Erscheint ieden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark., vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. ¿5 0,30 Nr. 28 - IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 15. Juli 1944 Einzelpreis 10 Rpf adarci so odločilni! c . ^ pričo generalnega naskoka sovražne koalicije na Evropo v letošnjem poletju sta blagodejno vplivala na ves nemški narod dva govora. Prvega je imel Führer pred vodilnimi zastopniki nemške oboroževalne industrije, drugega pa je imel Reichsminister dr. Goebbels pred 200.000 Nemci nekje v Vzhodni Nemčiji. Oba govora prinašamo v današnji številki -našega lista, kljub temu pa si dovoljujemo še svojo lastno razlago globokih misli, ki sta jih izrekla v svojih obeh govorih Führer in dr. Goebbels kot najodličnejša tolmača najintimnejših misli in čustev nemškega naroda. Führer je zadel v črno, ko je dejal pred zastopniki nemške oboroževalne industrije, da sedanje vojne ne moremo meriti po dnevnih dogodkih. V svetovno-zgodovinsko tako gigantskem boju po njegovem mnenju ne igrajo uspehi ali neuspehi nikake odločilne vloge. Führer, čegar vera v dokončno zmago je nerazrušljiva, črpa pri taki presoji vojnega položaja svoje izkušnje iz borb, ki jih je izvo-jevalo nacionalsocialistično gibanje pred mnogimi leti v bojih z notranjimi sovražniki. Na-cionalsocialistična nemška delavska stranka se je v boju za oblast v Nemčiji nahajala v prvih pocetkih v tako obupni mafijšini, da je bilo treba res vsega idealizma in najgloblje vere za pričakovanje dokončnega uspeha. Nacio-nalsocialisti se niso plašili nobenih težav. Ro- Fiitirer in dr. Goefttiels sta pravilno tolmačila razpoloženje nemškega naroda — Kapitulacije ni in ne So pred nofieno težavo — Začasni uspefii ali neuspefii ne igrajo odločilne vloge — Zmaga Nemčije in Evrope je vsebina nemšfie vere mali so v zapore, gledali so s stisnjenimi zobmi razpust svoje stranke, toda čim se je pojavila možnost, so znova pričeli z delom, ki se je dozdevalo sodobnim opazovalcem brezuspešno in brez izgledov. Preko vseh težav, ki so se kopičile liki planinam, so šli nacional-soeialisti k novim dnevnim redom, polnim bojev, samozatajevanja, požrtvovalnosti in fanatizma. Zmagala je koncem koncev vera v idejo, v Fiihrerjevo zgodovinsko poslanstvo. Kakor se nacionalsoeialisti niso ustrašili v boju za oblast v Nemčiji nobenih težav, niti najmanj pa ogromne premoči notranjih sovražnikov, tako se tudi v sedanji zgodovinski borbi za obstoj Nemčije in za svobodo Evrope ne boje ogromne premoči sovražne koalicije. Nacionalsocializem je v boju za oblast stri sovražno notranjo koalicijo tako, da jo je zlomil z enim samim udarcem. S sedanjo zunanjo koalicijo pa se ta boj ne da povsem primerjati, ker je bilo treba zlomiti glavne sile po vrsti. Tako je slavna nemška vojska 1. 1940 pomedla s politične in vojaške šahovnice Francijo, ki je predstavljala takrat naj- Panther im Einsatz an der Ostiront Im Verein mit Panthern haben deutsche Grenadiere im Gegenstoß ein von Sowjets besetze« Dorf zurückgenommen. Während die Ortschaft in Flammen aufgeht, stoßen Panzer und Grenadiere dem weichenden Feinde nach. ^-PK.-Kriegsber. Jarolin (Sch). jačjo kontinentalno vojaško silo. že preje — v jeseni 1939 — je izginila Poljska in 1. 1941 je Führer, postopajoč popolnoma v smislu stare nacionalsocialistične bojne strategije, udaril po Sovjetiji, akoprav je bil ta udarec po njegovih lastnih besedah najriskantnejši sklep njegovega življenja. Dogodki so v teku te vojne pokazali, da je nemško vodstvo bilo v vseh odločitvah na pravem mestu in na pravi poti. S tem, da je Nemčija zanesla bak-Jjo vojne vse do Volge, je bilo v teh letih prihranjeno nemškemu narodu obračunavanje z boljševizmom tako na nemških tleh kakor tudi v bližini nemškega življenjskega prostora. V velikih uničevalnih bitkah je lomila nemška vojska tromo vojno mašinerijo sovjetskega imperijalizma. Istočasno je bil izgrajen na zapadu branik, ki je zlasti Sedaj ob invaziji pokazal vso veliko vrednost nemškega načrtovanja. »Sprehod« v Francijo je postal krvava zadeva za Anglo-Amerikance, ki doživljajo dan za dnevom večje dokaze o smrtonosnosti nemške obrambe. Sedaj vidijo anglo-ameriški generali in admirali, da vodi nemškega vojaka nezlomljivi nacionalsocialistični duh. Sam Führer je v svoji zadnji izjavi pred zastopniki nemške oboroževalne industrije pohvalil le-' gendarno hrabrost nemškega vojaka, tisto hrabrost, ki napolnjuje tudi Führerjevo srce z najglobljo vero v dokončno zmago. Boj nacionalsocialistične Nemčije za obstanek nemškega naroda in za svobodo Evrope torej ne bi bil nacionalsocialističen, ako vodstvo ne bi beležilo poleg cele vrste najsijaj-nejših zmag in uspehov tudi vrsto protiudar-cev in neuspehov. V smislu nacionalsocialistične filozofije ni to nič hudega, ker je povsem naravno, da v boju, ki ga bojuje Nemčija s premočjo na sovražni strani, ne more biti neprestanih zmag in uspehov. Kar se pa tiče neuspehov, je bilo še doslej vedno tako, da so prispevali k nadaljnjemu jačenju moralnega potencijala nemškega naroda. Kar nacionalsocialistov ni zlomilo, jih je še bolj ojačilo. Fanatizmu vojakov, ki si glede smisla te vojne niso prav nič na nejasnem, je to samo koristilo. Nemški vojak se v polnem obsegu te besede zaveda, da gre ne samo za svobodo in neodvisnost Nemčije ter ostale Evrope, temveč za izbiro med človeka vrednim življenjem in med sramotnim suženjstvom. Čim hujši je torej pritisk sovražne koalicije proti obzidju evropske trdnjave, tem hujši je obrambni duh nemškega človeka. Plutokratje in boljševiki so si edini v sovraštvu do nacionalsocialistične Nemčije in do novega evrop- Razširjenje bitfke v Normandiji Krvave Srditi boji so se razširili na nove odseke, obenem pa fe i»il stopnjevan artilcrifski ogenj sovražne izgube — Potek bitke v Italiji Po poročilu ki ga je izdalo nemško vrhov- .pokrajini Westfalen. Slabotnejši sovražni Stoma Le Plessie in La Haye du Puits so bili no poveljstvo 6. julija, so Ajnerikanci napadli bombniški odred je napadel področje mesta sovražni napadi krvavo odbiti Nemško letal- ^Tf^no Carentana do za- Wien. Zbitih je bilo 12 letal. I stvo je uspešno bombardiralo okupirane vasi padne obale polotoka Cherbourg ves dan ob g. julij: Sovražnik je v Normandiji nada- in vzletišča v mostišču. 7. t. m je bilo nad 1 ^km111•°Pnik0V; V V" ljeVal SVOj velenaPad ter «a razširil na od- mostiščem in zasedenim zapadom ¿ničenih 96 ku srditih bojev so bile bojne postojanke seke do reke Vire. Pri Airelu in Carentanu sovražnih letal. V zalivu reke Seine ie eks- £"«255® .C!^°;. jim,Sk0,leta;lstT0 je Pridobil sovražnik nekaj terena. Med me- plodiral sovražni rušilec. Uničenih in poško- dovanih je bilo več drugih vozil. V prvem mesecu invazijskih bojev je bilo uničenih je ponoči z "dqbrim uspehom bombardiralo sovražna premikanja. Nad zapadnim zasedenim ozemljem je izgubil sovražnik 57 letal, med njimi 44 štirimotornikov. Mornariške sile so v področju invazijske fronte potopile dvoje transportnikov s 15 000 brt, nekega rušilca in fregato. Devettisočtonski transport-nik je bil težko poškodovan. Z malimi presledki je ležal povračilni ogenj na Londonu. — V Italiji so se 5. julija v težkih bojih izjalovili sovražni poskusi prodora naše fronte. Severno od Siene je bila skrajšana nemška fronta. 7. julij: V normanskem mostišču je bilo težišče bojev 6. t. m. v prostoru jugozapadno od Carentana do zapadne obale otoka Cherbourg. Sovražni napadi, ki so bili spremljani z močnim letalstvom, so bili povsod odbiti. Vzhodno od La Haye du Puits so nemške čete očistile teren. Nad mostiščem in zasedenim zapadom je bilo uničenih 22 sovražnih letal. Nemška mornarica je potopila v področjih invazijske fronte sovražno križarko, troje rušil-cev in šest natovorjenih transportnikov z 32 000 brt. Neka nadaljnja križarka je bila poškodovana. Pri spopadu med nemškimi ve-detnimi čolni in sovražnimi rušilci pri Brestu sta zgorela dva sovražna rušilca ter se je potopil lastni čoln po junaški borbi njegove posadke, ki je bila deloma rešena. — Povračilno 1059 sovražnih tankov ter zbitih 237 sovražnih letal. V letalskih bojih .ter s pomočjo flakartilerije je bilo uničenih nadaljnjih 1418 sovražiiižh letal. Istočasno je bilo potopljenih 56 ladij s 348 600 brt, poškodovana pa je bilo 45 ladij z 269 000 brt. Nemške sile so potopile v tem času dve težki križarki, štiri lažje križarke, 26 rušilcev, eno fregato in deset hitrih čolnov. Težko poškodovanih je bilo 22 križark. 25 rušilcev, 13 hitrih čolnov in 28 ladij za izkrcavanje. — Težak ogenj povračilnega orožja »VI« leži neprestano nad Londonom. — Na italijanski fronti so bili odbiti vsi sovražni napadi. — Močan ameriški bombniški odred ie 7. t. m. bombardiral Leirzis;. Severoameriški bombniki pa so bombardirali mesta v eornji Sleziji. Uničenih je bilo 92 sovražnih letal, med njimi 71 štirimotornikov. Pri vseh svojih operacijah je izfnibil sovražnik nad Reichom in zasedenim zapadom skupno 190 letal, med njimi 144 štirimotornikov. 9. julij: V Normandiji je imel sovražnik severno od Caena na široki fronti v teku svojega velenapada. ki se je stopnjeval glede srditosti, izredno krvave izgube. p0 vpostnvi novih sil se mu je posrečilo' vdreti v naše postojanke. Močni sovražni napadi so veljali Die »Befreier« auf dem Marsch durch Paris _ _ i_________ orožje »V- 1« deluje nadalje nad Londonom. Bei der Uberführunq anglo-amerikamscher Ge- tudi odseku na obeh straneh ceste Caumont- — V Italiji je napadel sovražnik 6. t. m. na fangener in ein Sammellager kam es bei dem Caen. Med rekama Vire in Tarde so se od- vsej fronti. Sovražni napadi so bili povsod Marsch durch die Straßen der französischen igravali srditi boji. Sovražnik je zamosjel ob odbiti ob velikih izgubah za sovražnika. — Hauptstadt zu erregten Kundgebungen der Empö- najtežiih iz-ubah mostiščp razširiti preko re----- - rung und des Abscheues unter der Zivilbevolke- i,„ tr;,,„___7. ....__ , _ , F .: Ameriški bombniki so 6. t. m. napadli Kiel. Angleške bombe so padale v Rheinlandu in rung von Paris gegen ihre »Befreier«. ke Vire proti jugozapadu. Pomorske sile so v PK.-Kriegsber. Janke (To-Ep (Seh). P^ročju invazijske fronte zopet potopile kri- ■--------___.--zarko in rušilca. — London in okolica sta še nadalje pod povračilnim os-niem nemškega skega reda. To sovraštvo tvori na plutokrat- sovražniki mestoma in na nekaterih sektorjih orožia- — v Italiji ie sovražnik nadaljeval z ski strani vero vladajočih režimov, ni pa last nekoliko prehiteli, le ni spala. Tudi v tem vso src1l"tostl'° svoie napade ob ligurski obali, in gibalo poslednjega angleškega in ameri- slučaju je Führer pravilno dejal, da sedanja severpzapadno od Sieno ob jadranski obali, skega vojaka, ki sploh ne moreta natančno- vojna ni samo vojna vojakov, temveč pred- Vsi t! n3?adi 30 b'!' "dbiti ob velikih izgubah obrazložiti smisla in cilja njunega vojskova- vsem tudi tehnikov. Duh nemških tehnikov za sovražnika.«— Močan ameriški bombniški nja. Tu je torej razlika med obema taboroma, je po njegovih besedah sedaj na tem da odred 1e m napadel zunanie okraje ne- vzpostavi tehniško ravnotežje obeh bojujočih st? Wen Nemške in rr,„džarske obrambne Kakor nacionalsocialisti v boju za Nem- se taborov. Tako bo nemška tehnika ustva- e Bci lm,cil- 70 s'ovr?ži"h letal, med njimi žijo niso poznali besede kapitulacija pred me- rila predpogoje za popolni preobrat vojne si- ^ štirimotornikov. Nemške podmornice so Sčanskimi strankami in marksisti, tako nem- tuacije v nemško korist. potonile dvoie ladij z 11 000 brt. ški vojak danes ne pozna smisla te besede v Nauk, ki sledi iz Führerjevih besed in iz 10. julij: Velika obrambna bitka v področju boju s koalicijo, ki streže po življenju nem- izvajanja dr. Goebbelsa, je razumljiv za vsa- mesta Caen se je razširila v teku 9. t. m. na škega naroda. V_tem smislu preostane Nem- kega Nemca: Brez ozira na trenutni vojni po- imenovano mesto. Po srditih pouličnih bojih cem sedaj samo še eno: boriti se in delati za loža j na posameznih frontah je treba še z več- je potisnil sovražnik naše črte na južni rob dokončno zmago brez kompromisa z lastno jim fanatizmom odbijati sovražne napade in mesta Caen. Pri tem je imel velike izgube, udobnostjo m ljubimi navadami. Ce je bilo še z večjo vnemo prispevati k jačenju nem- Pri mestu GrainviUe so se izjalovili sovražni doslej se nekaj Nemcev, ki niso zapopadli škega moralnega in gmotnega potencijala. oklopniški napadi. Med mestoma Airel in smisla totalne vojne, jih je sedaj predramil Vojna se približuje v vedno hitrejšem tempu Sainteny je sovražnik pridobil ie nekaj tere-generalni naskok sovražne koalicije na Evro- svoji odločitvi. Kakor pri dirkah, tako tudi v na. Ogenj povračilnega orožj i »V 1« je lepo. Sovražna koalicija predstavlja — mirno tem zadnjem teku ne sme popustiti, kdor ho- žal le z malimi presledki nad London. — priznano — silno gmoto, torej kvantiteto, če ovenčati svojo glavo z lavorjem zmage. V Italiji se je zopet izkazalo junaštvo nem-Nemcija reprezentira kvaliteto. To velja prav Sovražna koalicija je v neštetih primerih iz- ških čet. Kljub vpostavi sovražne premoči s tako za hrabrost posamičnega vojaka kakor blebetala, da ima pripravljeno za Nemčijo v pehoto, oklopniki, artilerijo in letalci ni sov-tudi za vojno tehniko. Sovražna koalicija ima slučaju »zavezniške« zmage samo ponižanje ražnik nikjer prodr! naše fronte. — Ameriški ' na razpolago vec surovin in pomožnih sred- ter gospodarsko in socialno suženjstvo. Tudi bombniški odred je 9. t. m. zmetal nekaj stev kot Nemčija. Na drugi strani ima Nem- to je dobro, kajti take mračne perspektive še bomb na področje mesta Plesti. čija na razpolago boljše izumitelje in tehni- bolj jačijo odpor Nemčije in njenih zavezni- __ ke ki jamčijo predvsem za kvaliteto produk- kov. Nemški narod ni klonil in tudi ne bo n r „ „ „ „ , v 1 TT ~ , n , . cije. To kvaliteto »občudujejo« sedaj Angleži klonil, ker se l. 1918 ne bo več povrnilo. Nem- 24"»' b^VI'XtX^X^'t;- z mešanimi občutki v obliki povračilnega ški narod nadaljuje boj z vsemi kilami v trdni schriftleiter! Friedrich Golob; alle in Marburg Drau Ba.igjsw * W^noXinn^^YJ" K Š6,e ZaČetefk^ 2?VeStÄ da b?do zad"ii Udarci odločili izid te z„r Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr 3 vom ,0 April «, vrsti povračilnega orožja, obenem pa tudi gigantske vojne. Führer pa je garant, da bo sat*. Ausfall der Lieferung des Blatte, bei höherer Gewi dokaz, da nemška tehnika v času, ko so jo delil te zadnje udarce samo nemški vojak. -------------- ' — oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch aal Rückzj des Bezugsgeldes. Izjalovljeni sovjetski poskusi prodora nemške fronte Težke in krvave izgube na sovražni strani Položaj na y Iz poročila, izdanega 6. t. m., je razvidno, da je oživela bojevitost med gornjim Nje-strom in med mestom Kovel. V srednjem odseku so se vršili srditi boji pri Baranovičih ter pri Molodečnem. Pri Baranovičih so nemške in madžarske čete odbile številne sovjetske napa8e v trdih bojih. Zapadno od Molo-dečnega so se zrušili sovražni poskusi prodora ob velikih izgubah za boljševike. Severozapadno od jezera Naroez so nemške čete zaustavile sovjetske napadalne konice. Nemško letalstvo je uspešno napadalo sovražne kolone, tanke, topove, mostove itd. Težka razdejanja so povzročili nemški letalci na kolodvoru Klicev ter na vzletišču v Minsku. Opažali so velika razdejanja in številne požare. 