosti cas, ki ga imajo, gre pri njih z roko v roki z de­lom. Radi imajo to, kar dela­jo, si pa seveda vzamejo tudi cas za ogled kakšne dobre serije, za druženje s prijate­lji. Daria in Mateja poleg glasbe zanimajo zgodo­vinski predmeti in artefakti, Luka pa se rad izobražuje na podrocju glasbene produkci­je in spremlja NBA. Peti album pred vrati Prvic so Matter nastopili marca 2015, prvi videospot pa izdali maja istega leta. Seveda glasbo ustvarjajo že mnogo dlje, a je pred tem niso delili z javnostjo. »Da smo zaceli resno ustvarjati, se lahko zahvalimo MC Ko­tlovnica, ki nam je omogocil prostor, kjer smo vzpostavili glasbeni studio. Ko pa smo glasbo dali na internet, je v njej potencial prepoznal Ra­dio Študent in tako se je za-cela naša glasbena pot.« Do-bili so vabilo Radia Študent za udeležbo na festivalu Tresk, kjer je fante presene­til pozitiven odziv publike in njihovo poznavanje besedil. Seveda jih poznajo tudi v Kamniku. Na domacih od­rih so nastopali že veckrat. V Kotlovnici, dvakrat na Kam­festu, v okviru decembrskih dogodkov na mestnem trgu in nazadnje so koncertirali v spletnem prenosu decem-bra lani iz kreativne cetrti Barutana v organizaciji Štu­dentskega kluba Kamnik. Trojica ima kar nekaj uspe­šnic, posneli so štiri albu-me. »Na vsako pesem in al­bum smo ponosni in vsak ima svojo zgodbo. Na pri­mer Amphibios je zacetek naše poti, ki nas združuje v eno entiteto, in zato so na naslovnici albuma združeni naši obrazi v en nov obraz. Mrk je po obcutkih podoben soncnemu vzhodu ali zaho­du in od tod tudi ime. Troglav pa kaže naš ponos v odnosu do Slovenije.« Zadnji album je Testament ljubezeni, še povedo. Na njem je trinajst pesmi, nas­tal je v sodelovanju z njiho-vim dobrim prijateljem in izvrstnim glasbenikom Gre­gorjem Kocijancicem. »Be-sedila crpajo navdih iz pe­smi Gregorjevega oceta, slo­venskega filozofa in pesnika Gorazda Kocijancica. Obrav­navajo razlicne domišljijske svetove in filozofske aspek­te. Od drugih naših albu­mov se razlikuje predvsem v tem, da je bolj spravljiv in manj surov,« opišejo fantje. Skoraj dokoncan je tudi že novi album, ki bo nosil le­tnico 2021. Veselijo se tudi casov, ko bodo ponovno lah­ko nastopali pred publiko. Kakšna pa je njihova publi­ka, vprašamo. »Naši poslu­šalci so zelo razlicni,« odgo­varjajo fantje. »Težko jih damo v en okvir. Najveckrat gre za svobodomiselne, raz­mišljujoce ljudi, ki se tako kot mi ne jemljejo pre­resno.« Od kod ime Matter Na vprašanje, od kod ime Matter (materija), izvemo, da jim je pri imenu pomagal prijatelj Aljaž Košir - Fejzo, ki je oblikoval plakat festiva-la Tresk v casu njihovega prvega nastopa. Ko jih je Ra­dio Študent povabil na na-stop, namrec imena skupi­ne še niso imeli. V pogovoru z Aljažem pa so govorili tudi o tem, da iz imena ne želijo nikogar/nicesar izkljuciti ter da glasba, ki jo ustvarja­jo, ni samo njihova, ampak od vsega in vsakogar, ki se z njo lahko poistoveti. »Mate-rija je vse, kar nas obkroža, in ime Matter se zato zdi na mestu,« sklenejo fantje opis. Jasna Paladin Kamnik – Ukrepi za zajezitev epidemije preprecujejo tudi vsakodnevno jutranjo telo­vadbo clanov Društva Šola zdravja, zato so se razmeram prilagodili. Posneli so film z vajami po metodi »1000 gi­bov«, ki je na ogled na kana­lu Šola zdravja vsako jutro ob 7.30 na Youtubu in številnih lokalnih televizijah. Vodena vadba Šole zdravja na malih zaslonih je zelo dobrodošla tudi za tiste, ki motivacijo sicer imajo, a se ne spomni­jo pravega zaporedja gibov, ali pa za tiste, ki se želijo na-uciti cesa novega in doslej še niso telovadili. ROK CIMERMAN S.P., STROJINCI 84, MARKOVCI Šola zdravja tudi doma Šport in rekreacija Odigrati bo treba brezhibno tekmo Odbojkarice Calcita Volleyja so v Sportklub prvi odbojkarski ligi za ženske pred zadnjo tretjino rednega dela državnega prvenstva v prepricljivem vodstvu, od 26. do 28. januarja pa jih v francoskem Nantesu caka drugi turnir skupine B lige prvakinj. Miha Štamcar »V Trevisu smo bili vsem me v Franciji, kamor bomo zoma trenutno na drugem trem ekipam v dolocenih šli že v nedeljo, tako da mestu, Nantes pa s tremi Kamnik – Pred prvim turnir-trenutkih enakovredni, ven-bomo imeli dovolj casa, da na tretjem. V lov za Ljubljancani in nadeja Sašo Štalekar, ki se je jem v Trevisu v zacetku de-dar sem imel obcutek, da se v miru pripravimo na »Turnir v Trevisu je bil za Mariborcani po letu dni igranja za Inns-cembra so bile aktualne slo-imajo one vseeno kakšno nasprotnice. O rezultatih ne nas dokaz o kakovosti naše bruck v prvi nemški ligi spet venske državne prvakinje do predstavo vec. Zato je proti razmišljamo, želimo pred-ekipe, predvsem pa, da smo Uspešno so v leto 2021 vsto-vrnil v Kamnik. zadnjega v negotovosti, ali takšnim ekipam treba odi-vsem prikazati dobro igro. sposobne tekme odigrati res pili tudi odbojkarji Calcita V soboto bodo Kamnicani, se ga bodo sploh lahko ude-grati resnicno brezhibno Tudi Nantes, ki je na papirju na visoki ravni. Proti Fener-Volleyja, ki so z dvema zma-ki so bili v letu 2021 uspešni ležile. Na sreco so bili zadnji tekmo, ce želiš doseci kaj najbolj premagljiv, je v Tre-bahceju smo prikazale, lah-gama v zadnji tretjini redne-tudi v srednjeevropski ligi, izvidi testov na koronavirus vec. V Italiji nam to ni v po-visu dokazal, da ima zelo ko bi rekli, najboljšo tekmo ga dela državnega prvenstva kjer so trenutno