7. julij: Med gornjim Dnjestrom in med mestom Kovel je sovražnik napadel brez uspeha. V srednjem odseku še trajajo težki boji velike obrambne bitke na dosedanjih žariščih. Vzhodno od Baranovičev so zaustavili Nemci prodirajočega sovražnika. Srditi boji se odigravajo tudi zapadno od Mo-lodečnega. Bolj severno prodira sovražnik proti Vilni. Pri Polocku so se zrušili slabot-nejši sovražni napadi pred nemškimi postojankami. Letalstvo je z uspehom posegalo v boje na zemlji ter je učinkovito bombardiralo sovjetski dovoz na kolodvorih in železniških progah. S. julij: Med gornjim Dnjestrom in Kove-lom je nadaljeval sovražnik lokalne napade z jačiimi silami, ki so pa bile krvavo odbite. V srednjem odseku se upirajo naši vojaki na vseh mestih sovražni premoči z zagrizenim odporom. V teku obrambne bitke so prizadejali boljševikom velike človeške in materijal-ne izgube. Tudi lastne izgube so znatne. Na obeh straneh Baranovičev trajajo boji z nezmanjšano silovitostjo. Nemške čete so prepustile razvaline mesta sovražniku. Severno od Baranovičev so bili odbiti koncentrični napadi boljševikov v bojih od moža do moža. Sovražni pritisk na Vilno se je še nadalje oja-čil. Jugovzhodno od mesta se vrše srditi boii. Ob železnici med Vilno in Diinaburgom so bili v trdih boiih zaustavljeni prodirajoči odredi boljševikov. Letal.stvo je pri napadih na sovjetske kolone uničilo poleg drugega dovoza 250 sovražnih letal. .9. julij: V srednjem odseku vzhodne fronte se je obrambna bitka preložila v področje zapadno od Baranovičev ter od Molodečnega. Na obeh straneh Baranovičev se upirajo naše čete žilavo sovražni premoči. V teku trdovratnih bojev za mesto Lida je bilo omenjeno mesto prepuščeno sovražniku. Posadka mesta Vilna je odbila opetovane boljševiške napade. Se-verozapadno od Vilne so nemške čete zaustavile prodirajočega sovražnika. Med Diinabur-gom in Polockom so bili odbiti lokalni napadi sovjetov. Nemško letalstvo je bombardiralo kolodvore Korosten, Sarny, Rovno in Olevsk s številnimi bombami. 10. julij. Pri Kovelu so se razbili ponovni sovražni poskusi prodora nemške fronte. Zapadno od Baranovičev so naše divizije zaustavile sovražnika v srditih bojih ob Ščari na obeh straneh Slonima. Posadka mesta Vilne je v žilavi obrambi prizadejala sovražniku težke izgube. Severozapadno od Vilne so zavrnile nemške čete sovražnika v protinapadu. Ob cesti Kovno-Dunaburg so se izcimili težki boji. Tu so se odigravali uspešni nemški protinapadi. Severozapadno od Polocka so se izjalovili poskusi prodora več sovjetskih strelskih divizij ob žilavem odporu naših čet. Nemško letalstvo je uspešno posegalo v boje na zemlji ter je zlasti pri pobijanju sovjetskega dovoza rušilo sovražne kolodvore Korosten, Olevsk in Rovno, kjer so nastali veliki požari in silne eksplozije. 11. julij: V kovelskem področju so nemške čete v štiritedenskih trdih bojih odbile naskok desetih sovjetskih strelskih divizij, enega oklopniškega korpusa in dveh oklopniških brigad. Uničenih je bilo pri teh bojih 295 sovražnih tankov. V srednjem odseku vzhodne fronte se nahajajo naše čete ob hudi vročini ter ob velikih lastnih izgubah v boju z močnimi sovražnimi silami. Junaška posadka Vilne je odbila vse sovražne napade. Sovražnik prodira mimo mesta proti zapadli in jugo-zapadu. Zapadno od železnice Vilna-Diina- Karte zu den Kämpfen an der mittleren Ostfront Scherl-Bilderdienst-M. bürg so bili odbiti vsi boljševiški napadi. Južno od Dünaburga so v teku boji z več boljše-višlcimi strelskimi divizijami in oklopniškimi odredi. Nemško letalstvo je podpiralo v številnih vpostavah naše v težkih bojih se nahajajoče čete, zlasti v področju Vilne. Uničilo je številne tanke in topove ter 200 sovjetskih vozil. 12. julij: V celokupnem srednjem odseku fronte od Ščare do Polocka traja močan sovražni pritisk. Naše divizije so se v južnem delu te fronte umaknile ob težkih bojih bolj proti zanadu. Vzhodno od Olite so naše oklormiške divizije v protinapadu zaustavile prodirajočega sovražnika. Branitelji Vilne so v zanadnem delu mesta razbili opetovane boliševj^ke napade ter uničili številne sovražne tanke. Med Uteno in Polockom so se zrušili močni boljševiški napadi v težkih bojih, ki še trajajo. Tudi južno od Novoševa se odigravajo srditi boii. Nemški bojni letalci so učinkovito posegali v boje pri Vilni ter pri Diinaburgu. prizadevajoč sovražniku v nizkih poletih velike izgube na ljudeh in materijalu. Zatemnitev od 17. do 23 julila od 2145 do 4 45 ure 11. julij: Obrambna bitka v Normandiji se je razširila na velike dele fronte sovražnega mostišča. Ob najjačji vpostavi artilerije, oklopnikov in letalstva skušajo Anglo^Ame-riltanci vedno znova raztrgati našo fronto, da bi potem sunili v globino francoskega prostora. Z vzgledno hrabrostjo se upirajo naše čete vsem sovražnim napadom. Sovražne izgube so izredno velike. 8. in 9. julija je bilo pri Caenu uničenih nad sto sovražnih tankov. Vzhodno od reke Orne je bil odbit sovražni napad v smeri proti vzhodu. Tik za našo prednjo črto je zavzel sovražnik vas Maltot, ki jo je pa moral v protinapadu zopet vrniti. Bolj zapadno se je razvil srdit boj za neko ob-vladajočo višino, ki je v teku dneva večkrat meniala posestnika, dokler ni zvečer ostala definitivno v nemških rokah. Na cesti Caren-tan-Periers je napadal sovražnik na široki fronti, vendar so bili njegovi napadi zavrnjeni. Naše čete so vzdržale svoje poštoianke v področju La Haye du Puits. — V Italiji je sovražnik na vseh težiščih nadaljeval svoje poskuse prodora, toda kljub vpostavi močnih oklonn'Slrih sil ni imel rikakega uspeha 12. julij: Bitka v Normandiji se je razširila na nove odseke, stopnjeval pa se je tudi artilerijski ogenj. Vzhodno od reke Orne so zavrnile nemške čete sovražnika, ki je vdrl pri vasi Colombelles na njegova izhodišča. Jugo-zapadno od Caena prodirajo nemške čete. Za mesto Eterville se odigravajo srditi boji. Pri Tilly-ju so se zrušili močni sovražni napadi ob velikih izgubah. Pri St. Lo-u so se zrušili na široki fronti izvedeni sovražni poskusi prodora. Zanadno od Airela so potisnile nemške oklopniške čete sovražnika proti severu. Med reko Vire in Sainteny-jem, severozapadno od Le Plessis-a in v odseku La Haye do Puits trajajo srditi obrambni boji, v teku katerih sovražnik ni dosegel nikakih bistvenih uspehov. — V Italiji so se zrušili ob krvavih izgubah za sovražno stran močiff napadi od li-gurske obale do mesta Poggibonsi. Težišče bojev ie bilo včeraj na obeh straneh reke Tiber. Po bobna jočem artilerijskem ognju je sovražnik potisnil našo fronto za par kilometrov proti severu. Vzhodno od reke Tiber so naše čete zaustavile sovražnika v protinapadih. — Močan ameriški bo^hni^ki odred ie bombardiral včeraj mesto München. Zbitih ie bilo 27 sovražnih letni, med nii^i ?4 štiri- motornikov TO IN ONO Edinstveno v vojaški zgodovini. V pokrajini Jinan (Kitajska) vlada čuden običaj. Vojaški obveznik. ki je vpoklican v vojaško službo, se po rekrutaciji lahko odkupi, ako privede k vojnemu okrožja osla, ali konja. V pokrajini Jinan, ki jo kontrolira maršal Cangkajšek, vladajo namreč tako razdrapane prometne razmere, da je vojaškim oblastem več na konjih ali oslih ležeče kot na rekrutih. Iz turškega zakonskega prava. Turškemu parlamentu so te dni predložili reformo zakonskega prava. Po tej reformi se bodo smeli v bodoče 17 letni fantje in 15 letna dekleta poročati samo tedaj, ako privolijo očetje. Kar se tiče ločitvenih predpisov, predvideva nova reforma določilo, da je smatrati jalovost pri ženah in nevarne infekcijske bolezni kot vzrok za ločitev. 39.000 ljudi so sterilizirali. Ameriški časopisi »Collier« poroča, "da je 28 zveznih držav Severne Amerike po letu 1907 steriliziralo 16.000 moških in 23.0000 žen, in sicer prisilnim potom. Sterilizacije se v omenjenih ameriških državah vršijo na podlagi zakonov, ki predpisujejo, da sa napravi neplodnim vse duhovno bolane in slaboumne ljudi Raz dej V Londo Angleži že priznavajo obseg razdejanj, povzročenih po povračilnem oiožju „V 1" čimprejšnjega zasedanja koncem julija, da bi lahko odhiteli iz kleti ter se pridružili splošnemu odtoku iz Londona. Dnevno odpošljejo iz Londona najmanj 15.000 otrok v skupnih transpoi-tih, sedaj pa odpravljajo že ženske in starejše ljudi v takih skupnih transportih. Mimo tega zapušča London vsakdo, kdor le more to opravičevati pred svojim delodajalcem ali pa pred oblastmi. So pa tudi moge tvrdke in oblasti, ki so si že ob izbruhu vojne zavoravale 6voje nastanitve na podeželju. Amerikanci so 6icer skušali te prostore zapleniti, toda omenjene tvrdke in oblasti so se jim do zadnjega upirale. Sedaj morajo te tvdrke in oblasti iskati nove strehe v daljši okolici severno od Londona, ker ne smejo izgubiti zveze z Londonom in radi tega ne morejo 'iskirati preložitve v severno Anglijo ali pa na Škotsko. _ Komunistično zmagoslavje v Južni Italiji Kakor poročajo nemški listi po informacijah iz Lizbone, toži tajnik socialističnih italijanskih strokovnih organizacij, Montana, v odprtem .pismu, ki ga je bil naslovil na dnevnik »New York Times«, glede rapidnega boljševiziranja južno-itali-janskih pokrajin, ki so jih zasedli Anglo-Ameri-kanci. Montana je mnenja, da je Bonomijeva vlada triumf komunistične politike v južni Italiji. Komunistični načrt qre za tem. da si odpre pot preko vlade ljudske fronte v drugo fazo poti v smeri koalicijske vlade, ki bi jo komunisti popolnoma obvladali. Značilno je. da so .se italijanski komunistični voditelji v Zedinjenih državah pripravljali skupno z ameriškimi komunisti za skupno proslavo zmaqe italijanskega komunista Er-coli-ja alias Togliatti-ja v okviru velezborovanja v Newyorku. Vsled kontrole kmetijskega ministrstva, so si zavarovali komunisti izredno pozicijo glede diriqiranja italijanske prehrane' Komunisti izrabljaio razdelitev kruha in makaronov za gladujoče italijansko prebivalstvo v 6voje poli- Po vesteh, ki so prispele preko Stockholma, so Angleži že uradno priznali delni obseg rai-rušenja, ki ga je povzročilo nemško povraci'no orožje »V 1«. Angleži sami torej potrjujejo, kai je bilo z nemške 6trani že vnaprej ugotovljeno in kar so angleške oblasti prikrivale javnosti izven Londona: da je sigurnost zadetka orožja »V 1« tolika, da se lahko obstreljujejo odrejeni prostori cilja. Iz angleških podatkov o povzročeni škodi in razrušenju je razvidno, da obstreljuje povračilno orožje »VI« središče Londona od jedra City do skrajnega konca londonskega zapada. V tem prostoru je bil zadet Regent Palace-Hotel neposredno ob trgu Piccadilly, kjer se križajo velike prometne žile Regent-Street, Picadilly, Hay-market, Coventry Street in Shaftesbury Avenue. To je ena izmed treh točk v središču Londona z največjim prometom ob vseh dnevnih urah, za Angleže pa simbol nočnega zabavanja v mirnih časih. Londončani se izogibajo spričo povračilnega ognja tudi gledališč, kar je razvidno iz nekega tozadevnega naznanila v »Evening Standardu«. Od 25 gledališč, ki jih šteje londonsko predmestje Westend, jih je 13 ustavilo predstave, ker ljudje ne kupujejo več kart za te predstave. Razdejana je bila tudi vojašnica Grenadier-guardov, ki jih prištevajo med najodličnejše angleške regimente. V enem izmed zadetih objektov se je nahaja'lo 200 oficirjev. Bilo je mnogo mrtvih, med njimi tudi komandant regimenta, polkovnik Eduard Hay. Ta vojašnica ni samo središče velikega področja vojašnic, temveč se nahaja takorekoč v srcu uradnega Londona, par sto metrov od Buckinghamske. palače, v kateri biva angleški kralj. Od tu ni daleč do kolodvora Victoria, ki je izhodišče za promet z južno Anglijo. Popojnoma uničeno je bilo konkurzno sodišče, ki se nahaja ob vhodu k predmestju City v neki postranski ulici- tako-zvane Fleet Street, znanem središču časopisja. Angleži so objavili samo imena oziroma označbe dotičnih poslopij, ki so bolj omejenega prometa za vojskovanje. Iz nevtralnih poročil pa je razvidno, da Londončanom že preseda povračilni ogenj, ki deluje že četrti teden nad angleško prestolnico. Nekatera londonska sodišča so preložila svoje delovanje v kleti. Sodniki hitijo z razpravami ter 6i pod takimi okolščinami želijo tične cilje. V južni Italiji grade komunisti čan strankin 6troj, obenem pa skušajo spraviti tudi kmečke organizacije pod svojo kontrolo temu prihaja še dejstvo, da zastopajo voditelji socialističnih strokovnih organizacij v južni Italiji večinoma komunistična stremljenja Na ta način 60 komunisti qospodarji kmeckeqa prebivalstva in tudi delavstva. Togliatti je danes vodilna politična osebnost v Italiji. Ameriški liberalni časopis »The New Republic« komentira položaj v Italiji tako-le: »Cim dalje prodirajo Anglo-Amerikanci proti severu, tem večje bodo težave, ki jih. bodo našli pri italijanskem narodu. Anglo-ameriški politični vojaški voditelji imajo v Italiji dve vojni- Eno proti Hitler-ju na bojišču, drugo pa proti svobodni italijanski republiki za fronto. Računati torej ne morejo s tem,- da bodo liberalci z njimi sodelovali To je nemogoče v ozračju pasivnega odpora. Kakšen cilj zasledujejo Anglo-Amerikanci v Italiji? Kralja in Badoglija niso uničili samo mo-ralično, temveč tudi politično. Zdi se, da je njihov cilj, proglasitev dejstva, da Italija ni zmožna samovlade«. Da pomagajo Anglo-Amerikanci komunistom pripravljati tla za revolucionarno množinsko agitacijo, je razvidno iz poročila, ki le prispelo iz glavnega stana qeneraia Alexandra. Socialistični delavski zastopniki so po tem poročilu energično protestirali pri anqlo-ameriških vojaških oblasteh proti nizkim mezdam, ki jih prejemajo italijanski delavci. Izjavili so, d-i plačujejo Anqlo-Ameri-kanci mnogo nižje mezde kot Nemci, in da italijanski delavci ne prejemajo niti tega, kar so imeli prejemati po fašističnih mezdnih določilih. Kar plačujejo sedaj Anglo-Amerikanci, je premalo za življenje in preveč za smrt Radi tega so zahtevali povprečno zvišanje mezd za najmanj 14 odstotko^ General Alexander je to zahtevo odklonil. Nič boljše ne gre italijanskim delavcem in prejšnjim ujetnikom v Angpji- Kakor piše list »New Leader«, prejemajo dnevno no en ši-linq, kar je smatrati po mnenju angleskeqa lista kot silno izrabljanje. □ Anglija in njene stavke. Angleški statistični uradi so objavili statistiko delavsk;h stavk, ki so se vršile v Angliji ma ja 1944. Sirom Anglije je v imenovanem mesecu stavkalo 28.000 delavcev v 155 stavkah. Nazorni nauk za Evropo Zgodovinska Normandija Tudi ne * 4ra!ci vedno bolj in boSj spoznavajo nevarnost, ki grozi Evropi Normandija, ki je sedaj prizorišče besnih borb med Nemci in invazorji, je igrala v evropski zgodovini že marsikatero važno vlogo. Na tleh Normandije so se vršili nekoč obračuni med Francozi in Angleži. Tu je pričel Wilhelm Zavojevalec svoj pohod proti Angliji. Richard Löwenherz se je boril na normanskih tleh proti fiancoskim kraljem in francoska nacionalna svetnica Jeanne d'Arc je bila na starem trgu v Rouenu, glavnem mestu Normandije, vpe-peljena na grmadi, ki so ji jo pripravili Angleži Mesto Caen, ki je bilo zadnje dni mnogo imenovano v poročilih o invaziji, je bilo rezidenca Wilhelma Zavojevalca, ki je pokopan pod prezbi-terijem cerkve Sv. Štefana. Mesto Caen odlikujejo prekrasne stavbe iz 11. stoletja. Najlepša stavba je katedrala Sv. Štefana [St. Etienne), ki «e nahaja poleg opatije Aux Hommes, katero je Wilhelm zgradil leta 1077. Ta katedrala je najlepši spomenik Normandije. Odlikuje se po gotskih obokih, ki so mestoma visoki 24 metrov. Srednja ladja cerkve s trdnimi 6tebri in romanskimi oboki prikazuje galerijo z gotskimi ograjami. Mesto .Caen leži med potoki v zelo rodovitni ravnini. Ker je- v Caenu 12 cerkva, je dobilo mesto ime ali naziv »mesto ceikvenib zvonikov«. Zgodovinsko zelo zanimivo je tudi mestece Bayeux, ki se nahaja 27 kilometrov oddaljeno od Caena. To mesto je svoječasno 6ilno trpelo pod anqleško vladavino. Največji zaklad mesta je takozvana tapiserija kraljice Matilde, kakih 70 metrov dolgi gobelin, ki je izvezen dokument iz bairvane volne. Ta gobelin prikazuje kakor kakšna zgodovinska knjiga zavojevanje Anglije po Normanih. Iz Berlina poročajo: Na vseh frontah se odigravajo težki boji, ne da bi bilo beležiti bistvene spremembe položaja. Sovražnik nadaljuje svoj generalni naskok na evropsko trdnjavo z največjo množinsko vpostavo ljudi in materijala. Pa tudi branilci našega kontinenta se branijo z nadčloveškimi silami, tako da mora celo sovražnik priznavati junaštvo nemškega vojaka in storitve nemškega vodstva. V času torej, ko je vidna nevarnost za Evropo v vsej svoji velikosti, ugibajo v nevtralnem taboru z največjo resnostjo kot doslej o tem, kaj neki bi nastalo ali pomenilo, ako bi sovražniki Evrope iz-vojevali zmago. Pri tem jim 6luži sovražna koalicija s svojim nazornim naukom. Anglo-Amerikanci so zlasti pokazali v okupiranih pokrajinah, da ne morejo ustvariti rednih razmer, da ne morejo odpraviti pomanjkanje živeža in nalezljivih bolezni, pač pa so ustvarili zmešnjavo tudi v političnem oziru. Ravnokar prihajajo iz srednjeameriških držav Nicaragua, San Salvador, Honduras in Gua-temala poročila o uporih tamkajšnjega prebivalstva. To ie nov dokaz za nesposobnost tistih ameriških politikov,Ju mislijo, da so poklicani k preobrazbi Evrope po njihovih zamislih. S polnim pravom piše neki portugalski list, da bi Evropa v slučaju zavezniške zmage padla zopet v svoje notranje boje. Njene meje bi bile v tem slučaju razdrobljene in bi se vsakih pet let zopet spreminiale Ogrožale bi pa Evropo gospodarske in politične vojne, ki bi .izbruhnile ob vsakem najmanjšem povodu. Še ostrejše pa je mnenje portugalskega zgodovinarja in publicista profesorja Pimenta v listu »Es-fera«. Pimenta ugotavlja predvsem, da bi za anglo-ameriškimi vojskami marširal takoj boljševizem, kakor je že podan tozadevni dokaz v Severni Afriki in v Italiji. V Evropi to ne bi bilo drugače, ker so Amerikanci itak mnenja, da 6i bodo z bolj-ševiškim zaveznikom razdelili hegemonijo na svetu. in sicer tako. da bi boljševikom prepustili Evropo in Zapadno Az'jo. dočim bi Amerika dobila ostali del sveta O Angliji ki Nemčiji ni hotela priznati pripadajoče ji v!oqe v Evropi, tedaj sploh ni več govora Tudi profesor Pimenta je mnenja, da ie Anglija sedaj že sila »četrtega reda«. — Kaj je danes Anglija?« tako 6e vprašuje Pimenta :n nieqov odgovor je na mestu: »Saiho še sedež glavnega stana generala Eisenhowei'ia«. Neki mand-žurski list piše, da je izginil vpliv Anglije tudi v Pacifiku. Pimenta je nadalje mnenja, da bi bila Anglija lahko preprečila tako usodepohii razvoj, ako bi bila pravočasno sklenila mir. V tem slučaju bi bila Anglija prejela nemški mir. Način, kako ie postopala Nemčija 6 poraženo Francijo, bi bil Angliji dal garancijo za mir razuma, nameti, ravnoteiia in medsebojnega spoštovanja. Toda mir take vrste so preprečile sile boljševizma in židovstva. Te sile so tudi krive, da se mora Evropa še vedno braniti proti svojim sovražnikom. Iz gornjr-qa je tedaj razvidno, da tudi v nevtralnih taborih že spoznavajo pravo situacijo. Tudi nevtralc; že uvidevajo, kaj bi se zgodilo z Evropo v slučaju zavezniške zmage. Nezlomljena moč Nemčije daje jamstvo, da se našemu staremu kontinentu kaj takega ne bo pripetilo. Neki srbski l!st piše: Odločilni so 6ledeči činitelji: požrtvovalnost nemških vojakov na vzhodu, umetnost nemške taktike na jugu in nezlomljivost nemških borcev na zapadu. Nemški narod pa bo ščitil sebe in Evropo pred Protievropejci ter bo tako odbil njihov generalni naskok. Sijajen potek Ortsgruppentagov v Marburgu Ortsgruppi Marburg I. in Lembach sta dobili zastavo — Ponosna razstava storitev Minulo soboto je Ortsgruppa Marburg I otvorila takoj pohoditi naše postojanke, kar jim pa kljub štabom. Ortsgruppenführer Perz je pri tem podal z apelom voditeljev prireditev Ortsgruppentaga. ogromnim žrtvam ni uspelo. Posebno pozornost poročilo o storitvah, ki je pokazalo neumorno Ortsgruppenführer Pg. Partbauer je pri tem podal je posvetil vpostavi nemškega povračilnega delovanje posebno na področju oddajanja pridel- obširno poročilo o splošnih storitvah Ortsgruppe, orožja, ki sedaj maščuje smrt mnogih nedolžnih kov in prispevanja daril za Kriegs-Winterhüfs- Nato je spregovoril Kreisführer Strobl, se. zahvalil otrok in žen. Glede banditov je omenil, da ne werk. Poročilo je v celoti podalo dovotjno sliko pridno deluiočim silam Ortsgruppe ter jim po- igrajo nikakšnih vojno odločujočih vlog, tudi če in spričevalo obnovitvenega dela Ortsgruppe, za loži! na srce, da bi si prizadevali kljub vsem nastopajo kot pripravljalci boljševizma, ker jih kar so prispevali vsi njeni prebivalci. Nato je težavam, da se storitve v bodoče še povečajo. bo preje ali pozneje zadela roka pravice. izdal Kreisführer Strobl svojim sodelavcem v Razstava storitev, ki so jo otvorili po zborova- V svojih nadaljnjih izvajanjih je govornik Ortsgruppi navodila in ,smernice za bodoče delo- nju v Ortsgruppi, e najbolje dokumentirala po- ^enil zastavo s kljukastim knzem, znak pod vanje ter pozval navzoce k nadaljevanju v dose- ročilo, ki ga je o delovanju in storitvah katerim je Führer začel boj za Nemčijo m za danjern duhu in povečanju dosedanjih uspehov, podal Ortsgruppen! ühr er. Od razstavlje- kater0 s° padH nešteti izmed najboljših Da bo Apelu je sledila otvoritev razstave po Kre.s- neqa je podčrtati storitve uradov Führungsamt I ta zaftava PlaPola a nadn*f 0 tem Sm° ^rerjU' ^ % ° vsestranskega in II. Prav dobro znano je tudi delo urada Frauen, popolnoma prepričam. Medtem ko ,e.v oporni- dela v Ortsgruppi. Središče vsega je predstav- ki je s svojim praktičnim delom pokazalo svoj njajocih besedah vzbujal ljubezen m zvestobo do ^alo velezborovanje, ki se je vršilo pred hišo veliki idealizem. Okusno in mikavno pecivo, pri- tega. simbola, je izročil Ortsgruppenfuhrerju za- Gemeinschaftshaus, na katerem je govoril Kreis- pravljeno po vojnih receptih, delo šivalnic itd. stavo, ki naj bo Ortsgrup,:» vedno pred očmi, fuhrer Strobl mnogoštevilnim možem in ženam »stvari, ki jih je vredno pogledati. Krono šival- misli pa pri Führerju in Reichu, ki imata_Spodnjo ter zaključno izročil Ortsgruppi odlikovanje v nega dela predstavlja družinska obleka, izdelana Štajersko pod svojim okriljem S počastitvijo obliki zastave. Mimohod je zaključil prireditve iz domačega platna. Pa tudi izdelki ročnih in Führerja so zaključili prireditev Sledil je mimo- prvega dne. „ . _____ . i„,v ;crl hod formacij pred častnimi gosti, med katerimi Nedeljsko prireditev so otvorili z budmco ter SbrnTpozornost nlse 50 nahaJa1' P3' TremI' P3' Strobl in dru9i polaganjem venca v Heldenhainu, nakar je bila V oddelku »Mutter'und Kind« je bilo vidno Pred Ortsg-uppenheimom v Viktringhofgassi. jutranja proslava na prostoru pri šoli. Ostali del zrcalo dela tega urada. Častna tabla se je soo- Kakor Ortsgruppe I v Marburgu. tako je tudi predpoldneva je bil posvečen športu, ki je po- minjala tistih žen, ki so odlikovane z materin- Ortsgruppa Lembach v soboto in v nedeljo imela kazal uspehe nase mladine. Pri tem je Lembach skimi častnimi križci. Koliko dela se je opravilo, svoj Ortsgruppentag, ker je bila za svoje vzorne lahko pozdravu ljube goste iz botrske Ortsgruppe je najbolje pokazala'statistika. Vabila k obisku storitve odlikovana z zastavo. Ze v ranih sobot- Krakaudorf bei Murau ki so se udeležili kot gosti tečajev za nego dojenčkov, na kuharske in šival- nih Igranjih urah je bil kraj v znamenju pri- Ortsgruppentag-a. Ogledovanje spodnjestajerske ne tečaje, bodo našla gotovo odslej še boljši od- reditve. V poslopju Gememschaftshaus je bil v stiskalnice grozdja ,e zak jucilo nedeljsko pred- mev, kar bo v «orist hišnih gospodinj in mater, soboto popoldne apel Amtsträgerjev, ki sta mu po dansko prireditev Pozidan je bil v znamenm Nadaljnji ogted razstavišča -je prikazoval delo prisostvovala Führungsamts'eiter der Bundesfuh- velike vaške veselice^ ki je razveselila staro in Wehrmannschafta s častnimi tablami tistih juna- ™ng Braumüller ter Kreisführer Strobl s svojim mlado. Za glasbo je skrbel kvartet iz Unzmarkta. kov, ki so žrtvovali svoje življenje za Führerja, -— --1-- domovino in Spodnjo Štajersko. Posebna tabla . , . v boju zoper napadajočega sovražnika ali pa v je prikazovala imena onih, ki so si že v tej vojni ^^ HRABRI SPODN IESTA IERCI vpostavi zoper zahrbtne bandite ali pa kot žrtve priborili svoja odlikovanja za hrabrost. Delovanje "ip^ J letalskega terorja Častitljivo se klanjamo vsem so prikazovali fotografski posnetki. Za ^^ Qbnašanje d 60vražnik0m so do. takim žrtvam in njihovemu junaštvu,. Sledila ka^ala^tudi mVadiria Vse kar s^ razstavüf fanti- b:!i Eisernes Kreuz II. Klasse: Grenadier Willi Je. počastitev mrtvih z dvigom raz sedežev ob Kazala tudi mladina, vse Kar so razstavni lanxj^ t , c„iri,t Frjinv Por«f-Kit»r-h nMrpitpr sviranju tiste žalostne pesmi o dobrem tovarišu. in dekleta, govori o načrtni vzgoji naše mladine p^11^^ * m^^ Sfrief w\T- P° počastitvi padlih jPe Kreisführer nadaljeval: v nemške može in žene. Mladost, polna mladost- iriednch Laatschnik m ff-Mann biegrned Wo - nai0au Gauleiteria Vam izročam ranienske nih sanj, se je zrcalila iz razstavnih del. ker iz Ortsgruppe Eichtal-West Kreis TriSa.l; ^o natog^ Gauleit«^ simbol fvestobe in dokaz , . „Kr(, trnnvinp Gefreiter Alois Hrastnik iz Reifnig am Bachern; znaice. i. znaKi so vam simnoi zvesioDe m ookiz Omeniti je delo obrti, industrije in trgovine, Pridioer iz Ortsgruppe SaHen- pripravljenosti do najvišjih žrtev za Führerja in ki so razstavile izdelke svoje stroke. Poglobitev ^e/reu.e1rt'a' Kodntsch 17 gledajo samo delne doaodke in se preveč pre- tvoril Ortsnnmneriführer OrtsaruDne Rotwein gruppe . Poltschach, Kreis Marburg-Land; Gefrei- u'^ajo samo aeine oogoQKe in se preveč pie govori Ortsgruppentunrer Ortsgruppe Kotwein, ^ ^^ ^^ Q Friedau, Kreis Puscal° posameznostim, k, so v celoti neznatne ™ oatz. Ppttflii Delni uspehi in povratni udarci niso odločilni Prireditvi v parku je sledil odhod zastav m ^euan „ K)atom zvočnikov v dvorani in izven dvorane 200 tisoč ljudi. Za 6voja qloboka izvajanja ie žel dr. Goebbels pri poslušalcih navdušeno pritrjevanje. V svojem qovoru je dr. Goebbels uvodoma ugotovil, da sovražniki s cinično odkritostjo ne dopuščajo nikake nejasnosti o tem, kakšno usodo so namenili našemu narodu za slučaj zaželjeneqa poraza. To velja prav tako za boljševiške kakor za plutokratsko-kapitali6tične nasprotnike. Oba tabora sta se združila v nenaravni koaliciji, da bi 6 pomočjo njihovih človeških mas in qmotnih sredstev iztrebili nemški narod, svet njegovih na-ziranj, njeqovo socialno in gospodarsko strukturo in način nemškeqa življenja Povsem točno torej vemo — tako je dejal dr. Goebbels — da nimamo nikake možnosti, ponoviti ta spopad v 10. 20 ali 50 letih, ako ne bi bili sedaj v odločilnem razdobju naše zgodovine dorasli združenemu narodu naših sovražnikov Sovražniki ne bi samo uničili naše industrije, naseqa prometneqa in gospodarskeqa življenja, tudi se ne bi zadovoljili samo s tem, da bi naše delavce in vojake zavlekli v Sibirijo ter razkosali naš Reich. Po njihovih lastnih, dovolj opetovanih dokazilih bi strmeli za uničenjem nemskeqa naroda v njeqovi nacionalni substanci da bi ga tako za vedno izbrisali iz življenja drugih narodov Biti si moramo torej na jasnem, da bi na koncu te voj- . ne beležili samo še preostale ir; uničene, kakor je to že izjavil Führer v svoji proklamaciji z dne 30. januarja preteklega leta. Radi teqa ne more biti nobenega dvoma o tem, da se bomo borili z vsemi razpoložljivimi sredstvi, dokler ne bomo imeli zmaqe v rokah. Gnili kompromisi napram -nam samim in napačno čuvanje lastne osebe ter ljubih navad niso nikakor na mestu. Osebna konsekvenea. V tem stadiju razvoja, ko je pričel sovražnik svoj generalni naskok na Evropo, je zahtevati totalno vojno vpostavo vsakega posameznika in celokupnega naroda z vsemi gmotnimi in duhovnimi rezervami. Nemški narod se nahaja v nevarnosti. Sleherni sonarodnjak se mora tedaj v svojem delovanju in nehanju, pri delu in v borbi, obnašati tako, kakor da se nahaja tudi sam v življenjski nevarnosti. Sleherni trenutek se mora vprašati: V koliki meri prispevaš s svojim dejanjem in nehanjem k zmagi? Tako postopa tudi vojak na fronti, ki brani napram neizprosnemu nasprotniku svoje lastno življenje, zavedajoč se pri tem, da bo v bitki zmagala samo lastna strah ali pa sovražnik Tako postopa velik del sonarodnjakov v letalsko ogroženih področjih, kjer so se morali v veliki meri odpovedati osebni udobnosti in dragim jim navadam Ako je na milijone sonarodnjakov na fronti in v domovini brez ugovora in z neomejeno osebno vpostavno voljo sprejelo zahteve totalne vojne, imamo v velikih delih doslej obvarovanega ozemlja našega Reich-a še znatne rezerve razpoložljivih moči. Te moči se morajo sedaj združiti s skupnimi napori ce!okupneqa nemškeqa naroda na fronti in v domovini, da bi se tako omoqočil zadnji del poti do zmaqe. Sleherni Nemec mora vzeti daleč reducirani življenjski standard v letalsko ogroženih področjih kot merilo svojega lastnega življenja. Častihlepje 6leherneqa Nemca zahteva, da čimbolj zviša svoj prispevek za dokončno zmago, omejujoč pri tem svoje osebne zahteve do življenja kolikor mogoče. Vse tisto, čemur se sedaj prostovoljno odpovedujemo, nam bo po zmagi na razpolago v največji meri Čemur se pa sedaj iz eqoizma, sebičnosti in udobnosti nočemo odpovedati, bi utegnilo oqrožati zmaqo, ki bi bila izgubljena za vedno, ako te voine ne bi moali z uspehom končati Reichsminister dr. Goebbels se je nato obširno bavil s sedanjim političnim in vojaškim položajem. Ob burnem pritrjevanju množice . ie izjavil minister, da lahko govori popolnoma odkrito, saj ie narod dovolj močan, prenašati resnico. Minister je izjavil sledeče: Generalni naskok naših sovražnikov na zapadu in na vzhodu smo pričakovali za to poletje. Razumljivo ie da smo pri tem vpostavili v račun njihovo qmotno tyemoč, ki 6e je pojavila na raznih področjih Pri tem smo si bili tudi na jasnem o tem. di ne bo šlo brez težkih obremenitev in resnih nreizkušenj. Vse velike odločitve v zqodovini so h'e sovražni premoči na ljudeh in materijalu iztrgane v večletnih vojnah, ki so trajale tudi no desetletja. Bereit /um Einsatz gegen bosnische Banden Diese Bomben liegen zum Einsatz bereit geqen ein Bandenzentrum im bosnischen Raum. Das Bodenpersonal setzt soeben die Zünder ein, bald werden die Söldlinqe Moskaus die vernichtende Wirkung der Bomben kennenlernen PK -Kriegsber. Bieke (Seh). Atene, Sparta, Rim in predvsem Piusija so se nahajali v svojih življenjskih bojih pred sovražnimi silami, ki jih menda nikoli ne bi bili premagali, ako bi bili šanse 6vojih zmaq od-tehtavali samo po številu njihovih vojakov, orožja in gmotnih sredstev. Toda v vseh velikih zgodovinskih spopadih 60 bili merodaini poleg kvantitete kvaliteta poleg gmotnih pomožnih sredstev pa boljša ideja in višja politična morala. Politična vera naroda v njegovo zemeljsko poslanstvo in njegova neupogljiva volja, lzvoje-vati v vojn' zmago, je pri takih obračunih ravno tako važna, kakor število orožja in ljudi. V 6edanji fazi vojne moramo tedaj mobilizirati vse gmotne sile. Našim vojakom bomo morali staviti na razpolago še številnejše in še boljše orožje Mobilizirati moramo tudi vso moč naših src da bomo zamogli prestati prihodnje težke obremenitve; niti trenutek pa ne smemo dvomiti glede naše pravične zmage, pa nai 6i posamezne faze vojskovanja izgledajo še tako težavne. Ni ravno prvič, da smo mi nacionalso-cialisti začeli, izvedli in končno tudi izvojevali tak boj ob najtežavnejših poqojih Ako poka-zuje danes eden ali druqi na delno gmotno premoč naših sovražnikov, sklepajoč iz teqa. da ¡e naša stvai oqrožena. si nai oqleda leta pred prevzemom oblasti, ko smo se razvijali z nošo stranko iz najmanjših začetkov m smo kljub temu zmaqali, ker smo bili fanatiki, i Položaj na frontah. Reichsminister dr. Goebbels se je nato bavil z invazijo, povdarjajoč, da je dosedanji potek potrdil pričakovanja glede bojne sile naših vojakov kakor tudi glede fortifikacijskih naprav. Izpolnile so namenjeno jim nalogo, oblikovale so sovražno izkrcanje v smeri čim večjih izqub, dokler "e nastopijo naši odredi za vposeganje. Ob ogromnih žrtvah na ljudeh in materijalu se je Anqlo-Amerikancem končno posrečilo stopiti na ozek pas zapadno evropskega kontinenta. Za sovražnika je potekel mesec dni bojev ob izrednih izgubah. S tem pa še ni zaključen niti začetni stadij invazije, kakor je bila zamišljena v njihovih računih za prve dni. Koledar rokov naših sovražnikov se je izkazal že v prvih urah izkrcanja kot napačen Odločilna bitka na zapadu šele pride Sovražnik je v dosedanjih bojih spoznal oqromno qmotno in duhovno udarno 6ilo naše vojske in duha. ki preveva slehernega posameznega nemškega vojaka Dr. Goebbels je imenoval boj za pristaniško trdnjavo Cherburg pravo epopejo naše vojaške zqodovine. Tu so pokazale 'posadke naših bunkerjev v boju do zadnjega naboja in do zadnje kaplje krvi, da pojma o kapitulaciji jiimajo v svojem besednjaku. Kakor poroča sovražnik sam, so se zacementiraii v svoje utrdbe in ko jim je zmanjkalo municije, so 6e borili s hladnim orožjem do zadnjeqa vzdihljaja To je vojaški duh, ki mora danes v tej vojni obvladati ves nemški narod na fronti in v domovini. Dr. Goebbels se je tudi z isto realistično odkritostjo bavil s trenutno težko obremenitvijo na vzhodni fronti. Nobenega dvoma ne more biti o tem. tako je izjavil, da morajo naši vojaki nq vzhodni fronti z nadčloveškimi napori zavirati naskok boljševiških oklopnih armad. Sedaj, ko je boljševizem na pragu Evrope, se kažejo prednosti našeqa prejšnjeqa vojskovanja na vzhodu, ki nam ie do danes omogočalo vpostavljati proti sovražni premoči razpoložljivi prostor kot orožje, ne da bi s tem nastala nevarnost za Reich »V ena«, resno vprašanje za Ang.ijo. Zelo izčrpno se je bavil dr Goebbels tudi i vprašanji, ki nam jih nalaqa letalska vojna. Brez omejitve je priznal dr. Goebbels težke izkušnje in izgube, ki jih je zahteval in jih še zahteva letalski sovražni teror od našeqa civilnega prebivalstva v domovini Mesta Hamburg, Berlin, Mannheim, Kassel, Frankfurt, Koln in Es-sen so preživela v zadnjih mesecih težke ure Pri tem tehta bol. ki jo doživlja sovražnik posameznik vsled izgube imetja ter vsled smrti in pohab-ljenja, mnoqo več kokor učinek, ki ga je doslej sovražni teror na naših mestih in občestvih ali celo kot nasilni činitelj našeqa vojneqa potenci- 15. Juli 1944. -!