tretji, v do-negativni, tako da so v Italijo polnosti uspelo, delno tudi kakovostno ekipo, kar smo te ekipe do zdaj. To nam je ohranili korak z vodilnim macem prvenstvu gostili Sa­lahko odšle na dan svoje zato, ker je bilo pred turnir-ne nazadnje okusili tudi na lahko samo spodbuda in mo-ACH Volleyjem in Merkur-lonit Anhovo. prve tekme. Najboljša itali-jem kar nekaj negotovosti,« svoji koži,« pa je v napove-tivacija za turnir v Nantesu, jem Maribor. Do konca je še janska ekipa, domaci Coneg-se je prvega turnirja lige pr-dih previden Jemec. videle pa smo, da pomanj-pet krogov, aktualni državni liano, je bila za Kamnicanke vakinj dotaknil Aljoša Je-Kamnicanke so sicer v do-kljivosti na takšnih tekmah prvaki pa jim na prvem Ljutomercanke še drugic pricakovano premocna, tako mec, trener kamniških od-macem prvenstvu samo še ne sme biti prakticno nikjer. mestu bežijo za štiri tocke, premocne kot tudi za francoski Nantes bojkaric, ki bodo do odhoda povecale prednost pred Vsaka tocka šteje in vsaka tri vec pa imajo Mariborca-Po vec kot mesecu dni od-in Fenerbahce. Zato pa so v Francijo v domacem pr-svojimi najbližjimi zasle-tocka lahko prevesi tehtnico ni. mora je s prvenstvom v 1.B bile varovanke Aljoše Jemca venstvu v soboto igrale le še dovalkami in so na dobri na eno ali drugo stran. Dob-»Še vedno smo v igri tudi za DOL za ženske nadaljevala na drugi tekmi trd oreh za z Ankaranom. poti, da bodo koncnico, ro in odlocno moraš odigrati prvo mesto po rednem delu tudi druga ženska ekipa Cal-Turkinje, ki so jim odvzele »Cilji so podobni kot že na ceprav morajo do konca re-prav pri vseh elementih igre, državnega prvenstva. Raz-cita Volleyja. V pomembni tudi en niz, brez njega pa so prvem turnirju. Želimo na-dnega dela prvenstva odi-držati konstantnost in se bo-pored je kar ugoden, saj z tekmi v boju za drugo mesto ostale v zadnji tekmi turnir-rediti še korak naprej, prika-grati še sedem tekem, za-riti do konca. Morda spet Mariborcani igramo v gos-je morala še drugic v letošnji ja z Nantesom. Ceprav so se zati še boljšo igro, odvisno cele s prvega mesta. Še bolj osvojimo kakšen niz, seveda teh, z Ljubljancani pa doma, sezoni priznati premoc Ljut­domov vrnile brez osvojene pa bo tudi od tega, koliko prepricljiv je v italijanskem pa se morebitne zmage prav sicer pa smo vse tri ekipe na omera. Tokrat v gosteh, že v tocke, pa so dokazale, da so nam bodo nasprotnice dovo-državnem prvenstvu tako ne bi nihce branil,« pa približno enaki ravni, tako soboto pa jih caka še eno go-sposobne igrati tudi proti lile igrati. Tukaj moramo Conegliano, ki v 17 tekmah so želje Katje Mihevc, ki že da bodo resnicno odlocale stovanje, ko se bodo pomeri­najboljšim evropskim eki-biti realni. Zdaj se lahko bolj še ni izgubil, medtem ko je peto sezono nosi dres Calcita malenkosti,« se napredova-le z ekipo Murexin-Kema pam. v miru pripravljamo na tek-Fenerbahce z dvema pora-Volleyja. nja na prvenstveni lestvici Puconci. Najvztrajnejši z vec kot tristo vzponi Številni pohodniki k cerkvi sv. Primoža so se tudi v minulem letu sto-, dvesto- in celo vec kot tristokrat povzpeli na priljubljeno izletniško tocko, ki že vrsto let združuje pohodnike na Kamniškem pa tudi iz okoliških obcin. Aleš Senožetnik vsak dan v minulem letu, Prejemniki zlatih medalj ceprav je nekaterim do tega Vsaj tristo vzponov so med cilja zmanjkalo le nekaj po-Stahovica – Leto, ki je za ženskami zbrale: Mira Str­ hodov. Žibert, Matej Omovšek, Fartek, Tina Kravnja, An-nami, je neizbežno zazna- mole, Anica Leban, Jolanda movala epidemija covida-19, Med dolgoletnimi pohodni-Miha Bohorc, Janez Osol-dreja Berlec, Sandra Pla­ Štendler Alic, Sonja Crnko­ cami na Sv. Primož je tudi nik, Lojze Peterlin, Janez huta, Jožica Vidic, Helena ki še naprej kroji življenje vic, Marija Kovic, Zalka Ko- Anica Leban iz Stahovice, ki Gradišek, Milan Galin, An-Mejac, Tatjana Sršen, An-tudi na podrocju rekreacije. ritnik, Mira Gradišek in Po-Tako so nekateri pohodniki je letos zbrala 332 vzponov. drej Resnik, Janez Tonin, dreja Carman, Nina Eržen lona Martinjak. Kot pravi, je tokrat prevlado-Ivan Sivec, Darko Škofic, in Mateja Medved. k cerkvi sv. Primoža tudi za- Med moškimi bodo zlato val nekoliko drugacen obcu-Bojan Maucic, Selman Ka-V moški kategoriji bodo bro-radi omejitev gibanja zbrali medaljo za vec kot tristo kakšen pohod manj kot obi-tek, saj je bila zaradi epide-bashaj, Miro Zajc, Franc naste medalje prejeli: Dani- vzponov prejeli: Irfan Begic, mije okrepcevalnica, ki jo Griljc, Janez Tušek in Janez jel Golic, Sreco Burja, Boris cajno. V zacetku januarja so Darko Medved, Dušan Ce­ vodi Peter Uršic, zaprta, po-Rus. Pavšin, Mirko Golic, Alex po navadi podelili priznanja sen, Marjan Strmole, hodniki pa so se držali bolj Podgoršek, Božo Pilic, Ja­in simbolicne nagrade naj- Gašper Škarja, Ilija Simic vsak zase. »Pred epidemijo nez Marolt, Janez Sušnik, vztrajnejšim pohodnikom Karpara, Peter Bezjak in Prejemniki bronastih preteklega leta, tokratno pri-se nas je vcasih, še posebno Andrej Kocar, Dragan Ad- Bolha, Brane Potocnik in medalj reditev pa je vsaj za zdaj od-ob koncih tedna, zbrala vec-žic, Janez Jerin, Emin Be- Tone Gradišek. nesla epidemija. Kljub temu nja veckrat niso smeli zapu-ja drušcina, s katero smo Vsaj stokrat so se na vrh hric, Robert Vrankar, Jože Peter Uršic, ki že leta bdi stiti obcine. Kljub temu