--- Samo ena dolžnost: boriti se in delati! Fiihrer je govoril možem oborožitve — „Prestali bomo ta čas in dobili bomo končno to vojno !" - Pred "postavitvijo tehniškega ravnotežja Pretekli teden se je vršile zborovanje oboro- tudi državni minister Riecke o prehranjevalnem ževalnih strokovnjakov in vodilnih mož nemške položaju nemškega naroda. vojne produkcije, ki so se zbrali na povabilo mi- Reichsminister Speer je podal obsežni pregled nistra Speer-a. Govorili so razen ministra Speer-a trenutnega položaja stanja nemške oboroževalne tudi njegovi sodelavci' iz ministrstva, obenem pa in vojne produkcije, ki je bila, .zahvaljujoč nem- - ški industriji in delavstvu, kljub sovražnemu bombnemu terorju, še nadalje-stopnjevana. Mini- jala. Kljub vsemu temu pa sovražniku ni uspel ster je nato objavil oelo vrsto ukrepov, ki bodo satanski naklep, zlomiti vojno moralo nemškega zagarantirali nadaljnji porast naše oborožitve, naroda z brezobzirnim terorjem Sovražnik pola- V odločilni dobi vojne, bo nemška oborožitev .sto- goma že uvideva, da ni preprečil vzpone nemške rila vse, da bo imel nemški vojak za dosego oboroževalne produkcije, ki trenutno deluje s zmagp vedno več in čim boljšega orožja v svo- polno paro, izkazujoč stalno stopnjevane ■ rezul- jih rokah. taie. Reichsminister dr. Speer je nato izročil visoka V ostalem pa — tako je ugotovil dr. Goebbels, odlikovanja vodilnim možem nemške oborože-— je letalska vojna že par tednov zopet dvo- valne in oskrbovalne industrije, stranskega značaja Po težkih napadih na Berlin Višek zborovanja je bil sprejem udeležencev dne 22 in 23. novembra, smo izjavili: »Prišla bo pri Fiihrer-ju v njegovem glavnem stanu. Fiihrer ura, ko bomo to Angležem povrnili!« Naslednje- je podal možem nemške oborožitve in vojne proda dne je postavil londonski tisk porogljivo vpra- dukcije pregled nalog nemškega gospodarstva v šanje, da-li je' morda naše novo, napovedano vojni in v miru orožje bilo izumljeno v propagandnem ministr- »Ta vojna — tako je izjavil Fiihrer — se ne stvu namesto v oboroževalnem ministrstvu. An- more meriti po dnevnih dogodkih. V tako sve- gleži menda sedaj ne bodo več postavljali istega tovnozgodóvinski borbi ne igra začasni uspeh ali vprašanja, ako bi za bližnjo bodočnost napoveda- neuspeh nikako odločilno vlogo V tej največji li novo in težko povračilno orožje. Medtem frče izstrelki »V 1« preko Rokavskega zaliva Angleški tisk je ustavil svoje prvotne poskuse olepševanja in bagateliziranja in Churchillova izjava v Spodnji zbornici, podana pod stopnjevanim pritiskom angleškega iavnega mnenja, dokazuje z vso prepričevalnostjo, da je postalo povračil- usodni borbi našeaa naroda, ki odloča o b'ti ali ne biti mnogih «jeneracij, ima vsak posameznik samo eno dolžnest: Neprestano se boriti in delati za zmago! Vem, da ie treba nezaslišanih živcev in nezaslišane odločnosti, prestati v taki dobi kot je današnja. Toda nad nami stoji nepremično kot vodilna zvezda našega delovanja no orožje »V 1« po Churchillovem lastnem pri- načelo, da ni kapitulacije pred nobeno težavo. znanin za Anglijo trajen in zelo resen problem. Ti letalski zločinci, ki so se še pred kratkim bahali, koliko nemških mest so zrušili, izdajajoč v časopisju parolo, da ne sme v Nemčiji živeti nobeno bitje več, niti bilka trave, niti žuželka, pričenjajo secj^j apelirati na človečanstvo. To smo pričakovali. Nikdo pa nai ne misli, da bodo nas ali svetovno javnost s tem nafarbali. Ne da bi precenjevali hipni učinek potom iluzij, moramo ugotoviti, da bo povračilo proti Angliji globoko vplivalo na celokupno življenje v An-dliji. Anqleški narod je zadelo ravno v trenutku, ko je mislil, da je že čez hrib in ko se je zibal v rožnatih upih pričakovane zmage Nikakor nočemo precenjevati težav v nem taboru, toda spoznati jih moramo, da bi si tako napravili pravo sliko celokupne vojne situacije Ne smemo gledati samo lastnih težav, ki se človeku zdijo iz bližine hujše kakor v gotovi oddaljenosti. Biti si moramo na jasnem o tem, da ima sovražnik ravno tako težke skrbi, ki rastejo s slehernim dnevom vojne. Tudi v LonConu Washingtonu in Moskvi kuhajo samo z vodo Naš prvi cilj mora biti sledeč: Ostati moramo povsod in v vseh okoliščinah stanovitni na bojišču, boriti se moramo hrabro in v naših voj- Ff'hrer je nadalje omenil jrnaštvo na fronti, toliki hrabri voiaki dan za dnem uresničujejo vse tisto, kar je dozdevno nereš fivo, in da se pri tem ne plašijo niti nalog, ki se zdijo nerešljive, ker jih končno vedno znova premagajo. Ako pogledate to junaštvo, potem boste razumeli tudi mojo neomajno vero. Pred takim junaštvom naj bi vodstvo kakor je naše, ki je imelo štiri leta sploh same uspehe, odpovedalo? Ne! Mi bomo prestali ta čas in bomo na koncu' dobili to vojno. Zmaga nas bo nekoč vse odškodovala za to, kar je vsak posameznik žrtvoval, kar je moral vpostaviti na skrbeh in kar je moral s svojo rodbino preliti krvi. Ta vojna ni samo vojna vojakov, temveč tudi tehnikov. Tehniške iznajdbe 60 ji vtisnile že od početka svoj pečat. V teku vojne se je posrečilo nasprotnikom, pridobiti si naših izkušenj, nas prehiteti na nekaterih področjih. Duh nemških izumiteljev pa )e sedaj na tem, da vpostavi tehniško ravnotežje, da bi se tako ustvarili predoognji, potrebni za to. da se krmilo vojne dokočno vrže na drugo stran«. Na koncu svojih izvajanj se ie Führer prav posebno zahvalil Reichsministru Speer-u in nie-govim sodelavoem za odločilne storitve na področju nemške oborožJtve teT jih pooblastil, naj sporočijo to njegovo zahvalo vsem delavcem nemških oboroževalnih obratov POZOR! Izredna dodelitev sladkorja. V očigled ugodne jagodne letine je Renchminister za prehrano in kmetijstvo odredil, da 6e razen že dovoljene pred-izdaje sladkorja dovoli še izreden nakup sladkorja. V 64. in 65. dodelilni perijodi, to je do 20. avgusta 1944, se bo potrošnikom omogočilo na-nakup 500 gramov sladkorja kot enkratno izredno dodelitev. Iz te izredne dodelitve sd ne sme n;krio delati sklepov za bodočo oskrbovanje s sladkorjem. ker je ista odvisna od letošnje žetve. Izdaia sladkorja se bo vršila na odrezek N 29 rožnatih in modrih Nahvmittelkart 64, ki so veliavni tudi v 65. perijodi. Potrošniki, ki so samooskrbovanci, in nimajo Nährmittelkart, dobijo za nakup tega sladkorja Berech^gungsscheine. D! E VON DER I - S TA F F E L Von Kriegsberichter Kurt Scheid. PK. Jetzt hausen sie in einer großen Scheune, mitgemacht und so schon ein Wörtchen mitzu- eine Zunft für sich, die I-Staffler, während drau- reden haben. Sie kommen alle aus dem Metall- ßen im Grün verborgen, sorgsam vor jeder Feind- gewerbe. Nur ein Außenseiter ist unter ihnen, sieht getarnt, die großen und schweren Leiber und der ist — Bäcker. Da er jedoch der Größte der Tiger ihres neuen Einsatzes hairen. So zu- und der Stärkste in diesem Bunde ist und schon verlässig in jedem Kampf, so unverwüstlich in seit sechs Jahren statt Brotlaibe die harten Pan- sovraž jedenl Gelände die dickfellig gepanzerten Ketten- zerteile mit seinen stämmigen Fäusten bearbeitet, gesellen auch sind, so wollen sie doch besorgt so ist er der Erfahrensten einer in diesem Kreise und gewartet sein, wenn sie einmal etwas an- der Zünftigen. Der Umgangston untereinander ist kommt. Dafür hat man die I-Staffel geschaffen, rauh, aber herzlich, und wienerisch dazu, wenn Ob das in der Ruhe-Stellung oder ob das draußen man von der nur kleinen, schwäbischen Minder- im freien Gelände vor der H KL im Kampfe ist, heit absieht. „di,e „MänTr«,V?n . d5r Nun sind sie freilich nicht dazu da, etwa einen I-Staffel snd da. I-Staffel. da9 heißt Instand- gänzlich aus den Fugen geratenen Panzer wieder se ngssta e instandsetzen. Das ist Aufgabe des Werkstatt- Da die Tiger schwereisenhüftige und stahl- zuges. Die Männer von der I-Staffel sind für die brüstige Kreaturen sind, deren stählerne Rippen Tiger nur das, was der Sanitäter fÜT die Infante- und metallene Muskelpakete Mammutgewichte riekompanie ist, der ja auch nicht operiert, aber nih naporih ne smemo pustiti vse aetlej, dokler haben. «^en k,e*nsl)te'' Teil schon »hinhaut«, so- überall als erste Hilfe mit zupackt. Darum braucht si sovražnik ob našem jačjem odporu ne zlomi ™7teht es s'ch; ** «e Manner der I-Staffel im man sich auch gar nicht zu wundem, wenn man «vojeeja zobovja Mi vemo, da iman» s tem v *Ufe VOT >>starken Männern« stehen Sie haben unter ihnen Träger des EK und vieler anderer rokah vse šanse za zmeigo. Možni so tudi pro- ®' «»genannten »großen Fischen« zu tun, Auszeichnungen, und auch Träger des Verwun- tiudarci in neuspehi, Tri nam nudijo samo prilož- ZLT?, IL^- h iT^ČT' u^ fdete?abzeicheM sieht. Gibt es draußen im Go nost, da preizkusimo ob njih našo moško hra- T k^ hT p^ k m ^ tdef f,echtn he\ der Kampfstaffel einen Ausfall unter „ „_ CTn„ Arbeit die Panzer bald heraus und bald herunter, der Besatzung, so springt als Fahrer einer der i 6e ne snie u-i j — ________•__,________ , t n,. m ■ . , ... . brost in silo našega odpora. Nikdo se ne bald unter ihnen in pustiti premotiti Imamo dovolj vzroka, pričalco- durrhaehT ««T™^ Schlangen^ndungen hin- I-Staffler ein. In Bandengebieten heißt es nachts vati nrihodnie odločMne mesece s suverenim mi- durcth9eht' so kommt es auch, daß die I-Staffler Sicherung und sonst auch Wache übernehmen, £ RSÄ2. Sne in fi ^ffiŽ 'I^T^ beFimh^ort T^9 d't Arbelt ..... . . "ei Wettkampfen mit anderen Einheiten mit werden will. So müssen sie ebensogut mit dem Nemški narod ie ravno v zadnuh mesecih in Schwung auf die guten Plätze bringen. Sie zählen Werkzeug, mit der Waffe wie auch mit dem ; dokazal moralno trdoto, marljivost in po- also auch in dieser Hinsicht zur stillen Reserve Spaten umzugehen verstehen. Und den haben sie zrtvovamost, ki mu daie,o legitimacijo, da bo pre- der Kompanie. Sie selbst bezeichnen eich he- schon oft bitter" notwendig gehabt. Wenn ein ® vse Pnhodnje preizkušnje. Bojni duh nase scheiden alsXMänner im Dunklen«, nicht nur aus Panzer, sei es durch Treffer oder sonst einen tronte ie po petih težkih letih kljub mnogoterim leisester Ironie, weil sie öl- und arbeitsver- Schaden einmal stehen bleibt, dan steht er in protiuaarcem m neuspehom neomaien. Domovina schmutzt breitschultrigen Dunkelmännern glei- neunzig von hundert Fällen irgendwo draußen «e je izkazala predvsem v letalsko ogroženih chen, sondern auch, weil sie sich gleichermaßen vor der HKL, da wo es rauscht, wie der Landser področjih, v tovarnah, orožarnah, na njivah, kjer als Rückgrat im Hintergrunde halten. Und das sagt. Die Besatzung hat es in diesem Fall besser, rasle nas kruh. v mestih in na deželi vseskozi wurde ihnen kürzlich von höchster Stelle be- sie macht die Luken dicht. Anders die Männer dostoma. Mi nacionalsocialisti — tako je končal stätigt. von der I-Staffel Der Gegner weiß meist sehr dr Goebbels — smo v zgodovini našega q-banja »Die I-Staffel« — so sagte der Chef — »das ist bald, was die Glocke geschlagen hat. Da müssen in Re ch-a prestali in premagali že toliko kriz in das Rückgrat der Kompanie«, und damit war es dann, ehe es an die Arbeit geht, Deckungslöcher izkušenj, da ne dvomimo niti za trenutek glrde ihm, dem es sonst so gerne leise frozzelnd um gegraben werden, Und wenn es ringsum pfeift našeaa uspeha. Najboljša garancija nam je Füh- die Mundwinkel spielt, offensichtlich ernst. So und surrt, und wenn die großen Erdpilze der rer sam V vernem zaupanju qledamo vanj. On kommt es, daß die I-Staffler in jedei Tiger- feindlichen Granaten bedrohlich näher rücken, bo narod s siaurno roko peljal skozi vse nevar- kompanie eine Zunft für sich sind, eine I'rme- die Arbeit muß geschafft sein, denn kein Panzer nesti in preizkušnje. Njegova izpoved'je tudi na^ radschaft mit ihrem eigengesetzlichen, man muß darf ausfallen. Es gilt hier nur ein Gesetz, das Sa: Da boj, za katerim stoji fanatizem celokup- schon sagen, zunftbewußten Stolz. Sind sie doch oberste Gesetz für den I-Staffelmann: Jeder Pannecia naroda, ne more drugače končati kakor alle alte Panzerpraktiker, welche die ganze Ent- zer muß im Gefecht schnellstens wieder voll ein-z zmago. Wicklung der Panzerwaffe- bis zum heutigen Tiger satzbereit šeinl "> Bilder aus dem Kriegsgeschehen Deutsche liampfschule in Ungarn Die deutsche Wehrmacht hat Lehrgänge eingerichtet, in denen ungarische Soldaten Gelegenheit haben, sich mit den neuesten deutschen Waffen und Kampfmethoden vertraut zu machen * Das Eichenlaub filrliitralieidmarschall Freiluftgarderobe v. Riatldl Im Sumpfwald südöstlich Ostrow haben Der Führer verlieh* Eichenlaub zum sich unsere Feldgrauen, da das enge Zelt Ritterkreuz des EieeiMiäizes dem Ober- für die »Garderobe« keinen Platz mehr bot, befehlshaber WestÄisralfeldmarschall auf diese Weise geholfen. Gerd v. Rundstedt, t Soldaten der« PK.-Krieg6ber. Muldhaupt (Sch). deutschen Sitaacht. Jederzeit einsatzbereit Drohend ragen die Rohre des Werfers, die auf einer Selbstfahrlafette montiert ist, feindwärts. Sie sind jederzeit bereit, den tödlichen Hagel ihrer Geschosse in die gegnerischen Linien zu schicken. PK.-Kriegsber. Hoepner (Sch). Mückenschleier für die Verpflegung In den Sumpfgebieten des Ostens macht sich jetzt die Mückenplage wieder sehr bemerkbar, die Grenadiere schütze» die Verpflegung, die sie soeben von der Feldküche siehalt haben, mit einem großen Mückenschleier. PK.-Kriegsbet Schlegel (Sch). An der Invasionsküste Zahllose Landungsboote der Aggressoren wurden, teils schon weit vor der Küste, teils unmittelbar am Strande, durch unsere Küstenverteidigung jn Brand geschossen und vernichtet. Neben hohen, blutigen Verlusten erlitt der Feind gewaltige Ausfälle an Kriegsmaterial aller Art. PK.-Kriegsber. Speck (Sch). Sowjetische Schlachtflieger abgewiesen Ein Verbaiid sowjetischer Schlachtflieger versuchte die Bereitstellung deutscher Trurpen anzugreifem Von dem Feuer der leichten Flak abgedrängt, mußten sie ihre Bomben planlos weitab vom Ziel in freies Gelände fallen lassen. Der Aufmarsch in die Bereitstellung kann ungestört weitergehen PK.