spili kakšen caj, kakšno rek-povzpele Simona Remšak, Šunkar, Gregor Kosec, Pri- Prejemniki srebrnih nad organizacijo prireditev, bomo poskušali tudi tem li in se malo pohecali. Tok-Suzana Zupancic, Slavka mož Žmavc, Matjaž Juntez, medalj upa, da se bodo spomladi dati nekaj za spodbudo,« rat pa je bilo drugace,« nam Vodlan, Anja Jerin, Brigita Sande Jankovski, Franc razmere vsaj toliko umirile, nam je povedal Uršic. Števil-je o letošnji izkušnji poveda-Srebrno medaljo bodo za Zore, Damjana P. Cvirn, Zajc, Vlatko Vezenkov, Bor da bodo priznanja lahko po-ni pohodniki k sv. Primožu la Anica, ki dodaja, da si ob vsaj dvesto pohodov na vrh Maja Komatar, Mira Šun-Bohorc, Marjan Stele, Mar-delili. namrec prihajajo tudi iz vseh pohvalah pohodnikom Sv. Primož prejele: Tina Si-kar, Fani Alpner, Maša tin Vodlan, Pavel Cvirn, »Tudi letos so Kamnicani okoliških obcin, nekateri najvecjo pravzaprav zasluži tar, Saša Bohorc, Joži Tonin, Pavšin, Mira Golic, Martina Marko Žmavc, Vinko Lužar, zavzeto zbirali vzpone, tisti, celo iz Kranja ali Ljubljane. Peter Uršic, ki že vrsto let Anica Grilj, Nežka Tavcar, Hlastec Vodlan, Renata Ko-Rudi Vidic, Stane Mejac, ki so doma iz drugih obcin, Epidemija je botrovala tudi skrbi za pohodnike in je za-Joži Hlastec, Tanja Vrhov-sec, Sonja Sivec, Mojca Ko-Domen Šetrajcic, Matjaž pa so bili nekoliko prikrajša-temu, da tokrat ni bilo poho-služen za to, da vselej vse nik in Helena Bogataj. V želj, Branka Žmavc, Bojana Kolenc, Tomaž Alic, Svit Bo-ni, saj zaradi omejitev giba-dnika, ki bi se na vrh povzpel poteka tako, kot mora. moški konkurenci pa Vinko Loboda, Darja Pogacar, Nina horc in Mitja Ogrinec. Zanimivosti Povabilo na kavo s smetano Natalija Pavlic iz Podgorja je svojo prvo knjigo izdala pri štiriinštiridesetih letih, tik pred izidom pa je že njena cetrta, z zanimivim naslovom Kava s smetano. Pravi, da je pisanje njen hobi, a hkrati prežema vsa podrocja njenega življenja. Jasna Paladin Podgorje – Dvainpetdesetle­tna Natalija Pavlic je vse prej kot navadna mama in go-spodinja. Po poklicu je sre­dnja medicinska sestra, za­poslena na Psihiatricni kli­niki Ljubljana. Že vse življe­nje živi v Podgorju, kjer si je ustvarila tudi družino; z možem imata štiri zdaj že odrasle otroke. »Ne maram pospravljati, rada pa kuham in pecem. Za rože ne znam skrbeti, a z veseljem tecem, plavam in kolesarim. Zad­nje case so mi najbolj v nav­dih sprehodi s crnim labra­dorcem Lokijem,« jedrnato in iskreno opiše sama sebe, pri tem pa posebej poudari svojo ljubezen do pisane be-sede. »Odkar pomnim, sem ocarana nad svetom pisane besede. Pisati sem zacela, ko so družinske razmere to dopušcale,« zacne. Leta 2012 je izdala svojo prvo knjigo z naslovom Pasti zaznave, ki je zbirka zgodb s podrocja psihiatrije. V njej na poljuden nacin poskuša prikazati svet skozi oci ljudi, ki se srecajo z eno izmed du­ševnih motenj. Štiri leta kas­neje je knjižne police oboga­tila knjiga Tekaški dnevnik cisto navadne gospodinje, ki je po žanru mnogo bolj navi­hana. Z bralci namrec deli svoje nebogljene tekaške za-cetke in veliko radost, ki ji jo je prinesel spremenjeni na-cin življenja. V tretji knjigi, ki je luc sveta ugledala lan­sko leto, brez dlake na jeziku opiše tegobe in radosti odlo-citve za novega pasjega dru­žinskega clana. Prirocniku, ki sta ga napisali skupaj s kinologinjo Alenko Suncic Jenko, sta dali naslov Pasjes­lovje po domace. Tik pred izidom pa je njena cetrta knjiga, tokrat roman, ki bo nosil naslov Kava s smetano. Kaj prinaša vaša cetrta knji­ga? V dveh prepletenih delih ro­man odstira pogled na soo-canje z minljivostjo. V prvem delu obicajno življe­nje 45-letne Ane Macek bre­zupno in neusmiljeno osvet­li kruta diagnoza – rak. De-vet mesecev spremljamo njeno pot, njeno borbo, ža-lost, jezo, upiranje, spreje­manje in transformacijo. Življenjsko zgodbo Anine prijateljice Neže Slavec spoznavamo v drugem delu. Razpeta med pristnim doži­vljanjem narave in zdravil­nih energij ter željo po spre­jetosti v »normalni svet« se odloci za svet trdnih dejstev in postane osnovnošolska uciteljica. A življenje jo pre­ko hudega trpljenja, ko mora zapustiti svojega moža in desetletnega sina, usmeri po trnovi poti nazaj v to, za kar je bila rojena – da socut-no pomaga drugim na svoj edinstven nacin. Knjiga nas sooca z našo lastno minlji­vostjo. Bližina smrti je bole­ce poživljajoca, kot (pre) mocna crna kava. Našo za­znavo spravlja skoraj do vr­toglave višine. Nežna sladka smetana poskuša to omiliti, osmisliti. Nakazuje belino onstranstva in išce odgovore o tistem – nekaj vec. Kava s smetano nas ponese v svet malih ljudi z njihovimi majhnimi in malo vecjimi problemi. V svet ljudi, ki jih srecujemo vsak dan in ki gredo mogoce kar nekako mimo nas – neopaženi … Foto: osebni arhiv »Roman Kava s smetano izdajam v samozaložbi. Cutim, da sedaj to zmorem. Ustvarjala sem ga deset let in je moje življenjsko delo. Moram pogumno stati za njim. Pisanje je bilo bolece, saj se v njem odkrito soocam z lastno minljivostjo, iskanjem smisla – tistega 'nekaj vec' – in kje najti uteho, ko se ti zgodi najhujša možna stvar.« ti leta in leta navdiha. Dobro je, da ustvarjalnost zori, ce-tudi vec let. To bogati ustvar­jalca in izdelek. Se pa tru-dim posodobiti, imam FB-in spletno stran, znam celo posneti video in ga naložiti na YouTube. Videti je, da imate sreco z za­ložbami, saj so vas podprle pri prvih treh knjigah – bo tudi cetrta knjiga izšla v za­ložbi? Kako ste jih kot novin­ka prepricali za sodelovanje? Res bi lahko rekla, da imam kar sreco z založbami, saj sta mi dve založbi izdali tri knjige. A roman Kava s smetano izdajam v samoza­ložbi. Cutim, da sedaj to zmorem. Ustvarjala sem ga deset let in je moje življenj­sko delo. Moram pogumno stati za njim. Pisanje je bilo bolece, saj se v njem odkrito Lokalna novica je kraljica Gorenjski glas je najbolj bran regionalni casopis v Sloveniji, ki izhaja že 74. leto. Raziskava branosti kaže, da vsako številko Gorenjskega glasa prebere kar 65.600 bralcev, branost pa še vedno narašca. Tudi v letu 2021 bo casopis v vaše domove vsak torek in petek prinašal gorenjske novice, ki jih ne morete najti nikjer drugje, veckrat mesecno bo obogaten še z zanimivimi tematskimi in lokalnimi prilogami. Vabimo vas, da tudi vi postanete del naše velike družine narocnikov! Narocniki Gorenjskega glasa so pri placilu letne narocnine deležni 25 odstotkov popusta, pri polletnem 20 odstotkov, pri rednem mesecnem placilu pa 10 odstotkov popusta. Vse informacije o narocnini so vam na voljo po telefonu št. 04/201 42 41 ali po elektronski pošti: narocnine@g-glas.si. Pravite, da vas svet pisane besede spremlja že od nek­daj. Kako to, da ste se – v povezavi s tem – odlocili za poklic medicinske sestre? Svet pisane besede naj bi bil uravnotežen z resnicnim življenjem in odnosi med ljudmi, potem lahko oba svetova eden drugega boga­tita. Rada imam ljudi, zani­majo me njihove zgodbe, in ce se le da, z veseljem poma­gam po svojih zmožnostih. Vecina tistih, ki se danes želi izražati s pisano besedo, piše bloge, uporablja druž­bena omrežja … To se zdi precej bolj preprosto kot pa napisati knjigo. V cem vi vi-dite razliko in zakaj ste se odlocili za knjige? Poskušam živeti tako, da v prostem casu delam stvari, za katere se sama odlocim. Sem pac »retro« gospa, še iz onih drugih casov, in mi ti-skane knjige ogromno po­menijo. Ne sprašujem se, ali je vredno v eno knjigo vloži­soocam z lastno minlji­vostjo, iskanjem smisla – tistega »nekaj vec« – in kje najti uteho, ko se ti zgodi najhujša možna stvar. Upam, da mi je uspelo vse to prežeti z ljubeznijo do življenja in s spoštovanjem do razlicnih poti, ki jih ljud­je ubiramo v življenju, da bo za bralce to res pozitivna iz­kušnja. Vaše štiri knjige si med se­boj ne bi mogle biti bolj raz­licne. Kateri žanr vam je si­cer najljubši in cesa se še nameravate oz. želite lotiti v prihodnje? Še sama sem presenecena, kam me hote ali nehote za­pelje pisateljski navdih. Ob­cutim prijetno svobodo, da se mu lahko prepustim, in k sreci imam službo, da si to lahko privošcim. Ne omeju­jem se z žanrom, enostavno živim in še kaj napišem o tem. Pisateljski nacrti? Do-govarjam se sama s sabo, da bi pa mogoce res lahko že nehala nadlegovati ljudi s svojo pisarijo … pa tisti pišo-ci del mene kar vztraja in ne neha trositi stavkov … Napi­sano imam krajšo knjigo o precej tipicni slovenski dru­žini, zacela sem pisati kolu­mno o … no, to naj za zdaj ostane skrivnost, ker še ne vem, kam me pelje, ce me sploh kam ... se bom pustila presenetiti. Koliko knjig mesecno pre­berete in koliko kilometrov pretecete? Oh, prešla sem že leta, ko sem se mogoce celo prevec ukvarjala s številkami. Meni osebno številke ne prinesejo zadovoljstva. Raje povem, da berem veliko in z užit­kom ter sem v naši kam­niški knjižnici redna gostja. Zame je obisk knjižnice še vedno praznicen dogodek – vse tiste knjige tam so zame, da doživim nekaj novega, dobim vpogled v drug svet … Glede športne rekreacije je pa tako, da sem športno uro že zdavnaj vrgla skozi okno, ker mi je kazala, da sem vsak dan starejša in nic hitrejša. Nikakor mi ni znala pokaza-ti, kar sem sama cutila – da vcasih skoraj letim, da mi gibanje ucinkovito precisti glavo, pospeši pretok navdi-ha ter seveda pomlajuje (smeh). Rada tekam po naši vasi s svojim crnim labra­dorcem Lokijem, ko prideva domov, pa pišem v ritmu njegovega smrcanja. Obcas-no kolesarim in trenutno ko­maj cakam, da bodo spet odprli bazene, da bom lahko plavala. Vaša življenjska pot nosi tudi sporocilo za vse ženske, mame, ki si ne znajo ali ne morejo vzeti casa zase. Bi se danes vsega tega ustvarjanja in športnega udejstvovanja lotili prej ali vse pride ob svojem casu? Vsaka stvar pride ob svojem casu in ni pametno prehite­vati. Družina je najpo­membnejša in treba se ji je posvetiti. Ampak otroci rastejo in mama lahko zaži-vi na novo tudi v kakšni dru­gi vlogi, ce si to želi, seveda. Ne obstaja en recept za vse, vsaka ženska mora sama pri sebi ugotoviti, kaj je zanjo prav. Bodimo si pri tem v oporo in spodbudo. Zanimivosti Prisotni že cetrtino stoletja Carobni vrticek poleg domacinov poznajo tudi Ljubljancani in obiskovalci od drugod, najbolj ponosni pa so v slašcicarni na to, da se njihovi obiskovalci vedno znova vracajo in je številnim obisk postal tedenska ali celo dnevna rutina. Letos bo slašcicarna praznovala že petindvajset let delovanja. Alenka Brun Kamnik – V slašcicarni Ca­robni vrticek pripravljajo dnevno sveže torte, kremne rezine, indijancke, ježke in delajo svoj sladoled. Priprav­ljajo tudi torte po narocilu za posebne priložnosti, loti­jo se tudi presnih tort. Eno poskusimo in smo prijetno preseneceni: res je dobra. Obiskovalci najbolj pohvali­jo njihovo