-Kriegsber. Göttert (Sch). AUF DEN STRASSEN NACH NORDEN Lazare»städle päpstliche Besitzungen bleiben Von Kriegsberichter Armin Eichholz PK. Es gibt keinen Kriegsschauplatz, dessen Landschaft so sehr am Siege desinterssiert zu «ein scheint wie Italien. Das ist nicht nur ein Problem für den Kriegsmaler, der den anmutigen Höhen und Bergstädtchen, den Mauerresten aus klassicher Zeit und den Palazzi inmitten fruchtbarer Felder einen Hauch des Krieges verleihen möchten, sondern jeder Soldat hat es an der Südfront irgendwann einmal empfunden, daß dieses Land eigentlich vom Kriege ablenkt. An manchen Orten bringt es geradezu eine friedliche Gewandung des Krieges hervor. So setzt es anstelle der von brennenden Benzinkanistern aufsteigenden Rauchsäule eine Zypresse und den Rauchpilz über einen explodierenden Munitionsstapel kopiert es mit einer Pinie. Abends narrt es den Soldaten mit Hunderten von Leuchtkäfern, die ihr Programm offenbar den Blinkzeichen des Morsealphabets und der Leuchtspur einer 2 cm-Flak-Kanone entlehnt haben. Zwischen Palazzo und Schützenloch Das tägliche zu Hause des Soldaten wechselt hiej, zwischen dem eines italienischen Conte und dem eines Maulwurfes. Er schläft da, wo die Absetzbewegungen und die Verteidigung seiner Kompanie gerade Zeit dazu lassen. Einmal ist es irgenein Palazzo in einem gepflegten Park mit Säulen und Kieswegen und mit einer Flucht von großen Zimmern. Wenn man Glück hat, läuft das Wasser noch und das elektrische Licht brennt. Eine alte, gut angezogene Dame taucht auf und empfiehlt, die Türe zu einem bestimmten Zimmer besonders sachte zu schließen, weil sich sonst der Türrahmen löse. Und der Soldat, der tagsüber an Steinhaufen vorbeigekommen ist, die gestern noch Wohnungen waren, der vor dem Absetzen Brücken in die Luft jagt und Straßen unterminiert, — er tut der alten Dame den Gefallen und schließt diese Türe behutsam. Am nächsten Tag zur gleichen Stunde kauert er geduckt am Boden, gräbt sich hastig ein und verschwindet in der Erde, bis der Kompanieführer einen anderen Befehl gibt. Die Sorgen dieser Minute gehen nicht mehr um die zaghafte Tür eines Palazzo, sondern um das Gurten von Munition und das Heraschaffen von Verbandszeug. . Der Krieg m Italien hat Löcher. Es sind offene Städte, die Lazarettstädte und die päpstlichen Besitzungen. die von deutschen Soldaten peinlich ausgespart werden. Diese Löcher sind für ihn das Rätselhafteste, was er sich auf einem Kriegsschauplatz vorstellen kann. Was soll er dazu sagen, wenn er an der Straße plötzlich auf ein einzelnes, durch Artilleriefeuer zerstörtes Haus trifft, an dessen stehengebliebener Wand noch " mit einem Nagel ein doppelsprachiges Schild hängt: »Eigentum des Heiligen Stuhl. Betreten verboten«. Oder wenn er im Gelände auf eine Umfriedung stößt, die ein päpstliches Besitztum umschließt. In manchen Gaststätten einer gesperrten Stadt, wenige Kilometer von der Front entfernt, werden Fleisch, Salat, Eier und Wßin, von weißgeschürz-ten Serviermädchen gereicht. An den Tischen tafeln gut aussehende Leute mit gepflegtem Haarschnitt und festem Schuhwdi-k. Wenra die großen Fensterscheiben bei den Detonationen der Sprengungen zu laut klirren, öffnet der Ober mit einem gleichsam entschuldigenden Lächeln die Fenster, um die Scheiben zu schonen. Die Rechnung, die dem Gast mit Datum, Stempel und Unterschrift vorgelegt wird, schließt diese kriegerische Bei- lage stillschweigend mit ein. Was sich in diesen Löchern eines Kriegsschauplatzes abspielt, kann der Soldat nur ahnen, denn es ist für ihn so weit weg wie der Mond. Genau dort steht auch jenes elegant gekleidete Mädchen, das mit Blumen im Haar und einer roten Umhängetasche auftaucht und erklärt, es müsse im Nachbarort noch einmal nachsehen, ob im Hause ihrer Tante noch etwas Salz zu finden sei. »Luki-Luki« — eine neue Soldatenkunst Die Absetzbewegungen und das vorübergehende Halten entscheidender Stellungen werden auch beeinflußt von der feindlichen Fliegertätigkeit. So weit es das Wetter zuläßt, befliegen die feindlichen Jagdbomber Straßen und Wege. Jede Bewegung auf den frontnahen Verbindungslinien und den hintersten Nachschubstraßen wird so zu einem Versteckspiel. Die Wagen gleichen oft fahrenden Gebüschen. Schlaue Fahrer verwenden — auf das nichts umkomme! — zur Tarnung Äste von Kirschbäumen, die einer Bombe oder einer Granate zum Opfer gefallen sind. Auf dem Kotflügel oder dem Trittbrett klammert sich der Luftbeobachter fest, der den langen Schirm seiner Tropenmütze nach hinten gedreht hat, um besser beobachten zu können. Er nennt es aller- dings nicht »sehen«, auch sagt er nicht, er »beobachte«, sondern was er hier macht, ist ausgesprochenes »Luki-Luki«. Es ist einer der Ausdrücke, die wir im Kriege beinahe spontan übernommen haben, so wie etwa der »Vino«, die »Matka« und das »Chateau-Schloß« in die Soldatensprache dieses Krieges eingegangen sind. Zum »Luki-Luki« gehört viel mehr als zum gewöhnlichen Sehen. Es ist ein ständiges Lauern nach oben und nach allen Seiten, ein Anvisieren jedes verdächtigen Punktes am Himmel. Durch eine vorbeistreifende Schwalbe zum Beispiel kann der »Luki-Luki«-Mann schon alarmiert werden. Auch der offene Auspuff eines entgegenkommenden Fahrzeuges veranlaßt ihn schon zu höchstem Mißtrauen. Pflichtgetreue Kradmelder »Luki-Luki-Männer« unter sieht verständigen sich oft durch Winke, daß nichts in dei Luft ist. Zeigt jedoch einer von ihnen plötzlich mit ausgestrecktem Arm an den Himmel dann erstarrt mit einem Mal jede Bewegung auf der Straße und es gibt nur noch Büsche und Hecken. In solchen Minuten erweist sich der , unerschrockene Mut und die Todesverachtung manches Meldefahrers, der mit wichtigen und dringenden Befehlen unterwegs ist und es sich nicht leisten kann, auf jeden auftauchenden Jagdbomber Rücksicht zu nehmen. Bald entwickelt sich auch ein gewisser Instinkt, mit dem man zu erkennen glaubt, ob der feindliche Pilot anfliegen wird oder nicht Viele haben schon sekundenlang das Gesicht des Amerikaners gesehen, der, mit seinem Flugzeug wiegend, nach lohnenden Zielen Ausschau hielt. Zu der Eigenart der derzeitigen Kampfhandlungen an der Südfront gehört es, daß die Haltung des Soldaten in kaum einer Beziehung steht zu den Quadratkilometern, die in .den letzten Wochen dem Feind überlassen wurden. Wenn auch der Humor und die gute Laune selbstverständlich nicht so üppig wuchern wie bei einein zügigen Vormarsch so kommt doch keinem der Gedanke, daß es sich bei diesen Kämpfen um etwas anderes handeln könne als eine elastische Verteidigung und eine kluge und planmäßige Absetzung. Evakuacija umetniških spomenikov iz glavnega mesta Finske. Te dni 60 pričeli z odstranjevanjem in evakuacijo spomenikov v Hel6inkiju. V kolikor gre za spomenike, ki jih radi teže in obsežnosti ni možno odstraniti, jih obzidujejo in pokrivajo, da bi jih tako obvarovali pred napadi iz zraka. UMNI KMETOVALEC Najbolj pogoste bolezni naše domače živine in kako se borimo zoper nje Prav tako, fcot pri hiši, kjer je družina številna, pogosto, eden ali drugi oboli ali se kaj potolče, — prav tako mora biti tudi kmečki gospodar, ki šteje več repov v hlevu, zmiraj pripravljen na to, da mu ena ali druga domača žival oboli. Bolezni je sicer na tisoče različnih, vendar lahko najnavadnejše bolezni domače živine, ki se tako-rekoč vsak dan ponavljajo, lahko na prste ene roke naštejemo. Čudno pa je, da vkljub temu, da so te bolezni pri živini tako pogoste, večina naših kmečkih gospodarjev ne ve, kako naj te bolezni pri svoji živini preprečuje, kako naj ravna z živino, ako na kateri od teh bolezni oboli in kako je treba te bolezni adraviti, ako jih je zdraviti sploh mogoče. V mirnih časih je bilo v vsakem slučaju obolenja domače živine najbolj pametno, poklicati takoj živinozdravnika. V današnjih razmerah je pa živinozdravnika težko doseči, zato si mora vsaj pri takih najnavadnejših obolenjih domače živine kmetovalec skušati sam pomagati, in klicati živinozdravnika le pri težjih obolenjih in nesrečah pri živini. Upamo, da bodo naši naslednji odstavki vprav v sedanjih čas;h vsem našim kmečkim živinorejcem dobrodošli. 1. Naduha pri konjih Naduha je najnavadnejša bolezen pri posebno starejših konjih. Vendar ne smemo misliti, da je nadušljiv vsak star konj in da se mladega konja naduha ne loti. Ne! — mnogo je konj, ki s tridesetimi leti nimajo še prav nič težke sape, ker so pač imeli srečo, da so bili vse življenje v rokah dobrega in skrbnega gospodarja; nasprotno pa dobi konjederec v roke tudi mnogo mladih konj, ki jih je uničila naduha — prav za prav pa slab, malomaren in lahkomiseln gospodar ali pa hlapec. Prav tc) je treba namreč glede naduhe najprej povdariti: Pri dobrem gospodarju in prt dobrem hlapcu konj nikdar ne bo dobil naduhe, kajti naduho povzročajo predvsem zaduhli in neprezračeni, pa tudi taki hlevi, kjer vlada prepih, naduho povzroča nepravilno krmljenje, posebno še krmljenje s prašnim, zaduhlim, plesnivim. in sploh slabim senom ali ovsom, naduho povzroča preobilno krmljenje suhe detelje in 6ploh na beljakovinah prebogate krme, naduho povzroča napajanje razgretih konj itd. Za konjerejca je zelo slabo spričevalo, ako mu konj na naduhi oboli, je pa obenem zanj to tudi že kazen za malomarnost, kajti nadušljiv konj, tudi če je še tako lepe in pravilne postave, ni vreden niti počenega groša več: v mirnih časih, ko je bilo konj dovolj na razpolago, ni kupil nihče nadušljivega konja vede, če pa bi hotel kdo kupca z nadušljivim konjem preslepariti, si tega navadno ni upal, saj je bila konjska naduha »postavna ali cesarska bolezen«, ki je razdirala veljavnost kupčije. Zato si je vsakdo premislil in je prodal nadušljivega konja prej ko je mogel konj edercu ali pa — ciganom. Zakaj pa je naduha bolezen, ki se je lastniki konj najbolj bojijo? Zato, ker je konjska naduha 1. neozdravljiva, in 2. nepreračunljiva v 6vojem razvoju. Kaj to pomeni? a) Naduha je neo.zdravljiva To se bo marsikomu čudno zdelo, saj poznajo različni padarji vsa mogoča zdravila proti naduhi In se pridušajo, da pomagajo. Prav posebno mnogo takih zdravil poznajo ravno cigani. Da na učinkovitost V6eh teh zdravil (ponajveč je njih glavna sestavina arzenika ali mišnica!) tudi mnogi napredni kmetje verjamejo, je kaj lahko pojasniti. Vsa taka zdravila namreč zares začasno preženejo zunanje pojave naduhe, to je: težavno in hitro dihanje, pri katerem se lahotnice močno vzdigujejo, nosnice močno odpirajo in zapirajo, pri sopenju se med posameznimi rebri napravljajo žlebiči, konj se hitro in močno oznoji, kašlja votlo in zamolklo, ponoči nadušljiv konj navadno ne upa leči, ker stoje lažje diha itd. Vsak lastnik nadušljivega konja je vesel, če ti znaki naduhe pri konju zginejo, — vsak pa tudi pohiti, da tako »ozdravljenega« konja čimprej proda in čimdalje vstran. Tako seveda navadno ne ■ z-ve niti on, še manj pa okolica, da se je po par mesecih naduha pri tem konju spet pojavila in navadno v še hujši obliki kot prvič. Torej: naduha se ne da ozdraviti, marveč jo je mogoče z raznimi zdravili (ki se tudi v lekarnah prodajajo! ,e začasno omiliti ali tudi navidezno docela odpraviti. Vendar je konj, ki je enkrat^začel postajati nadušljiv izgubil vso svojo vrednost, četudi izgleda skraja še čisto zdrav, tako da bi ga nihče ne smatral za nadušljivéga, kdor ne pozna prvih zanesljivih znakov naduhe. Kt\°r o kakem konju dvomi, da-li morda ni nadušljiv, naj ga vpreže v voz poleg zdravega konja enake teže, starosti, pasme in re*e. Pri teku ali pri težki vožnji v klanec bo začel nadušljiv konj mnogo hitreje sopsti kot zdrav, oznoji] s« bo prej in močneje, a kar je najbolj značilno: dihanje in bitje žile se pri nadušljivem konju pomiri šele kake pol ure po končanem naporu, medtem ko zdrav konj že čez pet do deset minut mirno diha in mu žila že spet m'rno bije. Tud" po številu d'hljajev v minuti lahko ločimo nadušljivega konia od zdravih: medtem ko dibne odrasel zdrav konj 10 do 12 krat v eni minuti, zasope nadušljiv konj po 20 do 30 krat, pri delu celo do 60 krat in še več. Na nekaj pa je treba opozoriti: Hitro dihanje, znojenje in drugi pojavi, ki so značilni za naduho, se pojavljajo pri konjih tudi kot znaki ali predhodniki mnogih drucrih bolezni. Vendar moramo paziti na razliko: Če imamo opravili z naduho, ima konj kljub hitremu in težavnemu dihanju ter znojenju nezvišano telesno toplino, medtem ko se pri drugih Boleznih tudi telesna toplina istočasno zviša. Če torej na podlagi zanesljivih znakov ugotovimo. da je konj nadušljiv, se moramo zavedati, da zoper to bolezen ni trainega zdravila. Ni pa s tem rečeno, da moramo dati konja, ki je dobil »aduho, takoj h konjskemu mesarju. Ne saj smo rekli: b) Naduha je nepreračunljiva v * svojem razvoju Nikoli ne moremo v naprei reči, v kolikem času bo naduha konja uničila. Včasih se zgodi, da naduha tako hitro napreduje, da konj v par tednih ni za nobeno delo več, da celo več v " hlevu stoječ več dihati ne more. Spet pa se mnoqo-krat zgodi, da naduha konje več let sicer muči, vendar ostanejo kliub temu sposobni vsaj za lažje in počasno delo Kupiti konja, za katerega vemo, da je nadušljiv, je zato zelo tvegana stvar, prav zato pa nadušljiv konj tudi nima nobene cene. Čeprav nam lahko nadušljiv konj propade kliub naiskrbneiši neoi v kratkem času, ie vendar mo-goče^ s pravilnim ravnanjem posebno pa še s pravilnim krmljenjem vsaj delno zadrževati raz-.voj naduhe in tako konja dalje časa uporabljati za delo V tem oziru si zapomnimo: 1. Nadušljiveaa konja ne poganjaj v tek, ne nalagaj mu pretežkega tovora, ne imej predolgo vpreženega brez počitka! 2. Varuj nadusljiveqa konja prehlada, ker se lažje prehladi kot zdrav, kajti hitreje se razgreje in boli pocas' spet shladi! 3. Med vožnjo posebno med vožnjo navkreber pogosto počivaj! 4. Krmi nadušljivega konja kolikor mogoče samo s svežo krmo: poleti s svežo travo in deteljo, pozimi s korenjem, repo. peso, ensilirano krmo itd. 5. Suhe krme dajaj nadušljivemu konju čim-manj, a kolikor mu jo daješ, mora biti popolnoma zdrava in lepo suha! Fi Me krmi nadušljjveinu konju preveliko suhe detelje, ovsa in žita sploh, ker to znojenje in težko dihanje še Dospešuje! 7. Ne dajaj nadušljivemu konju nikdar pokvarjene krme, to ie prašnega, blatnega, zaduhlega, plesnivega, oprhlega itd. sena ali detelje, prav tako nikdar zatohlega ovsa .niti druge pokvariene krme! Vprav krmljenje pokvarjene krme najbolj posneSuje razvoj naduhe in s tem pogin konja! 8. Zdravljenja naduhe z mišnico ali kakršnimkoli drugim sredstvom (n. pr. fibrolisinom) se loti le po navodilu živinozdravnika, kajti sicer utegneš doseči, da bo konja vprav zaradi zdravljenja še prej konec. 9. Nadušljivega konja ne prodajaj za zdravega, tudi, če si konju naduho navidezno ozdravil, ker si gotovo ne želiš, da bi te mogel kupec po pravici kdaj kasneje ozmerjati za sleparja. 10. Ne muči nadušljivega konja več, ako je naduha že preveč napredovala, marveč ga pravočasno prodaj konjskemu mesarju, čeprav je posebno dandanes «tiska za konje zelo velika in ns veš, če boš mogel kupiti drugega konja. Mučenje živali je poštenega človeka nevredno! 