kremno rezino, nekaterim se zdi celo boljša od blejske. Ni presladka, pripravljajo pa jo na tradici­onalen nacin. Slašcicarno so odprli leta 1996 »Do ideje o slašcicarni je prišlo povsem po nakljucju. Moj brat je bil lastnik neiz­korišcenega poslovnega prostora na Novem trgu in smo tako zaceli prakticno iz nic. Na zacetku nam je z nas­veti pomagal tudi znani, žal že pokojni kamniški slašci­carski mojster Štefan Poga-car. Slašcicarno smo odprli novembra 1996, torej bomo letos praznovali že 25 let de­lovanja,« razlaga Tomaž Vrtacic, ki je po izobrazbi si­cer strojnik. Nadaljuje: »Ni­koli si nisem mislil, da se bom kdaj ukvarjal s pripravo slašcic. Z leti sem se vsega naucil, samo pisanje napisov na torte mi ne gre najbolje od rok. (smeh) Je pa seveda naša slašcicarka Saša moj­strica za vse, kar se tice priprave sladic; za strežbo, pripravo sladoleda in še tisoc drugih malenkosti pa poskr-bi Tamara. Obe sta v Vrticku zaposleni že slabih dvajset let, torej smo res že skoraj družina. Pri strežbi nam ob­casno pomagajo študentke, seveda pa je tudi moja druži­na tesno povezana s poslom: žena skrbi za racune, doku­mente in podobno, starejša hci je dolga leta ob študiju z velikim veseljem delala v strežbi, sedaj se je zaposlila v svojem poklicu kot mlada zdravnica, mlajša hci pa pri­skoci na pomoc, kadar ji to omogocajo študijske obve­znosti in urnik treningov.« Klasicnih sladic v vitrini ne manjka. Izbirate lahko med dnevno svežimi tortami, kremnimi rezinami, indijancki, ježki, delajo tudi svoj sladoled in okusne presne torte. v BELA IN CAROBNI GOZD (23.del) Pojasnilo Jasna Paladin Tunjice – V prejšnji številki Kamnican-ke smo v clanku z naslovom Gasilcem kame-re za snemanje voženj pov­zeli sporocilo za javnost Za­varovalnice Triglav, v kate-rem so zapisali, da so eno od kamer za snemanje inter-vencijskih voženj prejeli tudi gasilci PGD Tunjice. Ta clanek je presenetil tudi tunjiške gasilce, saj se je iz- Kamniški sudoku V Carobnem vrticku pripravljajo dnevno sveže slašcice. Letos bodo praznovali že petindvajseti rojstni dan. Carobni vrticek poleg doma-cinov poznajo tudi Ljubljan-cani in obiskovalci od dru-god, najbolj ponosni pa so v slašcicarni na to, da se nji­hovi obiskovalci vedno zno­va vracajo in številnim je obisk postal tedenska ali celo dnevna rutina. Vztrajajo in ohranjajo ponudbo Prisotnost novega koronavi­rusa je tudi v Carobnem vrticku povzrocila spre­membo in iskanje nacinov prilagajanja hitro spremi­njajoci se situaciji. Spomla­di je bila slašcicarna dober mesec dni zaprta, sedaj je možen osebni prevzem. »Obiska je precej manj kot obicajno in seveda so nižji tudi prihodki. Ampak zara­di naših zvestih obiskoval­cev vztrajamo in ohranjamo obicajno ponudbo,« je navkljub vsemu optimisti-cen Tomaž. kazalo, da kamere niso pre­jeli in da je prišlo do nespo­razuma. Kot nam je poveda-la predsednica PGD Tunjice Darja Slana, so od Zavaro­valnice Triglav decembra prejeli donacijo – sredstva preventive – v višini 3600 evrov, s katerimi so nabavili opremo za osebno zašcito štirih operativnih gasilcev (intervencijsko obleko, za-šcitne rokavice, celade in ce­vlje). Bela @volkuljaBela Prireditve, zahvale Prireditve v januarju in februarju Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Ce želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesecniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka. Številne druge prireditve v obcini Kamnik najdete na uradni spletni strani Obcine Ka­mnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v ja­nuarju? ter tudi v elektronskem mesecniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. DOM KULTURE KAMNIK Petek, 22. januarja, ob 9. uri, v živo na kanalu KUOD Bayani na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu KUOD Bayani in Glam Squad: Tribal fusion z Nerliso Osmicevic Tecaj plesa tribal fusion Tribal Fusion je moderna razlicica orientalskega plesa, ki se je razvila v ZDA konec 90. let prejšnjega stoletja. Tribal fusion dovoli fuzijo vsakovrstnih plesnih stilov, kostumov, glasbenih zvrsti in kultur, nje-gov temelj pa je precej eksaktna tehnika giba. Vstop na spletni dogo­dek je brezplacen! Petek, 22. januarja, ob 18. uri, v živo na platformi SIMS, Studio Gledališca Ane Monro Gledališce Ane Monro: Majdina vecerna šola na daljavo Vecdimenzionalna izkušnja ulicne umetnosti z domacega kavca Majda je upokojena uciteljica matematike iz Mengša in prisrcna, an-gažirana ter agresivna mirovnica, ki zbira podpise za prepoved vojne v Sloveniji, pogosto prebira ustavo in najraje razmišlja s svojo glavo. Veliko ve o clovekovih pravicah in recikliranju, poucila pa vas bo tudi, kako se zavarovati pred atomsko bombo. Prisotnost pri pouku je brezplacna, se pa priporocamo za vašo podporo. Vstop na spletni dogodek je brezplacen! Torek, 26. januarja, ob 9. uri, v živo na kanalu PK Šinšin na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu Performativna jutranja telovadba s Plesnim klubom Šinšin Šinšinove vaditeljice vas bomo vsak torek ob 9. uri popeljale skozi širok izbor plesnih in skupinskih vadb. V 30-minutni sekvenci boste predihali svoje telo in duha z razlicnimi vadbenimi metodami. Vstop na spletni dogodek je brezplacen! Policijska kronika Spletna prevara Obcanka je podala prijavo kaznivega dejanja goljufije preko elektronske pošte. Od neznanca je namrec prejela obvestilo, v katerem ji je lažno prikazoval, da je prejela dedišcino po pokojnem sorodniku iz Kanade, za katero je na bancni ra-cun fizicne osebe zaradi stroškov postopka nakazala vecjo vsoto denarja, vendar kljub temu ostala brez premoženja. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno dr­žavno tožilstvo. Intervencija v Godicu Policisti so morali posredovati ob sporu med zakoncema, ki sta v locitvenem postopku in sta se poskušala pogovoriti glede sporazumne locitve in delitve premoženja. Kršitelj je nato bivši ženi izrekel nekaj žaljivih besed, za katere bo izpraznil denarnico, po zakonu o javnem redu in miru, prav tako pa bo s strani policistov napisan dopis na pristojni cen­ter za socialno delo. Vlom v stanovanjsko hišo Policisti so na Križu obravnavali vlom v stanovanjsko hišo, kjer je neznani storilec na vzvod skozi balkonska vrata v pritlicju vlomil v hišo, iz katere ni nicesar odtujil. Sledi zbi­ranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Tatvina denarnice z vsebino Neznani storilec je na avtobusu, ki je vozil na relaciji Ljublja­na–Kamnik potniku odtujil denarnico z vsebino. Sledi zbira­nje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožil­stvo. Kršitev odloka po zakonu o nalezljivih boleznih Policisti so v Kamniku obravnavali dva mladoletnika. Ugoto­vljeno je bilo, da sta omenjena kršila odlok vlade, saj sta bila brez tehtnega razloga zunaj po 21. uri. Seznanjena sta bila starša, sledi obdolžilni predlog. Tatvina artiklov v Supernovi Neznani storilec je v trgovini Big Bang v trgovskem centru Supernova v Kamniku odtujil vec artiklov in nato odšel. Sle­di zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno držav-no tožilstvo. Prižgimo bližino Pred decembrsko sejo obcinskega sveta so kamniški skavti prinesli plamen luci miru iz Betlehema. Aleš Senožetnik Kamnik – Plamen luci miru je sprejel kamniški župan Matej Slapar, kar so si po vi-deokonferenci, kakor je pote­kala seja obcinskega sveta, ogledali tudi svetniki. Luc miru iz Betlehema je medna­rodna dobrodelna akcija, ka­tere nosilec pri nas je Zdru­ženje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, partner-ske organizacije pa Zveza ta­bornikov Slovenije – nacio­nalna skavtska organizacija, Zveza bratovšcin odraslih katoliških skavtinj in skavtov ter clani Slovenske zamejske skavtske organizacije. Sporo-cilo tokratne poslanice je bilo Prižgimo bližino!, ki nas poskuša spomniti, da sta ljubezen in bližina v teh nekoliko tesnobnih casih kljucnega pomena, saj vsako dejanje, ki izkazuje bližino ali dobroto, danes še veliko bolj sveti in vliva upanje. »Naš svet je povsem isti kot vceraj, ta cas je le pokazal, kakšen je v resnici. Dalec smo si, že dolgo, in si od strahu ne upamo priti bližje. Zato vam prinašamo luc, saj je luc tista, ki ogreje, tista, ki pomiri, tista, ki nas približa. Ko namrec v temi nekomu osvetli obraz, ta ni vec strah, ampak clovek,« sta med drugim ob predaji luci pove­dala kamniška skavta. Otroke znova obiskal Dedek Mraz Simon Golob Crna – Kot vsako leto je tudi konec leta 2020 otroke v krajevni skupnosti Crna pri Kamniku obiskal Dedek Mraz. Tokrat sicer nekoliko drugace kot prejšnja leta, saj je tudi na delovanje Dedka Mraza vplivalo stanje, kate­remu smo prica zaradi koro­navirusa. A kljub nekoliko težjim razmeram je v nede­ljo, 27. decembra, pred ga­silskim domom na Gozdu otroke z obmocja krajevne skupnosti Crna obiskal in obdaril Dedek Mraz. Vsem spremembam in prilagodit­vam navkljub pa je glavno, da je njegov prihod narisal nasmehe na otroške obraze in jim polepšal tudi tokratni praznicni cas. Petek, 29. januarja, ob 9. uri, v živo na kanalu KUOD Bayani na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu KUOD Bayani in Glam Squad: Orientalski ples z Natašo Kocar Tecaj orientalskega plesa Orientalski ples je eden najbolj priljubljenih plesov za ženske po vsem svetu. V društvu KUOD Bayani iz Kamnika se mu povecajo že 16 let. Svoje znanje in navdušenje nad plesom delijo na tecajih, delavnicah in nastopih, tokrat pa ga bodo delile z vami. Vstop na spletni dogodek je brezplacen! Petek, 5. februarja, ob 9. uri, v živo na kanalu KUOD Bayani na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu KUOD Bayani in Glam Squad: Burleska z Uršo Percic Tecaj burleske in kabareta Burleska je odlicna vadba za vse, ki se želite pocutiti odlicno v svoji koži. Vstop na spletni dogodek je brezplacen! KIKŠTARTER Sreda, 27. januarja, ob 18. uri, KIKštarter KIK OFF online pogovor z Anjo Korenc Vstop na spletni dogodek je brezplacen! Na prvem KIK OFF online pogovoru bomo spoznali podjetnico in oblikovalko Anjo Korenc. Anja se je specializarala za oblikovanje em-balaže, predvsem za prehrambno industrijo, podpisana pa je tudi pod svoja dva prehrambna izdelka in blagovni znamki, ki sta na voljo zu­naj naših meja, in sicer I like tofu ter Bitchy club. Na predavanju bomo spoznali: Anjino podjetniško in oblikovalsko pot, kako se osredotoca-ti le na en segment v poslu, kako se uciti na napakah, kako vztrajati in uspešno delovati med krizami, kako razviti svojo blagovno znamko, kako uspešno sodelovati z narocniki ... Povezavo do Zooma bomo poslali 15 minut pred dogodkom. Prijave so obvezne. Vec informacij: info@kikstarter.si. Poškodovani sankac Na Veliki planini so policisti posredovali ob nezgodi, v kate­ri se je poškodoval sankac. Ugotovljeno je bilo, da se je san­kal z Male planine proti Kisovcu, pri tem pa je zapeljal na grbino in padel ter si pri tem poškodoval. Na kraju nezgode ga je oskrbel GRS Kamnik in ga z reševalnimi sanmi pripe­ljal do Kranjskega Raka. Povozil divjad S strani obcana smo bili obvešceni, da je na cesti iz smeri Laniš proti Tunjiški Mlaki trcil v divjad in poškodoval vozilo. Voznik je izpolnjeval vse pogoje za vožnjo v cestnem pro-metu. Izdano mu je bilo obvestilo o odstopu od ogleda pro-metne nesrece. Prav tako je bila o dogodku obvešcena pri­stojna lovska družina. Najden denar na bankomatu Obcan iz Kamnika je na bankomatu pri trgovini Tuš na Lju­bljanski cesti našel denar. Napisan je bil zapisnik o najdenih stvareh in izvedena poizvedba o lastniku. Intervencija v Šmarci Policisti so morali posredovati v Šmarci, kjer so se sprli so-sedje in kršil javni red in mir s tem, da so se žalili. Kršitelju je bil na kraju izdan placilni nalog zaradi kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru. Ponovno najden denar na bankomatu Obcan iz Kamnika je na bankomatu pri trgovini Mercator na Kovinarski cesti našel denar. Napisan je bil zapisnik o najdenih stvareh. Ce se ne najde lastnik, sledi hramba de­narja. Poškodba turnega smucarja na Veliki planini Policisti so na obmocju Velike planine obravnavali dogodek, kjer se je poškodoval turni smucar. Ugotovljeno je bilo, da se je turni smucar poškodoval v bližini Gradišca. Imenovani je bil oskrbljen s strani GRS Kamnik in s helikopterjem od­peljan v UKC Ljubljana. Sledi zbiranje obvestil. ZAHVALA V 92. letu starosti se je poslovila Lucija Jerin rojena Podjed, iz Podgorja pri Kamniku Od nje smo se poslovili v sredo, 16. decembra 2020, na kamniških Žalah. Vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, se najlepše zahvaljujemo. Vsi njeni ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vecno ostal. Poslovila se je mama, babica in sestra Marija Mlinar z Velike Lašne Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecene besede sožalja. Po-sebna hvala g. župniku Gašperju Mavku, sosedom za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem in Komu­nalnemu podjetju Kamnik. Hvala vsem, ki ste našo dra-go Marijo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Zahvale JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 K omunalno podjetje Kamnikd.o.o. ODPADNE VODE: 041 326 256 Cankarjeva 11, 1241 Kamnik VZDRŽEVANJE OBCINSKIH CEST: 031 625 524 24 UR NA DAN POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 Merilo naše uspešnosti jezadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK Zahvale, osmrtnice Žalost in hvaležnost lahko izrazite z objavo osmrtnice ali zahvale v razlicnih velikostih. Narocila sprejemamo po telefonu: 04/201 42 47 ali e-pošti: malioglasi@g-glas.si Vožnja z motornimi sanmi je prepovedana Policisti so do sredine januarja izdali tri globe zaradi nedovoljene vožnje z motornimi sanmi v naravnem okolju. Jasna Paladin Velika planina – Zimska idi-la na Veliki planini je na pla-no zvabila številne ljubitelje narave, žal pa so bili mnogi ob tem tudi slabe volje. Mir namrec kalijo vozniki mo-tornih sani, ki dirjajo po pla­nini, povzrocajo hrup, plaši­jo divjad in unicujejo teka­ljenja s strani obcinske uprave ter v primerih inter-vencije. A ljubitelji dirkanja na motornih saneh si užit­kov na snegu ne pustijo vze-ti, saj številni pohodniki po­rocajo o njihovi objestni vo­žnji. Ker so kazni smešno nizke, se verjetno požvižga­jo tudi na nadzor. Kakšen je ta to zimo in koliko kazni so ške proge. Ne gre le za že izrekli, smo povprašali muho pohodnikov in turnih policiste. »Izdane so bile tri smucarjev, ki sankacev ne bi globe zaradi nedovoljene vo- Vožnja z vsemi vozili na motorni pogon, tudi motornimi sanmi, je prepovedana na obmocju Velike, Male in Gojške planine, razen po cesti do Kisovca, Podkrajnika, Mackinega kota in Dola. Za parkiranje na Rakovih ravneh je treba placati sedem evrov. Za red in pretocnost skrbijo tudi clani AMD Kamnik. marali, pac pa je treba pou­dariti, da je vožnja z motor-nimi sanmi na Veliki plani­ni prepovedana. To prepove­duje Zakon o ohranjanju narave, jasen pa je tudi ob­cinski odlok, ki prepoveduje vožnjo z vozili na motorni pogon na obmocju Velike, Male in Gojške planine, ra-zen po cesti do Kisovca, Podkrajnika, Mackinega kota in Dola. V obcinskem odloku pa je še posebej pou­darjeno, da je vožnja z mo-tornimi sanmi prepovedana, razen za potrebe oskrbova­nja objektov po predhodni pridobitvi ustreznega dovo­žnje z motornimi sanmi. Nadzor nad tem je otežen zaradi hitrosti in možnosti vožnje sani tudi po dokaj ne­dostopnih terenih, se pa ta nadzor in ukrepi vsekakor tudi izvajajo,« nam je v od­govoru zapisal predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Ljubljana Tomaž Tomaževic. Ker se s to problematiko na planini soocajo vsako leto, bo nadzor treba poostriti ali pa povišati kazni, še bolje pa bi bilo, da bi vozniki motor-nih sani sami spoznali, da naravno okolje njihovemu pocetju ni namenjeno. Sneg povzrocil tudi nekaj škode Jasna Paladin Kamnik – Obilno sneženje ob koncu minulega leta je povzrocilo nekaj škode v gozdovih. »Snegolom se je dogodil med božicem in no-vim letom v višinskem pasu od 1200 do 1400 metrov nadmorske višine, in sicer na obmocju Velike planine in Menine,« nam je potrdil Miha Zabret, vodja kam­na terenu opazili kamniški