2. »Kolika« pri konjih. Začudil se bo vsak konjerejec, če kar spočetka povemo, da bolezni »kolika« sploh ni, temveč da s to besedo izražamo samo vse podobne si vna-nje pojave, katerih vzrok so raznotere konjske bolezni. »Kolika« pomeni pri konju toliko kot »trebuhobol«' pri človeku, samo označbo za bolečine v prebavilih. Predvsem povzročajo »koliko«, to je ujedanje v prebavilih a) zaprtje v debelem črevesu, b) pre-hlajenje prebavil, c) gliste, č) zavitje črev in še več drugih vzrokov. »Kolika« je zato včasih kaj nedolžna, včasih nevarna, včasih smrtonosna konjska bolezen Je hitra in kratkotrajna: trenutno se pojavi, ter kmalu izgine ali pa kmalu konja umori. Na zunaj spoznamo »koliko« po tem, da po6tana konj nenadoma nemiren, da koplje s sprednjima nogama po tleh, z zadnjima pa pod trebuh in da se pogosto ozira pod trebuh. Večkrat se previdno vleže, pa hitro spet plane pokonci; stoji nekaj minut, nakar se spet vrže na tla in se valja, škriplje z zobmi, ječi, težko diha, se poti, toplota se mu spreminja, večkrat se pripravlja, da bi se otretoil blata, pa ne spravi nič iz sebe. Če konj 6eda kakor pes na zadnje noge, ako se na vso moč napenja, ako se davi ali bljuje, ako poti mrzel znoj, ako ne odmakne glave, če mu hočemo seči v uho, če po celega pol dneva ne spravi nobenega blata od sebe — so to vse slaba znamenja, ki kažejo na to, da konju najbrž ni več rešitve. Vsekakor je pri vsaki koliki najbolje, da če le mogoče, pokličemo takoj zdravnika, ki konja reši z vbrizgom zdiavil, če je le rešitev še mogoča. Do t-edaj, ko zdravnik prispe oziroma, če ga ne moremo dobiti, pa moramo sami z obolelim konjem pravilno ravnati, to je: Predvsem nataknimo obolelemu konju torbo, da ne more nobene 6tvari več požreti! Za koliko obolel konj ne sme namreč zaužiti nobene krmei Pač pa je konju nuditi postane, mlačne vode! Nadalje moramo konja odvezati in spraviti v obsežen prostor, kjer se ne more raniti niti ob stenah, niti na tleh (dovolj nastilja!) ko lega in se valja. Neumno in brezsrčno je, za koliko obolelemu konju braniti, da bi se valjal in ga celo z b-ičem poditi pokoncu! Valjanje konju nič ne škoduje, razen, če se pri tem potolče! Črevesa si pri tem ne bo zavil, kot se mnogi bojijo, ako se ni zavilo že preje, ter s tem koliko "povzročilo! Pač pa moramo paziti, da se konj ne prehladi, zato v prostoru, kjer imamo na kol;ki obolelega konja, ne sme biti prepiha. Če nimamo v hlevu primernega prostora, postavimo konja v steljnik, ali v kozolec, ali tudi na prosto, če tla niso zmrzla in vreme ne vetrovno. Nadalje moramo obolelega konja močno drgniti s slamo po vsem telesu, da se krogotok krvi in s tem delovanje prebavil pospeši. Dobro je tudi v ta namen dati konju piti močnega rdečega vina ali črne kave, seveda oboje toplo. Skušajmo ugotoviti, kaj je »koliko« povzročilo, ker je od vzroka odvisno tudi nadaljnje postopanje s konjem. Če je koliko povzročila zapeka v drevesu, je treba skušati, da črevo izpraznemo. Prej je dobro vliti v črevo mlačne milnice: celo vedro, in to po večkrat. Če pa je kolika nastala vsled prehlada črev, je izpraznjevanje črevesa in vlivanje milnice brez smisla, enako tudi pri iz-drugih vzrokov nastali koliki Preganjanje obolelega konj sem in tja je nepotrebno in nekoristno mučenje živali Ne škoduje, če konja mirno v koraku sprevajamo, kadar se ravno ne valia, toda ne v teku in ne s silo Navadno kolika v par urah preneha, ako p^ se to ne zgodi, se je bati da ji konj podleže, četudi včasih pravočasno poklicani zdravnik tudi hudo koliko lahko ozdravi N' vsak način pa konj, ki je ravno prestal »koliko«, par dni ne sme delati, ker ga napad zelo izčrpa. Bolje, kot koliko zdraviti, je, konje pred koliko varovati, to je. ne jim dajati pokvarjenega sena in druge krme, niti preveč suhe krme, posebno še, če imajo konji slabe zobe, da ne morejo suhe GOSPODARSTVO Podlaga bodočega gospodarskega reda Govor Reichsfinanzministra Dr. Funk-a o valutnih načrtih Anglo-Amerikancev, sovjetski špekulaciji z zlatom in nacionalsocialistični gospodarski ureditvi povojne Evrope Reichswirtschaftsminister Dr. Walter Funk je govoril te dni gospodarskim znanstvenikom in možem praktičnega gospodarstva o anglo-ameri-ških valutnih načrtih in podlagah bodočega gospodarskega in vrednotnega reda. Anglo-ameriški načrt glede valute je označil kot inštrument ameriškega gospodarskega imperializma ter mu postavil nasproti nacionalsocialistični gospodarski red, v čijem okviru se določa notranjo in zunanjo vrednost denarja na podlagi notranje in zunanje storitvene bilance, ki jo utrjuje .država. Govornik je uvodoma omenil, da je ozadje z velikim hrupom pričete razprave jasno. Svet pač naj dobi vtis, da so Anglo-Amerikanci že porazili nacionalsocialistično Nemčijo in njene zaveznike, razen tega je plutokratom razpravljanje o denarju in vladanju z denarjem največje važnosti. Vse te razprave in vsa nesoglasja v sovražnem taboru — tako je nadaljeval Funk — gledamo z občutkom nadrejenosti in miru. Nacionalsociali-stična Nemčija si je osigurala svoj socialen mir, stabilizirala svojo denarno vrednost z državno avtoriteto ter delom in gospodarskim redom. Mi ne bomo nikdar trpeli, da bi določala vrednost našega denarja kaka inozemska vlada, ali pa bankarji Wallstreeta, kakor tudi ne bomo dovolili, da bi določali nemške cene na čikaških borzah, Kdor določa vrednost denarja, določa tudi iocialno življenje naroda. Denar prejema 6vojo vrednost od državne avtoritete in od dela naroda. Zato ne more po Anglo-Amerikancih skonstruiran »svetovni denar« nikdar biti pravi in »svetovna vrednota« mora ostati iluzija. Zamišljen mehanizem tako je izvajal minister — bi tekel na neznosljivi omejitvi gospodarske in vrednotne samostalnosti držav-članic. Določila giedo tako daleč da bi Zedinjene države med drugim tudi lahko zahtevale od držav-članic znižanje vrednosti vrednote, nadalje važna pojasnila ter njenim vladam »priporočale« gospo-darsko-politične ukrepe. Vsak morebiten upor — o terr ni dvoma — bi se strlo s primernim proti-pritiskom držav-upnic. Končno države, ki so pristopile zamišljeni uniji, iz iste spi"1' ne bi mo'gle več izstopiti, ker bi morale predhodno poravnati svoje dolgove, česar ne bi bile niti v stanju. Tem egoističnim plutokratskim načrtom je minister postavil edino pravilno tezo nasproti: Skrbeti je s pametnim gospodarskim redom, da ne pridejo v nered plačilne bilance. Nikakor ne gre urejevati svetovno gospodarstvo z vrednotnimi načrti, temveč vrednote se mora spraviti v red z gospodarskimi načrti. Funk je glede Sovjetije in njene vloge na vrednotni konferenci omenil, da je na isti zainteresirana zgolj kot dežela z znatno lastno produkcijo zlata, ker bi si ob strani Zedinjenih držav rada ohranila visoko vrednost zlata. To odgovarja tudi interesom Sovjetije, ki z ozirom na svoje revno prebivalstvo sploh nima uporabe za to drago rudnino in jo želi uporabljati kot izvozno blago za izravnavo v svoji zunanji trgovini. Nemško stališče k bodočemu gospodarskemu in vrednotnemu redu sem zadnja leta večkrat ob-jasnil — tako je nadaljeval govornik. Konkurenčne misli v razmerju z. našimi parterji so popolnoma v ozadju ter stojijo daleč za korporacijo. Mi nismo zaskrbljeni in tudi ne ljubosumni, če razvijajo druge države svoje industrije. Mi smo dokazali našo pripravljenost, seznaniti tudi druge dežele z našimi najboljšimi tehniškimi postopki, da si dvignejo čim višje svoje produkcije. Naš cilj, da morajo vse dežele Evrope izrabiti svojo izdelovalno silo, predstavlja edino pot, ki lahko očuva kontinent pred brezposelnostjo Mi smo ta problem rešili, ker smo v glavnem izrabili vse naše nacionaln« produkcijske možnosti ter odstranili njegovo odvisnost od svetovnih trgov, v kolikor je bilo potrebno. Samo ta pot omogoča Evropi v okviru ozkega sodelovanja ugoden delovni položaj. Za funkcijoniran je mednarodnih gospodarskih odnosov je pa seveda potrebno tudi jasno vrednotno razmerje ter intakten meddržavni plačilni promet kot najbolj važen predpogoj. Gospodarske razmere se pa ne sme urejevati pod vplivom vretnotnih funkcij, temveč vrednotne razmere se morajo urediti po gospodarskih potrebah. Gospodarsko ravnotežje je predpogoj krme dovolj spremešati s slino. Zato mešajmo, vsaj poleti, suho krmo s svežo. Narobe pa samo sveža, posebno premlada in mokra ali zmrznjena krma tudi lahko povzroči koliko — vsled prehlada črev. Prav tako moramo konje sploh varovati pred prehladom, posebno tudi pred «napajanjem s premrzlo vodo, ako jih hočemo obvarovati kolike. 3. Napenjanje goveje živine. 0 tem pojavu smo lani objavili obširen sestavek. Zato ponavljamo samo bistveno: Napenjanje se pojavlja samo pri goveji živini, ki ima na poseben način ustvarjena prebavila, katerih en del je tudi takozvani »vamp«, v katerega govedo spravlja najprgj požrto krmo, katero potem, kadar prežvekuje, pomalem spet 6pravlja nazaj v gobec in prežvečeno potem v pravi želodec. Govedo dobi napenjmje, če se začnejo v vampu tvoriti plini iz požrte krme. Ti plini ne morejo iz vampa nikamor, ker se izhod :.z vampa odpre le, če govedo prežvekuje. Ker plini nemorejo iz vampa, močno napihnejo trebuh goveda in celo povzročijo, da vamp poči, če napenjanja ne preženemo ali pa umetno ne omogočimo izpusta plinov. Ce začne živino napenjati, 6kušajmo najprej z gnetenjem lakotnic omogočiti odvod plinov iz vampa. Včasih pomaga tudi, če žival poženemo v globoko tekočo mrzlo vodo. Nadalje moramo poskusiti, doseči, da začne govedo rigati, kar dosežemo, če potegnemo govedu jezik iz gobca vstran ter ji denemo v gobec poveslo slame, ki ga okoli glave privežemo, da ga govedo ne more izbrusiti. Včasih pomaga tudi, vlivati v črevo mlačne milnice, da se pospeši iztrebljenje blata in s tem odhod vetrov skozi črevo. Če vsa ta sredstva in načini ne pomagajo, se je treba poslužiti zadnjega razpoložljivega sredstva, to je vboda 6 trokarjem, (v sili tudi s kuhinjskim nožem) v levo lakotnico, in sicer v smeri proti kolenu desne noge. Če nimamo tro-karja, kjer ostane po izvlečenju bodalca cev v rani, ter smo morali uporabiti kuhinjski nož, je treba nož napol izvleči, nato pa zaobrniti počez, da rano odpremo in s tem omogočimo izpust plinov. Nikdar pa ne dajajmo goveji živine, katero napenja, terpentina in drugih sredstev, ki naprav-ljajo meso neužitno, če smo končno vendarle prisiljeni žival zaklati. 4. »Volčič« na vimenu pri kravah. Tej bolezni se pravilno pravi: vnetje kravjega vimena. Vzrokov je tudi nebroj: največkrat prehlad, mnogokrat vsakovrstna poškodovanja vimena (rane, praske, ogrizenje po teletu), malomarna molža, okuženje po raznih glivicah itd. Zato je tudi pri tej bolezni bolje, preprečevati jo, kot pa zdraviti. Če varujemo krave prepiha v hlevu, če pazimo, da jih teleta na vimenu ne obgrizejo, če pazimo, da imajo krave mehko ležišče in nobene možnosti, da si ranijo vime, če molzemo redno in čisto, če vime držimo snažno, in vselej, če je mokro, takoj s suho cunjo obrišemo, če pred otelitvijo izpiramo vime in seske z razkuženo vodo, — z vsem tem varujemo krave pred »volčičem« bolj, kot pa, če poskiršamo z raznimi »zagovori« in drugimi čarovnijami. Vneto vime pri kravah zdravimo predvsem s tem, da ga varujemo prepiha, da zdravimo ranice, da izmolzavamo V6e seske vsako uro, če je kaj mleka v njih ali ne. Pri vsakem težjem obolenju pokličimo takoj živinozdravnika, ali vsaj izkušenega soseda, da presodi vzrok in težino obolenja ter predpiše zdravljenje, ki obstoji v ovijanju vimena z obkladki. v vbrizgavanje raznih zdravil v seske itd. Vnetja vimena pTi kravah ne smemo zanemariti, ker se sicer zgodi, da se kravi vime pokvari za zmerom in ne bi ga bilo pozneje mogoče več ozdraviti. za brezhibno funkcijoniranje vrednote. Potrebno bo razumno združenje evropskih narodov ter skupno- določanje gospodarske in trgovske politike. Hkrati bo vsaka država z vso 6vojo energijo morala urediti svojo gospodarsko in fjnančno ravnotežje v svoji deželi, kar bo ugodno vplivalo na ozko gospodarsko sodelovanje evropskega gospodarskega prostora. Izhodišče 7a bodoči mednardni vrednotni red mora biti v rednem narodnem gospodarstvu. Ce je država močna in se delovne sile popolnoma izkoristijo z naravnimi produkcijskimi silami vred, potem bo v pametno dirigirani državi in v dobro organiziranem narodnem gospodarstvu »Veljal« tudi denar, vrednota bo pa tudi »vrednotila«. to se pravi, denar bo imel vrednost, ki ga je vredna država in njeno delo in vrednota bo stabilna. Če na tej podlagi združijo evropske dežele pri popolni nedotakljivosti državne samostalnosti, se bo lahko določilo evropske vrednotne relacije v državnih dogovorih, ki bodo omogočali odpravo prisilnega gospodarjenja v blagovnem in denarnem prometu, kakor tudi svobodne poravnave. Zato pa ni potrebno iskanje vrednostnih podlag za ureditev vrednostega razmerja po vzgledu »Bancor in Unitas«. Na vsak način bo potrebno ožje sodelovanje narodnih bank. Po tej poti p idejo evropske dežele do blagostanja. Ko bo zopet vpostavljeno zaupanje med evropskimi državami, se bo uredil in uživel blagovni promet, nakar bodo evropske vrednote imele tudi svojo veljavo izven nikake-skega prostora. Za to pa ne potrebujemo nikake-ga mednarodnega vrednotnega mehanizma, ki bi oropal države njihove samostojnosti, iih vtaknil v vrednotni prisilni jopič ter po tujih silah in močeh določal usodo narodov Strah pred brezposelnostjo, ki je pri nasprotnikih v vseh povojnih načrtih očiten, je pri nas neznan. Bodoče gospodarstvo bo moralo pred vsem dvigati življensko ravan ljudstva. To *e naloga bodočnosti. Ko bo enkrat ves svet v celoti zaposlen in bodo narodi korakali v enakem gospodarskem koraku, ne bo več gospodarskih kriz, ker bi bile brez.6misla. Reichsminister Funk je svoja izvajanja zaključil z ugotovitvijo, da nudijo naša načela podlago za novi red, ki omogoča vsem državam enake gospodarske vrednosti ter jamči za njihovo samostojnost. Na ta način ne bo težak sporazum evropskim narodom in nastopljena bo pot v srečnejšo bodočnost. Do tedaj pa moramo napeti vse sile, da si priborimo zmago. Sovražniki bi radi uničili bistvo nemškega naroda, nam vzeli svobodo ter nas zasužnjili. Potreba po zmagi nam daje moč in neomajno vero, da bomo tudi to najhujšo preizkušnjo prestali in končno zmagali. GOSPODARSKE VESTI_| X Madžarska lesna centrala. V svrho enotnega izravnavanja celotne madžarske lesne industrije in njenega gospodarstva so uredili lesno centralo kot vodilen organ. Centrali načeluje ravnatelj s 350 delovnimi silami. X Zamenjalnice blaga v velepodjetjih. Po vzgledu javnih mestnih zamenjalnic blaga so v nekaterih industrijskih krajih starega dela Rei-cha uredili velika podjetja za posade lastne zamenjalnice blaga. Na podlagi rzobešenih razglasov si vsak interesent lahko poišče ali pa ponudi predmet, ki ga zanima. X Novo žitno gospodarstvo Bolgarije. Bolgarska vlada bo uvedla s 15. julijem 1944 nov sistem gospodarjenja z žitom. V mejah te izjave je predsednik vlade predpisal nove cene kruhu. Nove krušne cene 6o v enakem razmerju k plačam in mezdam kakor so bile leta 1939 X Fischböck proti črnemu trgovanju. Iz danega povoda je Reichskommissar za določanje cen, Staatssekretär Dr. Fischböck, ponovno nastopil proti črnemu nakupu blaga v zasedenih pokrajinah. Taki nakupi minirajo politiko stabilitete cen ter razen tega tudi neugodno posegajo v nemške gospodarske ukrepe, ki jih izvajamo v svrho zaščite našega gospodarstva. V zmoti so tisti, tako pravi Fischböck, ki mislijo, da predstavlja v zasedenem ozemlju črno kupljeno blago nekako dodatno oskrbo narodne skupnosti v Reichu, nasprotno, na ta način kupljeno blago, je smatrati kot izgubo v celotnem blagovnem gospodarstvu. M ALE VESTI * Generallfeldmarschall von Kluge vrhovni poveljnik zahodne fronte. Na mesto iz zdravstvenih razlogov zadržanega Generalfeldmarschalla von Rundstedta je prevzel poveljstvo zapadne fronte Generalfeldmarechall von Kluge. Führer je v srčno setavljenem pismu izrekel Rundstedtu, ki se je v najkritičnejših trenutkih sijajno uveljavil, svojo zahvalo ter mu stavil v izgleo vpostavo za izredne naloge. * Reichsarbettsdlenstftihrerji na obisku Spodnje Štajerske. V gradu Wurmberg 6e je nedavno sestalo 25 Lagerführerjev ' Reichsarbeitsdiensta v svrho spoznavanja in proučitve narodno-politič-nih problemov Spodnje Štajerske in razpravljanja o dosedanjih uspehih, ki so jih napravili s spod-nještajerskimi fanti, šlužečimi v Reichsarbeits-dienstu. Sestanek je otvoril Generalarbeitsführer Lukesch, nakar so poročali referenti, med katerimi sta bila tudi Pg. Dr. Carstanjen in Pg. Ing. Tremi iz organizacije Steirischer Heimatbund. Prvi je govoril o zemljepisni in zgodovinski podlagi, drugi pa o aktuelnih političnih problemih Spodnje Štajerske. * Velik uspeh razstave »Nikdar več ponovitev leta 1918« v Cilli-ju. Potovalno razstavo »Odločilno leto — nikdar več ponovitev leta 1918« si je v Cilli-ju ogledalo 2000 06eb. Predvsem je bila mladina, ki si je z velikim zanimanjem ogledovala razne slike ter živahno debatirala o vsem. kar je videla. * 80-letnica izumitelja umetne megle. ff-Ober-führer professor Dr. Ing. e. h. Albrecht Schmidt je dovršil 80. leto starosti. Njegova največja zasluga je izum umetne megle ki je igrala že v prvi svetovni vojni, posebno v pomorski "jitki pni Skagerraku, precejšnjo vlogo. Za to iznajdbo je bil deležen raznih velikih odlikovanj, podelili so mu pa tudi naziv profesorja * »Notranje sem še popolnoma zdrav.« Stoletnico je dočakal rentnik Michael Enders v Heu-bachu v Thüringer Wald-u, kjer je zdravo podnebje in dob er zrak. Mqž je bil dvakrat poročen ter je oče enajstih otrok. Najmlajši šteje danes 52, najstarejši 72 let. Jubilant je še kot 95-letnik mnogo prehodil ter prodajal kletke za ptiče, ki jih je rezlal in izdeloval iz lesa. Se danes zagotavlja, »da je v svoji notranjosti še zdrav,« Oshlma častni senator univerze Leipzig. Rektor in senat univerze v Leipzigu sta imenovala cesarskega japonskega poslanika v Berlinu, generala Oshima, častnim senatorjem. Novi uradni razglasi, zadevajoči Spodnjo Štajersko. Dne 29. junija 1944 izdan »Verord-nungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark« objavlja 6ledeče: 1. Peto odredbo o utrjevanju nemštva na Spodnjem Štajerskem. 