gozdarji, so poškodbe utrpe-la predvsem posamezna mlajša drevesa listavcev, ki so v fazi drogovnjaka, in po­samezna drevesa smreke za­radi neenakomerne preoblo­ženosti krošenj na legah, iz­postavljenih vetru. Zaradi snežnih razmer in s tem povezano nedostopnostjo ce­lovite ocene škode še ni, a po prvih pregledih sodec obseg Po dolgih letih spet prava zima 31. stran Parkiranje na obmocju Veli­ke planine je urejeno na Ra-kovih ravneh; cesta do tja je splužena in posuta, a dobre pnevmatike (ali celo verige) so nujne. Za parkiranje je treba placati sedem evrov, zato vecina voznikov še ved-no raje poišce brezplacne možnosti, ob tem pa ne po­zato v minulih tednih imeli polne roke dela. »Na obmocju Velike planine so policisti letos izdali 25 ob-vestil o nepravilnem parki­ranju. Kršitev Zakona o na­lezljivih boleznih niso ugo­tovili, saj so se vsi na obmo-cju nahajali na podlagi izje-me po odloku, ki dovoljuje gibanje znotraj regije med obcinami zaradi izvajanja misli, da uporabijo zasebne individualnih športnih ak­ površine ali pa kar cesto, s tivnosti, smo pa vec ljudi tem pa onemogocijo dostop opozorili na druge kršitve s domacinom in intervencij-tega podrocja. Policisti so na skim službam. Policisti so obmocju Velike planine za- Foto: Jasna Paladin radi velikega števila obisko­valcev izvedli fizicno usmer­janje prometa, kjer je zaradi nepravilno parkiranih vozil prišlo do zastoja in nepre-tocnosti prometa, ki so ga preusmerjali v smeri Luc,« so nam odgovorili na Policij-ski upravi Ljubljana. Še najvec preglavic z ob-jestnimi vozniki je imel Joško Omovšek, lastnik okrepceval-nice na Kranjskem Raku, ki svojega parkirišca (to je sicer namenjeno le gostom tam-kajšnjega lokala) ni zaprl in ga je celo splužil. Je pa ob parkirišcu postavil nabiral­nik, kamor lahko vsak, ki bo tam parkiral, daruje prosto­voljni prispevek, ves zbrani denar pa bo namenil gasil­cem PGD Gozd in njihove-mu skladu za gradnjo prizid­ka h gasilskemu domu. Za to gesto so se poleg Omovška odlocili tudi lastniki parkir­nih mest pri smucišcu Osov­je in pri Jurcku na Krivce­vem. Gasilci PGD Gozd se ob tem za prostovoljne prispev­ke vsem iskreno zahvaljujejo. Zimska idila ima svoje pasti Zimski cas je eden izmed najbolj idilicnih casov v visokogorju, a ta idila ima tudi svojo hladno stran. Na nižje temperature, krajši dan, zaprte koce in ostale posebne razmere moramo biti pripravljeni, zato se v gore podamo z nacrtom v glavi, dobro opremo in tudi znanjem njene uporabe. Jasna Paladin Kljucni del zimske pohodni­ ške opreme pa so dereze in Kamnik – V Planinski zvezi cepin, pri katerih je po-Slovenije tudi v tokratni membno tudi znanje o pri­zimi opozarjajo pohodnike merni uporabi. na to, kako se v gorah varno gibati. Posneli so vec vide- Dereze ali derezice? oposnetkov, objavljenih na njihovi spletni strani, vrsto Ko uporabljamo dereze, ima- Foto: Peter Vrckovnik prakticnih napotkov pa s planinci tudi tokrat deli Kamnican Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec. Pred odhodom v gore ali na kateri koli planinski izlet je mo v rokah cepin, in ne pla­ninskih palic, na rokah pa rokavice, opozarjajo na PZS. O tem, kdaj uporabiti dereze in kdaj derezice, pa: »Derezi­ce so odlicen pripomocek za varnejši korak in jih upora- Matjaž Šerkezi in prikaz iskanja zasutega v plazu kljucna dobra priprava. Pred bljajo tudi gorski reševalci niške krajevne enote Zavod poškodb ni skrb vzbujajoc, pohodom v zimskih razme-pri svojem delu. Vendar kot za gozdove Slovenije. Kot so še pravi Zabret. rah je pomembno, da o svoji nameri obvestimo najbližje – kam se odpravljamo, za koliko casa, omenimo tudi rezervne cilje. V skrajnem primeru obvestilo o poti pustimo pod vetrobranskim steklom avtomobila, na vrhovih pa se vpisujemo v vpisne knjige. Vse to na­mrec lahko pomaga gor-skim reševalcem. Zelo po­membna je tudi primerna oprema – nahrbtnik z vso priporocljivo planinsko opremo, udobni in varni planinski cevlji in oblacila. vse imajo tudi derezice ome­jitve, do kod je njihova raba še varna. »Derezice se na­mrec lahko uporabljajo na gozdnih cestah, planinah, kot je npr. Pokljuka, Velika planina, kjer izoblikovanost zemeljskega površja ne do­pušca vecjih zdrsov in je nji­hov namen zgolj, da ne pade-mo na položni in poledeneli podlagi. Takoj, ko gremo z derezicami v strmejša pobo-cja, obstaja nevarnost, da se nam snamejo s cevljev, saj so nanje pritrjene z elastiko, po-leg tega pa nimamo v celoti stika s podlago, s cimer zara­di naklonine povecamo mož­nost zdrsa in poškodbe ali celo smrti,« opozarja Matjaž Šerkezi. Snežni plazovi so bela smrt Snežni plazovi so nepredvi­dljivi in se sprožijo takrat, ko to najmanj pricakujemo. Ko se pozimi odpravimo v gore, moramo nujno uporabiti plazovni trojcek, ki je sesta­vljen iz plazovne žolne, pla­zovne sonde in aluminijaste plazovne lopate. V primeru preživetja zasutja v snežnem plazu je kljucnih prvih pet-najst minut. Tako moramo zasutega prijatelja ali sopla­ninca s pomocjo omenjenih pripomockov izkopati zelo hitro in je kljucnega pomena to, da tovrstne pripomocke znamo uporabljati. Prav zato Planinsko društvo Kamnik vsako zimo pripravi tecaj var-nejše hoje v gorah (kako bo letos, bodo še sporocili), do takrat pa bodo v pomoc tudi video posnetki, objavljeni na spletni strani PZS. Foto: Jasna Paladin Zaradi snega polomljena drevesa pod Veliko planino