2. Odredbo o upravljanju premoženja Dr. F. J. Lukas: Höflichkeit ziert jeden Stand. Ein sehr vornehmer und reicher Mann, der eine ganze Provinz regierte, stand einst mit einem andern, gleichfalls reichen und angesehenen Manne auf der Straße und sie sprachen miteinander. Da ging ein Neqersklave an den beiden Herren vorüber. Er grüßte sehr höfflich und der Statthalter dankte freundlich. »Wie«, sagte der Reiche, »Eure Exzellenz lassen sich so weit herab, einem Sklaven für seinen Gruß zu danken?« »Weshalb denn nicht?« antwortete ihm der Statthalter »ich wollte nicht, daß ein armer Sklave der nicht einmal eine gute Erziehunq genossen hat. höflicher sei als ich.« zieren — krasiti, (o)lepšati Stand, der — stan reqieren — vladati Negersklave, der — zamorski (črnski) suženj Statthalter, der — namestnik sich herablassen — ponižati se 10. Wörter, die Sie lernen sollen: 1. quetschen — mečkati, gne6ti. tlačiti, zmečkati 2. Quittung, die — pobotnica 3. Rache, die — osveta, maščevanje 4. Rachen, der — žrelo, grlo, goltanec 5. rächen — maščevati 6. Rad, das — kolo bivše jugoslovanske državne hipotekarne banke na Spodnjem Štajerskem. 3. Določbo o postavitvi pooblaščenca za negovanje pokrajine v naselitvenem pasu A. 4. Razglas o imenovanju pooblaščenca za negovanje in oblikovanjen pokrajine v naselitvenem področju A. 5. Smernice za vzgojne pripomočke in ostale storitve vajencem in naučnikom javne 6lužbe. 6. Določbo o uvedbi živinsko-gospodarskih ukrepov na Spodnjem Štajerskem. 7. Določbo o esenčnih limonadah. 3. Odlok, zadevajoč sprejemne izkušnje za višje šole Spodnje Štajerske. 9. Odlok, zadevajoč izkušnje za učitelje glavnih šol in uvodne učne tečaje. 10. Odlok, zadevajoč vojne ukrepe za preskrbovanje šol z učnimi knjigami. 11. Odlok, zadevajoč nadaljnjo izobrazbo učiteljstva glavnih šol v času šolskih počitnic. 12. Odlok, zadevajoč letne počitnice 1944. 13. Odlok, zadevajoč sprejemne izpite za glavne šole. 14. Odlok, zadevajoč vojne ukrepe v oskrbovanju šolskih knjig. 15. Smernice za sprejem v višjo gozdarsko službo. 16. Odlok, nanašajoč se na nadaljevalni šolski tečaj za telesne vaje. — Dne 4. julija 1944 izdana 14. številka istega uradnega lista razglaša sledeče: 1. Določbo vlade Reicha o policijskem pobijanju propagande z letali. 2. Drugi razglas o nemško-hrvatskem dogovoru glede malega obmejnega prometa. 3. Določbo o uvedbi gospodarskih ukrepov na Spodnjem Štajerskem. 4. Izvršilno določilo o uvedbi gospodarskih ukrepov na Spodnjem Štajerskem. 5. D^ti plačilu na razpolago. Vsak, ki lahko odstopi kakšen inštrument ali note, naj sporoči to pri pristojni Banndienst-stelle der Deutschen Jugend, ki imajo svoje sedeže pri Kreisih. ali pa na naslov Bundesjugeml-fiihrung, Marburg-Drau, BismarckstraBe 5. V kolikor se bo zahtevalo denarno odškodnino, se bo inštrumente predhodno ocenilo. Kar se pa tiče not, se jih pa takoj lahko pošlje na naslov Bundesjugendfiihrung. * Čuvajte nedoraslo mladino pred orožjem, mu-nicijo, razstreljivom, ročnimi granatami in bombami. Ne mine teden, da se ne bi ponesrečili mladoletni iz radovednosti in lahkomišljenosti. Vojna in vse, kar je z isto povSzano, omogoča, da se večkje najde ali pa pride do naštetih nevarnih predmetov. Da so otroci v prvi vrsti radovedni in se takoj lotijo ogledovanja takih stvari, je razumljivo. Dolžnost in potreba doraslih pa je, da mladino primerno podučijo ter ji predočijo, da je vsako morebitno najdbo orožja, municije in sorodnih predmetov treba takoj javiti in da je življenjsko nevarno, če se takih stvari kdo samo dotakne Logična in pametna pojasnila, predno pride do nesreče, so veliko več koristna, kakoT grožnje. * Trgovec je zakupnik Daroda. Kljub petem letu vojne imamo še. po raznih trgovinah zaloge tekstilij ter hišnih in kuhinjskih potrebščin. Marsikdo si morda pri tem misli, da se na nepotreben način zadržuje blago in celo med trgovci se najde ljudi, ki godrnjajo, rekoč, zakaj se ne izdajajo nakupna dovolila, če imamo blago v zalogah. Na to je lahko odgovoriti. Potrošniki se morajo zavedati, da" se z ozirom na omejeno izdelovanje mora štecliti in zopet štediti vse razpoložljive zaloge blaga in da je potrošnja možna le, če je neobhodno potrebna. Razen tega je -az-delitev obstoječih zalog na prav široki podlagi edino na mestu. Zato dobijo trgovci od slučaja do slučaja tudi blago, ki mora ostati pri njih v zalogi, kar se jim pa pozneje po potrebi tudi lahko odvzame ter uporabi kje drugod. Radi tega ne predstavlja dodelitev blagovnih zalog trgovcem znak, da se bodo iste lahko prodale potrošnikom. Položaj je danes tak, da se krije samo res najbolj kričeče in neodložljive potrebe. Mimo tega moramo imeti gotove zaloge na razpolago, Ja se pomaga ljudem, ki so jih poškodovale sovražne letalske bombe. To velja predvsem za 4. Zdravnik ie pogledal bolniku z vboklim zrcalom v grlo 5. Maščeval se bom nad tem lopovom. 6. Kolo kolo qoni. 7. Ali znate kolesariti? 8. Vidi (pozna) se, da je bilo na tem papirju ra-dirano. 9. K V6aki sliki spada (je potreben) primeren okvir. Prosim, pustite rob ob strani Kozarec je do vrha (zvrhoma) poln (zvrhan). Ves je bil iz 6ebe od veselja. Einige Sprichwörter. 1.Wer selbst geht, den betrügt der Bote nicht 2. Bissige Hunde haben zerbissene Ohren. 3. Die Gesinnung i6t dasjeniqe, was den Wert oder den Unwert einer Handlunq ausmacht 4. Wen Falschheit kränkt und Undank quält, der qehe beizeiten aus der Welt. 5. Wer eines Menschen Freude stört, der ist keiner Freude wert. , 6. Wer sich nicht nach der Decke streckt, dem bleiben die Füße unbedeckt. 1.Kdor qre sam, teqa sel ne oqoljufa. 2. Popadljivi psi imajo preqrizena ušesa 3. Mišljenje je tisto, kar tvori vrednost ali ne-vrednost kakšnega dejanja 4. Kogar žali hinavstvo in tare nehvaležno6t, ta na i začasa odide^iz tega sveta. 5. Kdor moti veselje kakšnega človeka, sam ni vreden nobeneqa veselia. 6. Kdor 6e ne steqne primerno odeji (kdor ne živi primerno svojim dohodkom), temu ostanejo noge nepokrite. Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično) 79. Stunde. tekstilije ter hišne in kuhinjske potrebščine. Trgovec je po vsem tem danes nekakšen zaupnik, ki Sam čuva in shranjuje blagovne zaloge, da 60 na razpolago tistim, ki so res najbolj potrebni is v stiski. * Smrtna nesreča generala -von Wickede. Dne 23. junija 1944 je postal General der Infanterie Emil v. Wickede žrtev neke nezgode. Pokojni je bil poveljnik neke schleswig-holsteinske infaterijske divizije, pozneje pa poveljujoči general armadnega korpusa, ki ga je 6lavno vodil v bojih za trdnjavo Demjansk in v odseku Nevel. * Visoka starost Spodnješlajerke. V Rannu je obhajala 90-letnico rojstva gospa Sidonie Adamus, ki 6e je pred 90 leti rodila v gradu Pischätz. Med mnogimi prijatelji in znanci so ji izrekli čestitke ludi Kreisleiter, Bundesführer in Gauleiter. * Smrt priletne Spodnještajerke. V kraju Ober-vehr pri Kasselu je preminula, 6tara 88 let, gospa Anna Kodritsch, doma iz Puschendorfa, Kreis Rann. * Smrt uglednega spodnieštajerskega obrtnika. V Marburgu je umrl, star 72 let, splošno znani in priljubljeni lastnik tovarniške mizarske delavnice Ferdinand Pototschnig. Pokojni je kot podjetnik in strokovnjak užival velik sloves, ki si ga je z neumornim in inicijativnim delom vsestransko zaslužil. Spoštovali in čislali so ga pa tudi njegovi delavci, ker je bil socialen in uvideven ter poln razumevanja za njihove težnje. * Novi grobovi Spodnještajercev. V pokrajini Thüringen sta umrla junija t. 1. Ursula Prptschitsch in Johann Skoflanz. Prva zapušča sedem otrok, ki so z izgubo matere postali dvojne sirote, ker jim je oče že preminul. Smrt Skoflanza pa obžaluje žena s štirimi otroki. Oba pokojna 6ta bila rodom in doma iz kraja Skopiz, Kreis Rann. * Zadržanje pri letalskih alarmih po dnevu. Pri dnevnih letalskih alarmih se opaža, da se del prebivalstva ne poda v zaklonišča, temveč se zadržuje po ulicah in cestah ter čaka nadaljnjih dogodkov. Če ne strelja flak, se to zgodi tedaj, ako so naši lovci v zraku in preganjajo sovražna letala, še dolgo ni jamstva, da ne bodo padale bombe. Zato je dolžnost vsakega, da ee pri dnevnih alarmih poda v letalsko zaklonišče, kakor to zahtevajo predpisi. * Bodimo ljubitelji naših krilatih pevcev! Pevske ptice so tudi na Spodnjem Štajerskem kras in veselje naše lepe pokrajine. Vsak človek, ki ima količkaj 6rca in čuta, je prijatelj teh ljubkih raz-veseljevalcev ljudi v vseh letnih časih. Na žalost se še kljub združitve mladine v mladinskih organizacijah, kjer so- pod dobrim vodstvom in primerno vzgojo dogaja, da tu in tam mladina, posebno fantje, s takozvano iz gume izdelano fračo, ODREDBE_j * Nova karta za nakup otroških čevljev. 5 .Klei-derkarta za otroke ima na levem kraju »Kinderschuhkarte«, ki velja za otroke od dovršenega 1. do dovršenega 12. leta. Ker pa glasi 5. Kleider-k tria za fante in dekleta od dovršenega 3. do dovršenega 16 leta, • se bo novo Schuhkarto v6eh nac 12-latnih od 5. Kleiderkarte ločilo. Schuhkarta otrok dobi 1 odrezek za 1 par cestnih čevljev, ki bo uporaben dne 1. augusta 1944, odreZtek za 1 par drugih čevljev kakor na primer lahke cestne čevlje, sandale itd. zapadljiv tudi 1. avgusta 1944 ter dva izredna odrezka za morebiten nadaljnji nakup čevljev po objavi. 13 do 15-letni, ki na svojih Kleiderkartah nimajo Schuhkart, bodo v bodoče dobivali Bezubgscheine za čevlje pri Kartenstellah kakor dorasli. Se neizrabljeni odrezki A in B 4. Kleinkinder-Kleiderkarte tei odrezki C in D 4. Kleiderkarte za fante in dekleta se slej kakor prej lahko izrabijo za nakup cestnih čevljev iz usnja, v kolikor se to še ni zgodilo. Na odrez.ke 1, 2 in 3 Kleinkinderkarte in na odrezek 5, 4. Knaben in Mädchenkarte se dobijo kakor doslej cestni čevlji, sandali, sandaleti itd. Na odrezek 7, 4. Reichs-kleiderkarte za fante in dekleta, se pa lahko kupi sandalete (les). Odrezki številka 4 in 8 na 4. Klei-derkarti za fante in dekleta, ki še doslej niso bili proglašeni za uporabo, ostanejo brez veljave, ker je nova nabava čevljev za otroke urejena z izdajo 5. Reichskleiderkarte. — Pri nakupu čevljev na Bezugscheine za dorasle odslej niso več potrebni dodatni punkti Reichskleiderkarte. * Za nakup srpov ni treba dovolila. Mnogi trgovci železnine niso na jasnem glede prodaje srpov. Ta nejasnost je nastaia radi kos, ki so pritegnjene v takozvano RTE-postopanje in se lahko kupijo samo na RTE-markice. Za srpe ta predpis ne velja in se jih lahko svobodno kupuje. S tem pa ni rečeno, da se trgovec pri prodajanju ne bi 6mel informirati, ali kupec blago res potrebuje. WEHRERTÜCHTIGUNGSLAGER Leta 1942 so uredili in otvorili taborišče za vojaško predizobrazbo mladeničev, ki se jim pravi Wehrertuchtigung«lager-ji. Izobrazba traja nekaj nad tri tedne ter zajema vsa področja vaj v pogledu vojaškega reda, telesnih vaj, streljanja in terenske službe. Na izrecno željo samega Fuh-rerja so ta taborišča urejena v tem sjnislu, da ne predstavljajo nikakšne kasarne in njena dvorišča. V smislu obstoječih predpisov, ki jih je izdal Reichsjugendfiihrer, stopajo v taborišča v svrho vojaškega predšolanja mladeniči, ki se za to javijo prostovoljno, da na ta način izkoristijo svoje dopuste. Celoten tečaj je nekakšna predpriprava za vojaško in frontno službo v splošnem, predstavlja pa hkrati dodatno vojno vpo-stavo, namenjeno za člane Hitler-Jugend. Ravnokar odhajajo v imenovana taborišča fantje letnika 1928. Kako vzorno sledi moška mladina temu klicu po prostovoljnem vstopu, dokazuje dejstvo, da se je število taborišč, ki je ob otvoritvi znašalo komaj kakih 130 do danes zvišalo na 300. Do kraja leta 1943 je ob vednem naraščanju števila udeležencev obiskalo vsega že 514.000 mladeničev taborišča ter si tam pridobilo potrebno vojaško predizobrazbo. Pri tem bo zanimalo, da se je v petem vojnem letu od vseh udeležencev vojaškega predšolanja prostovoljno javilo v vojaško službo do 80% te nadepolne mladine. Večina teh vojnih prostovoljcev si je izbrala grenadirske in gorsko artilerijske polke. Vodstvo taborišč izdaja udeležencem predšolanja ZA MLADENIČE potrdila o izobrazbi za vojno. Iz istih je razvidno, da so bili mladeniči deležni uspešne temeljne vojaške izobrazbe. Vse to jim pozneje pri vojakih olajša službo ter vsestransko koristi. Omeniti je, da do 90% vseh udeležencev doseže 6voje učne cilje in dobi taka potrdla. Izobrazba je usmerjena na posebne potrebe raznih vrst orožja. Imamo taborišča za naraščaj letalstva, mornarice, Waffen ff, ne manjka pa tudi taborišč za vzgojo naraščaja za poročevalska in motorizirana odelenja. Vojaške oblasti posvečajo Wehrertüchtigungs-lagerjem veliko pozornost. Zato dobivajo tudi najboljše poveljnike ali voditelje. Vsakemu taborišču načeluje frontni oficir, ki je bi) nekoč HJ-Führer in je že vešč postopanja z mladino. Njegovi podvoditelji in pomočniki so pa tudi sami na frontah pre;zkušeni in uveljavljeni člani naše slavne oborožene sile. Vsi ti vzgojitelji morajo, čim so nekaj časa službovali po taboriščih, zopet nazaj na fronte, zamenjajo jih pa drugi, da dobivajo mladeniči vedno nove frontne izkušnje v svojo vojsko predizobrazbo V teh odlikovanih frontnih voditeljih vidi naša mladina elito naše oborožene sile. Ti junaki prinašajo članom Hitler Jugend pravi nemški duh ter jih učijo vojaških ved teoretično in praktično, da postanejo pozneje prav dobri vojaki. Ra?en vojaške vzgoje igra tudi precejšno vlogo izravnava 6trumnosti v svetovno-nazornem pogledu. streljajo kamenje na te naše pevce, ki jih ceni in spoštuje vsak kulturen človek. Da se take surove razvade, v kolikor se še pojavljajo, odpravi, je v interesu mladine, dora6l;h in skupnosti, da se energično poseže vmes, če in kadar je priložnost. Ptice-pevke niso 6amo kras in veselje ljudem, temveč opravljajo tudi za kmetijstvo koristno uničevanje škodljivcev, ki jih lovijo v svrho prehrane. * Bodite vedno previdni pred sovražno špijona- žo! Zato je potrebno, da se vedno dobro premisli, če in kaj se lahko govori. Ne brbljajmo zadev o delu po naših tovarnah in delavnicah, ne razla-gajmo znancem in prijateljem doživljaje naših vojakov na frontah, molčimo pa prav posebno tedaj, če bi kdo rad načel pomenek o strategiji. V interesu vsakega posameznika in skupnosti je, da ne mlatimo prazne slame in ne škodujemo sebi in celoti, ker nam vsaka, tudi popolnoma nedolžna beseda lahko odpre vrata zapora, kamor si gotovo nikdo ne želi. Zaupajmo našim poročilom in našemu vodstvu, ki dobro ve, kaj dela in nam tudi v svojem času pove vse, kar nam je potrebno znati. Ne poslušajte pa tudi dolgojezičnih vseve-dežev, ki se v mnogih primerih samo šopirijo, ker bi radi imponirali kot brihtni in razumni ljudje, so pa v resnici omejeni ali pa zasledujejo kake druge namene. Torej previdnost je na mestu vedno in povsod. 305 smrtnih žrtev pri požaru cirkusa v Hart-fordu. V Hartfordu v Angliji se je pripetila te dni strašna nesreča. Med predstavo ogromnega cir- kusa je nenadoma izbruhnil požar, ki je v petnajstih minutah vpepelil celokupni ogromni šotor. Na stotine ljudi je drvelo k izhodom, ki so pa bili tako tesni, da je v gnječi zgorelo 305 ljudi Doslej 6o že agnoscirali kakih 146 karboniziranih trupel, večinoma otrok. Pet vodilnih uradnikov omenjenega cirkusa se bo imefo zagovarjati rada uboja iz malomarnosti. Oblasti so jih obtožile, da so šotor cirkusa impregnirali z neko maso, ki se zelo rada vname. Danksagung Tiefgerührt über die überaus herzlichs Anteilnahme am Verlust und Heimgange unseres unvergeßlichen, geliebten JOSEF GRABAR, danken wir vor allem den vielen Kranz- und Blumenspendern, 6owie auch allen Teilnehmern am Begräbnisse zutiefsi Cilli, Laibach, Hrvatska Mitrovica. den 6. Juli 1944. . 744 Familie GRABAR, und alle übriqen Verwandten. Kleiner Anzeige Verschiedenes Bandagen aller Art. sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA. Bandagisl. Marburg/Drau. Herrengasse 5. Abfälle! Altpapier, Hadern, Schneiderabschnitte. Textilabfälle. Alteisen. Metall, Glasscber-kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg,Drau, Drau-gasse 5. 4 Eifer nur Blinde Wer sich beim Hellen übersetzt und sich durch eigne Schuld vtdetzt, dei fällt den ondem nut zur Last und braucht dann auch noch Kreissägeschärfmaschine automatisch für einen Blattdurchmesser bis zu 150 Millimeter. RM 170.—. Spiralschlangenrohre 25 St. und 1 Zoll Rohrdurchmesser RM 43,— und RM 60.—. Rundstahl Böhler extra-zäh-hart 6 Millimeter Durchmesser ungefähr 500 kg in 4 Meter Stangen. Anfragen sind an die Verwaltung des Blattes zu richten unter »Eisen«. 446-3 Abzugeben: Dieselmotor 20/22 PS stehend Einzylinder Marke Winterthui RM 4200.—. Dieselmotor 18 PS Zweizylinder Marke Benz RM 2900.—. Reinigungszentrifuge 2000 Liter Stundenleistung für flüssige Stoffe. Voll- und Leerscheibe RM 650.—. * Novo orožje za boje v bližini. Vsakemu novemu orožju sledi protiorožje. Kakor so 6 pojavom letal nastali flak-topovi, tako so tudi z oklopninji vozovi prišla obrambna sredstva proti oklopnikom. Razen pobijanja z artilerijo je pri obrambi oklop-nikov v tej vojni nastalo tudi orožje za obrambo iz bližine. Ročne granate in polaganje min je predstavljalo najbolj uporabljivo orožje grenadirjev proti oklopnikom V najnovejšem času je znano tudi orožje za obrambo iz bližine na večjo oddaljenost. Znan je nemški »Panzerschreck« (strašilo oklopnikov), ki deluje na raketnem sistemu in je podoben pečni cevi, v katerega vtaknejo granato. Sproženje se izvrši brez vsake materije potom kon-oukciiskega toka. Grenad;r lahko s tem orožjem iz varne oddal ¡enosti uniči oklopnik. Slično deluje »Panzerfaust« (oklopna pest), ki je nekoliko lažja in gibljivejša od Panzerschrecka. Vsak grenadir lahko vozi po dve oklopni pesti s seboj. Pri tem orožju sta orožje in municija združeni v mali pločevinasti cevi, v kateri se nahaja kartuša. Sproženje se izvrši kak Andreas und Maria, Eltern; Ludwig, Paul, Franz und Jo tnnn, Brüder; Justine, Mitzi, Martha, Rosina und Josefa Schwestern, und alle übrigen Verwaniten. Wir geben die erschütternde Nachricht, d?ß uns unsere liebe, gute Gattin, unsere Mutter, Frau Stefanie Ogrin geb. Katzianer nachdem sie unserem Brüderchen das Leben schenkte, im 39. Lebensjahre, für immer verlassen hat. Die teure Tote wurde aus Cilli nach Windischgraz, überführt, woselbst sie auf dem städtischen Friedhofe bei.-gesetzt worden ist. "> Cilli, Windischgraz, Laibach, Stainbüchl. den 6. Juli 1944 In tiefer Trauer: Franz Ogrin, Gatte; Maria, Ingeborq und Walter, Kinder. Familien: Katzianer Ogrin, Viborny und von Kapus. Unsere lieoe Mutter, Großmutter, Urgroßmutter und Tante, Frau Juliane Meglitsch Haus- und Grundbesitzerin ist im 82 Lebensjahre, nach langem, schwerem Leiden, gotterqeben, für immer entschlafen. Das Begräbnis fand am Mittwoch, den 12. Juli 1944. um 10 Uhr, vom Trauerhause in Windischfeistritz, aus auf den Ortsfriedhof statt. Windischfeistritz, Marburq-Dr., Sarajevo, Wien, am 11. Juli 1944. 459 In tiefer Trauer: Max und Franz, Söhne; Marianne und Maria, Schwiegertöchter. Enkel u. Urenkel, sowie alle übrigen Verwandten In tiefstem Schmerze geben wir die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter Vater, Stiefvater und Großvater, Herr Franz Jesowschek am 11. Juli 1944, nach langem, schwerem Leiden, im 75 Lebensjahre, uns für immer verlassen hat. Die Beerdigunq findet Donnerstag, den 13. Juli 1944, um 10 Uhr, in Veitsdorf bei Grübel statt Veitsdorf bei Grübel. den 12. Juli 1944. ?49 In tiefer Trauer Franz und Josefine Jesowschek, Johann und Theresie Jesowschek, Ursula und M"'chael Gaischek, Maria und Vinzenz Ratei, Josei Jesowschek, Gend Hwm. dzt. in Frankreich, und alle übrigen Verwandten und Bekannten ANZEIGEN im »Staierski Gospodar« sind erfolgreich' Bundstroh, 150 Bündel, hat abzugeben F. S„ Rast am Drau-rein 3, Gemeinde Golldorl 442-3 Wirtschafterin, 50 Jahre alt, sucht Stelle bei illeinstehendem 4erin am Lande Zuschr. unter »Rasch 5363i an die »M. Z.«.- 450- Harmonium — qut erhalten — u kauten sucht. Zuschr. an die Verw. d. »St. Gosp.«, unter »Harmonium«. 455-4 1 bis 2 Pierde dringend zu kaufen qesucht. "'rma H. P Kohlen t-.u.m Marburq-Drau. Mühla Nr. 18. 448-4 Fahrrad zu kaufen qesucht Knes Drauwei-ler, Zwetter iorferstr 28 c. 454 Kaufe Most - auch Fässer von 50-150 Li-' PS-Mo-ttfr 220/380. -Zuschr an die Verwaltunq des »St. Gosp «, unter »Verkauf«. __444 Netter Frau wird im Kreis Pettau Spar-herdzimmer vermietet Adresse in der Verwalt des »St. Gosp.« 457-7 učne dobe kmetijskim vajencem je Reichsbauern-fuhrer ustregel željam vajencev. Se bolj skrajšati se pa učno dobo ne more, ker je ista navezana na gotove letne čase Razen tega je treba v prvem učnem letu pridobljeno znanje in izkušnje uporabiti v drugem učnem letu ter jih izpopolniti. V interesu kmetijskih vajencev je, da vstopajo v uk pomladi, da lahko pridejo pozneje pravočasno k zaključnim izpitom. Temu odgovarjajoče se morajo starši tudi pravočasno obrrnti na svoje Kreis- in Landesbauernfuhrarje ter Arbeitsamte radi učnih mest, ki jih je pravočasno osigurati. * Deset let težke ječe za požig. Sodišče v Grazu je obsodilo na deset let težke ječe 18- letno Mario Außenwinkel iz Kreutha, Kreis Villach, kêr je kot gospodinjska učenka v Limbergu zažgala svojemu gospodarju gospodarsko poslopje. Sodišče jo ni obsodilo na smrt, ker ja ugotovilo, da je dekle histerično in psihopatično ter se radi tega ni popolnoma zavedalo svojega dejanja. * »V 1« je zadelo Wellington-kasarno vtondonu. Izstrel »V 1« je padel v srcu Londona na ozemlja kasarne Wellington, kjer so imeli ravno neko vojaško parado. Tako je poročala angleška uradna poročevalnica Pri tem ni bilo poškodovano same» poslopje kasarne, temveč ubitih je bilo tudi večj oficirjev in vojakov, med katerimi se je nahajal tudi polkovnik Lord Edward Hay. I • • UPOSTEVAJTF PREDPISE IE T A L S K E l ASC1T EI Wirtschafterin wird sofort auf-qenommen für Hausarbeit und kleiner Acker. Franz Wuqa -Gutendorf - Hi-qelq. 30, oder franz Wuqa Thesen, Luisen-qasse 7. 464-6 Mädchen wrro lofort als Aus lilfe im Milchgeschäft aufgenommen. Franz Wuqa, Thesen, Luisenqasse 7. 463-6 Kutscher für Postfuhrwerk virJ aufqenom-nen Wohnunq vorhanden. An-¡ufraqen b. Ma-4e Kolaritsch -Grazerstraße 71 443 Schwer und hart traf uns die trauriqe Nachricht, daß unser unvergeßlicher Sohn, Bruder und Neffe Konrad Swenschek Panzergrenadier am 5. Juni 1944, im 18. Lebensjahre, bei den schweren Abwehrkämpfen an der Ostfront, gefallen ist. Er fiel für Führer und seine geliebte Heimat. Kuniqund, den 23. Juni 1944. In tiefster Trauer: Cäcilie Drobne geb. Svenschek, Mutter; Martin Drobne, Stiefvater; Alois, Stanislaus, Martin, Max und Otto, Brüder; Luzia, Schwester; Georg und Marie, Onkel und Tante; Alois Svenschek, Onkel; Familie Polenschak, und alle übriqen Verwandten. 461 Wir geben die traurige Nachricht, daß unser geliebter Sohn und Bruder Otto Stuber " - Gefreiter In einem Grenadier-Regiment am 10. Juni 1944, an der Ostfront, im Alter von 21 Jahren, gefallen ist. Würz, Strahleck, am 11. Juli 1944. In tiefer Trauer: 456 Maria Stuber, Schwiegermutter; Geschwister und alle übrigen Verwandten. Eine brave ältere Landwirtschaftsc; efoilfin für die Landwirtschaft, wird aufgenommen. Anfr.: Brunn-dorf-Marburg, Rotweinerst 48. Am selben Ort wird auch ein Müller auf- uerjommen. 445-6 W^. In Erwartung eines qlücklichen Wiedersehens, traf uns hart und schwer die trauriqe Nachricht, daß 11 unser lieber, braver Sohn, Gatte und Bruder Johann Graschitz Grenadier am 15. Juni 1944, im Alter von 25 Jahren, in einem Lazarett seiner, an der Ostfront erlittenen schweren Ver-wundunq erlegen ist. Jakobstal, .Kötsch, Zellnitz, Zwettendorf, Dobrowzen, am 6. Juli 1944. 447 Jaköbstal, Georgenstal, Kötsch, Zellnitz, Zwettendorf, Dobrovzen, am 8. Juli 1944. S In tiefer Trauer: Maria Graschitz qeb. Betz, Gattin; Josef, Söhnchen; Franz-Aloisie Graschitz, Eltern; Anton u. Elisabeth Betz, Schwiegereltern; Anton Betz, Schwager; Anton Graschitz, dzt. im Felde, Bruder; Maria Schella, Josefine Brumetz, Pauline Gregortschitsch und Anni, Schwestern, sowie alle übriqen Verwandten. 447 r "Wi1' SchmerzerfüHt geben wir 'cfie traurige Nachricht, MM daß uns unsere lieben Eltern, Groß- und Schwie-fllk gereltern Matthäus Tuschek, Oberlehrer i. R. Joseline Tuschek geb. Tondl in der Nacht vom Dienstag, den 12. 7. 1944, durch einen unerwarteten Tod plötzlich verlassen haben. Das Begräbnis findet am Donnerstag, den 13. Juli 1944, um 15 Uhr, von der Totenhalle in Kötsch aus, 6tatt. Wochau, am 12. 7. 1944. 465 In tiefster Trauer: Erwin und Matthäus, Söhne; Aloisie qeb. Fleischer, Schwie qertochter; Aloisie, Franziska und Richard, Enkelkinder, und sämtliche Verwandten Das KRANKENHAUS TRIFAIL 6ucht tüchtige Krankenwärterinnen nicht unter 18 Jahre alt. — Schriftliche Anfrage oder persönliche Vorstellung im Krankenhaus Trifail, Verwaltung. 735 Kl C I I C C Pulver für Wuchs ■ ' c c und Mästung der Schweine REDIN, mit garantiertem Erfolg Zentraldrogerle EMIL THOR M a r b u r q (Drau) . Herrengasse 33 so berichten praktische Winzer aller deutschen' Weinbaugebiete von Nirosan2 dem arsenfreien Bgkämp-f fungsmiHel gegen den' Heu» und Sauerwurm Gufsverwaitung Gaogut Grossonntaa, Kreis Peitau sucht dringend g tttciitigcn Melker für neueingerichteten Melkmaschi-nenbetrieb. Hilfskraft vorhanden. Eihähllch bgi Schwab, Arteniak, Schosieritsch & Co. Grosshandel Pettau 3037 Prothesen jeder Art — Leder — Leichtmetall — Holz-orthopädi-sche Apparate, Leibbinden, Gummistrümpfe erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Drau. Mellingerstr. 3. Gute Winzerei # 2 Joch Rebengrund, Nähe Leibnitz, Holz, Streu, Wasser, elektr. Licht b. Haus — 4-6 Arbeitskräfte erforderlich. Anträge an Obf. Reßmann, Gr tenhof 9, b Leibnitz. 74? Suche Lehrplatz bei Schneiderin für meine Tochter, die kürzlich ihr Pflichtjahr abqedient hat. Antr. erbeten an Vinzenz Jeritsch, Stampfen, Schutze 5, Pos»; Rohitsch. _737-5 In Krottendorl bei Pettau wurde Sonntag, den 2. Juli, eine dunkelrote Kinderweste verloren. Der ehrliche Finder wird ¡gebeten dieselbe geqen gute Belohnung bei Familie Petek -Krottendorf 7, abzugeben. 743-13 Am Freitag um 17.30 Uhr beim Zug zwischen Tütter u. Cilli Ist eine Männerarmbanduhr in Verlust geraten. Der ehrliche Finde' wird gebeten, dieselbe gegen oute Belohnu1 abzugeben. — S Plausteiner, Franz bei Cilli. 451-13 Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark. Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft. Betr.: Sonderzuteilung von Zucker. In der Zeit vom 26. Juni bis 20. August 1944 (64.—65. Zuteilungsperiode) erhalten alle Verbraucher (Versorgungsberechtigte, Selbstversorger, Gemeinschaftsverpflegte) je Kopf 'eine Sonderzuteilung von 500 g Zucker zu Einmachzwecken. Die Abgabe erfolgt auf den Abschnitt N 29 der rosa und blauen Nährmittelkarten 64, der auch noch in der 65. Zutei-lunqsperiode gilt. Die Verteiler haben die Abschnitte N 29 bei der Warenabgabe abzutrennen und gemäß den Anordnungen der Ernährungsämter nach Ablauf der 65. Zuteilungsperiode getrennt von den. übrigen Abschnitten der Nährmittelkarten bei den Ernährungsämtern zur Ausstellung von Empfangsbescheinigungen einzureichen. Zwecks ausreichender Bevorratung der Kleinverteiler haben die Ernährungsämter diesen bis zum 15. Juli 1944 Vorschußbezugscheine in Höhe der Hälfte der nach Abschnitt II des Erlasses des Herrn Reichsministers für Ernährung und Landwirtschaft vom 22. März 1944 — II B 1 — 1224 — erteilten Zuckerbezugscheine auszustellen Verbraucher, die als Selbstversorger in Nährmitteln über Nährmittelkarten nicht verfügen, erhalten Berechtigungsscheine über je 500 g Zucker. Für anstaltsmäßig untergebrachte und sonst in Gemein-6chaflsverpflequnq befindliche Versorgungsberechtigte, die keine Nährmittelkarten besitzen, haben die Ernährungsämter den Anstalten, Lagerleitungen usw. Bezugscheine B über Zuk-ker entsprechend der Zahl der Versorgungsberechtigten zu erteilen. Die. Wehrmacht, die außerhalb der Wehrmacht stehenden Schutzgliederungen und der Reichsarbeitsdienst erhalten die Sonderzuteilung nicht, da ihre Versorgung anderen Vorschriften unterliegt. Versorgungsberechtigten, die innerhalb der 64.—65. Zu-teilung6periode aus einer vor dem 26. Juli 1944 begonnenen Sammelverpflegung ausscheiden, haben die Ernährungsämter bei ihrer Wiederaufnahme in die allgemeine Lebensmittelversorgung Berechtigungsscheine über je 500 g Zucker zu erteilen. Versorgunqsberechtigte, die erst nach Ablauf der 65. Zuteilungsperiode Nährmittelkarten erhalten oder wiedererhalten, können bei der Sonderzuteilung nicht berücksichtigt werden. Zuckerkranke, die Krankenzulagen beziehen, erhalten auf Antrag als Ausgleich für die Sonderzuteilung 125 g Butter, 270 q Käse und 50 q Fleisch. Diese Zulagen sind in Form von zwei Lebensmittelmarken über Butter, neun Reise- und Gast-6tättenmarken über Käse und eine über Fleisch zu gewähren. Ausländer, die nicht im Besitze der Nährmittelkarten sind, erhalten die Zuckersonderzuteilung nicht, da diese Verbrau-cherqruppen in der Regel kein Obst einkochen. Strafqefanqene und Juden sind von der Zuckersonderzu-teilunq ausqeschlossen. Graz, 10. 7. 1944. Im Auftrage: gez. .Lungershausen. DER LANDRAT DES KREISES CILLI Anordnung Mit Genehmigung des Chefs der Zivilverwaltung in der Untereteiermark und im Benehmen mit dem Kommandeur der Sicherheitspolizei und des SD in der Untersteiermark ordne ich mit Wirksamkeit vom 10. Juli 1944, 22 Uhr, folgendes an: 1. Für Gast-, Kaffeehaus- und Beherbergungsbetriebe in dem nachstehend näher bezeichneten Gebiet der Stadt Cilli (Stadtinnere) setze ich die Polizeistunde (Sperrstunde) auf 23 Uhr fest. Für sämtliche übrigen Gast- ud Beherbergungsbetriebs im Landkreis Cilli setze ich die Polizeistunde (Sperrstunde) auf 21 Uhr fest. 2. Für das Gebiet des Landkreises Cilli samt den dazu-. gehörigen Katastralgemeinden und Ortschaften bestimme ich ein allgemeines Äusgehverbot in der Zeit von 22 bis 4 Uhr. Ausgenommen hiervon ist das Stadtinnere von Cilli. Das Stadtinnere von Cilli wird wie folgt begrenzt: Im Süden von der Mündung des Loschbaches in die Sann, die Sann abwärts bis zur Aglainmündung, die Aglain aufwärts bis zum Agla-in-steg-Schloßbergstraße bis zur Steirergasse, Steirergasse-Grün-wiesestraße bis zur Aglainbrücke, sodann die Aglain aufwärts bis zur Buchenstraße-Friedhofstraße-Karl-Traungasse-Sanntaler-straße-Beethovenstraße bis zum Bahnübergang der Bahnstrecke Cilli—Wöllan, die Bahnstrecke Cilli—Wöllan bis zum Uber-gang über den Loschbach, den Loschbach abwärts bis zur Mündung in die Sann. 3. Die Polizei-, Gendarmerie- und Hilfspolizeiorgane sind angewiesen, Personen, die in der Zeit von 22 bis 4 Uhr betreten werden, anzuhalten. Nach einmaligem Anruf »Halt«! wird sofort von der Schußwaffe Gebrauch gemacht, falls die angehaltene Person nicht sogleich stehen bleibt und die Hände erhebt 4. Zuwiderhandlungen gegen diese Anordnung werden gemäß Ziffer 9 der Verordnung des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark vom 14. April 1941, Verordnungs- und Amtsblatt, Stück 1, bestraft. Cilli, den 5. Juli 1944. gez. Dorfmeister, Landrat. DER L A N D R A T DES KREISES CILLI Odredba Z dovoljenjem od Chef der Zivilverwaltung na Spodnjem Štajerskem in v sporazumu 6 Komandirjem varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem, odrejam z učinkom od 10. julija 1944 od 22. ure, sledeče: 1. Za gostilne in kavarne ter prenočišča na sledečem, natančneje označenem področju mesta Cilli (sredina mesta) določam policijsko uro za zatvoritev ob 23. uri. Za vsa ostala gostinska in prenočiščna podjetja v Land-kreis Cilli, odrejam policijsko uro za zatvoritev ob 21. urL 2. Za področje Landkreis Cilli s pripadajočimi katastral-nimi občinami in kraji odrejam, da splošno ne sme nikdo biti zunaj hiše od 22. do 4. ure. \ Izvzeto je področje me6ta Cilli (sredina mesta), ki se določa naslednje: Na jugu do izliva potoka Loschnitz v reko Sann, vzdolž reke Sann do izliva potoka Wogleina. Nato navzgor potoka Wogleina SchloBbergstraBe do Steirergasse, Stei-rergasse-Grunwiese-FriedhofstraBe-Karl Traungasse-Sanntaler-6traBe-BeethovenstraBe do železniškega prehoda proge Cilli— Wollan do navzdolž potoka Loschnitz do izliva v Sann. 3. Policijski, žandarmerijski in organi pomožne policije imajo nalog, da osebe, ki jih zalotijo v času od 22. do 4. ure zunaj, ustavijo. Po enkratnem klicu »Halt!« se takoj poslužijo I strelnega orožja, ako se dotična oseba takoj ne ustavi in dvigne roke. 4. Prestopki zoper to odredbo se kaznujejo v smislu štev. 9, odredbe od Chef der Zivilverwaltung na Spodnjem Štajerskem z dne 14. 4. 1941, Verordnungs- und Amtsblatt št. 1. Cilli, dne 5. julija 1944. 746 gez.. Dorfmeister Landrat